l*ošlnina piafana v gotovih! RADIO UUBLIAMA ILUSTRIRANI T E D 11 K ZA Ri D I O F O M I J © NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din CENA ŠTEVILKI PET DINARJEV OD 20. APRILA DO 26. APRILA LETIIK II. OGLASI po dogovoru 16 1950 Večno Vstajenje IAŠA kllkAVUA POGLEJ, KRISTJAN, če ni le-to velika gnada božja, da skozi martro Kristusovo odrešen si od ognja! Poklican bil z več drugimi iz te ajdovske vere, zaslužit si zveličanje prave krščanske vere. Ah, hvalo mi Tebi damo, na križ razpeti Bog, ino Te zopet prosimo: Bodi Ti naš Gospod! Tvoja gnada ohrani nas, nam daj svojo pomoč, da ne pride čez nas peklenska večna noč! Zaključna pesem škofjeloške pasijon. procesije iz 1. 1721. Mogočno gre slavospev velikonočnih zvonov skozi dežele; kakor da budi, drami lepo pomlad, kakor da veže in kliče vso mlado silo narave in človeka, da vstane, da vzra-ste navzgor, k toploti božjega solnca. Narava prisluhne klicu, iz človeške notranjosti jekne odziv: Vstajenje . . . Narava razgrne svoje bogastvo po vsej zemlji, človek pa začne živeti le eni misli: Napredek, razvoj. Napredek, razvoj. In postaja ritem človeškega življenja ritem vesoljstva; da postane ve-soljstvo pokorno človeškemu duhu. Vsi vidci — pesniki, komponisti, umetniki sploh — so sanjali in gledali v bodočnosti vstajenje človeka: Kako premaga prostor in čas in stoji — velikan, »nadčlovek« — kot kralj, vladar nad elementi. Tipajoče sicer se še danes človek trga iz prostora, premaguje prostor: aeronautika, radio — neizmerne možnosti še dopuščata oba. Vendar sta nam že silno jasno dokazala, da n i prostor več samo vprašanje filozofije, ampak predvsem in zlasti praktične tehnike. In kakor je prostor na tem, da bo premagan, enako je tudi s časom: Tehnika je na tem, da razreši ta Ležki problem. Ko danes pridrži pri najnovejših iznajdbah že vsako besedo, da jo lahko takoj zopet ponovi neštetokrat, — mar ni tudi s tem nakazana smer zmage človeka nad časom?! Literafonija z gramofonijo pridrži res da danes še samo besede — toda kakor so se te besede dale pridržati (kdo je še pred nekaj desetletji veroval v to!), enako se bodo dale istočasno posnemati kinomato-grafsko — če hočete — slike z vso točnostjo in resničnostjo. In komu se ne bi porodila pri tem najdrznejša misel, problem, ki se bo stavil i teh- Nedelja. ■ Glasba iz stolnice ob 10. B Velikonočne recitacije ob 15.30. B Citre ob 16. H Koncert dravske div. godbe ob 20, Ponedeljek. B Prenos iz Gorij pri Bledu ob 15. ■ Brandl-trio ob 20. Torek, B Koncertni večer, prenos iz Zagreba ob 20. Sreda. ■ Klavirski večer M. Lipovška ob 20. Četrtek. ■ Koncertni večer, prenos v Zagreb in Beograd (Sancinov kvintet in slovenske narodne) ob 20. Petek, H Koncert religioznih spevov (gdč. Ve-dralova) ob 20. Sobota, Prenos iz Novega Sada (preko Beograda) ob 20. niki in filozofiji, namreč kako prekoračiti zadnjo stopinjo do brezčasov-nosti: kako zaznatno pridržati neizraženo misel. — To bistveno vprašanje mora človek še rešiti, da se dvigne do sfer »nadčloveka«, do brezčasnosti. Velikonočni zvonovi pojo: Vstajenje. Tehnika, človek v svoji borbi- za zmago jih dojema in črpa iz tega speva večnonove moči in sile ptiča Samoživa — večne, ustvarjajoče mladosti, pomladi življenja, ki bodo do-vedle človeštvo do večnega Vstajenja. Tone Krošl. Naročnikom in prijateljem VESECO VECIKONOČ Uredništvo, uprava Problemi slov en sk e radiolonije m. Kramljali smo zadnjič o krogu slovenskih radio-naročnikov, ugotovili odločno prenizko število ter omenili razne možnosti za njegovo povečanje. Vse te možnosti pa izzvene končno v en sam problem — razširjenje detektorskega območja na ves že tako majhni, a zato pretežno revni slovensk/ teritorij. Vendar ima ta problem še drugo plat, ki jo moramo osvetliti danes. Ne zadošča zgolj omogočanje poslušanja. Treba je vzporedno s tem intenzivne popularizacije izobražene in neizobražene plasti našega naroda, radia, zavesti in prepričanju o nje-Tistemu je treba priboriti zmago med našim ljudstvom, kar bi imenoval idejo govi sodobni nujnosti in koristi, o njegovih neprecenljivih vrednotah, vsemu P i s ,j u njegovo absolutno veljavo pri tistemu, kar je pripomoglo — č a s o -najrevnejšem našem človeku. Pisal sem že priložnostno o raznih možnostih propagande. Dotaknil sem se zadnjič že č a s o p i s j a , ki bi za radio lahko mnogo storilo. Piše se seveda o marsičem. Ali se prizadeti činitelji za pisanje kaj zmenijo, je seveda druga stvar , . . Zdi se mi pa, da je treba polagati še večjo važnost na propagandne možnosti, ki jih nudijo trije — med sabo sicer dokaj različni — činitelji, ki jim posvečamo to kramljanje v posebni meri: gostilna, društvo in šola. Čudna in nenavadna trojica, ki pa prihaja Hlllllllllll za naše razglabljanje prav resno v poštev. Ni mi trenutno znano, koliko je na Slovenskem — gostiln ... Le to vem, da je v marsikaki vasi vsaka druga hiša krčma in da zapijemo Slovenci na leto lep del narodnega premoženja, ki bi ga prav lahko obrnili v druge namene. Kljub temu se ogromen del naših gostilničarjev in lastnikov javnih lokalov še ni zavedlo, kaj pomenja za njihovo obrt — radio. Vsaka gostilna pridobi z radiem na obiskovalcih, ki pa se — obratno — baš v njej z njim seznanijo. Ta pot popularizacije radia je objektivno sicer najmanj vredna, a jo je treba vsekakor upoštevati. Upoštevati že zato, ker bi smeli dodati še željo: naj si nabavi vsaka slovenska gostilna radio — in se bo precej poznalo pri številu naših radio-naročnikov ... S tem bi bilo pomagano našemu radiu in neposredno tudi slovenski kulturi, ki ji radio donaša svoj delež. Vendar bo to menda ostala zgolj pobožna želja . .. Mnogo važnejši faktor za popularizacijo našega radia so društva. Teh imamo Slovenci tudi ogromno. Organizacijsko življenje smo po bujnosti prav zvesto posneli po svojih do nedavna še najbolj upoštevanih učiteljih, Nemcih. Morda ga ni Slovenca, ki ne bi bil član vsaj enega društva, če ni že včlanjen pri desetih društvih hkrati. . . Imamo organizacije po stanovih in interesih, po starosti in spolu in vsaka ima — z malimi izjemami — svoj lasten lokal. Če ni drugače, ga ima v gostilni. Čemu si ne bi vsaka organizacija nabavila kot nujen del inventarja — kot je n. pr. nuj- hži Omara — lasten radio-aparat. Za slučaj, da se nahaja lokal v gostilni, je poprej načeto vprašanje s tem v zvezi. In stokrat boljše bi bilo marsikdaj kako skupno poslušanje, nego dolgočasen sestanek s pustim predavanjem brez koristi . . . V posebni meri pa velja to za prosvetne organizacije na splošno. Večinoma imajo domove ali vsaj lastno dvorano. Marsikakšen koncert bi se dal prirediti — z lastnim radiem in dobrim zvočnikom v dvorani. . . Kar pa je pri vsem tem najvažnejše: ljudje pridejo z radiem v neposreden stik, razmišljajo, se čudijo, vprašujejo in skoraj si vsakdo zaželi — vsaj detektorja . . . Dokaj društev si je radio nabavilo. Cela vrsta drugih društev pa je, ki izdaja denar za marsikaj —• če že ne za zabave, pa vsaj za revije, ki se pogube ... —, a za radio ne pokažejo smisla. Najvažnejši in najresnejši faktor pa se mi zdi pri tem šola. O šolskem radiu sem že razpravljal v našem listu. Za razpravljanje vprašnja radia v naši šoli se je sklicala menda tudi že anketa, ki pa se, kolikor mi je znano, do danes — še ni vršila. Ko govorim o propagandi radia, seveda ne bom podrobno razpravljal o pedagoških možnostih in prednostih radia v šoli, kar sem že poskušal storiti v imenovanem članku. Zame je na tem mestu važno predvsem to, da se otrok v rani mladosti v šoli seznani z radiem, da pri rokotvornem pouku izgine tudi vse tisto skrivnostno in epojmljivo, kar odrasle radiu odtujuje, in da postanejo otroci, ko končujejo osnovno šolo, že pravi — amaterji. Malo-kateri bo mogel ostati brez detektorja, Za vsako porabo pravo elektronko najdete v vrsti TELEFUNKEN-ovi& cevi Ravnajte se po nasvetu radio-strokovnjaka in izberite Vaše cevi iz tabele Telefunken TELEFUNKEN Najstarejša izkustva! Najmodernejša konstrukcija! 02004853028900022300010102020000000202230200000001010202003000000000000001020001020200000131530202000048480100000102000001010200005353 če s'i že ne bo mogel nabaviti in napraviti aparat. Kaj pa to pomenja za stanje našega radia, t. j. za višino slovenske splošne kulture, naj premisli vsakdo sam. Zato si mi zdi v današnjem praktičnem šolstvu uvedba radia kot pomožnega sredstva pri pouku in kot predmeta pri rokotvornem pouku eno izmed najbolj perečih in važnih vprašanj. . Dokler ne bomo v celoti izrabili vseh sredstev, ki se nam nudijo v propagandne svrhe radia, bo radio ostal — l u k -s u s , to je, nekaj, kar se ljudem zdi možno pogrešati, ker ne donaša neposredne koristi oziroma ta korist ni brez nadaljnjega razvidna. Ko pa bo ideja radia prodrla v sleherno slovensko družino, bo tudi radio v očeh naših ljudi nehal biti luksus, kakor niso več luksus ne kolo, ne šivalni stroj, ne — časopis. Emenintno kulturno delo je, delati v ta namen. In v službo slovenske radio-fonije se morajo postaviti vsi čini-telji, ki bi kakorkoli mogli pospeševati njen razvoj. Zakj radiofonija bo odraz in najuspešnejše pomožno sredstvo kulture in civilizacije prihajajoče dobe. (Dalje.) Niko Kuret. Naš vstop v »Union Internationale de Radio diffusion« V začetku leta 1930. so bile vse radio-oddajne postaje v Evropi razen dveh včlanjene v Mednarodni radiofonski Uniji s sedežem v Ženevi. Letos 1. aprila je vstopila tudi naša postaja v omenjeno zvezo. Bržčas so sedaj vse evropske postaje včlanjene v to za radiofonijo važno organizacijo. Mednarodna radiofonska Unija se je ustanovila marca meseca 1925. leta. Naj podam nekaj o vzrokih ustanovitve in o namenu tega udruženja. Radiofonija je neka oblika uporabne znanosti, katera se mora naslanjati na mednarodno sodelovanje, če se hoče uspešno razvijati in razširjati. Imamo že polno kompliciranih vprašanj, ki sledijo iz sledečih dejstev, Radiovalovi ne poznajo nikakršnih mej. Vedno večje je število radiopostaj in z vedno večjo energijo se te opremljajo. Radioprogrami so privatna last. Itd. Radio Unija se je ustanovila zato, da proučuje in urejuje vsa ta vprašanja z mednarodnega vidika, ona ne išče ko-mercielnih ciljev. Hoče samo: 1. Ustanoviti zvezo med oddajnimi postajami v Evropi in izven Evrope, v kolikor se bodo te postaje v njej včlanile. 2. Hoče braniti specijelne interese in pravice teh postaj. 3. Ima namen centralizirati vsa vprašanja, ki so nastala in ki bodo -nastala z razvojem radiofonije. 