planinski vesfnik 5
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
LETNIK LXXI
PLANINSKI VESTNIK, GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Ing. Milan Ciglar Ing. Marko Čibej Lado Božič Ing. Pavle Šegula Dr. Oskar Reya Mi ca Kavar Franc Vogelnik Dr. Lev Baebler Rado Poženel
Zakaj hodim v gore Kontrapunkti
Kozjak po tridesetih letih
Z mojih pohodov na Stol
Na Poliškem Špiku ali Montažu
Gora s sivimi kamni
Z mladimi biologi po Fragantskih gorah
Gondolska žičnica na Kanin
V kraških jamah
Društvene novice
Alpinistične novice
Varstvo narave
Iz planinske literature
Razgled po svetu
Slika na naslovni strani: Preddvorski motiv Foto Mirko Kambič
205
206 210 217 219 223 228
232
233 240 244
249
250 252
Poštnina plačana v gotovini
S«
številke Spremembe naslova javljajte upravi glasila, navedite vedno tud. "ovi naslov
s Hskanlmi Trmami. Odpovedi med le.om ne sprejemamo^ Upoštevamo	°
do 1. decembra za prihodnje leto. - Rokopisov ne vračamo. - Tiska in kl.seje	J
Tiskarna »Jože Moškrič- v Ljubljani.
PLANINSKI VESTNIK LETNIK LXXI | ŠT. 5 | LJUBLJANA | MAJ
planinski irestnilc
glasilo
PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 71. LETNIK
ZAKAJ HODIM V GORE
ING. MILAN CIGLAR
A^odnnvnr " ^ ^ T^™ VpraŠQn'e reS ne znam enostavno odgovoriti
dostnpm n T ™ l* ^T!,' & ^ Pravkar r°'ene9a P1™"«*. sem v mladostnem navdušenj po prv.h doživetih strminah z vnemo prebiral Bartolove uvodne
misli k spisom Klementa Juga, Tumov Pomen in razvoj alpinizma pa malo kasneje e
Guida ammer.a Jungborn. Tedaj sem bil seveda še prepričan, da se bom kaj kmaL
dokopal do končnega spoznanja in jasnega odgovora. A to so bila mlada leta ko
sem se ver,el da m. bo mogoče z razumom priti do dna vsem vprašanjem o voH
iskanie resnice T' ^ ^ * ^ fa '6pi Sp°mini - mladoZ iskanje resnice. Sčasoma sta me relativnost vseh zastavljenih vprašanj in dialektika
iskan,a odgovorov e osvestili: So vprašanja, navidez zelo enostavna ki pa nanje ne moreš odgovoriti z jasnim »da« ali »ne«.	1
l^Ll tUdi Z naŠim vpraian'em- Clovekov odn°* do narave, zato tudi do gora, je globoko vezan z n,egovo bitjo. Odgovor nanj je zato povezan z vprašanjem o č\o
ve kov, eks.stena v času in prostoru. Eksaktni odgovori na vprašanja o dovekovih
Sam°se sotr ' " 0b*f t M ,aika-" gotovo^iso Lostavna stvar bam se sprasu|em, ce so sploh mogoči.
Zakaj me je kot sedemletnega dečka tako prevzela mogočnost slapa Savice in skriv-nostn.h sten nad n,im, da so mi takratni počutki še danes vsi živi v spominu* Zakaj me vedno znova pritegne in omami mrakobna neizmernost severne stene Triglava* Zaka, sem nedavno tega, daleč proč od »ugodja« civilizacije in tegob človeške družbe, po napornem vzponu čez skalne strmine iznad Neretve, med čredami ovac med bogom.lsk.rn. nagrobniki, ob večernem soncu zastal ob silnem občutku sreče m popo nost,? Teda, bi zlahka umrl. saj se mi je zdelo, da sem dopolnil tisto ar e človeku dano le enkrat v življenju. Najbrž so vsi ti počutki in z njimi zvezano hrepenen.e po gorah zas.drani v moji podzavesti. Sivina vsakdanjosti, družbenega
nntZr m " T vsakršnimi materialnimi dobrinami le prikriva Človekovo otranp navezanost na Naravo ki iz nje izhajamo in se v njo neizogibno vračamo. Le da so ta sivina. prah m nečednost na marsikom izmed nas ljudi že tako nasedli da se iz n„h težko izkopi,emo. Marsikje civilizirani ljudje že ne morejo več k prvo-b.tn.m v.rom zrenja m lepote. A ti, ki hodijo v gore, najbrž niso med njimi. Občutek o lepot,, k. ,o doživljam v gorah, a lahko bi dejal, da nasploh v naravi ni le v mo,,h custv.h, v moji podzavesti, ampak tudi v mislih in razumu. Ne le da naravo m gore doživljam ampak jo tudi opazujem in iščem razlago za medsebojno prostorsko ,n časovno odv.snost njenih sestavnih delov, torej za njeno notranjo hormoni,o. Morda ,mam srečo, da me moj gozdarski poklic še sam vodi k opazovan u m odkrivan,u teh notran,ih vezi. Prepričan sem zato, da je marsikdo, četudi velik l,ub,tel, gora m narave, zelo, zelo prikrajšan pri svojih čustvenih doživetjih, če svo-jega okolja ne zna opazovati in iskati razlage na zastavljena vprašanja. Zato naj
in	' t ' fre' d° mere SQmOSV°' r--kovalec, sevJda v širšem'
in glob,em pomenu besede.
Gore niso le kup komenjo, ampak vse, kar nas obdaja, vse, kar doživl|amo, m seveda tudi mi sami. Ko čutimo vse to, kar je okrog nas, čutimo pravzaprav sam. sebe. Ko pa opazujemo to, kar je okrog nas, opazujemo sami sebe v razmerju do okol|a, ne da bi se tega zavedali. In ali ni prav to, da človek opazuje in spoznava sam sebe, tisto kar največ more (in mora) v življenju doseči? Mislim, da je edino to pot k mozn.
popolnosti.	|z razgOVOra 0 temi »človek in gora«.
KONTRAPUNKTI
ING. MARKO ČIBEJ
Zadnji dve leti nisem bil na Triglavu. Nazadnje sem bil tam v avgustu 1968 z ženo
V teh°dveh, skoraj dveh in pol letih, sem bil na mnogih hribih, od zasavskih kucljev do savinjskih vrhov. Tudi proti Triglavu sem se nekajkrat namenil, ampak kot zakleto, da tja nisem in nisem prišel. V mojem gorniškem življenju pomen, to nekakšno nepričakovano in nenormalno odlaganje, ki jo spremlja zoprni občutek nekega nezaokro-ženega in nepopolnega doživetja. Sicer vem, da so najbrž za vedno minil, tisti zlat. časi, ko sem ob petih zjutraj prvič prijel za skalo v Steni in po kratki urici na vrhu še ujel večerni vlak v Mojstrani. Vendar pa sem vse do predlanskim enkrat al. dvakrat na leto le poromal tja gor.
Saj ne mislim, da bi mogel stari gorski bog usodno vpl.vat. na karkol., vendar pa v vsem tem kritičnem času po zakonu nekakšne čudne vzporednost, tud. mo|e osebno življenje poteka po neki neznansko nori spirali. Vsakokrat zmanjka na vse stran, raztrošenih moči in časa za nekaj res dokončnega, vse je na pol začeto m napol končano, vsemu manjka tisti končni vrh. Morda je to nasploh značilnost nase zdajšnje dobe. morda tudi moje prijatelje pri našem skupnem delu na gradbišču, pri športu, pri urejanju družbenih zadev zdeluje zoprni občutek labilnost. .n nepoteslj.va želja, da bi naše delo in življenje končno prav uravnali in na kakšnem cilju malo poduškali. Tega ne vem. Vem pa, da mora vsakdo od časa do časa prit« na svoj
Triglav, če hoče verjeti, da je.	„
Ko sem v teh dveh letih hodil po naših hribih in hribčkih, sem presenečen odkril, da ga skoraj ni grička v moji domovini, od koder bi na obzorju ne našel vrha znanih, ljubih oblik. Zdi se mi, da začenjam razumeti, kaj sili Slovence, da potujejo gor k njemu. Saj ne moreš sosed čez breg k sosedu, da ti ne bi spotoma ustavil koraka njegov široko zastavljeni ecce.
Kdo ve, kolikim potrtim dušam je s to svojo neizogibno navzočnostjo dal verjeti v nekaj trajnega, v gotovost neke rešitve in tako postal legenda v tisočletni balad, našega ljudstva.
Meni je v tem zamotanem času pomagal upati, da bom s svojimi prijatelji uspel speljati zapletene tokove naših življenj in našega dela v pravo smer.
Omenil sem, da sem bil na Triglavu nazadnje z ženo in sinom. To pa je prišlo takole.
Midva z Mišo se nisva nikoli prostovoljno odpovedala izletu konec tedna. Ta najin hribovski egoizem je kriv, da je Smrček zelo zgodaj začel zahajati v gore, najprej na mojem hrbtu, nato vse več peš in kmalu tudi na smučeh.
Za hribe pri nas doma ni stiske. Kakih pet minut nad dolino, ob slikoviti loški cerkvi, se Trbovlje končajo in te sprejmejo gozdovi. Mili kraji so to in zelo barviti. Kar rado se zgodi, da s cvetočega travnika zaideš v senčne severne plati, kjer še spi zima.
Roz je tu več kot drugod, tokih navadnih in takih, ki jih sicer botaniki hodijo le po Alpah iskat. Vmes so spogledljivo samotne domačije, kjer te gospodar nikakor ne pusti žejnega in lačnega mimo, da je že kar nerodno zaviti na moževanje k tem pr.iazn.m Vrharjem, Urankarjem, Cestnikom. Po takih poteh smo romali na Vrhe, na Kal, na Mrzlico, sina hribov učit.
Prijazno se raztekajo gozdovi, prepredeni z nevidnimi sledovi naših mladostnih poti. Spomin nekai šepeta o cvetočih divjih češnjah, o mesečinah in soncih nad n|im. Potka gre mimo drenovega grma, iz katerega si si urezal palico za prvi lok. (Sladko se |e maščeval stari dren. Neko pomlad je med mlade veje skril malega nagca - z lokom!).	1	e|e
le š® stacrih „st,ez-. loške cerkve trobijo avtomobili in med ncf nj!h	trobentice in telohe in dedkove čebele
Ko je takratna pomlad dozorevala v poletje, je Smrček začel nekaj čebrnjati o Triglavu m sredi nekega nedeljskega lenarjenja nekje v Medvednici je nad nas prišlo staro hrepenenje.
Pa smo šli in sploh nam ni bilo slabo. Pet dni smo vandrali z Bohinja na Triglav vsako rožico smo pogledali, v vsaki senčici polenarili, vsakemu sončku pomežiknili! Smrček |e bil ves resen, mimoidočim firbcem je razlagal, da je star »petletinpol« in |e bil sploh važen ko marela brez ročaja.
Očkova medvedja pravljica za lahko noč.
Nekoč sta v gozdu živela očka medo in sinko medvedek. Očka medveda so klical. Comp, ker |e tako hecno hodil s svojimi debelimi šapami, da se ie
tVrphnhl iSq L C°mPJ CTP' CTP" ,(.>>li°' ho' ho' oči' mi boš čisTo pocompil čntt i I0 med,vedkau.sl° kM' Compek, ker je bil čisto podoben očku
Sffif ^tjVeda 16 bp' td0Stl- Tm1^ (>>Ali tako velik kot ¡az- oči?« »Ja!
rv°p| ,ab kot V'ne«-. »Potem ie bil Comp tako velik kot ti, oči. To je bi zelo velik medo,. Skupaj z mirna, ampak v prvem nadstropju votline, je stanovalmaihen hrosc. To m bil kakšen navaden hrošč. Znal je tako hoditi da je vsakič samo z eno nogo prestopil Sest nog je imel in kadar je hodil, se e slisalo pe-t.n-kel-pe-ton-kei, pe-tin-kel-pe-ton-kel, (»Juuu, hi, hi, hi oči, ta pa zgecka, ocm!«.) Zato seje hrošček imenoval Petinkelpetonkel, kar je zelo dolgo ime in |e bil hroscek silno ponosen nanj.