4. Pospešuje realizacijo vseh projektov in želja, ki so v zvezi z radiofonijo, v takem smislu, ki je ugoden za radiooddajne postaje. Unija ima tri odbore: 1. tehnični, 2. pravni, in 3. odbor za duševno, umetniško in socialno zbližanje. Unija izdaja mesečno svoj vestnik, ki služi v informacijo vseh članov o delovanju Unije, dalje posreduje brezplačno izmenjavo informacij med članicami. Unija je sicer privatno udruženje, vendar se že dela na tem, da se oficijelno prizna in da bo takorekoč v radiofonskih vprašanjih desna roka mednarodnega telegrafskega biroja v Bernu. To je razvidno že iz tega, da izvršuje dnevno kontrolo valovnih dolžin R, Unija, in sicer za sedaj še njen tehnični pododbor v Bruxellesu, tako da izgleda oficijelno, kakor bi belgrajska poštno-tele-grafska administracija izvrševala kontrolo po nalogu Berna. De facto pa jo izvršuje Unija. NA DOMAČEM VALU Prenos iz Gori j »V Gorjah zvoni, da se turen maje , ,.« tako poje samozavestna gorenjska pesem. iNa velikonočni ponedeljek se vrši prenos gorenjskega velikonočnega popoldneva iz Gorij pri Bledu, kjer je Valentin Vodnik svoja leta duše pasel in živi pod okriljem planin in v neposredni bližini napredujočega Bleda krepak slovenski rod. Ta prenos bo spet korak naprej pri delu, ki ga vrši naš radio s svojimi krajevnimi prenosi. Podal nam bo značilen popoldan prav iz življenja našega ljudstva, kjer je še ostalo blizu domači drugi. Oba praznika dopoldne Med dopoldanskim koncertom radio-orkestra ob 11 pojeta na veliko nedeljo operna pevca, gg. Janko in M o h o -r i č slovenske narodne pesmi, na velikonočni ponedeljek pa bomo ob istem času čuli g. Pavlica z znanimi slovenskimi samospevi. Koncert Dravske godbe V nedeljo ob 20 bo nastopila zopet godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina z jugoslovanskim programom. Zabavna glasba za praznike Na veliko nedeljo bomo čuli ob 16 koncert na c i t r e , ki ga bo izvajal znanec vseh ppslušalcev, g. Loshe. Na velikonočni ponedeljek popoldne pa se bo oglasil Kuharjev š r a m e 1 (ob 17), zvečer pa nam bo pel š 1 a g e r j e gosp. Premelč (ob 21). Večer Marjana Lipovška Ne le, kdor stalno poseča ljubljanske koncerte, marveč tudi pazljivi poslušalec radia v provinci pozna to ime. In vendar še mladi Marjan Lipovšek, ki ga ne ceni manj glasbena publika, kakor nastopajoči pevci in pevke kot izvrstnega spremljevalca na klavirju, ni nastopil v radiu še nobenkrat z lastnim koncertom. Tem bolj smo veseli tega večera in simpatičnega programa, ki si ga je izbral mladi umetnik. Četrtkov večer Reprezentančni slovenski večer tega tedna bodo podali Sancinov kvintet iz Celja ter gg. R. Petrovčič in J. Gostič s slovenskimi narodnimi pesmimi v duetu in solo ob spremljevanju klavirja. Gospod ravnatelj Sancin je poslušalcem znan kot odličen glasbenik (bivši član Zikovega kvarteta) in glasbeni organizator že izza prenosa* koncerta celj. Glasbene matice. Gg. R. Petrovčič in J. Gostič pa sta tudi v radiu priljubljena gosta. •—• Ta večer se oddaja, kot znano, v Zagreb in Beograd. Iz teh kratikh vrstic je razvidno, kako važnost ima radio udruženje v Ženevi za mednarodno organizacijo radiooddaje. Ona dejstvuje kolikor toliko na stili-zaciji zakonov, ki se tičejo radiofonije, bavi se intenzivno z vprašanjem autor-skega prava, hoče biti zaščitnik vsega radiofonskega pokreta, posebno pa pravic radioamaterjev.. Ing. M. Osana. O prenosu iz Trbovelj (13. aprila 1930) Gotovo eden najbolj posrečenih prenosov! Slišati smo mogli mnogo lepo izvajane komorne muzike, o kateri sem že, ponovno poudarjal, da je za glasbeno-estetsko vzgojo ljudstva gotovo največjega pomena. Dokazov zato tukaj ne bom navajal. Izvajanje dveh Griegovih »Norveških plesov« v d in A (ga Voduškova in gdčna Lukan sta se zelo odlikovali v igri in podajanju), dalje Beethovnov Trio —• op. 9, št, 2 (gg. dr. Neuberger, Rožanc in Dittermayer) so se prav lepo prilegali celotnemu programu, obenem pa pokazali veliko glasbene inteligence vseh sodelujočih. Izredno nas je navdušil mladinski zbor z nadvse točnim in prisrčnim izvajanjem: škoda, da niso imeli še več programa. (Vprašanje mladinskih zborov v naših društvih bi bilo treba čimbolj in čimhitreje ugodno rešiti, ker bi bilo to društvu v največjo korist.) Mogočno in lepo je donel tudi moški zbor (pev. g. Ličan) in se zlasti v »Utopljenki« izkazal. Naravnost presenetil nas je nastop »Rudarske godbe«; da je ena najboljših podeželskih, sem že prej vedel, da je zmožna tako dovršenega nastopa — kot ob tej priliki — nisem zaupal. Odlikuje jo čistost v in-tonaciji (tudi v klarinetih) in izredna ritmična točnost in ostrost. Posebno so zvočno blestela vodilna pihala. V okvir so lepo pristojala predavanja: g. Rateja — o Trbovljah — v vsakem oziru zanimivo in z ljubeznijo podajano, dalje tbčno in —-v kratkih besedah — veliko nudeče strokovno predavanje g. ing. Rogla o rudniku, kot tudi recitacije pesnika g. Bošteleta. Skladatelj g. Rožanc je mogel ž zadoščenjem zreti na uspeh svojega •—• izven službe .— izvršenega kulturnega dela. Sliko na videz temnih in podzemskih Trbovelj ;— si je mogel vsakdo ta popoldan izoblikovati v vse svetlejši luči. Ob tej priliki se je izvajal njegov Ma-gnificat (škoda, da ni bilo godalnega kvinteta), njegov »Spominski list« (violino solo g. Marin). Dr. Dolinar, Ljubljana v mednarodnem prenosu Kot praktična posledica našega pristopa v mednarodno radiofonsko unijo se je oddajal sijajno uspeli koncert Glasbene Matice ljubljanske v petek dne 11. aprila, ne le Zagrebu in Beogradu, ampak tudi Pragi, Brnu, Bratislavi, Košicam in Moravski Ostravi. Prenos je bil izvrsten. Upamo sedaj, da se pripravi v dogled-nem času srednjeevropski slovenski večer. TEHNIK« JOSIP BANJ Al opozarja na veliko izbiro prvovrstnih LJUBLJANA Miklošičeva c. 20 v palači Okrožnega urada Gramofoni 1 in RADIO-APARATOV | plošče PROSVETII RADIO »Kaj se učimo od češkoslovaškega kmetijstva?«, pred. g. Val. Janhar v ponedeljek 10.20. »O telovadbi dece«, pred. g. I. Lavren-čič v torek ob 18.30. »Socijalna fizika«, pred. g. prof. Fr. Pengov v četrtek ob 18.30. »Iz finančnega gospodarstva«, pred. g. dr, Lavrič v četrtek ob 19.30. »O jeziku in jezikih«, pred. g. dr. Baje v petek ob 18.30. Glasbeno predavanje dr. A. Kozine v petek ob 20. »V dolini gradov«, pred. g. Viktor Pir-nat v soboto ob 18.30. Literarna ura: Podobe iz slovenske literarne zgodovine, vodi in govo.-i g. prof. Fr. Koblar, recitira g. Fr. Lipah, čl. Nar. gl., v s r e d o ob 19. Delavska ura v soboto ob 19.30. Gospodinjska ura v petek ob 19. mam i 1« , { s I BUL rl| i 4 Iv * i Vodje naših jezikovnih tečajev: G. dr. Stanko Leben, ki poučuje francoščino in italijanščino. Ponedeljek. »O velikonočnih šegah« (Beograd ob 19.30, prof. Čajkanovič). »Prikazanje Jezusovo« (Konigswuster-hausen ob 19.00, dr. R. Saitschik). Torek. »Socialni problemi o pričetku naše dobe« (Praga, ob 16.10, prof. A. Novak). »Zgodvina ogrsko-poljskih odnosov« (v francoščini, Budapest, ob 22.30). Sreda. »Ernst v. Wolzogen« (Konigsberg, ob 20.05). »Pomen kreditnega zadružništva« (Miin-chen, ob 19.00). »Angleška sodobna literatura in kulturna vprašanja naše dobe« (Leipzig, ob 16.00). Četrtek. »Zemlja kot telo v svetovju« (Berlin, 18.20, dr. A. Marcuse). Petek. »Geološka formacija zemlje in morja pri nas« (Beograd, ob 19.00, dr. Petkovič). »O psihologiji svet. nazora« Miinchen, ob 21.00). »Generacije« (Breslau, ob 20.00). »Moderni evropski roman« (Stuttgart, ob 19.05). Sobota. »Današnji dijaki« (Berlin, ob 18.20, govori Bernhard Gorner). NAJBOLJŠE IZ ETRA Opere in operete Nedelja. Torino, 20.30, »Čardaška kneginja«, opereta v 3 dej. — Rim: »Boris Godu-noff«, opera v 3 delih. — Miinchen, 18.05, Wagner: »Tannhauser«, romantična opera v 3 dej. — Berlin, 18.00, J. Offenbach: »Salon Pitzelberga«, opereta. Ponedeljek. Budapest, 19.20, »Jesenski manevri«, opereta od I. Kalmana. —■ Milan: 20.30, P. Mascagni: »Prijatelj Fric«. — Langen-beg, 17.00, »Mojsterski pevci iz Niirn-berga«. — Leipzig (in češke postaje), 19.30, »Švanda dudak«. — Dunaj, 20.05, J. StrauS: »Pomladansko ozračje«, opereta. — Varšava, F. Lehar, »Kneginja Nancy«, opereta. — Berlin, 19.30, Mozart: »Čarobna piščal«. Sreda. Bern, 20.00, Puccini: »Tosca«, muzikal-na dama v 3 dej. Četrtek. Budapest, 19.30, Thomas: »Mignon«, opera. — Leipzig, 21.00, Suppe: »Fati-nica«, opera. — Dunaj, 19.30, Lemaire: »Samson in Dalila«, opera. — Poznanj (prenaša na vse poljske postaje), 20.00, St. Moniuszko: »Verbum nobile«, opera. Petek. Rim, 21.02, Montanari: »Kolibri«, opereta v 3 dej. — Langenberg, 20.00, Mozart: »Don Juan«, opera. Sobota. Konigsberg, 20.30, J. dera«, opereta v 3 dej. Brauer: »Baja- Koneerti in večeri Nedelja. Rim, 17.00, »Cirillino«, kom. fantazija v 3 delih. — Langenberg, 20.00, Stepha-ni: Judas Makkabaus«, oratorij. — Breslau, 21,30, J. S. Bach: »Muzikalična žrtev«. — Stutgart, 15.30, »Missa solem-nis« od Boezija. Ponedeljek. Miinchen, 20.00, Simfonični koncet. Torek, Zagreb, 20.00, Koncertni večer. Sreda. Praga, 20.00, Simfonični koncert češke filharmonije. — Rim, 17.30, Koncert. — Rim, 21.02, Simfonično-vokalni koncert. Petek. Zagreb, 20.35, Hebrejska duhovna glasba. — Konigsberg, 20.05, Simfonični konec; t. — Milan, 20.30, Simfonični koncert. — Stutgart, 20.30, »Morje«, koncert. Trst dobi radio-oddajno postajo V Milanu grade sedaj novo, veliko močnejšo radio-oddajno postajo kot je sedanja. Ko bo nova zgrajena, bo sedanja na F KW odveč in zato jo bodo prenesli v Trst, kjer jo bodo z najmodernejšimi popravki na novo zgradili. Postaja bo zgrajena kake 4 km izven mesta, najbrže v okolici Opčin, torej že na planoti nad Trstom. Studio bo seveda v sredi Trsta, in sicer v palači telefonske uprave za Venezio Giulio, ki jo sedaj grade. Italijanska javnost računa, da bo nova tržaška postaja že 1. januarja 1931. lahko začela z poskusnim oddajanjem. Ljubljanska kukavica bo torej v kratkem dobila močnega soseda, ki bo oddajal na valu 247.7 m (121 kc) in s 7 kW. (h. Energija glav. ruskih postaj Izza konca meseca februarja imajo glavne ruske oddajne postaje sledeče energije: Moskva RV 49 ima 75 kW, Moskva RV 1: 40 kW, Moskva RV 2: 20 kW, Harkov RV 4: 12 kW, Sverdlovsk RV S: 25 k W, Tiflis RV 7: 10 kW, Baku RV 8: 10 kW, Kijev RV 9: 10 kW. - Vse te postaje so imele januarja meseca t. 1. največ 12 kW. SPOREDI OD 20. APRILA DO 26. APRILA RADIO LJUBLJANA 527 kc 25 I ledelja, 20. aprila 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 10.50 Tedenski pregled 11.00 Koncert Radio-orkestra: Lincke: Prihajajo; Wald-teufel: Moje sanje; Schu-bert-Berte: Pri treh mladenkah; Moret: Mak; Ar-mandola: Lisonja; Aletter Vesela uvertura; Leopold Ruski odmevi; Ralph Prosim prijazno Vmes pojeta gg. Janko in Mohorič, čl. opere, slov. narodne pesmi s klavirjem 15.00 Plošče 15.30 Velikonočne recitacije 16.00 Citre — igra g. Loške 1. Pomladno jutro. 2. Polončica. 3. Dunaj ostane Dunaj. 4. Ven-ček narodnih pesmi. 5. Sestanek, 6. Prvi valček. 7. Sokolska koračnica. 