Nekega jutra sta Comp in Compek tako trdno spala, da ju tudi ptička Ciuciu m mogla zbuditi. Zato se |e Petinkelpetonkel ujezil in je hitro stekel - pe-tin-kel-pe-ton-kel - ocku Compu na smrček in ga požgečkal, takole, vidiš: pec, pec pec Očka Comp ,e tako strašansko kihnil (»Ho, ho, a je kihnil, kaj, oči!«), da se
nnnlpdii°nmpek zbudlK ,°cka C°™P ¡f vstal. se preteeignil. pogledal po gozdu! pogledal na sonce m de|al: »Compek, danes greva pa na Triglav!« £>Oči. oči kakšen pa ,e Triglav, a |e visok? A ,e čisto špičast na vrhu, a ne, oči?«).
Tiho jutro je bilo, ko smo prišli na vrh, eno tistih, ko Triglav ne ve, kaj bi. Visoko nad nami je ležal oblak nekako od Karpatov do morja, pod njim pa je ležala čudno jasna dežela, le tu in tam okrašena z meglicami. Prešerno Pohorje je čuvalo svoje vinske gorice, Kum je široko stal nad Savo, zamaknjeno so Gorjanci snovali pravljice za svojo deželico na gričkih. Na jugu je veliki oblak izginjal v jasnino in pod njo je bila blaga modra senca morja. Vse je bilo dobro in prav.
Od takrat se s Triglavom nisva od blizu videla. Toliko več možnosti sem imel za objektivno oceno svojega odnosa do te gore, pa tudi za analizo tujih mnenj glede njenega pomena za našo kulturo, rekreacijo, planinstvo, gospodarstvo in ne nazadnje moralo.
S samim seboj sem si bil hitro na jasnem. Triglav mi pomeni lepši del moje gorniške in življenjske resničnosti in me je najbrž v marsičem napravil takega, kot sem. Z razmišljanji o bolj splošnem pomenu te gore pa je šlo teže. Preveč me je zavajala melodija lastnih doživetij na triglavskih poteh in brezpotjih, da bi lahko mislil nanje še drugače kot samo s stališča gorništva. Spraševal sem se, če nisem že vnaprej
krivičen tistim, ki menijo, do bi ne bil greh iz triglavskega kraljestva napraviti še turistični raj.
Potem pa me je ujezilo. Če je napihnjenim demagogom žičniške »rekreacije« dovoljeno javno lagati o takih perspektivah zgolj na osnovi njihove močvirniške logike, da »gora ni nora, nor je, kdor gre (peš) gor«, če je (prav tako javno) dovoljeno ploskati triglavskim žičnicam takim, ki (tudi javno) povedo, da do pojave tega projekta na hribe niti pomislili niso - potem pač smem tudi jaz brez kompromisarstva povedati svoje mnenje o predvidenem »oplemenitenju« slovenske gorniške kulture. Menim, da smo v naši dosedanji gospodarski (tudi žičniškogospodarski) šoli že toliko razčistili pojme o rentabilnosti, da takšen argument za ta projekt ne vzdrži več. Precej bedasto je namreč obljubljati dobičke, ki jih prinašajo veliki tuji turistični centri, če vemo, da je npr. tovrstno področje Marmolate površinsko tridesetkrat večje od celotnega triglavskega parka. Sem prestavljeno bi pokrivalo področje od Čepovana na jugu do Osojskega jezera na severu. Področje Matterhorna z Zermattom in Monte Roso je le za pol manjše. Pri tem je treba vedeti, da pogoj za turistični uspeh ni samo nekakšna žičnica z oštarijo na vsaki strani. In vendar se zgodi, da se takega vprašanja loti s pri nas komaj kdaj videno širokopoteznostjo kar ena sama občina. Videla je žaba vola ...
Obstajajo tudi »rekreacijski« argumenti o tem, kako bo sistem žičnic odprl gore zdravja željnim množicam. Seveda je to neumnost, kajti gore so še kako odprte in tiste množice kar dobro najdejo tja. Iz bridkih izkušenj pa vem, da se z žičnico pripeljane »množice« nikoli in za noben denar več ne ločijo od njene zgornje postaje. Vsaj naše ne.
Mislim, da ni tako daleč čas, ko bomo pogruntali, da imajo naše gore - in naša dežela nasploh - resnično rekreacijsko vrednost predvsem v še ohranjeni prvobitnosti. Nič nimam proti, če z vlečnicami in sedežnicami v predgorjih in odročnih, planinsko »neizkoriščenih« gorah omogočimo razvoj smučarskega turizma. Nikakor pa se ne strinjam, da bi na pritisk, zlasti modnih smučarjev, zgolj zaradi enomesečnega podaljšanja sezone, diskvalificirali tako bistven del slovenske pokrajinske kulture. Res pa bi ne škodilo, če bi s tako namenjenim denarjem temeljito popravili naše koče, jih usposobili za zimsko bivanje in kje v Dupljah, za Lepočami, na Bogatinskem sedlu, za bajarjem, na Plemenicah in morda še kje zgradili tudi kakšno novo. Zdi se mi, da bi ostalo še nekaj cvenka za toliko opevani helikopter ali dva za organizacijo reševalne in vodniške službe ter šolanje dobrih oskrbnikov, zaradi mene tudi lahko še za kako prenosno vlečnico. Vso zimo in vse poletje bi lahko vzdrževali, reševali, oskrbovali in imeli bi tako »haute route« kot v sanjah, brez žičnic in z ohranjeno naravo. Nekako se mi zdi, da bi morda Planinska zveza Slovenije zmogla poleg načrtov za odprave na tuje pripraviti tudi tak program. Slutim, da bi mi člani radi dali k članarini po dinar ali dva za izdelavo projekta. Z gotovostjo pa trdim, da bi z več uspeha in z boljšimi garancijami lahko zaprosili za recimo pol tistega kredita, ki bi bil sicer potreben za žičnice na Triglav.
Menim, da naši organizaciji pač ni treba paktirati s prepotentnimi in nerealnimi veleturističnimi zahtevami, ki izhajajo ali iz bednega zaslužkarstva ali pa našega večnega vsenarodnega manjvrednostnega občutka. Čas je, da se planinci nehamo sramežljivo skrivati pred demagoškimi očitki o »sentimentalnosti«, planinskem egoizmu«, konservativnosti, »nerazumevanju«. Gorniške organizacije so bile v preteklosti tiste, ki so še kako pomagale ohraniti samobitnost našega naroda in njegovo pokrajinsko kulturo. Prav je, da mu v zdajšnjih zmedenih časih, ko nabrekla beseda spet duši čisto misel, pomagajo ohraniti njegovo moralo.
»Mi kot majhen narod smo vedno v pn/i liniji. Mi si ne moremo privoščiti
premirja.« (Stane Sever, slovenski ljudski igralec.)
Dragi Kmeclov pob, dragi Matjaž, verjel mi boš, da je bil tale članek v prvotni zamisli namenjen kot pritrjujoč odgovor na tvoja razmišljanja o Triglavu iz januarskega Planinskega vestnika v letniku 68.
Od takrat se ¡e že marsikaj zgodilo. Zgodilo se je na primer, da na tvoja razmišljanja m bilo odmeva, še takole »privatnega« ne. (Kar malo nerodno mi je, saj sicer iz našega kota ljudje pričakujejo le premog, proračunski dinar in porkamadone, nikar pa nekakšnih liričnih kontrapunktov.) Menil sem, da bo tvoje prizadeto razmišljanje vzbudilo v planinskih krogih kakšno bolj kvalificirano dejanje, kot je tale moj zapis. Pa je videti, da celo stari dobri znanci raje lahkotno slepomišijo s sončki in rožicami po Dolomitih in Limbarski gori, kot da bi svojo nadarjeno gostobesednost vpregli v kakšno vrednejše breme. To je žalostno.
In tako (in ne nazadnje zato) se je v tem času zgodilo tudi to, da so naši mladostni veterani sicer podrli soški jez in bohinjski hotel, pa so tudi izgubili bitko (če ne že kar vojno) na Cerkniškem jezeru. Ni jim kaj reči: od hudiča dobro so se dajali. Ampak v vsakokratni poplavi mnenj so stali čisto sami. V povodnji zadevnih člankov je s konstantno hudobijo manjkal tisti težko pričakovani spis s kratkim podpisom: »PZS«.
To je neprijetno.
Zgodilo se je tudi, da je naše glasilo lahko skupaj z nami zavriskalo ob sprejemu novega zakona o zaščiti narave. Ampak istočasno je bil objavljen tudi projekt velikega triglavskega parka. Z diplomatsko perfidnostjo so začrtane meje in z nesramno samoumevnostjo je v njegovo srce zarezana prevozniška magistrala. Kvišku, k soncu, bratje Slovenci! Nekoč v dolgih urah hoje pobožno prigarana ljubezen do te naše potrpežljive žemljice bo všteta v turistični paket! Dvignimo storilnost pri vzgoji srčne kullure! Pravi Slovenec se ga nažre samo v Triglav snack-baru! To je odvratno.
Skrbi me, Matjaž. Glej, toliko je tega: lenoba, kruhoborstvo, plitkost, »modernost« za vsako ceno, cel kup gnoja. Nikakor nočem biti pri tistih, ki žele slovenski grb okrasit, še s kakšno moderno barako, pa me je le malo strah, če bo zmogel naš pomehkuženi rod tako bojevati samotne bitke, kot jih zdaj naši čili veterani. Drugače so se kalili ti naši Kunavri, Ravniki, Avčini, kot se je trdil sedanji rod. Morda pa bo le obveljal aksiom, da smo Slovenci od zlodja fejst fantje, kadar nam gre za nohte. In nemara se bo v razmere naše gospodarske stvarnosti zagledana slovenska planinska skupnost kmalu zbudila iz svojega matjaževskega sna. Lej, poleti me je Smrček začel žicati, da bi spet šli na Triglav, tokrat kar po slovenski, »ker sem ze velik in ker sploh odlično plezam, saj si sam rekel, oči«. Na jok in na smeh mi je šlo. Fant, saj pravzaprav ni kaj jamrati.
Prav tak rod raste, kot je naš in kot so naši očaki. Car naše gore zmaguje iz roda v rod in morda je v vsakem novem srčku košček Triglava.
Končajva, Matjaž. Le še tole: Zagotovo se kdaj oglasi pri nas. Pokažem ti naše zasavske hribe.
Lepših sončnih zahodov sploh ni na svetu, kot so na Kriški planini. Veter, ki sicer tam vedno piha, se umiri, ko se sonce dotakne obzorja. Vse je mirno, tiho in slovesno. Daleč na robu, ves rdeč in skrivnosten, stoji Triglav.
Tam bova sedla pod smreko in v miru premislila mnogo stvari. Brez nuje bova preštevala barve preživetih gorniških dni, iz mavrice prihodnosti si bova čarala nove, še lepše. Zase in za tiste Smrčke, ki se rojevajo s sijem daljne gore v sebi in bodo nekoč korajžno in po naše rajžali tja gor ljubit deželico pod Triglavom. Saj mora, kaj fant, mora priti, ni hudič!
Nagrajeno v natečaju 1970 za najboljši planinski spis. Op. ured.
KOZJAK PO TRIDESETIH LETIH
LADO BOZIC
ič nisem načrtoval, nič preračunaval. Pa se ¡e kljub temu zgodilo. Po kolesnicah preteklosti se ¡e do dneva natančno steklo polnih trideset let, ko sem spet stopil na skrajni vzhodni kucelj obmejnega obdravskega gorskega hrbta Kozjaka. Skoro tretjina stoletja je spet utonila v dvajseti vek, ko se je tok življenja poigral z menoj in me še enkrat postavil na lepi razgledni vrh Sv. Urbana nad Mariborom. Nenadoma me je preblisnila planinska iskrica in me hipoma ogrela za ponoven obisk proti panonski nižini razpotegnjenega podaljška Centralnih Alp. V meni je vzplamtela silna želja, da bi ga še enkrat po dolgem in počez prekolovratil. Misel je ogrela tudi mojega starega planinskega vandrovca in bojevnika Rada.