17.00 Koncert radio-orkestra: Rosey: Ljubljenec armade; Rosey: Sultanov sen; Granichstadten: Mrzlica; Kroneger: Pri letošnjem; Padarewsky: Melodija; Stolz: Na Dunaju; May: Dvoje modrih očesc; Ka-tscher: Počakaj me 20.00 Koncert godbe Dravske divizije, pod vodstvom viš. kap. dr. Josipa Čerina 1. Binički: Na Drini, marš; 2. Čižek: Iz srbske šume in utrine — potpouri; 3. Jaki: Potovanje po Sloveniji; 4. Čerin: Iz vrela lju-bavi, slov. dekl. pesmi; 5. Lipold: Hrvatski dom, potpuri; 6. Parma: Uvod in baletna glasba iz op. »Zlato-rog«; 7. Pahor: Slovenski svet, potpouri; 8. Sedlaček: Za moje prijatelje, srbske pesmi; 9. Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček; 10. Čerin: Delaj dekle pušeljc! — marš 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, 21. aprila 9.30 Prenos cerkv. glasbe 10.00 Versko predavanje, dr. p. Gvido Rant 10.20 Kaj se učimo od čehoslo-vaškega kmetijstva, Val. Janhar 11.00 Koncert radio-orkestra Eilenberg: Kralj Mydas; Komzak: Monakovsko dete; Amaden: Der Minne-sanger; Translateur: La Comtesse; Wallace: Ma-ritana; Povvell: Koderček. Vmesne solospeve poje g. Pavlič. Gerbič: Pojdem na prejo; Vilhar: Srcu; Fleišman: Zadnji kozarec; Vilhar: Zakaj si se mi vdala; Vilhar: Mrtva lju-bav; Dr. G. Krek: Pogodba 15.00 Velikonočni popoldan v Gorjah (prenos): Prenos zvonenja iz Gor-janske župne cerkve; Zveličar naš je vstal iz groba; Skalovja groba; Poskočna godba (harmonika, violina, kitara); Venček narodnih pesmi; Gorjanske zanimivosti, predavanje; Nastop g. Werni- I ga. Soloigranje orgelc in kitare; Prizor na planini; Duet planša-ric s spremljevanjem kitare; Prizor iz »Divjega lovca«; Poskočna godba (harmonika, vi-jolina, kitara); Koncert kmetske godbe na pihala 17.00 Kuharjev šramel kvartet Lehar: Modra mazur; Llossas: Majanah; Stre-cker: Če moja mala deklica joka 19.30 »Švanda dudak« (Wein-berger), opera, prenos iz Dresdena 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra Leopold: Naj živimo; Komzak: Novo življenje; 23.00 Napoved programa za naslednji dan Torek, 22. aprila 12.30 Reproducirana glasba (Operetna glasba, plesna glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra Zeller: Tako se pleše na Dunaju; Fetras: Spomini na Chopina; Katscher: Butterfly mala gospa; Pe-tersbursky: Dona Clara; Brahms: Ogrski ples; Si-ede: Srebrna roža 18.30 Ivan Lavrenčič: O telovadbi dece 19.00 Dr. Stanko Leben: Italijanščina 19.30 Dr. Preobraženskij: Ruščina 20.00 Prenos iz Zagreba ■ 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra Rotter: Popolnoma me boš zmešala; Feldmann: Egiptovske noči; Conradi: Berlin v žalosti in veselju; Norden: Slavnost v Bang-koku; Brown: Ohio Trick Trot 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 25. aprila Opoldanski program odpade 17,30 Koncert Radio-orkestra Ehrlich: Koračnica; Lehar: Zlato in srebro; Au-ber: Fra Diavolo; Jarne-felt: Berceuse; Verdi: Troubadour; Eilenberg: V gozdni kovačnici 18.30 Otroški kotiček, ga. Ga- brijelčičeva 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Fr. Koblar in Franc Lipah, član nar. gled. 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina 20.00 Klavirski večer gosp. Marjana Lipovška: Bach: Francoska suita v a-molu; Beethoven: Sonata op. 22 I. st.; Mozart: Fantazija C-mol; Suk: Andante —-Pisen lasky — Humoreska — Vzpominky Jaro; Novak: Tanec — Ukolebavka — Me-sična noč; Borodin: V samostanu; Čajkovski: Pri kaminu — Pesem škrjančka -—- Zvončki — Pesem lovcev 21.00 Koncert Radio-orkestra Nedbal: Kavalirski valček; Weber: Čarostrelec; Amadei: Suite campestre; Padarewsky: Chant d' a-mour; Fetras: Od odra do odra; Faure: Fleur jetee; Dvorak: Sereinada 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Cetriek, 24. aprila 12.30 Reproducirana glasba (Sloven. in plesna glasba) RADIO FRANC BAR LJUBLJANA Mestni trg št. 5 je najstarejša radio-tvrdka v Sloveniji in Vam radi svojih bogatih izkušenj najbolje postreže. Pisalni stroji, gramofoni, velika oiačevala za lokale se interesentom predvajajo brezplačno. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra Entl: Velikomestna deca; Flotow: Martha; PercyEl-liott: V solnčni Španiji; Padouk: Parafraza na ogrske pesmi; Ketelbey; Galanterija 18.30 Prof. Franc Pengov: Soci- jalna fizika 19.30 Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva 20.00 Klavirski kvintet San-cin iz Celja; Dvorak, kvintet v F; Debussy, Čajkovskij, Odstavki iz kvartetov; Čajkovskij, Canzonetta; Lalo, Sinfonie espagno-le, violina solo (g. K. Sancin) in klavir (ga. Mirca Sancin) Slovenske narodne pesmi v duetu in solo, pojeta gg. Roman Pe-trovčič in Jože Gostič, tenorist kr. opere v Ljubljani 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra Fetras; Mesečna noč .na Alstru: Ros-sini; Tancred; Schreiner: Od Glucka do Wagnerja; Hirsch: Ostanem ti zvest 23.00 Napoved programa za naslednji dan Pedek, 25. aprila 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra Translateur: Avtomobilska koračnica; Strauss: Akvareli; Rossini: Semiramis; Ketelbey: Cockney suita; Petrič: Potpuri Zajčeve opere »Zrinjski« 18.30 Dr. Baje: O jeziku in jezikih 19.00 Gospodinjska ura 19.30 Dr, Stanko Leben: Italijanščina 20.00 Glasbeno predavanje, dr. A. Kozina 20.30 Pevski koncert, izvaja gdč. Vedral: Cherubini: Ave Maria; Mendel-sohn: Paulus; Rossi: Mitrane; Bach: Joha-nes — Passion; Bach: Agnus iz H-mol maše; Stradella: Cerkv. arija; Rossini: O salutaris ho-stia iz Missa solemnis 21.00 Koncert Radio-orkestra Wagner: Bošnjaki pridejo; Ziehrer: Ponočnjaki; We-ber: Euriante; Coates: Miniaturna suita; Dostal: Tempo — tempo 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 21.00 Čas in dnevne vesti 21.15 Koncert okteta »Obilic« 22.30 Plošče 616 kc Praga 5 kW 977 kc Zagreb 0 7 kW 10.00 Jutranja pobožnost 17.00 Plesna glasba 20.30 Lahka glasba radio orkestra 21.50 Dnevne vesti 22,00 Nadaljevanje koncerta 183-5 kc H W.-Hausen30kw 7.15 Jutranji koncert 8.50 Pobožnost 11.00 Plošče 12,00 Lahna glasba 14.00 Prenos iz Leipziga 16.45 Plesna glasba 20.00 Bavarski humor 20.30 Prenos iz Breslaua in Berlina 212 5 kc Varšava 12 kw 9.00 Služba božja 17.00 Popoldanski koncert: lahna glasba 19.00 Literarna ura 20.00 Vokalni koncert SoUa, 26. aprila 545 kc Budapest 20 KW 12,30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz, današnjih dnevnikov 17.30 Koncert Radio-orkestra Teike: Stari prijatelji; Lanner: Snubači; Gounod: Margareta; Fetras: Ruski zvoki; Heller: Beseda 18.30 V dolini gradov, Viktor Pirnat 19.00 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina 19.30 Delavska ura 20.00 Prenos iz Beograda ™ 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan OSTALE POSTAJE Nedelja, 20. aprila 698 kc Beograd 25 kw 9.00 Prenos službe božje iz Saborne cerkve 10.30 Plošče 12.40 Orkestralni koncert radio-orkestra 13.30 Dnevne vesti 15.30 Harmonika 16.00 Koncert zbora »Nikole Tesla«. — Voskresenije. — Pozdrav g. ing. Aleksander Dojčinovič. •— Stevan Mokranjac: II. Rukovet. — Narodne pesmi in kompozicije (tam-burice). — St. Binički: Čuješ dušo. — I. Bajič: Himna Sokolova. •— VI. Ilič ml.: Vojaška pesem, recitira g. Jovan Maksi-movič. -—■ Narodne pesmi iz vojvodine (tenor-solo s spremljavo tamburrice). — VI. Djordjevič: Kovaču. — Hristos Voskrese. 17.05 Ura za poljedelce 17.30 Citraški koncert (g. Iv. Skalar). 20.00 III. Kabaretni večer. Le-har: Ah, unsere Damen — Dolle: Friihlingsblu-men — Kalman: Die Rose a. d. Prarie — Leopoldi: Cveta išla na sprehod ■— Engel-Berger: Heute sind sie wieder herrlich — Arto: 1, 2, 3 —Markus: Ah, mein Ideal — Jurman: Tvoja mati je vedno pri tebi •— Parodija »Ramona« —- Ray-mond: Zwei blondinen — Jolson: Du bist mein — Ko odene vigred. 9.00 Protestantantska služba božja 10.00 Katoliška služba božja 11.15 luteranska si. božja 11.15 luteranska služba božja, nato orkestralni koncert 17.15 Lahna glasba 19.10 Plošče 20.00 Predstava v študiju, nato orkestralni koncert ciganov 563 kc Miinchen 4 kw 10.00 Jutranja slovesnost 11.20 Monakovski pihalni kvintet 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.05 R. Wagner »Tannhauser«, opera v 3 dej. 581 kc Dunaj 15 kw 10.30 Zborno petje »Wiener Sangerknaben« 11.00 Koncert simfoničnega orkestra 13.00 Opoldanski koncert 15.00 Komorna glasba na gitaro 18.00 R. Henz čita iz lastnih del 19.00 Dunajska pesem 20.00 »Velika noč«, A. Strind-berg. — Nato vokalni koncert 1085 kc Konigsberg *kw 8.00 Koral 9.00 Jutranja pobožnost 12.00 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.00 Popoldanski koncert 18.30 Plošče 20.00 Orkestralni koncert in solistovski koncert — nato vokalni koncert do 24.00 599 kc Milan ?kw 10.45 Jutranja pobožnost 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Komedija 16.30 Popoldanski koncert 19.15 Vokalni koncert 20.30 Prenos iz Torina 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih varov 8.30 Cerkvena glasba 19.00 Koncert radio-orkestra 19.40 Predavanje: Velikonočne šege 20.00 Vokalni koncert 22.15 Ljudska glasba 635 kc Langenberg 13 kw 7,00 Jutranji koncert 9.05 Katoliška služba božja 13.00 Opoldanski koncert 16.00 Dr. Dolittlesa dogodivščine; (9), sluhoigra 16.45 Popoldanski koncert 20.00 »Judas Makkabaus«, ora-torij v 3 delih od H. Ste-phanija 680 kc Rim 50 kw 10.15 Cerkvena glasba 13.30 Radio-kvintet 17.00 Popoldanski koncert: Posvečen mladini. Komična fantazija v 3 delih: Ciril-lino 21.02 »Boris Godunoff«, opera v 3 delih od M. Mussorg-ski (1872) 716 kc Berlin 4 kw 7.15 Jutranji koncert 8.50 Jutranja pobožnost 11.00 Plošče 12,00 Opoldanski koncert 14.00 Prenos iz Leipziga 16.45 Popoldanski koncert 18.00 »Salon Pilzelberger«, opereta od J. Offenbacha 20.00 »Mladina«, simfonični orkester 734 kc Katovice iokW 9.00 Slovesna služba božja 17.00 Lahna glasba 19.00 Književna ura 20.00 Vokalni koncert, prenos iz Krakova 788 kc TpulOUSe 8 kW 12.30 Škofova pridiga 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba 19.30 Pesmi in operne arije 833 kc stuttgart 4kw 7.30 Plošče 11.15 Katoliška služba božja 12.15 Klavirski koncert 14.00 »Kneginja mirt«, pravljična igra od H. Burhemcea, radio-orkester 15.30 »Missa solemnis« od Boezija 16.00 Mandolinski koncert 17.00 Nemške velikonočne pesmi 18.30 Narodne pesmi 19.30 Orgije 20.30 A. Wolff-Weber: »Preci-osa«, igra v 4 dej. ■— nato plesna glasba 851 kc Graz 7 kW Celodnevni prenos iz Dunaja 896 kc Poznanj iskw 10.15 Služba božja 18.00 Lahna glasba 20.00 Vokalni koncert, •— nato plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4kw io3ikc Torino ?kw 545 kc Budapest 20 kw 8.00 Jutranji koncert 11.00 Protestantovska služba božja 12.00 Opoldanski koncert, prenos iz Berlina 14.00 Prenos iz Leipziga 16.35 Klavirski koncert 17.05 R. Enders: Domači koncert — sluhoigra 18.05 Novela 19.35 Vokalna glasba 20.30 G. F. Klopstock: Adamova smrt — sluhoigra 