Zakaj, kako, po kakšnem naključju se je sedanji obisk kozjaškega grebena tako pikolovsko, celo do ure natančno pokril z obiskom pred tolikimi leti, si nisem belil možganov. Prav tako mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi iz tega skoval obletnico. Le s čašo pristnega domačega malinovca sva si s prijateljem nazdravila pred prijazno kmečko domačijo na temenu Urbanovega vrha.
Le za hip sem stopil pred cerkvico, da bi se ozrl po zeleni štajerski deželi in po grebenu do najvišjega kozjaškega vrha Košenjaka, pa so me misli naglo postavile tja v leta tik pred drugo svetovno vojno. Sedanjost je okrog mene onemela, se odmaknila.
V	te kraje me je bila prignala radovednost in planinska strast. Podil sem se po neznanih krajih po gorskem hrbtu na levem bregu Drave. Mamile so me njegove grape, jarki in jame, strmi bregovi in položna slemena, gozdovi, jase, senožeti in košenice. Obiskal sem redka naselja ter osamele bajte. Hodil sem mimo mogočnih slovanskih lip, ob cerkvah in skozi cerkvena obzidja nekdanjih taborov proti Turkom. Gnala me je nenasitna želja videti ta kos slovenske zemlje, spoznati življenje »kobanske« dežele in kozjaškega človeka.
Prav sem, do te cerkvice na Urbanovem vrhu, me je bil takrat pospremil prijatelj, svetovalec, učitelj in rojak Ivo, tedaj novinar pri mariborskem »Večerniku«. Z napotki, naj hodim z odprtimi očmi, sva se ločila z domačim »srečno« ter krenila vsak v svojo smer.
Tako sem ostal sam v neznanem svetu, ki ga stiskata medse državna meja s severno sosedo ter umazana, lena Drava na jugu. Pred menoj se je odprlo popotovanje po krajih; ki so za mnoge pomenili pregnanstvo in kjer so bile celo šole kazenske postojanke. To je bil svet brez cest in poti, le steze in slabi kolovozi so povezovali skromna, pogosto strašno bedna bivališča obmejnega prebivalstva nad Dravo. Tu so bili za oblast in državo odmaknjeni kraji, da ni bilo denarja zanje, tudi za šolstvo in ljudsko prosveto ne. Sem je morala pošiljati svoje apostole narodno obrambna Ciril-Metodova družba. S sredstvi, ki jih je zbirala s prodajo vžigalic v škatlicah s slovensko trobojnico in z napisom »Mal položi dar domu na oltar«, je vzdrževala svoje šole, gradila nove in plačevala učitelje. To je bil zapuščen slovenski svet, na katerega je z vso silo pritiskal pobesneli val germanizacije ter lomil naše trhle obrambne okope.
Tu so živeli slovenski ljudje, ki jih je bilo težko razumeti, ko so govorili svoje narečje, ljudje, ki so često in lahko podlegali tuji propagandi ter bežali v naročje tujine. Iz pekla, so dejali, na lepše in boljše v tujini. Pravzaprav bi jih bil moral razumeti in ne obsojati. Težko in trdo je bilo življenje na revni in peščeni zemlji, brez dohodkov od gozdov in živinoreje. Bila je v resnici zagata. Tako je Kozjak izgubljal dih in tonil v tujih vodah, ki so pljuskajoč čez severno mejo zalivale naše narodne branike.
V	ta svet je bil torej usmerjen moj korak. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje bolesti.« Srečanje se je vrstilo za srečanjem, razgovor je sledil razgovoru, vtisi so
se nabirali, spoznanja grmadila. Tako močno je bilo vse to, da še po tolikih letih ni moglo popolnoma zbledeti in se mi podobe kot utrinki zbujajo v spominu. Kako je že bilo?
Vinograd v Urbanovem pobočju. Kmečka primorska grča z motiko razbija kepe trde zemlje. Begunec iz sončne Goriške, prišlek ob severni meji. Doma ni mogel vzdržati tujega nasilja. Bo vzdržal tu v mrzlih severnih vetrovih? Trpka je bila njegova dosedanja življenjska pot. Kaj mu bo naklonila bodočnost tu na severni meii? Kdo ve?	1 '
Žitno polje ob poti k Sv. Križu. Ženski žanjeta žito. Oprezni sta in redkobesedni. Kaj več ne uspem izvleči iz njih.
Nasproti mi pride očanec. Bojevnik z Doberdoba in Piave. Nobene vojne ne bi rad več dočakal. Težko mu je vsakdanje življenje. Dninar je z mesečnim zaslužkom sto dinarjev in cajgasto obleko na leto.
Grapa ob Bresterniškem potoku. Šolarček-pastirček napaja živino. Preveč da jih je bilo pod škodljami bajte, pa je moral s trebuhom za kruhom. Za hrano in stanovanje hlapčuje.
Breg na drugi strani potoka. Vol vleče na vozu sod vode iz doline. Po grebenih je pritisnila suša. Voznik toži, da slovenskih izletnikov v teh krajih sploh ni. številnejši in oblastnejši so tujci z one strani meje.
Naletimo na mlajšega človeka. Za obrtnika se predstavi, tuj državljan je. Jadikuje, da ni zaslužka; če pa je delo, ni plačila. Tu nekje ima nekaj lastne zemlje. Ne sme je prodati, ker so mu tako ukazali iz tujine. Pomislim: eden izmed tujih agentov je. Tuj mostiščar, predstraža germanskega pohoda na Jadran in Balkan. Z ošabnostjo pribije, da mu je vseeno, kje živi, tu ali onstran, pod tem ali onim gospodarjem, pod to ali ono oblastjo.
Zlemberški ribniki. Raztrgana bajta. Beda razsaja okoli nje, lakota gospodari v njej. Možak govori. Njegovega jezika ne razumem, slovenskega ne zna. Le vsako deseto ali dvajseto besedo ujamem. Preplašen fantek se skriva in tišči pod polomljeno klopjo. Pičla hrana jim je dan za dnem zabeljena s tolažbo o lepših in boljših časih, ki da bodo prišli.
Bajtarji na Boču. Tožijo, da ni nobenega zaslužka. Meja je zaprta. Spustiti se bodo morali v dolino ali pa stopiti čez mejo, menijo.
Sv. Duh na Ostrem vrhu. Trgovina. Kako? Zelo slabo. Les nima nobene cene. Žita pridelajo komaj za nekaj mesecev. Cest in poti v dolino Drave ni. Slovenci onstran Drave ne kažejo nobenega zanimanja za svet in ljudi na Kozjaku, za njegove brige in težave. Sprašujejo me, kako gleda slovensko središče na množične pobege čez mejo.
Begunec. Možje postave so ga prijeli. V rokah mu drhti listek z naslovom delodajalca, novega gospodarja na oni strani meje. Zakaj rine tja čez planke? Za delom. V Jugoslaviji ga ni.
Gradišče z mogočnimi starimi lipami. Ljudje so molčeči in zaprti vase. Bajte revne.
Gostilničar je steber slovenstva, Ciril-Metodova šola njegova trdnjava.
Mlin ob ožboltskem potoku. V njem živi hlapec. Za ceno stanovanja v hladni grapi
služi in gara gospodarju noč in dan, leto za letom. Suženj, ki ne vidi izhoda.
Nad grapo močnejša hiša. Gospodinja me povabi in postreže s kruhom in tolkovcem.
Kapla s staro šolsko raznarodovalnico.
Gori na meji se zapletem v krog državnih mejnikov, ki s treh strani varujejo skromno bajto in ji odpirajo vrata na naše ozemlje. Kaže, da je šlo pri razmejitvi za posamezne bajte. Gospodar služi vsakdanji kos črnega kruha z drvarjenjem. 15 din mu vrže kubik drv, deset do dvanajst par pa kilogram oglja.
Med Sv. Pongracem in grebenom Kapunarja nabira suhljad osemdesetletna starka. Toži o današnjih časih. Preteklost ji je bila lepša in boljša. Brez tuje pomoči je vzredila ducat zaroda. Danes pa so z otroki težave. Ni dela, ni kruha. Sv. Trije kralji. Na CM šoli poučuje mlad učitelj, emigrant s Primorske. Obupuje. Sv. Jernej na meji. Fantek ne razume moje govorice. Ne zna slovenski. Šola je zelo daleč, kdo bi jo obiskoval.
Pernice. Župnik se razburja: Povejte v središču Slovenije, da smo siti besed in obljub. Ljudje tu ob meji postajajo brezbrižni in otopeli do vsega. Meja je v razsulu in do skrajnosti ogrožena.
Nekdanji perniški župan, zaslužen, da je kraj ostal pod Jugoslavijo, razkazuje mesta, kjer so stale strojnice v času boja za našo severno mejo. Pripoveduje, da so ljudje razočarani nad Jugoslavijo. Zaprli so se vase in pestijo jih skrbi za jutrišnji dan. Nihče ne vidi izhoda iz stiske.
Sv. Urban pod Košenjakom. Raztrgana bajta. Okoli nje opleta mršava krava, rednica družine. Pasti se mora po tujem svetu. Sosedje, lastniki zemljišč okoli bajte jo srdito preganjajo. Družina v bajti pa živi od tega, kar krava z gobcem nakrade. Ojstrica. Konec poti čez Kozjak.
Iz zamaknjenosti v preteklost me je zdramilo vroče opoldansko julijsko sonce. Ko se je nagnilo na drugo polovico neba in usmerilo svojo popoldansko pot proti Dravi, k njenemu izviru, mi je misel že iskala po Kozjaku današnjega dne. Kakšne spremembe so Kozjaku in njegovemu prebivalcu prinesli pogoji novega slovenskega in jugoslovanskega življenja?
S prijateljem sva z vrha Urbanovega hriba iskala orientacijo v širši prostor. Proti severu se nama je odpiral slikovit svet Slovenskih goric, na jugu nama je razglede omejevalo od vzhoda proti zahodu položeno Pohorje, proti vzhodu sva opazovala štajersko prestolnico z dravskim poljem v ozadju, nad Dravo pred nama pa se je bočil najin Kozjak.
Začela sva pobirati stopinje planinske poti dolge šestdeset kilometrov. Zoreča in žareča jabolka so vabila, močno dišeče breskve so dražile, poletna sopara je tlačila, morila naju je huda žeja.
Po ravnem sva kmalu prišla v prvo večje naselje, v vasico Gaj, nekoč Sv. Križ. Vasica se ponaša z lepim kostanjevim gajem, po katerem je najbrž dobila svoje novo ime. V vaški gostilni so naju lepo postregli z domačim kosilom, pristno domačo vinsko kapljico.
Osvežena sva odrinila proti Tojzlovemu vrhu. Tu naju je presenetil lep planinski dom. Ko sva nezadovoljna brundala okoli njega in pritiskala na številne kljuke, se je nenadoma visoko nad nama prav v podstrešju oglasilo neznano žensko bitje. Do naju ni hotela, midva pa do njega nisva mogla, četudi bi to hotela. Vse je bilo pod ključi in tudi pri najboljši volji nama nikakor ni moglo pomagati. Oskrbnik je odšel meni nič tebi nič, na popoldanski potep in pozabil na morebitne planince. Ostala sva sredi lepe narave in vdano čakala ure in ure, da se bo ključar vrnil. Ko pa so na zemljo legle prve večerne sence, sva mrknila v dolino, v Bresterniško grapo. Prekoračila sva potok in se pognala po stranski grapi proti Zavcarjevemu vrhu. Ze v mraku sva obstala pred planinskim domom. Ob prijazni postrežbi gospodinje kmetijskega posestva in oskrbnice doma sva se po starem raznežila o starih zlatih in mladih časih, ko sva bila deležna po planinskih domovih take domačnosti, kakor sva jo bila doživela danes tukaj.
V lepem jutru, ki se je razlilo po Kozjaku, sva krenila skozi gozdove proti Ostremu vrhu. Začela sva jahati slemena in se spuščati v globeli. Ze je bila pred nama soteska Bistrice. Navzgor in navzdol ob njej naju je gonila planinska markacija, naju postavila na avtomobilsko cesto, pa spet pognala ob potoku v strmine nad njim, na greben, s katerega se je vsiljevala bela makadamska cesta. Počasi sva švedrala po njej, postajala, opazovala pokrajino in se po polževo bližala naselju Ostri vrh z daleč naokrog vidno cerkvijo.
Sonce je grelo in Ostri vrh se je kopal v njegovih žarkih. Občutila sva, da tudi tu kipi novo mlado življenje. Nova cesta, na njej avtobus. Nove zgradbe, mogočen spomenik. Nehote sem primerjal podobe izpred tridesetih let. Tudi Kozjak je dočakal nove lepše dni. Iz srca mu jih privoščim. Počivala sva v vaškem gostišču. Deležna sva bila ne samo sodobne postrežbe, tudi dobrot, o katerih nekdaj nisem smel niti sanjati. Ko sva se dodobra podprla, sva stopila mimo spomenika še na vrh hriba. Gledala sva po svetu daleč naokrog in poškilila še k sosedom čez mejo. Gosti mrč naju je prikrajšal za lepote sosedne dežele.
z vrha sva morala spet navzdol, strmo navzdol v dolino Crmenice, na trdo cesto
Pred0 katerim90 ^ V t	^ premakni,a V hrib' kmečkih ba^'
pred katerim, sva ogledovala raznovrstne kmečke stroje, simbole višje življenjske
ravni, sva končno pr,drsala v Gradišče. Tu sva se najprej po stari navadi k jo ieTuTda oš ^ 0br?^lap°V,aZPadai°Če Poslopje predvojne CM šole kateri
n strežZ kM^rr0 '	^ ^^ in P<*™'iala z domačinom
m strezajko, k, ,o |e s panonske nižine prignalo iskanje kruha in dela. Pri hiši ie
opravljala vsa mogoča dela dekle, pestunje in natakarice. Zaradi sramotno iz e
nlon n °dp0Vekdt;,Qu.fazdel0 se -i I«, kot da slišim odmev tistega starega predvoj nega časa. Da bi le bil izjema in ne pravilo!
nlh?^ T imda Za,Seb°i že P°Iovico PešPoli' dru9° Polovico pa nama je olajšal
Ko t hil^ne rr Mar'bor-KQP,a- V vas'' sva dolgo iskala večerjo in prenoči če. Ko ,e bilo to nekako v redu, sva skočila še na Sršenov vrh. Tam sva stopila v tipično koz,asko kmečko ba,to, si jo ogledala in se pogovorila z gospodinjo.
Noč sva srečno preživela in nesrečno prebedela. Drugače ni bilo mogoče sredi prostrane dvorane z ozkim in skromnim kavčem ter z eno samo revno stolico. Pa kaj sva hotela drugega! Bila sva vsaj pod streho. Bolj utrujena kot od najdaljše ture sva švignila iz vas, ,n pohitela po dobro markirani poti na državno mejo in ob njej dalje proti zahodu. Korac, a sva čez njive in travnike in v prvi hiši tik ob mej sva bila že ob zgodn,, ur, povabljena na mošt. Prijaznemu gostoljubju sva se morala prav tako pr,,azno zahvaliti, češ da sva pri zelo šibkih želodcih. Po več urnem sprehodu ob meji sva se znašla na mejnem prehodu pod vrhom Sv. Pongraca.
Nič težav ni bilo z obmejnimi čuvarji. Se mrdnili niso. Počasi sva pihala v breg in si grizla kolena. Da je dobro, če opraviva tudi malo pokore, sva se tolažila izpod brk Zak,a||na' b! °PravllQla Pokoro in zakaj ravno tu v tem prekletem bregu, nisva razmislila. Z borovnicami sva se tolažila in blažila gorje, ki nama ga je prinašala romarsko uglajena drča do svetnika na vrhu. Okoli cerkve je še vse kazalo na nedavno romanje, ki združuje vernike z obeh strani meje. Tudi sicer je tu prava kooperacija obeh strani. Kaže se v popravljanju in vzdrževanju stare cerkve. Sosedje zbira,o denar, naši opravljajo vsakovrstna dela pri cerkvi, praznujejo in molijo pa skupa|. V senc. sva s, privoščila malo odduška, nato pa se spustila po drugem bregu proti Remsniku. Neprestano sva ga imela pred očmi, toda le počasi sva se mu bližala. Da sva ga ujela, sva se morala precej oddaljiti od meje in krepko skočiti z glavne smer. najine poti. V vasi sva naletela na skupino domačih letoviščarjev, kar sva vzela za dober znak, ki kaže da se tudi na tem območju Kozjaka giblje nekaj novega. V cedn. domači gostilnici sva pospravila tečno kosilo, nato pa rada ali nerada drsala po isti poti nazaj, daleč v breg, kjer sva ujela glavno pot, ki naju je vlekla proti vrhu grebena Kapunarja.	11
Spet sva morala mimo karavle. Veliko sva jih že pustila za seboj, mnogo pa jih je bilo se pred nama. Tu pa je bila prva in zadnja, kjer sva morala pokazati svo e podobice ,n obmejne dovolilnice. Procedura je bila hitro pri kraju in že sva stopala mimo drugega Sv. Urbana na najini poti, po kolovozu in stezi tik pod zaraščenim vrhom Kapunarja. Pa se je kmalu spet obrnilo strmo navzdol. Obstala sva pred kmečko okrepčevalnico, gostilno pri Tertineku. Da bi udušila žejo, ni bilo težav hotela pa sva utešiti tudi lakoto. Prijazno so nama ponudili - Kubelfleisch. Ponudba naju je kar pogrela m kri nama je za hip udarila v glavo. Sledilo je prevajanje besede v domačo govorico. S flajšem je še nekam šlo, težje pa je bilo s kiblo. Meso iz kibfe' Nesreča je bila v tem, da so se ob besedi kibla obudili spomini na tiste čase, ko so nas podil, in gonili od aresta do aresta, od kible do kible. Pa so nama domači svetoval, samo pet dek za pokušnjo. Mencala sva in mencala, nato pa se le odločila za tistih tveganih pet dek. Ko je brhka domača hči z dvoletno gostinsko šolo in z znanjem tujih jezikov postavila pred naju »pokušnjo«, sva bila v zadregi. Pred nama na krožniku ni bilo nič drugega kot prava domača šunka, potegnjena iz masti v cebru Turistična posebnost in privlačnost za tuje goste! Jadrno sva pospravila malo pokušnjo m se odločila še za veliko porcijo. Na mah sva pozabila na to in ono
Težko je bilo slovo od prijaznih in dobrih ljudi. Zato sva odhod kar se da zavlačevala. Od strmega spusta s Kapunarja sva bila tudi pošteno zdelana m posedam« nama je kar dobro delo. Morala sva si nabrati tudi novih moči za nadaljnj. spust v globoki jarek Radeljskega potoka in za strm vzpon na njegovem drugem bregu. Po tej strani je še kar dobro šlo. na nasprotni pa je bilo spet obilo p.hanja. V.soko gori na pobočju Bričnika sva stopila na odprt svet. 2e v temi sva se zatekla v gost,-šče pri kmetu Glavarju v Podlipu. Tu je tudi postojanka PD Vuzen.ca. Nova toc.lmca je bila že nared, stranišča in menda tudi kopalnice pa šele v dograjevanju. Ponoven dokaz novega življenja. Izkušnje z one strani meje dobivajo korene tudi na nas. strani. Kmečki turizem je na pohodu. Le s prenočevanjem je bilo malo težje. N.c se nisva razburjala, saj vsega naenkrat v resnici ni mogoče narediti, se man| pa zahtevati. Zadovoljila sva se s spanjem na senu.
Naslednji dan sva zarana odrinila čez greben mimo cerkve Sv. Primoža k. sto,, prav na robu Primoškega grebena, in zavila proti severu, da bi spet dosegla državno mejo^ Slo je gori in doli, mimo osamljenih kmetij in mogočnih starih lipovih dreves Pod cerkvijo Sv. Jerneja, ki stoji čisto na meji, sva prišla do velike Primozeve kmet„e in posedla v prijetno hladni senci košatih lip. Domači so hiteli pospravi,at seno, vrl. graničarji pa so jim krepko pomagali. Drug drugemu pomaga,o, kjer m kadar le morejo. Beseda je dala besedo in na mizo pod hladno lipo ,e mlada m zgovorna gospodinja postavila mleka in tolkovca. Pogovor je tekel o težavah Koz,aka m o višinskih kmetijah na tem odročnem delu slovenske zemlje. N.c tožba, n.c stokanja, n jadikovanja ni bilo v besedah domačinov. Z vedrostjo in predvsem z delom, s trdim delom, se morajo prebijati skozi življenje. Pri vsem tem pa ni nič obupa, sa, ,e življenje tudi tu gori lepo. Res pa je, da bi morali na te in take kmetije vsa, tu m tam bolj pogledati in videti, s čim bi jim pomagali v skupni tok našega z.vl,en|a. Cas je potekel in odriniti sva morala dalje.
Kmalu za kmetijo sva padla v novo in k sreči v zadnjo grapo v globoko sotesko Mučke Bistrice. Pridrsala sva na cesto in do lepe nove šole v Braniku. Ambulantno trgovino, to je trgovino na kolesih avtobusa, sva v tej grapi srečala in videla prv.c. Spet nekaj novega na Kozjakul Pametna zamisel in velika pomoč oddaljenim krajem. Tudi nam je prav prišla. Privoščila sva si mrzlo kosilo, popila v družb, domačinov nekaj osvežujoče pijače, še malce poležala v senci ob žuborečem potoku, polnem ribjega življenja, nato pa vzdignila svoje stare kosti in jih usmer.la prot, Pernicam. Zadnji in najtežji zalogaj poti sva začela žvečiti previdno in polagoma. Pokonci na,u je držala ugotovitev, da rineva in se pehava iz zadnje grape seda, ze dobrega znanca, če že ne še prijatelja. Kozjaka. Ko sva bila že precej visoko v bregu, se nama je prikazala lepa bela pentlja nove ceste iz doline proti Permcam. Nerazvite so tako povezali z razvitimi v dolini.
Po dveh urah hudega vzpona sva že stala pred staro leseno šolo in pred zelo staro cerkvijo v Pernicah. Pod šolo sva opazila živahno gradbišče. Učitelj je pojasnil, da je gradnja namenjena novi šoli v nadmorski višini prek tisoč metrov Pred nočjo potrkala na vrata kmečke bajte, ki so jo leta krepko stisnila k tlom Taka ,e bila zunaj, znotraj pa prijazna in gostoljubna. Znašla sva se pri kmetu Plazar,u. V hi«, je bilo vse v živahnem vrtenju. Gospodinja je imela polne roke dela v kuh.n,., hčerk, sta ji pomagali, gospodar pa je imel opravka z delavci-zidarji in obrtniki, k. so hitel, z deli pri gradnji nove hiše. Postavili so jo na lepo razgledno točko, v njej pa bo gostišče, sobe za tujce in novo, zračno stanovanje za družino. Kljub ob.lnemu delu naju niso zanemarili. Skuhali so nama ajdovih žgancev, jih zabelili z zaseko, dodal, latvice planinskega mleka ter nama odstopili še svoje postelje. Hvala vam. dobr.
ljudje!	.. ...