21.30 Muzikalična žrtev. — J. S. Bach 23.00 Vesela glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 7.30 Prenos iz Prage 9.00 Služba božja 12.00 Orkestralni koncert radio-orkestra 19.00 Ljudska glasba 19,55 Prenos iz Prage 10.45 Duhovna glasba 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Komedija 16.30 Različna glasba 19.15 Vokalni koncert 20.30 »Čardaška kneginja«, opereta v 3 dej. 1140kc M.Ostrava 10kw Dopoldne prenos iz Prage 16.00 Popoldanski koncert radio-orkestra, nato prenos iz Prage 1157 kc Leipzig 4kw 8.30 Orgije 9.00 Jutranja pobožnost 12.00 Opoldanski koncert 14.00 Sekanje pirhov v Lužicah sluhoigra 15.00 Komorna glasba 20.30 Prenos iz Brellona 21.30 Vokalni koncert Ponedelfelt, 21- aprila 698 kc Beograd 25 kw 10.00 Prenos katol. si. božje 12.40 Koncert beogr. tambura- škega orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Komedija 17,30 Ciganska glasba 19.30 Predavanje o velikonočnih šegah (prof. Čajka-novič) 20.00 Violinski koncert. Prof. J. Njemeček. Fr. David: D-dur koncert op. 35 — Vieuxtemps: Reverie -— Jaromir Veinberger: a) Spomin, b) Cowboy božič, c) Banjo 21.00 Čas in dnevne vesti 21.10 G. B. Nikolič poje narodne pesmi ob kitari 21.40 Jazz-orkester »Sonny-Boy« 22.40 Sprehod po tujih postajah 977 kc Zagreb o ? kw 10.00 Pravoslavna služba božja 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra: Neumann: Kitajska stražarska parada; Jo-shitomo: Japonski ženitni 10.00 Služba božja 12.25 Opoldanski koncert 16.55 Popoldanski koncert 18.00 Narodne pesmi 19.20 »Jesenski manevri«, opereta od I. Kalmana 22.20 Plošče 563 kc Miinchen 4Kw 10.00 Jutranji koncert 11.20 Violinski kvintet 12.00 Opoldanski koncert 13.30 Plošče 16.30 Popoldanski koncert ra- dio-terceta 19.15 Goethe, »Fantovsko pre- obraženje« 20.00 Simfonični koncert radio-orkestra 581 kc Dunai 15 kW ples; Jardin: Mi-Kiou; Holmes: Satsuma; Sidnej Jones: Gejša, potpuri; Weeks: Chong; Puccini: Mme. Butterfly; Ailbut: Svetlolasa gejša; Yoshito-mo: Pojoči veter; Sumkay: Es-Čo 20.15 Poročila 20.30 Kak prenos 22.30 Dnevne vesti 183-5 kc H. B.- Hausen 30 kw 7.15 Jutranji koncert 12.00 Opoldanski koncert 14.30 Koncert na pihala 19.00 Predavanje: Prikazanje Jezusovo, dr. R. Saitschik 20.00 Simfonični koncert 212 5 kc Varšava 12 kw 10.15 Služba božja 12.10 Opoldanski koncert varšavske filharmonije 16.20 Plošče 17.40 Popoldanski koncert na pihala 20.20 Fr. Lehar: »Kneginja Nancy«, opereta Nato do 24.00 plesna glasba 10.30 Cerkveni koncert 11.00 Ljudski koncert 13.00 Opoldanski koncert 15.20 Tercet za klavir, violino in cello 16.00 Popoldanski koncert ženskega simfoničnega orkestra 18.45 Petje 20.05 J. Strauss: »Pomladansko' ozračje«, opereta v 3 delih 1085 kc Konigsberg 4kw 9.00 Jutranja pobožnost 11.15 Studentovska muzika 12.00 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.00 Popoldanski koncert 20.15 Vojaški koncert ■— nato plesna glasba do 24.00 599 kc Milan ?kw 12.00 Opoldanski koncert 16.35 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert 19.15 Vokalni koncert 20.30 »Prijatelj Fric« od P. Ma- scagnija 23.40 Koncert do 24.00 616 kc Prana 5 kW 10.00 Služba božja: Gregorjan- ska maša 12.00 Ljudska glasba 19.30 Prenos iz Dresdena: Opera »Švanda Dudak« 635 kc Langenberg 13 kw 7.00 Jutranji koncert 9.05 Evangeljska pobožnost 12.15 Ura za žene 13.00 Opoldanski koncert 15.20 »Velikonočni čar«, pravljična igra za mladino 16.25 Plošče 17.00 »Mojstrski pevci iz Niirn-berga«, opera — nato plesna glasba do 01.00 680 kc Rim 50 kW 13.30 Orkestralni koncert ra- dio-orkestra 17.30 Popoldanski koncert rim- filharmonije 21.02 Prenos koncert iz Neaplja • 13.30 Opoldanski koncert ra- 716 kc Berlin 4 kw 7.15 Jutranji koncert 8.50 Pobožnost 12.00 Prenos iz Leipziga: Opoldanski koncert 14.30 Koncert na pihala 17.30 Sluhoigra 19.30 A. W. Mozart: »Čarobna piščal«, opera v 2 dej. 734 kc Katovice iokw 10.15 Služba božja 12.10 Opoldanski koncert 15.20 Glasba 17.25 Ljudski koncert z orkestrom 20.20 Prenos iz Varšave 788 kc TOUlOUSe 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba 18.35 Tango 19.00 Ruske pesmi 19.30 Simfonični orkester, nato pesmi 833 kc stuttgart 4kw 11.00 Stara velikonočna glasba 12.00 Solo-kvartet, nato plošče 15.30 Popoldanski koncert 17.00 Violinski koncert 19.30 Glasba na pihala 20.00 »Geschichte Gottfrieds v. Berlichingen«, igra od J. W. Goetheja 22.00 Vokalni koncert in prenos ciganske glasbe iz Budimpešte 851 kc Graz 7 kW Celodnevni prenos iz Dunaja 896 kc Poznanj i-5kw 10.15 Služba božja 13.00 Opoldanski koncert TONE POLJŠAK • LJUBLJANA Aleksandrova 5 ADIOTEHNIKA nudi za Din 4950'- kompleten štiricevni aparat za izmenični tok iittiiiii^^i i iin^i t tiiittiiij^uiuiiirj^ ^m m i i inn 11 j^^umi iii^^ii i iiinn i i^^nn n n^^htmiii^^itmiii n i mi iiijj^itim^ihij^li 1 I I I 17.45 Popoldanski koncert 19.40 Literarna ura 20.30 Prenos iz Varšave: Vokalni koncert, nato plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kw 8.00 Jutranji koncert 11.00 Katoliška pobožnost 12.00 Opoldanski koncert 14.45 Mladinska ura 15.10 Popoldanski koncert radio-orkestra 19.30 Prenos iz Berlina: Mozart »Čarobna piščal«, opera v 2 dej. ■— nato plesna glasba do 0.30 1076 kc Bratislava 12 kw Celodnevni prenos iz Prage oz. moravske Ostrave 1031 kc Torino i kw ssi kc Dunaj is kw 788 kc Toulouse skw 12.00 Opoldanski koncert ra-16.35 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert radio-orkestra 19.15 Vokalni koncert 20.30 Prenos iz Milana 1140 kc m. Ostrava 10 kw Celodnevni prenos iz Prage in Brna 1157 kc Leipzig 4kw 8.30 Orgije 9.00 Jutranji koncert 12.00 Opoldanski koncert 14.15 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Mandolinski koncert 19,30 »Švanda dudak«, opera Torek, 22. aprila 698 kc Beograd 2-5 kW 10.30 Plošče 12.40 Komorni koncert 13.30 Dnevne vesti 17.05 G. Svetlov igra na žagi 17.30 Komedija 18.00 Popoldanski koncert ra-dio-kvarteta. Suppe: Ban-ditenstreiche, ouvertura — Millocker: Der Bettel-student, opereta — Grieg: Solvejs Lied — Benatzky: Dunajski valček 19,00 Dr. V. Vitezica govori o primorskih katedralah 19.30 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas in poročila 22.15 Balalajke 977 kc Zagreb o ? kw 12.30 Plošče 13.15 Kuhinjski nasveti 13.20 Poročila 17.30 Koncert ruskih balalajk in zbora 18.55 Poročila 19.00 Zvonovi od sv. Marka 19.45 Dnevne vesti 20.00 Koncertni večer. Sodelujejo: Klemen-s Menschik, pianist (Sarajevo), Vilma Nozinič, čl. zagreb. opere (sopran) in Karlo Šulc, prvi koncertni mojster zagrebške opere (violina): Beethoven: Klavirska sonata d-mol op. 31/2. — Petje. — Mozart: Violin-Siki koncert Es-dur. — Chopin: a) Etude cis-mol, b) Nocturne op. 62/1. — 12.00 Plošče 15.30 Popoldanski koncert 20.05 Ljudske pevski koncert, nato vokalni koncert 1085 kc Konigsberg 4 kw 11.30 Plošče 16.30 Prenos iz Berlina: Zabavna glasba 19.30 Balalajke 20.30 Prenos iz Berlina; Kabaret — nato pelsna glasba do 24.00 599 kc Milan 7 KW 12.00 Opoldanski koncert ra- dio-orkestra 16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.15 Vokalni koncert 20.30 Prenos iz Torina 616 kc Praga 5kW Petje. —- Couperin: a) Pa-vane, b) La Precieuse. — Smetana: Iz domovine, — Suk: a) Ljubav, b) Dum-ka. — Smetana: Slepička. (Prenos v Ljubljano in Beograd.) 22.00 Dnevne vesti. 183 5keK. W.-Hausei130kw 12.00 Plošče 14.30 Mladinska ura 15.45 Ura za žene 16.30 Prenos popoldan, koncerta iz Leipziga 20.30 Zabavna glasba 212 5 kc Varšava 12 kw 12.00 Plošče 16.15 Plošče 17.45 Violinski koncert 19.50 Prenos iz Poznanja. Nato sprehod po tujih postajah 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopoldanski koncert 12.05 Orkestralni koncert radio-orkestra 17.25 Lahna glasba 19.45 Ciganski koncert 20.45 Klavirski koncert 22.30 Francosko predavanje: Zgodovina ogrsko-polj-skih. odnosov, govori g. J. Somogyi — nato koncert 563 kc Mlinchen 4Kw 12.30 Plošče 14.45 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 19.55 Plošče 21.30 Komorna glasba 11.45 Plošče 16.10 Predavanje o socialnih problemih o pričetku naše dobe. Prof, Ant. Novak 16,30 Popoldanski koncert cela 20.45 Plošče 21.00 Vokalni koncert na violino 21.30 Klavirski koncert 635 kc Langenberg 13 kw 7.00 Jutranji koncert 13.05 Opoldanski koncert radio-orkestra 15.25 Mladinska ura 16.50 Knjižna ura 17.30 Popoldanski koncert (plošče) 20.00 Vokalni koncert 21.00 »Tannhauser in jockeyji«, sluhoigra od G. Lustiga 680 kc Rim 50 kW 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Prenos opere iz Neaplja ali vokalni koncert 716 kc Berlin 4 kw 14.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert 17.40 Mladinska ura 19.05 Vokalni koncert 20.30 Tretji praznik 734 kc Katovice 10 kw 12.05 Plošče 16.20 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 19.20 Prenos iz opere v Kato-vicah 13.00 Harmonika 18.00 Plesna glasba in petje 20.25 Dunajska glasba 833 kc stuttgart 4kw 10.00 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Petdesetletnica Paule Enderiinga 21.00 Klavirski koncert 0.30 do 1.30 Nočni koncert ra-dio-orkestra 851 kc Graz 7 kw Do 20.00 Prenos iz Dunaja 20.00 Pisan večer 896 kc poznanj i5kw 13.05 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 19.20 Prenos iz Katovic; Opera 23.00 Koncert radio-orkestra 923 kc Breslau 4 kw 16.30 Popoldanski koncert: petje 19.05 Vokalna glasba 20,30 Prenos iz Berlina: Kabaret • 1076 kc Bratislava 12 kw 11,30 Plošče 16.45 Popoldanski koncert radio-orkestra 17.45 »Raztresenci« od Kolžeb- na, enodejanka 18.35 Plošče 20.30 Ljudska glasba, igra radio-orkester 1031 kc Torino i kw 12.00 Opoldanski koncert ra-16.35 Mladinska ura 17.00 Plošče 19.15 Vokalni koncert 20.30 Koncert razne simfonične glasbe 1140 kc M. Ostrava 10 kw 11.00 Plošče 12.35 Opoldanski koncert radio-orkestra 15.30 Plošče 19.05 Ljudska glasba 20.30 Vidinski koncert 21.00 Krkestralni koncert, nato prenos iz Prage 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 14,30 Mladinska ura, Knjižna ura 16.30 Popoldanski koncert 19.35 Vesele recitacije 21.00 Prenos iz Berlina: Kabaret Najmodernejše Radio-aparate ojačevalce vseh vrst, kupite najboljše in najugodneje pri specijalni radio-trgovini RADIOVAL Ljubljana Dalmatinova ul. 13 Sreda, 23. aprila 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.40 Orkestralni koncert radio-orkestra 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura: Mica Ban- dič čita pravljice 17.30 Predavanje 18.00 Ciklus o veneričnih boleznih 20.00 Prenos iz Prage. Simfonični koncert češke filharmonije, dirig. O. Ned-bal. Jos. Suk: Dramatične ouverture; Pohadka, suita op 16 — B. Borko-vec: Scherzo in finale — Anton Dvoržak: Simfonija F-dur 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Prenos iz Avtokluba 20.45 Deli iz operete »Bleda, rumena roža« 23.15 Ciganska glasba 563 kc Munchen 4Kw 12.30 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Predavanje: Pomen kreditnega zadružništva 19.35 Vokalni koncert 20.30 O. Manz, »Zmaj iz Ko-chelseeja«, veseloigra v 3 dej. — nato plesna glasba do 0.30 581 kc Dunaj 15 kw 12.00 Opoldanski koncert 15.30 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Koncert: Kari Hammes poje — nato vokalni koncert 977 kc Zagreb o ? kw ioss kc Konigsberg 4 kw 12.30 Plošče 13.15 Kuhinjski nasveti 13.20 Dnevne vesti 17.00 Vika Podgorska pripoveduje pravljice 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 18.55 Poročila 19.00 Zvonovi od sv. Marka 19.45 Poročila 19.50 Uvod v sledeč prenos 20.00 Prenos iz zagreb. opere <83.5 kcH.W.