Po odličnem zajtrku sva naslednjega jutra krenila na zadnjo etapo na,.ne plan.nske ture. Gostitelji so nama zaželeli srečno pot in nasvidenje ne več peš, ampak z avtomobilom. Preko manjšega grebena pod tretjim in zadnjim Sv. Urbanom na Kozjaku sva v glavnem pešačila po novi, toda še nedokončani kozjašk. cesti, k. prihaja z Ojstrice in se bo preko Pernic povezala s cesto iz Bistrice. Cesta naju je vod.la pod najvišjim vrhom Kozjaka, pod Košenjakom, ki se popne pod nebo do višine
1521 m. Polagoma sva se bližala vasici Ojstrica. Prekoračila sva grapo Velke, na vrh Koseniaka pa na|u ni prav nič mikalo. Obiskala sva ga že prejšnje leto. Boljše ocene mu nisva mogla dati. Res, da je najvišji v Kozjaku, res pa je tudi, da zaradi svoje zarascenost. m težke prehodnosti ne nudi obiskovalcu prav ničesar razen zgodovin-
SD,9a T. „ f9a obmeine9Q kamna- ki na 'stem mestu kljubuje že polnih petdeset let. Planinski l.kof sva imela v gostišču na Ojstrici. Nedelja je bila. Od blizu in daleč so se semkaj zatekli in zbrali številni prebivalci razsežnih pobočij Košenjaka. Stopila sva se navzgor po cesti, ki se zavija v mogočnem loku preko južnih bregov Koseniaka.	a
Obstala sva pred obnovljeno kmečko hišo. Radovednost naju je pognala preko njenega praga m znašla sva se v lepo urejeni sodobni kuhinji, videla sva pa prav tako lepo urejene stanovanjske prostore. Spet sva bila postrežena s tolkovcem Ob njem sva se razgovarjala z doraščajočima dekletoma, ki sta se postavljali v lepih zlato obs.t.h oblekah. Prepričana sva bila, da bo v hiši svatba. Pa sta odkimali češ da ,e se prezgodaj. Od zadnje hiše Kozjaka sva poletela še po Goriškem vrhu, mimo Treh kr.zev ,n ostankov starega gradu ter padla v gostišče v Grajski bajti, kjer pa je ze gospodaril dolinski turizem. Zadnji koraki so naju ponesli k mogočni Dravi. Prišla sva v mestece Dravograd.
Najina tura po mariborski jubilejni planinski poti čez Kozjak je bila tako pri kraju ne pa še potovanje, saj je bilo do doma še daleč. Poiskala sva zavetišče v gostišču nad Dravo. Pod oknom je šumela Drava. Zabrundala sva tisto: Po nebu šap plava, sumi, šumi, Drava ... in že so naju odnesli valovi v prepotrebno spanje. Sredi noči, ki je ob luninem svitu ležala nad dravsko dolino in jo je prijetno polnilo žuborenje bleščeče se reke, me je napol prebudilo škrtanje in škripanje. V polsnu sem divje skočil k vratom, ki so bila priprta, jih zaprl in znotraj zaklenil. Legel sem in nemoteno nadaljeval s spanjem. Spet sem v dremavici zaslišal trkanje in pridušen glas: »Odpri, odpri.« Zginite, če ne bom poklical milico, sem odgovarjal v spanju. Pa spet prošnja pred vrati in še glasnejša grožnja za njimi. K sreči sem se prebudil, prižgal luč in se ozrl po sosednji postelji. Bila je prazna. Pred vrati stoji torej moj dragi planinski tovariš. Hitro sva se sporazumela ter hihitajoč zlezla spet pod svoje odeje Preden sva zaspala, sva se skupno spomnila na pesnika in njegovo prelepo, za najin primer kot nalašč prikrojeno pesem:
Po nebu ščit plava,
šumi, šumi Drava ...
»Kaj v moji je glavi nocoj?«
Na račun nočnega dogodka sva se samo posmihala, nato pa ga vrgla čez ramo. Z avtobusom sva krenila navzdol po dravski dolini.
V naši severni prestolnici sva hotela opraviti še svoje zadnjo »uradno« dolžnost. Zmagoslavno sva vkorakala v mesto. Na pristojnem planinskem uradu sva položila svoja planinska potna lista in prosila za izstopno planinsko vizo iz območja mariborskega planinskega društva. Tedaj pa je nenadoma zavreščalo v zraku. Birokratski zmaj je odprl žrelo in bruhnil na naju ogenj in žveplo. V potnem listu je manjkal namreč žig Tojzlovega vrha oziroma doma. Tega pa nisva bila kriva midva, pač pa tisti nesrečni oskrbnik, ki misli, da so planinci zaradi njega in ne on zaradi njih. Zato bi morala nazaj in se potruditi, da bi tega nesrečnega človeka le nekje odkrila in ga prosila za uslugo. Midva pa nisva bila istega mnenja. Zavrelo je v nama in na zmaja sva se spravila z vsemi topovi. Udarila sva s tako silo in s tako jeznoritostjo, da je treskalo in grmelo. Z dvignjenim nosom sva zaloputnila vrata svete birokracije in odvihrala v bližnje pivsko zavetišče.
Pot čez Kozjak je bila pod streho. Udobna in naporna je, položna in strma, pestra in zanimiva. Mimo lepih in obsežnih njiv belo cvetoče ajde teče, preko zelenih travnikov, skozi svetlo zelene mešane in skozi temno zelene jelove gozdove se vije; hiti mimo lepih tis, vitkih belih brez; plazi se skozi gosto in obsežno borovničevje, mali-novje in jagodičje; počiva pod starimi košatimi, senčnatimi lipami in pozdravlja naj-
večjo in najstarejšo lipo na Slovenskem; se poganja čez jase in svetlo zelene zaplate košenic in senožeti; se uklanja preko globokih grap in sotesk; se sprehaja po položnih slemenih in gorskih hrbtih, vzpenja na vrhove z lepimi razgledi, pozdravlja slikovita raztresena naselja, osamljene stare bajte lesenjače-brunarice ter slovenskega človeka na naši severni meji; odkriva stare spomenike, cerkve, opozarja na obrambne zidove nekdanjih taborov, kaže na mnoga lepa kulturna in zgodovinska obeležja. Ne priganja k naglici, opozarja na zmerno hojo in vabi v prijetna počivališča. Klice k številnim virom in studencem zdrave vode, ki je zaradi neprepustnih tal ne man|ka niti na vrhovih. Postavlja se s svojo odlično markacijo in se zahvaljuje mariborskim planincem, ki so nanjo upravičeno ponosni. Na uho šepeče, da so imele pri delu zanjo glavno besedo planinke, saj o tem pričajo imeni Smiljana in Jasna, ki sta natisnjeni v vodiču. Bodimo jima hvaležni!
Mariborska jubilejna pot nam je odprla nov svet, ki je bil še do nedavnega neznan, odmaknjen, vase zaprt. Ni dvoma, da bo ta košček planinskega sveta pritegnil mnoge ljubitelje narave in lepot severnega predela slovenske zemlje. Pridobil bo prijatelje in občudovalce, ki se jim je zamerilo civilizirano, motorizirano, komercializi-rano in asfaltirano Pohorje. Semkaj se bo zatekel tisti, ki se hoče izogniti trušču in hrušču vreščečih tranzistorjev in zvočnikov.
Beli trakovi, vezi sveta, so prepredli Kozjakova pobočja, zlezli na njegove vrhove in mu spremenili lice. Po teh sodobnih življenjskih žilah se pretaka sok novih časov, kri novega življenja iz doline v hribe in nazaj. S cestami so se višine ponižale, razdalje z dolino skrajšale. Vezi s hitro razvijajočimi se industrijskimi središči se utrjujejo, razlike med mestom in vasjo se manjšajo. Gozdna bogastva in kmetijski pridelki odtekajo med potrošnike v dolini, stvari višje življenjske ravni in delovna sredstva, ki spreminjajo delo in življenje kmetov, pa gredo tja, kjer je doslej gospodarilo le trdo življenje.
Državna meja je, žal, ostala nedotaknjena. Ni pa več neznosna pregrada, ni več zapornica življenjskemu prelivanju. Spremenili smo jo v sredstvo zbliževanja, sporazumevanja in sodelovanja. Vrata obeh sosednih hiš so široko odprta, sosed sega sosedu v roko. Toplo voščilo dobrega jutra odmeva mimo starih obmejnih kamnov, ki jih polagoma prerašča cvetje človeškega razumevanja in spoštovanja. Valovi ljudskih množic pljuskajo čez mejo in se zlivajo preko prelazov in čez vrhove. Turistični zgledi one strani postajajo zanimivi in privlačni tudi za našo. Kmečki turizem brsti in obeta postati izdatno dopolnilo v kmečkem življenju, ki ga tudi delovna mehanizacija in motorizacija spreminjata in izboljšujeta. Z lastnimi silami in sredstvi si turizem počasi, toda odločno utira pot v lepi kozjaški svet. Planinski domovi, kmečka gostišča, tujske sobe, domače kuhinjske in druge posebnosti vedno glasneje vabijo v nekoč odmaknjene in zaprte kraje. Turista vabijo tudi domače dobrote. Tu so doma ajdovi žganci, okusna zaseka, dišeče bučno olje, vložena šunka, slasten ržen kruh, pristno planinsko mleko, domače žganje in tudi tolkovca, pijače iz lesnik in drobnic, je povsod na voljo.
Kozjak je dežela dobrih ljudi. Človek na Kozjaku nima več občutka manjvrednosti. Enakovreden in enakopraven član nove družbene skupnosti in stvarnosti je. Zaradi tega je veder in zre z zaupanjem v svojo in našo skupno bodočnost. Sam išče novih poti v boljše življenje. Živahen je, prijazen, odprt in nadvse gostoljuben. Vesel je gosta-tujca, rad mu odpre vrata. Tolkovec in obup nista več njegova gospodarja. Na Kozjak uspešno prodirata tudi prosveta in kultura. Nove in lepe šole stojijo v Braniku, na Pernicah, Remšniku in Ojstrici. Vzgojni zavodi niso več kazenske postojanke, niso več pregnanstvo in mučilnice niti za otroke niti za učitelje. Polne so sonca, toplote in svetlobe. V njih slovenska beseda ni več sirota, ki bi jo potisnili v kot ali se je vpričo tuje govorice sramovali. Enakovredno in enakopravno se postavlja domača beseda ob tujo. Učitelj na Kozjaku ni več kaznjenec reakcionarnih režimov, je svoboden oblikovalec novih slovenskih rodov.
Osnove vsakdanjega življenja Kozjaka in njegovega človeka pa obstajajo še vedno gozd, živinoreja in poljedelstvo, seveda v novih pogojih vzgoje, vzreje in obdelovanja. Kosilnice, traktorji, motorne žage in drugo so olajšali delo in zamenjali delovne
roke. Električni pastirji so odpravili kozjaške značilnosti, pastirje-starce in pastirčke-hlapčke. Tudi tu odteka mlada delovna sila v dolino in pomaga k razvoju svojih nerazvitih gnezd. Vpliv dolinskega življenja in dela sega vedno globlje in vedno više v kozjaško pokrajino. Močnejši je na njegovem vzhodnem delu, kjer so posebno žive delovne tipalke mogočnega gospodarskega razvoja glavnega štajerskega mesta, manjši in šibkejši na zahodnem koncu, kjer krajevna dolinska središča še niso dosegla večjega vzpona.
Vse to in še mnogo več je današnji Kozjak. To več sem videl in doživel, spoznal šele tedaj, ko sem ga obiskal, prevrnil vse njegove grape in vrhove in modroval s človekom na njej. Videl sem, da je z njegovih oči zlezla siva mrena slepote, opazil, da je z njegovih lic splahnela bledica včerajšnjega dne, in občutil, da je z njegovih prsi padlo breme more in skrbi za jutrišnji dan. Kozjak je usmeril svoj korak v domačo sosesko in našel svoje mesto v krogu slovenske in širše državne skupnosti. Zato kipi v novem življenju.
Današnji Kozjak ni več Kozjak izpred druge svetovne vojne!
Nagrajeno v natečaju 1970
za najboljši planinski spis. Op. ured.
IZ MOJIH POHODOV NA STOL
ING, PAVLE ŠEGULA
ifff; lečati in korenjaški Stol me je vabil k sebi že v rani mladosti, pa se mi želja dolga 'feitf ,eta ni hotela uresničiti. Pobliže sva se seznanila šele nekega lepega nedeljskega jutra pred kakimi desetimi leti.
Sprejel me je ves topel, z zlatorumenimi Zoisovimi vijolicami, puhastimi oblački raztepenimi sem in tja nad grebeni Karavank in bližnje Begunščice, s silnim Triglavom v čadastih daljavah in zvončkljanjem ovac po strminah bližnjega Vajneža. Na vrhu smo posedli okrog razdrtega lesenega križa in se ozrli po koroški deželici, kolikor se nam je razodevala, skozi mrčaste meglice in belkaste kope kumulusov, ki so se kot gradovi iz sanj bohotili nad plavozelenimi globinami. Razcapana spominska knjiga je romala iz rok v roke, da bi pripisali svoja imena in misli k množici zapisov planincev iz sosednje Avstrije, ki so tod pogosti gostje in imajo kljub svojim Visokim in Nizkim Turam radi tudi dosti nižje Karavanke. Medtem pa so pogledi naših gornikov obrnjeni največ k Triglavu in še kam višje, k vrhem onkraj meja naše domovine, tako da so z naše strani prav obmejni vrhovi deležni najmanj pozornosti in ostajajo, kot v posmeh boju za življenje in obstanek iz polpretekle zgodovine našega naroda osameli, hkrati pa množičen cilj bolj podjetnih sosedov. Podobne misli so prav na Stolu burile domišljijo že marsikomu, da je Stol v nekem smislu zelo zanimiva gora, ki od drenovcev najprej na samosvoj način povezuje ljubezen do gora z bojem za obstoj našega malega ljudstva.
Tistega poletnega dne še nismo mislili na množične zimske pohode, ko smo se vračali mimo razpadajočih temeljev nekdanje planinske koče in zarjavelih ostankov opreme, čeprav se nam je zdelo, da bi se morali večkrat spomniti ljudi, ki so celo tu gori prelivali kri za svobodo, ki ni nikjer tako zelo pričujoča kot prav v svobodni gorski naravi...
Minevala so leta, ki so obrusila tudi strogi, našemu gorjansko mislečemu človeku pogosto nerazumljivi obmejni režim, ki si vsaj del krivde za reven obisk teh gora mirno lahko naprti na svoja ramena. To se lepo kaže zadnja leta, ko hodimo na Stol brez dovoljenj za obmejni pas in se s potnim listom v žepu lahko podamo celo preko meje. Največ pa so k večjemu obisku poleti in pozimi prispevali organizatorji ZZB NOV Jesenice, ki so se odločili, da bodo v spomin partizanskega boja na
Stolu 20. februarja 1942 z množičnim obiskom počastili spomin na padlega partizana Jožeta Kodra in naš osvobodilni boj v gorah.
Zdi se mi, da je zamisel vredna hvale iz vidikov tistih udeležencev pohoda, ki jih bolj privlači njena športna kot duhovna komponenta. V dogajanju se kasneje obe zlijeta v enovitem doživetju, ob katerem tudi spomin na februarsko borbo dobi bolj otipljive oblike in se skozi trdoto zimskega vzpona zavemo veličine in tragičnosti nekdanjih dni, ki jih celo marsikak udeleženec šele danes razume v njihovi pravi razsežnosti. Prav zato so mi naši pohodi na Stol iz leta v leto ljubši. Zasnežen, tu in tam poledenel kolovoz se v podnožju gore zažre v temne gozdove in nas spremlja tja do Valvazorjevega doma, kjer po letu dni spet srečujemo znane obraze in cele skupine planincev iz različnih društev.
Hrušč in trušč, včasih tudi neubrana pesem in nekoliko nemirna nočitev so pač nujno zlo, ki spremljajo vsako množičnost. Naj so nam še tako odveč, uidemo jim šele zarana, ko se razvijejo dolge vrste proti Zabreški planini in naprej v tanko gaz, ki se neusmiljeno strmo in kar se da izdatno prebija vse više do meje gozdov in nato skozi srež in pršič, mestoma po spihanih travnatih pobočjih in spet skozi žamete tja do koče, pa naprej do kopastega vrha.
Kadar nam ni bilo do nočišča v Valvazorjevem domu, smo s Stanetom že prvi dan odrinili do Prešernove koče, kjer pa tudi nismo bili dosti na boljšem, kar zadeva miru. Podobno kot mi, so mislili tudi drugi, da ni bilo v tesni kočici niti enega prostega kotička in smo ob slabi peči na mrzlem kamenitem tlaku pošteno zmrzovali. Na obilno zasedenih ležiščih smo potem poslušali bolj ali manj posrečene šale, medtem ko je zunaj neusmiljeno pustošil veter in raznašal oblake pršiča, da je sproti zamedlo vse sledi na pobočjih gore.
V polsnu so se potem motale misli okoli vojnih časov in doživetij. V nosnicah se je
Na vrhu Stola - spominski pohod 1971 (drugi z desne proti levi dolgoletni odbornik UO PZS Milan Zinauer)
Foto ing. P. Šegula
d ram 11 von| po premočenem zamaščenem usnju. Dišalo je po dimu in kmečkih izbah med p.hanie vetra so se mešali udarci stenske ure. Dramile so se misli na podobne noci, ki smo |.h prestajali na skritih stražarskih mestih, na pohode skozi temo in na napetost, ob spopad.h s sovražnikom. Kako daleč je že tista borba na Stolu še tistim, ki so jo samo doživeli, se zdi daljna in odmaknjena kot bajka iz otroških 'dni Tu m tam so pevci v prenabiti jedilnici urezali kako posebno udarno pesem iz starih boin.h dni al. pa prešerno narodno popevko. Zvoki so se lovili med lesenimi špra-n|ami m okrog zavitih stopnišč ter se mešali z ječanjem in smrčanjem spečih, tu in am so zacvilila okovana vrata in je na strop legel odsev svetilke, ko je kak zapozne-lec iskal svoje mesto med spečimi.
Po tako morastih nočeh so mi bila jutra vedno dobrodošla uteha, ko se je v bleščeči sončni svečavi zdramil dan s temnoplavim nebom nad glavo, sveže pometenimi belim. pol|anami pod nami in sivimi sencami v severnih ostenjih, nad kateremi zlohotno čepe strehaste opasti.
Ponavadi smo z ranim jutrom že na vrhu, ki mu veter začudo prizanaša, medtem ko okrog koče neusmiljeno buta v obraz, da jemlje sapo.
Z vrha je potem najlepše spremljati prihajanje trum iz doline. Kamorkoli pogledaš, povsod so ljudje: posamezniki in skupine, mladi in stari, nekateri s smučmi, pa spet gorski reševalci z lavinskimi psi.
V protisvetlobi izginjajo nekje na vzhodu v nič Grintovci, koničasti Storžič komaj slutimo, rogljasta Košuta pa strahotno povešena na sever kot božja žaga na kilometrski fronti para nebo med Visoko Vrtačo in Begunjščico.
Triglav je ves veličasten prav na sredi dolge rajde Julijcev, daleč na severozahodu se bleščijo vrhovi okrog Grossglocknerja.
Okrog devete ure zamre žlobudranje množice okrog spominske plošče. V trdnih rokah Lovra Noča plapola rdeča zastava z znamenjem srpa in kladiva, ko se za nekaj trenutkov zberemo ob govornikovih besedah in ko vod vojakov-planincev izstreli častno salvo.
Potem je srečanja konec in gora spet oživi. Smučarji izginjajo proti Zelenici in Medlemu dolu, mlado m staro pa se zgrinja po stezicah, na katerih se še srečujemo s tistim, na repu pohoda. Vsepovsod smo ljudje, ki se porazgubimo šele spodaj okrog Zabreske planine m Valvazorjevega doma, dokler se naša pota ne razidejo v dnu, kjer jih v Mostah in Žirovnici požro ceste, da se raztepemo na vse konce in vetrove.
V srcih pa ostanejo prijetni spomini in upanje, da se prihodnje leto spet srečamo.
NA POLIŠKEM ŠPIKU ALI MONTAŽU
DR. OSKAR REYA
ul.jske Alpe delimo v vzhodne in zahodne. Meja med njimi je reka Soča. Med tem ko so vzhodni Julijci z najvišjim vrhom Triglavom 2863 m vsem slovenskim planincem dobro znani, so Zapadni Julijci marsikateremu tudi razgledanemu planincu malo ali skoraj popolnoma neznani. Vzrok temu je največ dejstvo, da- leže Zapadni Julijci večinoma v sosedni Italiji. Zapadni Julijci se začnejo z Mangrtom 2678 m in se nadaljujejo preko prelaza Predel 1156 m do vrha Kanina 2592 m. Severozahodno od te gorske verige potekata dve znameniti dolini: vzhodna dolina Ziljica z Rabeljskim jezerom in zahodna dolina Reklanica ali po furlansko Raccolana. Obe dolini deli sedlo Nevea. Severno od teh dveh dolin se vleče gorska veriga od Višanj 1789 m preko Viša 2666 m do Poliškega špika 2752 m. Severno od te verige poteka dolina Zajzera ali Za jezerom. V tej dolini leži vasica Ovčja ves. Nemci so slišali Volčja ves in jo prekrstili v Wolfsbach. Italijani ji pravijo Val Bruna. Na severu Zahodne Julijce
omejuje Konolsko dolina. Ves ta predel je pod staro Avstrijo pripadal slovenskemu delu Koroške.
Najvišji vrh Zahodnih Julijcev je Poliški Špik 2752 m in je točno 111 m nižji od Triglava. Do njegovega vrha držita dve poti, po južnem pobočju s sedla Nevea in preko severne stene iz doline Za jezerom. Z juga je ta vrh popolnoma furlanski in ga Furlani imenujejo Jof de Montasio. Zato mu tudi mi Slovenci pravimo Montaž. Čudno je, da je dolina Raccolana že od pamtiveka ostala romanska, med tem ko so obe sosedni dolini, Rezijo in Kanalsko dolino, zasedli ob svojem prihodu Slovenci. Do sedla Nevea pridemo ali čez Predel mimo Rabeljskega jezera ali pa iz Trbiža preko Rablja, kjer je znan rudnik svinca, do jezera in potem dalje ob potoku Jezer-nica do sedla. S sedla Nevea teče po južnem pobočju nova pot, po kateri lahko vozijo tudi avtomobili zlasti džipi do planine Pecol 1515 m. Furlani pravijo planinski staji casera. Casere di Pecol leže tik pod Montažom. Planina je zelo obširna, tako da se pase tu nekaj sto krav.
Pot poteka najprej preko travnatega pobočja do nekega sedelca v višini 2200 m. Tu se odcepi pot na levo do bivaka Suringer. le do sem traja vzpon 3 ure. Nato vstopimo med skale. Letos sredi julija je bilo treba prekoračiti precej obširno snežišče. Nato se vije pot dalje navzgor, deloma preko krajših snežišč, vse do stene, ki nosi ime Hude police. Na avstrijski specialki so Hude police imenovane Hude balice. Najlažji del teh polic so goriški planinci izbrali za prehod na greben. V vertikalno skalo je zabitih kakih deset železnih stopnic in klinov, nato pridemo preko njih do silno visoke lestve. Ta je izdelana iz dveh železnih vrvi in iz železnih prečk. Obe vrvi sta pritrjeni na železnih drogih zabitih v steno, da je lestev kakega pol metra proč od stene. Ko sem se preko te lestve vračal navzdol, sem naštel 135 stopnic. Ako so prečke približno 35 cm narazen, je ta stena okrog 50 m visoka. Toliko je približno visok ljubljanski nebotičnik. Seveda ne poteka stena vertikalno navzgor, ampak je nekoliko nagnjena. Kljub temu se ti zavrti v glavi, če pogledaš zlasti pred seboj navzdol. Najbolje je gledati naravnost v steno ali pa mižati. Navzdol je huje kakor navzgor. Pod lestvijo je v steno pritrjena medeninasta tabla, na kateri piše, da je ta prehod posvečen goriškemu alpinistu Pipanu.