-HaU5ei130kW 12.00 Plošče 15.00 Ura za dekleta 15.45 Ura za žene 20.30 Prenos iz Breslaua 212 5 kc Varšava 12 kw 12.00 Plošče ' 16.45 Plošče 17.45 Popoldanski koncert radio-orkestra 19.25 Plošče 20.30 Prenos koncerta iz Vilna 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopoldanski koncert 12.05 Plošče 17.00 Ciganski koncert 18.15 Violinski koncert 19,20 Vokalni koncert Zveze poštnih uslužbencev 11.40 Opoldanski koncert radio-orkestra 13.15 Plošče 16.30 Glasba na pihala 20.05 Predavnaje: Ernst v. Wol- zogen ob 75letnici 20.50 Orkestralni koncert, nato plesna glasba do 24.00 599 kc Milan 7KW 12.00 Opoldanski koncert radio-orkestra 17.00 Popoldanski koncert ra- dio-orkestra 19.15 Vokalni koncert 21.00 Muzikalna komedija: II giglio d'Ali v 3 dej. od Ettore Romagnoli 23.00 Koncert do 24.00 616 kc praga s kw 11.15 Plošče 15.30 Marionetno gledališče 19.05 Amerikanske pesmi 20.00 XII. simfonični koncert češke filharmonije, dirig. Oskar Nedbal 635 kc Langenberg 13 kw 7.00 Jutranji koncert 13.05 Orkestralni koncert radio-orkestra 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Vokalna glasba 680 kc Rini 50 kw 13.30 Opoldanski koncert 17.30 Vokalni in godalni koncert (radio-sekstet) 21.02 Simfonično-vokalni koncert 716 kc Berlin 4 kw 14.00 Plošče 17.30 Mladinska ura 19.00 Glasba 20.30 »Datterich«, komedija od E. Niebergalla. — Nato plesna glasba 734 kc Katovice iokw 12.05 Plošče 16.20 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Prenos koncerta iz Vilna 788 kc Toulouse 8 kW 13.00 Opoldanski koncert: mandolina 18.00 Plesna glasba in petje 19.30 Koncert radio-orkestra 833 kc stuttgart 4kw 12.00 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Podoknice 20.00 »Upnik«, tragikomedija od A. Strindberga 21.15 Vokalni koncert 851 kc Graz 7 Celodnevni prenos iz, Dunaja 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 698 kc Beograd 2-s"kv 10.30 Plošče 12.40 Orkestralni koncert ra- dio-kvarteta 13.30 Dnevne vesti 13.40 Predavanje o pančev- skem mostu 17.05 Predavanje 17.30 Jazz-godba 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Prenos iz Ljubljane 20.30 Vokalni koncert, nato do 24.00 plesna glasba »Dan radio-postaje Poznanj« 923 kc Breslau 4 kw 15.30 Popoldanski koncert 19.05 Vokalni koncert 20.30 »Kako na mje všeč!«, kabaretna sluhoigra od Theobalda 21.30 Vesela glasba 1076 kc Bratislava i2kvt 11.30 Plošče 12.35 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.35 Popoldanski koncert radio-orkestra 18.35 Plošče 19.00 Prends iz Prage 1031 kc Torino 7 12.00 Opoldanski koncert ra-17.00 Popoldanski koncert dvojnega kvinteta 19.15 Vokalni koncert 20.30 Prenos iz Milana 1140 kc M.Ostrava iokw 11.00 Plošče, nato prenos iz Prage in Bratislave 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Opoldanski koncert 14.30 Mladinska ura 16.00 Predavanqe: Angleška sodobna literatura in kulturno vprašanje naše dobe. B. Fehr. 16.30 Popoldanski koncert 20.30 »Indiskretnosti«. Scene iz resničnosti 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Vokalni koncert radio-kvarteta. Weber: Jubel-Ouverture — Giordano: Andrea Chenier, operna fantazija -— Mascagni: In-termezzo iz William Ra-teliff •— Ganne: Extase — Kalman: Dorfkinder, valček. (Program tega večera se bo radi prenosa iz inozemstva najbrž spremenil). Tovarna ahumulaloricv H0PPECKE d. d. Koln a/Miein Ne kupujte akumulatorjev, dokler niste ugotovili, da so cene novega HOPPECKE akumulator ja z ročajem — najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen Anodne in žarilne baterije »HOPPEClfE« CeiHek, 24. aprila 977 kc Zagreb 0 7kw 6i6 kc Praga s kw 12.30 Plošče 13.15 Kuhinjski nasveti 13.20 Dnevne vesti 17.30 Prenos zvočnega filma 18.55 Poročila 19.00 Zvonovi od sv. Marka 19.30 Francoski jezikovni tečaj 19.45 Poročila 20.00 Prenos iz Ljubljane 183-5 kc H. W.-Hauseii3owk 12.00 Plošče 17,30 Literarna ura 20.00 Koncert okestra 20,00 Prenos iz Leipziga: »Fa-tinici« 212 5 kc Varšava 12 kw Celodnevni prenos iz Poznanja (»Poznanjski dan«) 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopoldanski koncert ra- dio-kvarteta 12.05 Opoldanski koncert 17.40 Ogrske narodne pesmi 19.30 Prenos iz opere: Thomas, »Mignon« — nato vokalni koncert 563 kc Munchen *kw 16.30 Zabavna glasba 20.00 Citraški koncert 20.30 Enodejanka 21.00 Koncert radio-orkestra 581 kc Dunaj 15 kW 12.00 Opoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 19.30 Prenos iz opere: Lemaire, »Samson in Dalila«, opera v 3 delih. — Nato vokalni koncert 1085 kc Konigsberg 4kw 11.30 Plošče 13.15 Opoldanski koncert 18.10 Šramel 20.30 »Jeppe vom Berge«, komedija od L, Holberga 599 kc Milan ?kw 12.00 Opoldanski koncert ra- dio-orkestra 17.00 Plošče 19.15 Vokalni koncert 20.45 Komedija 21.15 Raznovrstna glasba 11.15 Plošče 12.35 Koncert radio-orkestra 16.30 Popoldanski koncert: Komorna glasba 20.00 Koncert zveze za moderno glasbo 22.15 Orgeljski koncert 635 kc Langenberg 13 kw 7.00 Jutranji koncert 13.05 Orkestralni koncert radio-orkestra 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Vokalni koncert 680 kc Rim 50 kW 13.30 Opoldanski koncert ra- dio-kvinteta 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Prenos opere iz kr. gledišča ali vokalni koncer 716 kc Berlin 4kW 14.00 Plošče 17.55 Plesna glasba 18.20 Predavanje: Zemlja kot telo v svetovju«, govori dr. A. Marcuse. 19.30 Zborno spevi 20.00 »Rendezvous«, sluhoigra od A. O. Palizscha. 734 kc Katovice iokw Celodnevni prenos iz Poznanja (»Poznanjski dan«) 788 kc T0Ul0USe 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba in petje 19.30 Vokalni koncert 833 kc stuttgart 4kw 10.00 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Švicarska glasba 20.05 Ljudska glasba 851 kc Graz 7 kW Celodnevni prenos iz Dunaja 896 kc Poznanj iskw 8.45 Služba božja 9.30 Jutranji koncert 13.03 Solisti 18.21 Predavanje v francoščini 19.11 Predavanje v nemščini 20.00 St. Moniuszka: »Verbum nobile«, opera Sestava Popravila Moderniziranje E. E. JAKOPIČ LJUBLJANA VII - CELOVŠKA CESTA 23 Prvovrstni materija! - Prvovrstno delo 22.26 Slovanska glasba 23.20 Sodobna poljska glasba 23.58 Narodne pesmi 24.00 do 2.00 Plesna glasba 923 kc Breslau 4 kw 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Operna glasba 20.30 Vokalni koncert 21.40 K. Schvvabach poje, nato do 24.00 plesna glasba 1076 kc Bratislava 12 kw 11.30 Plošče 12.00 Prenos iz Prage 16.30 Koncert radio-orkestra 18.05 Popoldanski koncert 19.05 Ljudska glasba 19.45 Prenos iz Prage 1031 kc Torino i kw 12.00 Opoldanski koncert ra-17.00 Plošče 19.15 Vokalni koncert 20.30 Pi enos iz Milana 1140 kc M. Ostrava 10 kw 12.35 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.00 Ura za žene 19.00 Prenos iz Prage 1157 kc Leipzig 4 kW 16.30 Popoldanski koncert 19.35 Koncert draždanske filharmonije 21.00 Odlomek iz opere »Fati-nica« od Fr. Suppeja Pelelt, 25. aprila 698 kc Beograd 2-5 kW 10.30 Plošče 12.40 Orkestralni koncert ra- dio-kvarteta 13.30 Dnevne vesti 13.40 Prenos od gradbe pan- čevskega mostu 17.05 Predavanje 17.30 G. M. Stefanovič govori o veslaškem športu 18.00 Harmonika 19.00 Dr. V. K, Petkovič govori o geološki formaciji zemlje in morja pri nas 19.30 Nemški jezikovni tečaj 20.00 Koncert zbora »Gajcet« 21.00 Vokalni koncert radio-kvarteta. Sodeluje g. R. Eritl, član beogr. opere. Pomladanski motivi. E. Bach: Friihlingservvachen — Vivaldi: Largo za violino »Pomlad« — Hildach: Vigred — Sinding: Friih-lingsrauschen — Schu: bert: Friihlingsglaube — Schumann: Er ist's (poje g. Ertl) — Fauchey: Pomlad na Japonskem -— Grieg: An den Friihlmg Grieg: Letzter Friihling — Hildach: Der Lenz (poje g. Ertl) -— Strauss: Frtihlingsstimmen, valček 22.0 Čas in dnevne vesti 22.15 Plošče (Program tega večera se bo najbrže spremenil ra-inozemskega prenosa.) 977 kc Zagreb o ? kW 12.30 Plošče 13.15 Kuhinjski nasveti 13.20 Dnevne vesti 17.00 Ura za žene 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra 18.55 Poročila 19.00 Zvonovi od sv. Marka 20.15 Angleški jezikovni tečaj 20.30 Poročila 20.35 Hebrejska duhovna glasba. Sodeluje B. Griiner, nadkantor, Zagr. židovski cerkveni zbor pod vodstvom g. prof. Fr. Lučiča: Lewndowski: Jigdal. — Naumburg: Uwaschofor, - Lowenstam: Adonoj mo-looh. — Sienawoj: We-schomru. — XX: Kike-schimcho. — Lučič: Kwo-do-Mimkono. - Gotschall: Reze, — S. Sulzer: Adon olom. 21.50 Dnevne vesti 22.00 Sprehod po tujih postajah i83 5kcK.B."Hausen3okw 12.00 Plošče 16.30 Popoldanski koncert iz Leipziga 20.00 Narodne pesmi 21.00 Klingler kvartet: vokalni koncert 212 5 kc Varšava Ukw 12.00 Plošče 17.45 Popoldanski koncert radio-orkestra 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Plošče 12.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Vokalni koncert terceta, nato cigasnka glasba 563 kc Munchen 4Kw 14.45 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert ra- dio-terceta 19.50 Zabavni koncert radi-or-kestra 21.00 Predavanje: O psihologiji svetovnega nazora. Hugo Erdmann 21.30 Schubertova ura 581 kc Dunaj 15 kw 12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 16,40 Klavirski kvintet 17,10 Arije in pesmi 20,00 Pevski koncert opernega zbora — nato vokalni koncert 1085 kc Konigsberg 4 kw 11.30 Opoldanski koncert radio-orkestra 13.15 Plošče 17,30 Ura za žene 20.03 Simfonični koncert, nato plesna glasba do 24.00 599 kc Milan ?kw 833 kc Stuttgart 4kW 12,00 Opoldanski koncert radio-orkestra 17,00 Popoldanski koncert radio-orkestra 19.15 Vokalni koncert 20,30 Simfonični koncert, dirigira A. Pedrollo 6i6 kc praga s kw 11.15 Plošče 19,30 R. Wagner, Uvertura k »Faustu« 20.00 Sluhoigra: Goethe: Faust 22,20 XV. koncert sodobne glasbe 635 kc Langenberg 13 kw 7,00 Jutranji koncert 10,15 Plošče 13,05 Opoldanski koncert 17,30 Popoldanski koncert 20.00 W. A. Mozart »Don Ju-an«, opera v 2 dej. 680 kc Rim 50 kW 13.30 Opoldanski koncert radio-orkestra 17.30 Popoldanski koncert: bo- in godalna glasba 21,02 »Kolibri«, opereta v 3 dej. od A. Montanarija 716 kc Berlin 4 14.00 Plošče 16.20 Zabavna glasba 18.20 Koncert 20.00 Vokalni koncert radio-orkestra, nato plesna glasba 0.30 Nočna glasba 734 kc Katovice iokw 12.05 Plošče 17.45 Prenos iz Varšave: Lahna glasba 20.15 Simfonični koncert iz filharmonije 788 kc Toulouse 8kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba in petje 19.30 Petje in orkester, nato operna glasba r— Sobota, 26- aprila 10.00 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 19.05 Predavanje: Moderni evropski roman, predava prof. dr. H. Naumann 19.30 Glasba s ceste 20.30 »Morje«, izvaja filharmo- nični orkester 22.00 Stara klavirska glasba 851 kc Graz 7 Celodnevni prenos iz Dunaja 896 kc Poznanj iskw 13.05 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Prenos iz Varšave 22.45 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kw 16.00 Ura za žene 16.30 Plošče 19.15 Vokalna glasba 20.00 »Generacija«, trogovor 20.40 Petje 1076 kc Bratislava 12 kw 11.30 Plošče 16.00 Popoldanski koncert radio-orkestra 19.00 Prenos iz Prage 1031 kc Torino i kw 12.00 Opoldanski koncert ra-17.00 Popoldanski koncert 19.15 Vokalni koncert 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Milana 1140 kc M.Ostrava 10 kw 11.00 Plošče 12.35 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.00 Plošče 19.00 Prenos iz Prage 1157 kc Leipzig *kw 12.00 Plošče 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 19.45 Avstrijska plesna glasba 21.10 Simfonični koncert 22.00 Dr. Szarlitt: »Zmagoslavje«, prenos s poljskega gledališča na Dunaju 545 kc Budapest 20 kw 9.15 Dopoldanski koncert radio-orkestra 12.05 Opoldanski koncert kraljeve ogrske muzike 18.00 Popoldanski koncert 21.30 Prenos mednar. boksarskega boja 563 kc Miinchen 4 kw 12.30 Plošče 16.00 Citraški koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Orgeljski koncert 19.45 Vokalni koncert radio- orkestra 21.50 »Najlepši čas«, sluhoigra 581 kc Dunaj is kw 12.00 Plošče 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Radioreportaža 19.30 Cello-koncert 20.05 »Bonbury« ali »Pomen resnobe« od O. Wildea, trivialna komedija 1085 kc Konigsberg 4kw 11.40 Plošče 13.15 Opoldanski koncert radio-orkestra 19.00 Zabavna glasba 20.30 J. Brammer: »Bajadera«, opereta v 3 dej 599 kc Milan ?kw 12.00 Opoldanski koncert ra- dio-orkestra 17.00 Plošče 19.15 Vokalni koncert 20.30 Prenos iz opere 698 kc Beograd 2-5 kw 10.30 Plošče 12.40 Orkestralni koncert ra-dio-kvarteta. Mozart: Čarobna piščal, ouvertura — Puccini: Madame Butter-fly, operna fantazija — Leoncavallo: Mattinata — Kreisler: Lepi rožmarin 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mlandinska ura: Pomlad 18.00 Ura za ljudsko zdravje 19.30 G. dr. M. Kočanin govori o muzejih 20.00 Prenos iz Novega Sada 22.00 Čas in dnevne vesti 22.15 Vokalni koncert radio-kvarteta 616 kc Praga 5 kW 13.20 Dnevne vesti 17.00 Vika Podgorska pripoveduje pravljice 17.30 Popoldanski koncert radio 18.55 Poročila 19.00 Zvonovi od sv. Marka 19.30 Nemški jezikovni tečaj 19.45 Poročila 20.00 Prenos iz Beograda 22.00 Poročila 22.10 Plesna glasba 183 5 kc H. W.- Hausemo kw 12.00 Umetniško podajanje za šolo 14.00 Plošče 18.20 Zabavna glasba 20.00 Veseli večer, — nato čas, dnevne vesti 11.15 Plošče 19.05 Ljudski večer 20.30 Violinski koncert 21.00 Italijanski dueti 21.30 Klavirski koncert 635 kc Langenberg 13 kw 7.00 Jutranji koncert 10.15 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Veseli večer — nato do 1.00 plesna glasba 680 kc Rim 50 kW 13.30 Opoldanski koncert 17.00 Komedija v 1 dej.: Bet- tina od A. Musset-ja 21.02 Prenos iz Neaplja: Opera ali vokalni koncert 716 kc Berlin *kw 14.15 Plošče 16.30 Zabavna glasba 18.20 Predavanje: »Današnji dijaki« (B. Gorner) 20.30 Šaloigra 734 kc Katovice iokw 12.05 Plošče 20.25 Prenos koncerta iz Varšave 21.15 Lahna glasba 788 kc ToulOUSe 8 kW 13.00 Opoldanski koncert 18.00 Plesna glasba in petje 20.25 Gostovanje tujega orkestra 21.00 Vokalni koncert 833 kc stuttgart 4kw 10.00 Plošče 15.00 Popoldanski koncert 17.00 Plesna glasba 19.30 Alice Fliegel: »Črna senca v Newyorku«, sluhoigra 20.30 Pisan večer, nato plesna glasba 85i kc Graz 7 kw Celodnevni prenos iz Dunaja 896 kc Poznanj is kw 13.05 Plošče 18.45 »Živa beseda«, recitacija 19.20 Zborni koncert 20.15 Ura za žene 20.30 Prenos iz Varšave 923 kc Breslau 4 kw 16.30 Popoldanski koncert 18.10 Ura za poljedelce 19.05 Vokalna glasba 20.30 Prenos iz Berlina: Stoti-soč tolarjev, burk^,od D. Kalische 1076 kc Bratislava 12 kw 11.30 Plošče 12.35 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.00 Violinski koncert 20.05 Koncert radio-orkestra 22.00 Prenos iz Prage 1031 kc Torino 7 kw 12.00 Opoldanski koncert ra- 17.00 Plošče 19.15 Vokalni koncert 20.30 Prenos iz opere v Milanu- 1140kc M.Ostrava i»kw 11.00 Plošče 12.35 Opoldanski koncert radio-orkestra 16.00 Plošče 18.10 Prenos iz Prage 1157 kc Leipzig 4kw 12.00 Plošče 19.30 Umetna glasba 20.30 »Nova oddajna postaja«, - sluhoigra od K. Mindeja 977 kc Zagreb o 7 kw 212 5 kc Varšava 12 kw 12.30 Plošče 13,15 Kuhinjski recepti 12.00 Plošče 20.15 Klavirski koncert NajnoveiSi zvočnik sistem Grab Berlin I. in II. Visok in nizek ton čist! Naročite takoj! Zasto pstvo FRANC JARH, MARIBOR Korošieva 20 Cena Din 110'- in Din 160,- franko, predplačilo ali povzetje. TEHNIKA Kako se obvarujem motenj (Nadaljevanje) Žalibog pa sprejemajo višje antene tudi več atmosferskih motenj kot nižje ležeče ali pa notranje. Čim večja pa je prava višina antene, tem bolje sprejema taka antena radiofonske valove. Treba pa je zdaj voliti, za kakšno anteno se hočemo odločiti. Glede antene vobče hočemo še nekaj pripomniti: mnogi še zamenjavajo pojma: sobna ali okvirna antena. Bistvo sobne antene je, da jo moremo uporabiti prav za prav za vsak aparat. Na sobno anteno slišimo tudi z detektorjem, če smo v bližini oddajne postaje. Lahko pa slišimo tudi z manjšim večelektronskim aparatom inozemske postaje, toda šibkeje, morda le s slušalko. Bistvo okvirne antene pa je, da jo moremo uporabiti za sprejem tudi zelo oddaljenih inozemskih postaj pri specialnih, najmanj štirielek-tronskih aparatih. Dočim mora sobna antena imeti še zemljovod, ga okvirna ne rabi več in je slednja zato prenosna antena. Prednost okvirne in tudi sobne antene pred zunanjo je ta, da ne sprejemajo atmosferskih motenj v taki izmeri kot zunanja. Napačno pa je mnenje, da imamo v pri njih v splošnem tudi manj motenj kot pri zunanji. Na nje vplivajo zelo motnje, ki jih povzročajo domače električne naprave in električni vodi. Edino pri okvirni anteni odpomoremo temu nedostatku z možnostjo usmerjanja, to se pravi, zasučemo okvirno anteno v ono smer, v kateri sprejema najmanj teh motenj t, j. pravokotno na smer, Iz katere prihajajo. Večelektronski aparati ojačijo poleg ra-diofonskega toka tudi še motnje, zato se /ečkrat zadovoljimo raje z manjšo ja-Jcostjo glasu v zvočniku. Vendar jih ne ojačijo relativno v toliki meri kot radio-fonski tok. Nekateri aparati, tako zvani neutrodini pa so posebno čisti in ne re-produciraio skoro nikakih motenj. To svojstvo jim daje posebna konstrukcija brez reakcije. Z reakcijo namreč zmanjšamo dušenje v mrežnem krogu in s tem istočasno tudi dušenje moteni. Čim jačie je reakcija, tem jačje so tudi motnje, ki pa skoro popolnoma izginejo, če odstranimo reakcijo. Če hočem imeti torej dober sprejem brez motenj, se moremo zadovoljiti z manjšo jakostjo glasu in kolikor je le mogoče ne uporabljati reakcije Mnogokrat uključimo bločne kondenzatorje (s kapaciteto 10.000—20.000 cm) tudi vzporedno k sponkam zvočnika, da udušimo motnje, ki prihajaio od motorjev. Vendar udušimo s tem višje frekvence glasu, kar glas nekoliko deformira. Zato se tega poslužujemo večinoma le pri jačjih motnjah. Kot smo že omenili, je najbolje udušiti motnje kar na mestu, kjer nastajajo. Vedno pa to ni mogoče. Najti moramo tudi v tem slučaju nekje izhod odn. možnost ubraniti se motenj, ki izvirajo n. pr. iz električnega omrežja, zlasti če so jake. Da jih udušimo, uključimo pred aparat dva zaporna kroga, ki jih moramo uglasiti na val, ki ga hočemo spreiemati. Seveda trpi pri tem nekoliko jakost glasu, toda nri zelo jakih motnjah v omrežju je to edin izhod. Doslej smo razmotrivali o postanku raznih motenj, ki izvirajo od tujih električnih naprav in kako se jih obvarujemo, hočemo pa še omeniti, kakšne bistvene znake imajo posamezen motnje, po katerih jih potem tudi ločimo. N. pr. motnje, ki izvirajo od visokofrekvenčnih medicinskih aparatov, spoznamo po njihovem zelo neprijetnem šumu — brnenju. Njegova jakost je skoraj konstantna, nastopi pa motnja, čim so nekje v bližini priključili tak aparat, pa tudi takoj preneha, čim so ga izključili. Ta šum je precej podoben šumu strojne žage. Nasprotno pa jakost šuma pri motnjah, ki izvirajo od električnih žarnic, polagoma izgineva. V splošnem pa so si šumi vseh motenj, ki jih povzročajo iskre, po svoji kakovosti, dokaj slični, t. j. imajo svojo karakteristično barvo. Gotove značilnosti posameznih naprav ustvarja način, kako si slede iskre, 'pri vrtečih se strojih za enakomerni tok število kokk-strojih je odločilno število obračajev, pri torskih lamel, pri električnih zvoncih, in-duktorjih in medicinskih aparatih pa vibracijska brzina prekinjala. Z zelo zanimivimi eksperimenti se da določiti cela skala vseh teh motenj. Zelo hitro si sledijo pokajoči in hre-ščeči toni pri visokofrekvenčnih medicinskih aparatih, iskernih induktoriih, tudi na Rontgen-napravi, električnih zvoncih etc. Dokaj hitro si sledijo ti šumeči toni, ki povzročajo motnje, tudi pri električnih strojih, toda njihova jakost ni tako velika, manjka jim tudi oni neprijetni ostri značilni šum, ki nastopa zlasti, če imamo konstantno večjo jakost. Motorji pa povzročajo lahko tudi zvenenie, ki ga pa štejemo med najbolj mile motnje. Včasih sodimo napačno in dolžimo motorje, medicinske aparate etc. Motnje nam lahko povzroča tudi naš radiososed, kadar prejako privije reakcijo. V tem slučaju namreč postane sosedov aparat oddajna postaja in vplivajo motnje, ki jih ustvarja in oddaja, induktivno na naš antenski sistem. Premalo pa poznajo radioamaterji še atmosferske motnje, ki jih je sicer težko ločiti od drugih. Le preradi označijo vsako motnjo, četudi izhaja iz lastne naprave, že za atmosfersko. Značilne atmosferske motnje so posamezni le kratko dobo trajajoči treskajoči šumi, ki jih povzročajo električne izpraznitve v ozračju. Lahko pa nastopajo tudi v obliki stalnega sikajočega šuma ali pokanja ali pa kot šum, ki je podoben odpadanju od zida. C! = C2 = 100—200~cm, L, = 50 — 150 ovojev L2 = do 200 ovojev C3 = 1000— 2000 cm R = regulačni upor. D = detektor, S = stikalo, T = telefon (slušalka) Ko smo torej spoznali vrsto motenj, in vemo, kaj nam kvari prijeten radiospre-jem, moremo še najti kraj in