Od vrha lestve pridemo kmalu na greben in nato čez pol ure na sam vrh. Jaz nisem imel sreče z vremenom. Odšel sem iz Ljubljane v nedeljo 16. julija z avtobusom do Rateč na Gorenjskem. Tu sem s potnim listom prekoračil državno mejo in šel peš do Bele peči, vsega kakih 5 km. Iz Bele peči sem se z avtobusom odpeljal do Trbiža in potem dalje do Rablja, ki mu pravijo Italijani Cave del Predil. Od tu dalje ne vozi več avtobus. Šel sem peš 2 km do Rabeljskega jezera. Tu sem počival in občudoval malo znano planinsko jezero, o katerem je Simon Gregorčič spesnil balado po neki davni legendi. Pred davnimi časi naj bi na mestu današnjega jezera ležala vas. Neka popotnica z otrokom v naročju je iskala prenočišče, pa so jo povsod odslovili. V neki revni koči so se je usmilili in ji dali ležišče na slami. Ponoči pa je nastala tako huda nevihta, da je potok narastel in žalil vso vas, le hišica, kjer je prenočevala neznanka, je ostala. Naslednje jutro je neznana popotnica izginila. Tako pripovedka. V resnici je Rabeljsko jezero ledeniškega izvora kakor vsa alpska jezera. Ko se bližamo jezeru, opazimo na spodnji strani čelno moreno, za katero je nastalo jezero, ko se je led topil in se potegnil nazaj. Jezero leži v višini 960 m. Od tu do sedla Nevea je še 10 km poti. K sreči je pripeljal mimo vojaški avto. Prijazna »alpina« sta avto na moj mig ustavila in me povabila vanj. Na sedlu je vojaška kasarna in malo niže na oni strani hotel, od koder drži nova pot do casere di Pecol. Ko sem polagoma stopal po tej poti navzgor, je za mano pripeljal džip, ki je vozil prehrano za ljudi na planini. Vzeli so me s seboj. Ves čas sem se čudil vozilu, s kako lahkoto je premagal ostre, strme in kamenite vijuge te ceste, ki še ni dokončana. Šlo je že na tri, ko smo dospeli do planine. Odločil sem se, da počakam do naslednjega jutra. Furlanski planšarji so me povabili v stan, kjer smo zvečer sedeli okrog odprtega ognja na tleh, nad katerim se je kuhala polenta. Velika skleda mrzlega mleka in kos tople polente je bila prav slastna večerja. Nato smo šli spat na zgornja skromna ležišča. Spodaj pa so mukale in prežvekovale krave. Ponoči je nastala
tSn^"^ PD?-'Lna leSivi dr" Mari'on Brece|i. Predsednik PZJ, in dr. Miha Potočnik, predsednik PZS
Foto (barvni dia) dr. Miha Potočnik
nevihta m ko sem se zjutraj zbudil, je dež rahlo potrkaval na leseno streho. Vstanem m grem ven. Vs. vrhovi so bili zaviti v oblake. Ko je dež ponehal in je nekoliko poslalo sonce, sem se odločil, da grem kljub vsemu navzgor. Prav ko sem po treh urah preko travnega pobočja prišel do skal, me je obdala megla, vendar sem dobro ocil markacije. Malo pred dvanajsto sem končno stopil na toliko zaželeni vrh. Vzpon s planine je trajal dobrih 5 ur.
Na vrhu se je od časa do časa ščistilo, da sem imel le vpogled v dolino Za jezerom m na sosedne Višarje. Na vrhu je postavljen cementni steber, ki vsebuje pločevinasto škatlo za spominsko knjigo. Bilo pa je v njej samo nekaj popisanih listkov. Takoj zraven |e na štirih železnih nogah postavljen zvonec, na katerem piše, naj se med zvonjenjem spominjamo Defarja Francesco, ki je padel v planinah. Bil je znan tržaški alpinist. Sprva sem mislil spustiti se po severni steni navzdol do Ovčje vasi. Toda na vrhu ni nikjer nobenega napisa, kod se gre. Bil sem popolnoma sam in med oblaki. Bilo mi je tesno pri srcu. Zato sem se vrnil po isti poti nazaj. Po lestvi sem sestopal večinoma miže navzdol.
Se preden pridemo do lestve in potem zopet na samem grebenu so ruševine dveh zasilnih prebivališč. V bližini leže še ostanki premoga. To so ostanki starih italijanskih utrjenih postojank iz I. svetovne vojne. Meja med staro Avstrijo in Italijo je potekala s sedla Nevea preko Montaža dalje do Poldanske glave in naprej proti zahodu. Sestop do planine je trajal štiri ure. Ker je bilo že pet popoldne, sem pri prijaznih planšarjih ostal še eno noč. Zopet smo pri ognju in kuhanju polente prebili prijeten večer. Planšarji so med seboj govorili po furlansko in jih nisem razumel. Doma so iz vasice Pian di la in Pian de qua v Raccolani. Z menoj pa so govorili po italijansko. Spraševali so me o vsem mogočem. Treh naših stvari niso mogli prehvaliti: meso, prekajeno slanino in žganje. Včasih gredo preko meje do Rateč in kupijo te stvari. Čudijo se, da je vse tako poceni, zanje seveda. Pri zamenjavi dajo za 100 din samo
43 lir. Čudijo se, da je pri nas žganjekuha prosta. V Italiji je kuhanje žganja strogo prepovedano, ker imajo monopol samo neke destilerije.
Za gostoljubje niso marali nobenega plačila. Vendar sem jim poklonil dva naša mesna »doručka« in jim vsilil 500 lir. Naj ne mislijo, da smo Slovenci taki revežu V torek zjutraj sem šel peš do Neveje, kjer me je prijazen delavec vzel na moped in me odpeljal do jezera. Od tu sem s kamionom, ki je vozil mivko, nadaljeval pot do Trbiža. Od tu sem se zopet z avtobusom pripeljal do meje. Nekako opoldne sem bil zopet v Ratečah, kjer sem moral pomakniti uro za eno uro nazaj. V Italiji imajo namreč poletni čas in so za eno uro naprej.
Na vsej poti, zlasti proti vrhu, sem pridno botaniziral. Planina in vse južno travnato pobočje je silno bogato s planinsko floro. Nikjer še nisem videl toliko murk kakor na tej planini. Utrgal sem jih par in ponudil kravi. Ta jih je samo povohala in jih odklonila. Duh po vaniliji. ki nam tako ugaja, krave torej ne marajo. Sel sem na rob planine, kjer se svet strmo spušča navzdol proti Raccolani. Tu mrgoli najlepših Hostijevih saksifrag, ki dosežejo tudi do pol metra višine.
Ko stopamo navzgor po travnatem pobočju, moramo preko in mimo nekega grušča, ki ga nalivi stalno naplavljajo. Toda kakšne lepote rasto na tem grušču. Prevladuje Sternbergov nagelj. Raste v gručah tudi po 200 skupaj in posamezne gruče se ločijo tudi po barvi od temno rdeče do svetlo rdeče. Vmes raste tudi rdeči gozdni nagelj. Bele barve zastopajo planinski pelin, beli planinski mak, beli četverozobi slanozor (Heliosperma), smiljke (Cerastium) in marjetičaste nebine (Aster). Rumene barve zastopajo predvsem grmičasta omelika (Genista radiata) in kosmata ter kosmatoglava škržolica (Hieracium villosum in villosiceps), ki ju je zelo mnogo. Na skalah čepijo rododendron, avrikeljni, ki so že odcveteli, skorjasta in grozdnata saksifraga in nekaj kukavic. Više zgoraj sem opazil še nekaj visokostebelnega in dolgocvetnega jegliča. Modre barve zastopajo veliki Kluzijev encijan, ki ga je precej, dalje bavarski encijan, in alpska spominčica. Rumene barve zamenjajo više gori planinska zlatica in zlati petoprstnik (Potentilla aurea). Pa še mnogo drugih planinskih cvetk je tukaj, ki zanimajo le botanike.
Ko pridemo med skale in deloma na grušč, se začne prava visokogorska flora, ki je meni najbolj pri srcu. Saj tukaj so najtežji pogoji za uspevanje. Med gruščem mole svoje glavice vijoličasta planinska madronščica, prav tako vijoličasti okroglolistni mošnjak (Thlaspi rotundifolium), rumeni Wulfenijev grobeljnik (Alyssum), ki je nekaj posebnega v Rabeljskem hribovju, bela alpska krešica (Hutchinsia alpina), beli alpski in bohinjski repnjak Arabis vvochinensis in alpina). Kmalu se prikažejo skupine v blazinicah, rdeča planinska lepnica (Silene acaulis), lilasti pirenejski kamenokras (Petro-callis pyrenaica) in najlepša med vsemi modra neboglasnica (Eritrichium nanum). Nisem pa opazil triglavske rože in ne alpske velese.
Ko sem bil na vrhu, sem iskal, kaj naj bi še tukaj rastlo. In res, na severni strani, tik nad steno, je rastlo nekaj rdečega. Ugotovil sem, da je to nasprotnolistna saksifraga. ki je od vsega tega številnega rodu edina rdeča. In še ena neznatna cvetka uspeva na tem vrhu, pritlikava črvinka (Minuartia sedoides), ki je na prvi pogled podobna mahu.
Srečen sem bil, da se mi je izpolnila dolgoletna želja. Pri 67. letu sem se povzpel še na divji Poliški Špik. Videl sem toliko lepih planinskih cvetk in sem prebil dva lepa skromna večera med preprijaznimi furlanskimi planšarji. Zato kličem vsem, zlasti mlajšim planincem, obiskujte tudi ta dragoceni del slovenske domovine.
GORA S SIVIMI KAMNI
MICA KAVAR
IPjj račlio se ¡e že- ko smo po enajstih dneh potovanja v Maroko, končno prišli do [|£|| gorske vasice Asni. Ta naj bi bila zadnji večji naseljeni kraj pred našim odhodom na goro Toubkal. Cesta drži še naprej od vasi in peljali se bomo, kolikor se bo še dalo. A že dober kilometer naprej nas ustavi vojak s puško na rami. Drobna postava in dobrodušen nasmeh na obrazu nas res ne spravita v strah, vendar pa pazljivo poslušamo, kar pripoveduje. Govori v francoščini, počasi in razločno. Pripoved podkrepi še z živahnimi kretnjami in zgovorno mimiko, tako da ga razumemo tudi tisti, ki ne znamo francosko.
In kaj pripoveduje tako zanimivo? - Da je od tu naprej cesta zaprta, ker jo gradijo maroški vojaki. Možnosti, da bi nadaljevali, ni nobene in morali bomo poiskati drug dostop do gore.
Grenka kapljica negotovosti nas prvič na tej poti spomni, da ne bo vedno tako, kot smo si želeli. Vrnemo se nazaj v Asni, poiskat kasarno. Navsezadnje imamo s seboj tudi pismo maroške ambasade, v katerem sicer ni črno na belem, da gremo lahko na Toubkal, piše pa, da so veseli, ker smo jih seznanili z našim prihodom in nam želijo prijetno bivanje v njihovi deželi.
Kasarna je velika stavba na koncu vasi, v njej pa je dežurni en sam oficir. Tudi on nam ne more dati dovoljenja. - Sklanjamo se nad zemljevid in proučujemo novo možnost. Oficir nam na karti kaže cesto, ki bi nas pripeljala do zimskega smučarskega centra Oukaimeden, ki leži nekaj manj kot tri tisoč metrov visoko. Seveda je od tu pot na goro Toubkal veliko daljša.
Vrnemo se nazaj, dvajset kilometrov v smeri mesta Marakeša, potem pa po nekoliko ožji, a dobri cesti proti vzhodu. Iz peščene ravnine počasi vijuga v sotesko, po njej pa vedno više, navzgor v osrčje pogorja. Na obeh straneh doline čepijo v pobočjih hišice, zgrajene iz kamenja in blata. Rdečkasto rjave se skoraj ne ločijo od pokrajine. Ravne strehe in line namesto oken jim dajejo videz majhnih trdnjavic. Naš mini-bus dobro premaguje strmino. Če bi ne imel hlajenja na zrak. bi sedajle že pošteno klokotalo. Vode pa lu v bližini ni videti.