mesto, kje te motnje nastajajo. Pomagamo si pri tem lahko z majhno ceno in pripravo. Tak aparat sestoji kot kaže skica, iz tuljave Lj, ki jo priključimo preko dveh kondenzatorjev na stikalo s. To tuljavo vežemo z nihajnim krogom, ki sestoji iz tuljave Li, ki jo priključimo preko dveh uključimo še detektor. Vzporedno h kondenzatorju uključimo spreminjevalni upor in sicer kot potenciometer. Na krajne sponke priključimo slušalko. Pač pa moramo ta aparat prej preizkusiti z oz. na kakšnega znanega povzročitelja motenj, n. pr. na visokofrekvenčni medicinski aparat. Ta poskus se vrši na sledeči način: stikalo z našega aparata priklopimo na električno omrežje. V slušalki slišimo motnje dobro, najjačje, če imam izključen ves upor. Čim več upora pa uključim, tem slabše jih slišim. Nato povečam upor tako, da mi motnje skoro popolnoma izginejo. Ta poskus naredim v različnih razdaljah od svojega visokofrekvenčnega aparata. Zabeležim si pa, koliko upora sem moral uključiti na posameznih mestih. Čim več ga namreč morem uključiti, tem bližje sem povzročitelju motenj. Iščem pa ga ravno obratno. Če poslušam na gotovem mestu, sodim po uklju-čenem uporu ali se približujem povzročitelju motenj ali se mu pa oddaljujem. Da ga najdem, se pomikam v ono smer, kjer moram uključiti vedno več upora. Ogledali smo si v dosedanjih razmotri-vanjih razne motnje in napake pri radio-sprejemu. Videli smo, da ni ravno lahko vse poznati, a mnogo težje jih je še včasih odpraviti. Toda polagoma je mogoče preštudirati tudi te nebrojne in nairazno-vrstnejše motnje. Slehernemu lahko le koristi, če pozna razne »bolezni« svoje radiosprejemne naprave, ki jih večinoma lahko sam izleči in si zasigura s tem stalni užitek dobrega radiosprejema. (Dalje.) Sprejem in uporabnost kratkih valov V radiotelegrafiji in telefoniji so delali prve poskuse na dolge valove, ki so se za takratno poznavanje prilik dobro obnesli. Slišali so jih zelo daleč, toda uporabiti so morali za oddajo velike energije. V bližini oddajne postaje so slišali zelo jako, čim večja pa je bila razdalja med sprejemno in oddajno postajo, tem slabše so jih mogli sprejemati. Jakost je pojemala postopoma, dolgi valovi vsled svojega značilnega razširjanja nad površino zemlje niso imeli tako zvanega mrtvega pasu. Vsled njihove neekonomičnosti — porabe ogromne energije pri oddaji — so prešli na sedanje radiofonske, t. j. sred-njedolge valovne dolžine. Dasi nastopajo tu že znatni mrtvi pasovi, uporabljamo radiofonske valove radi neprimerno manjše oddajne energiie in ker imajo tudi manj motenj kot dolgi. Seveda so delali poskuse tudi s kratkimi valovi, toda ti prvi poskusi so bili negativni. Slišali so jih le v razmeroma zelo majhnem pasu krog postaje (do 50 km). Nadaljnje raziskavanje so takrat opustili. In tako se je zgodilo, da so na nekem ameriškem radio-kongresu prepustili »nerabne« kratke valove amaterjem v prosto uporabo. In danes? Vsakdo že govori o kratkih valovih, vsakdo skoraj zahteva od svojega aparata, da z njim sprejema tudi kratke valove. Ta ogromen preokret so povzročili ameriški radio-amaterji, ki so kmalu od- krili odlične posebnost! kratkih valov. Dognali so, da se razširjajo naj -dalje in to s skoraj nezmanjšano ja-kostjo in kar je zlasti važno, za njih razširjanje rabimo razmeroma zelo malo energije. Edini nedostatek pri njih je ta, da imajo razmeroma velik mrtvi pas. Zaradi tega jih uporabljamo za oddajo na velike daljave, dočim se poslužujemo na manjše razdalje še vedno radiofonskih valov. Odlikuje pa sprejem na kratke valove prav posebna čistost glasu in gotova jakost skoraj brez ozira na dnevni čas. Posebno čist je sprejem na kratke valove zaradi tega, ker nimajo skoraj nobenih atmosferskih motenj, edino »fading« je pri kratkih valovih včasih močan. Postaje na kratke valove oddajajo ravno v času, ko slišimo na navadne radiofonske valove le šibko in pa z velikim šumom, t. j. čez dan odnosno zlasti popoldne. Z aparatom, ki sprejema tudi kratke valove, slišimo lahko vsak popoldne čisto in glasno n. pr. Berlin, Chelmsford (na Angleškem) in druge. Posrečilo se je tudi brez večjih težav dobiti že zvečer ameriške postaje. Mnogo radioamaterjev ima aparate z izmenljivimi tuljavami, - z garnituro tudi za kratke valove in se tega le prav malo ali sploh ne poslužujejo. Mogoče so že napravili poskus, ki se jim je pa najbrž izjalovil in to le zaradi nerodne manipulacije z aparatom, potem so pa sprejem na kratke valove sploh opustili. Postaje na kratke valove ni težko loviti, le kondenzatorje moramo previdneje in počasneje uravnavati kajti če jih zavrtimo le za pol stopinje, vala nimamo več. Aparati so z ozirom na kratke valove zelo selektivni. Treba je napraviti pač nekaj poskusov in uspeh je zasiguran! Kratki valovi so zaradi svojih prednosti pokazali veliko uporabnost. Poslužujejo se jih zdaj za najrazličnejše poskuse. Z njih pomočjo so znanstveno začeli raziskovati razširjanje radiovalov sploh. Zadnji čas pa skušajo z njih pomočjo doseči tudi oddajanje energije na velike daljave. Čitali smo zadnje dni o poskusih, pri katerih so s pomočjo kratkih valov oddajali iz gotovega mesta energije in z njimi užigali v razdalji več tisoč kilometrov na razstavah žarnice, kar se jim je ravno s pomočjo kratkih valov brez težav posrečilo. Delajo pa sedaj na tem, da bi mogli z njih pomočjo prenašati tudi večje energije na velike razdalje. »Nerabnim« zaznamovani kratki valovi so torej v najkrajšem času .pokazali, kako zelo so uporabni. Izpolnili so veliko vrzel, ki je bila zelo občutna zlasti v radiotelegrafiji in — telefoniji. Z njimi je omogočeno razširjati važne vesti in drugo v trenutku po vsem svetu. Kratki valovi so združili kontinente, Saj je dandanes možen tudi že radiotelefonski pogovor n. pr, iz Evrope v Ameriko. Tudi potujoče oceanske parnike ravno kratki valovi vežejo sredi oceana, kjer so bili prej popolnoma brez vsakega stika s kopnim, z enim ali drugim kontinentom. Potniki ne pogrešajo več vesti iz svojih krajev, saj izvejo novice po radiu. Brez kratkih valov si ne moremo misliti prekooceanskih poletov, in si tudi ne morem omisliti »Zeppelinovega« potovanja krog sveta. Tako so pokazali kratki valovi svojo veliko važnost zaradi svoje izredne uporabnosti. Preobrat v fonotehniki Preobrat prinaša v fonotehniko docela nov aparat, ki združuje v sebi z elektromotorjem poganjan gramofon, r a -dio-sprejemni aparat in izvrsten zvočnik ter hkrati omogoča sprejem, kakor tudi ojačano zopetno podajanje govorice, glasbe kakor sploh vsakega zvoka na zelo preprost način. Aparat vključiš na stikalo voda za izmenični tok, odgovarjajoča preti-kala vklopiš in zvežeš mikrofon z aparatom. Po mikrofonu sprejeti glasovi se spremene v električna nihanja, ki jih ojači ojačevalec radio-aparata in ki vplivajo na električno zvočno dozo. Ta zvočna doza spremeni električne nihaje spet v mehanske ter zariše zvoke s pisalom iz posebno trdega materiala na papirno tenke plošče iz negorljivega filmskega materiala ali kovine, ki jih je treba položiti na gramofonov krožnik. Te plošče imajo premer do 30 cm. Najdaljše sprejemanje znaša pri tej velikosti plošč okrog 10 minut. Tudi radio-sprejemni aparat, ki se nahaja v aparatu, se da porabiti za spre- jemanje na ploščo. Tako se oddajanje p ti radiu lahko sprejme na ploščo. V ta namen se vklopi radio-sprejemni aparat in se zveže sprejemna zvočna doza — namesto zvočnika — s pretikalom neposredno z radio-sprejemnim aparatom. Takoj ko končaš sprejem, lahko pri-čneš z oddajanjem sprejemanih glasov, govora ali glasbe. V ta namen opremiš zvočno dozo aparata z leseno iglo, da plošče čim manj izrabiš. Plošče se odigravajo nato na enak način kakor pri vsakem normalnem gramofonu. Glasove, govor ali glasba reproducira v aparatu se nahajajoči zvočnik, radio - sprejemni aparat pa, s katerim je zvočna doza vklopljena, se porabi kot ojačevalec. Te plošče pa lahko odigraš na vsakem poljubnem gramofonu, če uporabiš v to leseno iglo v akustični zvočni dozi. Ta novi aparat se zove »L i t e r a p h 0 n« in so ga na lipskem velesejmu kot novost že zelo občudovali. Literaphon je prvi aparat, ki omogoča korespondenco slepcev. Sprejemne plošče so tako lahke, da jih je mogoče pošiljati kot »zvočna pisma« po pošti.., Tudi drugačna uporabnost Literaphona je izredno mnogostranska. Mesto plošče se namreč ob primerni drugačni napravi lahko uporablja tudi filmu podoben trak, na katerega se lahko sprejema celoten potek važnih razgovorov, konferenc, sej, obravnav, predavanj, ki lahko trajajo tudi cele ure. Prav tako je Literaphon važen tudi kot sprejemalec diktatov. Umetniki (pevci in igralci) ter govorniki ga bodo začeli ceniti kot predragoceno sredstvo za lastno kontrolo. V svoji idealni sestavi pomenja Literaphon družinski aparat bodočnosti, kjer so združeni radio, gramofon in — literafon. Detektor za daljnovidenje Daljnovidenje zahteva še danes jako komplicirane aparature, vrh tega' še mehansko gibanje tako zvane Nipkowe plošče. Manjše komplikacije sicer zahtevajo pred nedavnim izumljene Braunove elektronke, vendar zahteva tudi uporaba teh še toliko aparature, da narastejo stroški jako hitro. Idealna rešitev bi bila pač, da bi se tudi za daljnovidenje kakor tudi za prenos slik dal skonstruirati detektor, ki bi zahteval prav tako enostavno upravljanje in bi prav tako malo potrkal na žepe amaterjev, kot običajni detektor za akustične prenose. Razumljivo je, da so na tem polju delali in eksperimentirali po vsem svetu z mrzlično naglico in zdi se, da je detektor za daljnovidenje rešen problem. Kakor večina izumov, se ima tudi ta zahvaliti za svoj postanek golemu slučaju. Pri tej tekmi za uspehom se je posrečilo profesorju Fiesemoppu na tehnični visoki šoli v Karlsruhe, da je iz slučaj-nostnih opazovanj prispel do detektorja za daljnovidenje. Pri elektrotehničnih poskusih je opazil, da so se pojavljale na tanki, brušeni kremenjakovi plošči, ki je bila prevlečena s srebrno klorovo želatino, premikajoče se temne lise, če je gorel pod ploščo Bunsenov gorilnik in jo segreval. Najprej je mislil, da izvirajo te lise od plapolanja plamena in se ni menil zanje. Pri vseh teh poskusih pa je bila plošča priključena tudi na enakomerni električni tok iz mestne elektrarne. Slučaj je na- Najpopolnejši akumulatorski element z garancijo! 4 volte 18 AH samo Din 210"— z ročajem. Vse vrste transportablih elementov za radio, avto, telefon itd. priporoča domače podjetje VATRA AKUMULATOR ING. I. & F. DOMICELJ, Maribor, Strossmajerjeva 3 nesel, da je nastal v mestni elektrarni štrajk, in profesor je, prisiljen, moral pri svojih poskusih uporabljati enakomerni tok iz električnih baterij na tehnični visoki šoli. Pri teh poskusih pa je opazil, da se na plošči ni nikdar pojavila nobena temna lisa. Pojavile so se pa zopet takoj, ko je po končanem štrajku v elektrarni priključil ploščo na tok iz mestne elektrarne. Lise so postale še posebno izrazite, če je ploščo le malo segreval, pač pa močno osvetlil od spodaj. Zamenjal je Bunsenov gorilnik s 50 Wattno Osram-Nitra-Opal žarnico, ki je dajala pravilno toploto in zadostno svetlobo. Temperaturo plošče je potem reguliral še z ventilacijskimi luknjicami, katere je poljubno zapiral in odpiral, tako da je dosegel najmočnejši efekt. Pri poskusih je opazil, da je najugodnejša temperatura plošče nekako 65" C in da lise pri porastu ali padcu 3" zelo oslabe, Popolnoma pa izginejo lise, če pade temperatura za 8° ali če se poveča za 310". Vrh tega porjavi želetin-ska plast pri 100" C, kar tudi zelo škoduje izrazitosti lis. Končno je prof. Fiesemopp dognal, da izvirajo lise od superponiranih izmeničnih tokov v enakomernem mestnem električnem toku. — Seveda je ostal ta tako zvani Fiesemdppov fenomen nekaj časa brez vsakega pomena, ker se ni dal nikjer praktično izrabiti. Šele asistentu prof. Fiesemoppa, dr. Dotschu, se je posrečilo najti praktično izrabo tega izuma. Vložil je namreč kremenjakovo ploščo pri temperaturi 65" in močni osvetljavi namesto kristala v detektorski krog. Kakor hitro je uglasil detektorski aparat na kako močnejšo radio oddajno postajo, so se pojavile na plošči močne sence, ki so odgovarjale akustičnim pojavom v zvočniku cz. slušalkah. S tem je dobil dokaz, da je kremenjakova plošča sprejemljiva za nizkofrekvenčne električne toke. Nadalje mu je prišlo na misel, da bi poskusil obratni način, ki se da izvesti pri večini tehničnih efektov, n. pr, električni motor in obratno, torej dinamo. Zato je vložil med žarnico in kremenjakovo ploščo navaden diapozitiv in zvezal ploščo z električnim tokom in ga priključil na majhno. radijsko oddajno postajo. In poskus se je posrečil; v sosednji sobi je imel detektorski aparat, ki je imel mesto kristalnega detektorja že omenjeno ploščo. Na tej plošči se je pojavila enaka slika kot je bila na diapozitivu jasno in razločno. Navdušen od uspeha je dr. Dotsch hitro poklical svoje kolege, da bi jim pokazal svoj izum. Tovariši pa niso verjeli in so zahtevali, da izmenja diapozitiv. Dr. Dotsch jim je ustregel. Ko je jemal iz oddajnega aparata diapozitiv, so stali tovariši pri sprejemnem aparatu in točno videli senco roke, ki je prijela za diapozitiv in ga odstranila. S tem pa je bila odkrita nova senzacija, prenos živih slik (filmov) oz. praktična oblika — dalj-novidenja. Sedaj še par podrobnosti! Velikost slike v sprejemnem aparatu je odvisna od napetosti visokofrekventnega toka. Navadno je treba zato visokih anten oz. ojačevalcev, sicer ostanejo slike zelo majhne, nekako v formatu 4X4 cm. Če se uporablja pri sprejemanju normalno visoka antena, je mogoče doseči format 25 X 25 cm, ne da bi slika zato kaj trpela. Če se pa porabljajo prevelike plošče za sprejem slik, potem nastopijo v sredi plošč svetlejše linije, ki so paralelne z robovoma, ki sta priključena na tok. Te svetlejše proge so najbrže posledice padca električne napetosti na površini plošče. Ti nepričakovani uspehi so vzbudili seveda veliko pozornost in nemška glavna poštna uprava je že začela s poskusnimi oddajami ponoči od 1 do 2. Prenesene slike so jako svetle, tako da jih je prav lahko fotografirati. Uprava teh novih de- tektorjev je izredno enostavna, na|težje je še reguliranje pravilne temperature plošče. Za navadne poskuse zadošča celo plošča iz mlečnega stekla, ki je prevlečena z želatino klorovega srebra. Važno je le to, da je ta plat nanešena zelo enakomerno, ker ima slika sicer pege. Vsa iznajdba ima še važne nedostatke, vendar že začetni uspehi dokazujejo, da bo šel bodoči razvoj tehnike v prenosu slik in daljnovidenja v tej smeri in da bo v tej obliki prodrl tudi v obče radiooddaje. RADIO POSLUŠALCI SO STROKOVNJAKI! Pri ravnanju z radijem si pridobe obsežno tehnično znanje. Odločilne za dober sprejem so elektronke, to ve vsak strokovnjak. Biti pa morajo VALVO-ELEKTRONKE Generalno zastopstvo: AUDION IEZIKOV1I TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. 27. lekcija (24. aprila ob 19). Pitalice, Pitali petla; »Ko te budi tako rano?« — »Rano leganje.« Pitali zeca; »Ima li što slade od glavice kupusa?« — »Slade su dve glavice.« Pitali učitelja; »Ko,ji ti je dak najbolji?« —■ »Onaj koji zna ono, što zna, ali koji i šta ne zna.« Pitali lekara: »Od koje se bolesti naj-manje umire, a od koje najviše?« — »Naj-manje od gladi, a najviše od mnogo jela i piča.« Pitalo dete oca; »Kakvo je meso naj-slade?« — »Jezik.« »A najgore?« — »Jezik.« Pitali cigansko dete: »Čija je kuča naj-oglašenija u vašem selu?« •— »Bogme naša, jer je onomadne izgorela.« Upitne zamenice jesu: (t)ko? — kdo? šta? (što?) — kaj? koji, -a, -e? — kateri, -a, -o? čiji, -a, -e? čigav, -a, -o? kakav, kakva, -o? — kakšen, kakšna, -o? Nom. gen. dat. ak. vok. lok. instr. Promena, (t)ko koga, kog komu, kome, kom koga,. kog kome, kom kim, kime šta, što čega, šta čemu šta, što čemu, čem čim, čime 2. k o j i, -e, -i, č i j i, -a, -e menjaju se kao odredeni pridev (tudi, -a, -e); 3. kakov, kakva, kakvo menja se kao neodredeni pridev (nov, dobar). Vežbanja. U ovim rečenicama potraži kurzivom itampane reči upitnom zamenicom: Dafc uči. Učitelj pita daka. Došao sam sa bratom. On šeta sa sestram. Milan je dao starcu hleb i sir. Pišemo olovkom. Tvoj brat lepo izraduje zadalke. Pas se boji (fospodara. Trava raste. Učimo o zame-nicama. Nemam vremena. Ova hartija je hrapava, a ona je glatka. Dobar dak uvek je pažljiv. Govorimo srpskohrvat-skim jezikom. Bežanova majka peva, a Stojanova. plače. Njegov otac je trgovac. Naše knjige su na stolu. Nemščina Poučuje dr. Ivan Grafenauer. 1. Det Durdjbtenner («oit $adj), 2er fleine .ftaralb iff inittag bon feiiteu (itterit gefftaff roorben. (Sv befdjliefit firf) 511 radjeu unb ben (SItern iljre ©robljeit gritnblirf) t)einu jujaljlen. 3u btefent $lt)ecfe ISuft er Ijetnt* lid) baoou. ©et Slttbrurf) ber Sunteltjeit anbert er aber feiite DJieinurtg unb febrt nad) Jpaufe juriicf. s)Jfit geredjten SJfigfallert bentertt er, bafj iiberljaupt nientanb bon fetner glucfjt SenntniS genomnten l)ot. (Sr »erfucfjt besfjnlb, fetne gefiit)IIofeit (SItern barauf 311 bringen. 9?ad;bent er langere beu šcfjiuai^en Si n ter aitgeftaunt f)at, bric£)t er in bie 9®orte au§: „§abt tf)r nodj imtiter bte alte Satje?" (©uctfaften.) @e^e biefe ©ejdjirfjte in bie SSglj. (unb 58tog().)! Starf finb bie $lo. (be) fSjltejjen, laufen, (au») bredjeit. 2. (5)0)0. ®ie (SItern ftrafeu §aralb. — §aralb roirb Ooit ben (Sitem geftraft. S?gf).: ®ie (SItern ftrafeu Sparalb. — ijja* rnlb rourbe Bon beu (SItern geftraft 3?.: 3)ie (SItern loerbeit £>aralb ftrafeu. — iparalb roirb bon ben (SItern geffraff roer= ben SSgglo.: 3>ie (SItern l)aben .§ara(b ge= ftrnft. — fcaralb iff oon ben (SIteru geftraft roorben. 3>ic (SItern Ijatteu Mara I b geftraft ()abeit. Joaralb roirb bon beu (SItern geftraft root* ben fein. ®ie 2 fitig£eit§form. ®te Setbeform. Ste (SItern ftrafeu ,s>aralb 9ff. 311 ftrafeu: SSttgtettSform. §aralb loirb geftraft, geftraft ju« loerbeit: Seibefornt. ®ie i!etbeform loirb gebilbet mit ben $eitformen be§ §iIfSgeitloorteS roecben unb betu 'firo. b. rog&.: ftdj tterbe geftraft (postajam kaznovan): Kaznovan sem; kaznujejo me. £yd) lotirbe geftraft (postal sem kaznovan): kaznovan sem bil; kaznovali so me. TOcrfe auf bie SBorifteHun g: (^rf) toerbe -j- geftraft. lourbe + geftraft.) 3dj loerbe toerbett-j- geftraft = Jtt) toerbe geftraft roetben. 3d) biu geloorbeu + geftraft = id) bin geftraft roorben. 3rf) loar geloorbeu + geftraft = Jd) roar geffraff|roocben. 3ct) loerbe geloorbeu fettt + geftraft = Jd) roetbe geftraft roorben fein. TOerte: ®ie SBorfifbe ge= ftetjt nur eitunal, unb 8loar beint 9Jtlu. be§ §auptjeitioorte§ : bešljalb ftatt geloorbeu = (geftraft) loorben. i&brtet. Stubruri), *es, (»e), m. začetek Sunfelljeit, lo. tema .Sfnter, lo. maček Safce, 10. mačka TOetnung, h), mnenje sMjjfallen,f. nevšečnost Jatigteit, lo. dejavnost Surtfjbrettner, 111. uhajač ftludjt,(en),lu. beg ©robljett, lo. grobost Ijetmltcf) skriven skrivši iiubern, fd). Ij. pre- meniti ansftauen, fd). t), občudovati bemerfeu, fd). t), opaziti befctjliefjen, g. skleniti .tienntni§,\ nje Sietb, ben, S, (t sko) trpije\ 3»erf, »e§, »e, namen gefut)l(o§ brez čustva geredjt pravičen griinblict) temeljit babon^Iaufen, ft, uiti = burdjbrenneit, tt. prežgati erfenuen,u. spoznati tjeim^atjten, fd). t). poplačati ractjen, t), maščevati ftrafeu, felj. g. kaznovati berfudjett, fct). I), poskusiti iibcrtjaupt, sploh. &au8iibung. 9Banbte ab: 3)er SSater (obt ben brabeit ©olju — Ser brabe So^u loirb Dom amater gelobt. ®ie Stnber loerbeit Oon bett (SItern erjogett. - 3etfe lauft er Ijetnt* Itdj babon. Sei 2lnbrud) ber Suufelfjeit an&ert er aber feitte SJieinung unb fetjrt nad) Sauje jurttef. ffltit geredjten OTtjjfallett bemertt er, baf; iiberljaubt nienianb bon feiner gludjt tenntniS getiomtttett Ijat. (Sr berfurfjt besfjatb, jeiue gefiit)Ho|en (Sitem barauf 311 bringeu. 9fad;bem er langere 3eit ben šdjtoarjen Sta ter aitgeftaunt t)at, brirfjt er iu bie SBorte au§: „£>abt ifjr nodj tmmer bie alte fa^e?" (©urtfaften.) Se^e biefe @ejrf)id)te tu bie *%[). (unb 58bglj.)! Start finb bie 3to. (be) fdiliegeit, (attfeu, (aug) bredjett. 2. ©gto. $ie (Sitem ftrafeu £aralb. — §aralb roitb bott beu (Sitem gefftaff. SSgt).: ®ie (Sltern ftrafeu .iparalb. — Sia« ralb routbe bon ben (Sitem gefftaff 3?.: ®ie (Sitem toerben Sparalb ftrafeu. — iparalb roitb bon ben (Sitem gefftaff roet= ben SSggio.: Sie (Sitem (jabett §ara(b ge* ftraft. — .fraralb iff bott ben Sitem gefttaff rootben. ®ie (Sitem Ijntteu .fratolb geftraft Ijabctt. .sjaratb roitb bott beu (Sitem gefftaff root= ben fein. Ste 2 iiti gfeitaf orttt. ®ie Seibefortn. ®ie (Sltern ftrafeu fcaralb 9{f. ju ftrafeu: liittgfeiteform. §aralb mirb geftraft, 91 f. geftraft ju« toerben: iieibeforiit. ®ie 1'eibeform totrb gebilbet mit ben 3eitformett bes Silfžjeittoorte? roetben itub bent T)ro. 6. rogf).: 3d) toerbe geftraft (postajam kaznovan): Kaznovan sem; kaznujejo me. 3cb tourbe geftraft (postal sem kaznovan); kaznovan sem bil; kaznovali so me. 9Jferfe auf bie SSortftellung: (3d) toerbe + geftraft. 3d) tourbe geftraft.) 3d) toerbe toerben + geftraft = Jct) roetbe gefttaff roetben. 3d) biti getoorben + geftraft = icf> bin gefftaff rootben. 3d; toar getoorben -j- geftraft = Jd) roat gefftaff^rootben. 3d) toerbe getoorben fein + geftraft = Jd) roetbe gefftaff rootben fein. 9J?erfe: ®te s4Sorfilbe ge« ftetjt nur einmal, unb j tuar beint SKto. beg §auptjeittoorteš : begfjalb ftatt getoorben = (geftraft) toorben. 5R> o r l e f. Stubrud), »es, (