Maroški zimsko športni center stoji na višini 2650 m. Bogato je pozidan s hoteli in vikendi, smučarskimi vlečnicami in žičnicami. Pozimi mora biti tu živahno. Velika množina hotelov in lepi smučarski tereni s številnimi vlečnicami, privabljajo goste. Ti pa niso iz vrst poprečno premožnega Marokanca, kajti cene so tako visoke, da si nihče od nas ne bi mogel privoščiti počitnic. Ena vožnja z vlečnico, ki ni daljša od 300 m, stane nič manj kot dolar. Hoteli so v tem času večinoma prazni, eden pa tudi poleti sprejema obiskovalce.
Prijetno je sedeti na toplem soncu in hladnem vetru, ki piha z grebenov. Obiskovalcev ni veliko. Skupina Francozov, ki se je pravkar vrnila z enega od okoliških vrhov, se radovedno ustavi pred našim vozilom. Še prašni od poti in prijetno utrujeni se pogovarjajo s Petrom, ki od nas edini dobro govori francosko. Povedo nam za razgledno točko malo više na kopastem hribu, vrhu katerega je v kamen vzidana keramična plošča s panoramo okoliških vrhov. Starejši gospod pa nam pripoveduje tudi o Julijcih, ki jih je obiskal pred leti, o Triglavu, o Sedmerih jezerih in Bohinju. Kako veseli smo teh imen!
Povzpnemo se na kopasti grič, od koder nam zemljevid lepo razloži položaj in nekje daleč v meglici se pokaže vrh naše gore. - Toubkal je visok 4165m in je najvišja gora Visokega Atlasa, hkrati pa tudi celotnega atlaškega pogorja, ki leži v severozahodnem delu afriške celine, v državah Alžirije in Maroka.
Tu gori, na vrhu razgledne točke, napravimo načrt za naslednje dni. Preostali del današnjega dne bomo porabili za urejanje opreme, pranje in kuhanje, jutri pa bi navsezgodaj krenili na pot.
Umaknemo se turističnemu naselju, se peljemo mimo planinskega travnika, na katerem stoji pet ali več pisanih šotorov, in še dalje med kopaste vrhove, od katerih nekateri že dosegajo višino 3000 m. Ustavimo se na ravnici ob poti. Redka trava raste med obrobnim kamenjem, malo više navzgor proti grebenu pa bodičast, grmički. To je poleg šopov trav tudi edino rastlinje. Pokrajina je zato enolična, nikakor pa ne dolgočasna, kajti svetloba, ki se od ure do ure spreminja in proti večeru
toplo ožari vrhove, ji daje poseben čar.	_	.
Na našem potovanju se nam je vedno mudilo. Hiteli smo pri jutraniem pospravl|an|U opreme, hiteli pri jedi, pri vožnji, pri ogledovanju mest. Razkošje je sedaj ta dan. v katerem ni v načrtu drugega, kot pripravljati opremo za pot na goro «n se dobro spočiti. Poležavamo na toplem soncu in v obilnem razkošju prostega časa posta|amo vse bolj dobrovoljni.
Gregor in Tonač se nemalokdaj zapleteta v čuden pogovor. Gre namreč za vrednost in pomembnost Stare Oselice, Gregorjevega domačega kraja, in Križ, Tomaževe domačije. Na vsak način so Križe imenitnejše, v tem se z bratom popolnoma strinjam Prav pa je, seveda, da se to na nek način potrdi in dokaže. Ker je Gregor šahovski prvak Stare Oselice in ker tudi Tomaž trdi, da je dober predstavnik šaha v Križah, pripravljata dvoboj. Naj se izkaže, v kateri vasi igrajo kvalitetnejši sah. Morda pridelajo v Stari Oselici kvalitetnejši krompir, morda vzredijo debelejše kokoši, v šahu pa se s Križani ne morejo meriti. Prvak Križ je premagal prvaka Stare Oselice z rezultatom 4:0.
Kdo pojde jutri zorana na pot? Skoraj vsi imamo zaradi spremembe klime, prehranjevanja in načina življenja, težave s prebavo. Peter vsem po vrsti zmer. temperaturo in testira našo kondicijo. Vida in Mara sta zaradi oslabelost, potrebna počitka. Na pot naj bi šli Gregor, Tonač in jaz, čez dan ali dva pa bi, če bosta okrevala, odšla skupaj s Petrom za nami.
Vendar se nas naslednje jutro odpravi na pot pet. Do prvega sedla pojdeta z nami tudi šofer Franci in Peter. Mi trije naj bi se s sedla spustili v dolino, onadva pa bi po grebenu nadaljevala pot na vrh 3614 m visoke gore Angour. Ker bo njuna pot tekla po grebenu, bomo lahko vzpostavili zvezo z radijskimi oddajniki. Jutro je sončno, kot vsa jutra v Afriki. Pokrajina pa tu okoli ni prav nič afriška, prav nič puščavska. Ko se steza zoži in zavije v dolinico proti sedlu, nas razveseljuje širokolistna trava, mesnati osat in pisano cvetje. Saj je skoraj tako kot doma. Vesela sem, da bi stekla na sedlo. Končno, po tolikih dneh sedenja v avtomobilu in hoje po mestih, ki je sicer zanimiva in vredna truda, ni pa sproščena, čutim na ramah nahrbtnik in hodim svobodno.
Na vrhu sedla se poslovimo in dogovorimo za pogovor z oddajniki. 2e z vrha sedla lahko vidimo na drugo stran doline, kjer tanka črta vijuga proti vrhu. Tam čez nas bo peljala pot.
Ko se po strmini spuščamo navzdol, kdaj pa kdaj srečamo domačina, ki s konjičem tovori proti Oukaimedenu. Na glavah nosijo pisane čepice ali turbane, oblečeni so v dolge platnene halje, obuti so v opanke. Preko rame si obesijo usnjeno torbico z vtisnjenim pisanim vzorcem, nekateri pa si opašejo še nož v zakrivljeni in okrašeni nožnici.
Konjičev hrbet prekrijejo z živopisno odejo, ga osedlajo in na obe strani lesenega sedla naložijo tovor. Konjiči stopajo previdno, možje pa hitro in prožno. Kmalu lahko vidimo, da je dolina, ki loči obe sedli, naseljena. Kakor oaza se na dnu širi zelenje - mogočna orehova drevesa, vmes pa čepe hišice, ki so od daleč videti kot kocke, naložene druga vrh druge. Strehe imajo ravne, na njih sušijo žito. Streho spodnje hiše rabi za teraso zgornja. Moderna satelitska naselja torej niso nič novega. Kdo ve, koliko stoletij gradijo tu domačini prav na enak način. Namesto oken imajo majhne linice, sprednja stran hiše pa je ponavadi odprta, streha nekoliko podaljšana in oprta na drevesna debla.
Pod naselkom so terase, na katerih so pravkar poželi žito, na nekaterih pa že zori koruza. Nad rodovitno zemljo se v dober meter širokem namakalnem kanalu pretaka hladna gorska voda. Tam okoli zeleni sočna trava, bršljan in cvetoči osat.
Skozi vos gremo, potem pa na melišče in po poti proti sedlu. Ura je devet dopoldne, čas, ko smo se zmenili za pogovor. Ker sta Peter in Franci na grebenu, mi pa skoraj na vrhu sedla, zlahka vzpostavimo zvezo. Povemo jima, da je pot lepa, vode pa toliko, da je ni treba nositi s seboj. To je bil naš prvi, hkrati pa tudi zadnji pogovor. Od tu naprej se kljub obojestranskim prizadevanjem nismo več slišali. Vročina je precejšnja in brez pokrivala se skoraj ne da zdržati. Tomaž si je okoli glave zavezal srajco, tako da mu spodnji del visi preko temena, rokavi pa so za turban. Videti je kot pravi beduin. Gregorju pa vroča pripeka ne dela težav. Hodi gologlav in se ne pritožuje nad vročino. Pravzaprav pa njegove glave skoraj ne vidim. Ogromen nahrbtnik, ki ga nosi s seboj, mu sega visoko čeznjo. Steza se strmo spušča. Sonce postaja še bolj vroče, opoldansko in zrak soparen. Pod nami opazimo skupino ljudi, ki delajo cesto. Seveda ne bo nikakršna asfaltirana magistrala, široka bo le dobre tri metre, površina pa bo steptana ilovica. Blizu delo-višča so postavili velik šotor, pred njim pa mlad fantiček kuha čaj. Kaže, da je to njegovo celodnevno opravilo. Kuha, možje pa mu ga ob vročem soncu in sopari sproti popijejo.
Kdo ve do kam bo peljala široka pot. Morda jo bodo speljali čez sedlo v sosednjo dolino, morda še naprej do Oukaimedena, kdo ve.
Še malo pa pridemo v vas, ustavili in počivali bomo pa še pred vasjo, kajti hoje vzdolž doline do poti proti Neltnerju je še za debelo uro. Tako že prej zavijemo v hladno senco orehovega gaja. Ni lepšega kot prijetno utrujen in vroč od pripeke, sezuti čevlje, se zlekniti po trebuhu in misliti, da življenje le ni tako pasje, kot je bilo videti malo prej. Tomaž pa ni takoj zadovoljen. Vedno hoče še kaj več. Sedaj, na primer, bi se rad umival in pil. Odpravi se raziskovat okolico in kot naročeno najde petdeset metrov stran, v bregu nad gajem, veliko korito polno vode, v katerega se steka bister potoček. Kdo bi rad sedaj še kaj? A sprva se mi niti ne ljubi tja. Raje ležim in gledam v goste krošnje, v bleščečo svetlobo, ki prodira skoznje in predem svoje misli.
Ko si potem zgoraj v koritu otiram prah in sol z obraza, me obiščeta ded in kakšnih pet let stara, črnooka vnukinja. Seveda ne znam arabsko in tudi onadva ne razumeta slovensko. Mahamo z rokami, govorimo vsak po svoje in uživamo ob zanimivem spoznavanju. Malo bolj uspešen je pogovor pozneje, ko me iz radovednosti pospremita h Gregorju in Tonaču. Slednji zna malo francosko in pogovor se nadaljuje. In znova, kot v vasici Asni, se tudi tu zatakne tik pred izhodiščem. Možakar nas namreč vpraša, če imamo dovoljenje za Toubkal. Seveda ga nimamo, kje pa naj bi ga dobili! Tukaj vendar ne gradijo ceste. Novo verzijo nam razloži domačin. Pravi, da je strmoglavilo ameriško vojaško letalo in vsa osemčlanska posadka je mrtva. Zaradi orožja, ki ga je prenašalo, so pot na goro zaprli. - Kje pa naj bi dobili dovoljenje? Dobrih 17 kilometrov niže, v vojaški kasarni. Ne, tja ne moremo, izgubili bi dva dneva in kdo ve, če bi nam sploh dovolili oditi na goro. Pomaga nam stari domačin, ki veselo in zvito predlaga: »Stražar v vasi samo podnevi straži cesto, ponoči pa spi, vi bi... Saj res, lahko bi... Toda, ali bomo našli pot proti dolini Neltner? Možakar sam se nam ponudi za vodnika. Mi bi radi odšli takoj, ko se zmrači, stari pa ni zato. še najraje bi nas peljal zjutraj, ko se začne daniti. Za nas pa bi bila to precejšnja izguba časa. Če bi prestavili današnjo hojo na noč, potem bi radi odšli takoj, ko se zmrači. To pa spet ni všeč našemu vodniku. Tokrat, pravi, je vas še živa in žandar buden. Nazadnje se le dogovorimo - za polnoč, za uro strahov.
Potem pa je popoldan neskončno dolg. Zeleni orehi, bleščeči sončni žarki in misli, čudne misli: Je pot do Neltnerja res zaprta, ali naš mož laže? Je v vasi sploh kakšen stražar? Bo prišel in nam pokazal pot? Kaj pa če nas hoče zadržati v orehovem gaju, medtem pa poklicati žandarja? Morda pa je zato izbral polnoč, da pride s pajdaši, nas kot miške ujame v past in okrade?
Zakaj vse to, neumnica, zakaj? Si verjela možu, ko je govoril? Sem. Torej se ti, medtem ko si ga gledala in slišala, ni zdel neodkrit in čuden. Potem ne misli tako, zaupaj ljudem in mirno zaspi.
In opolnoči? Ni prišel ne noš vodnik, ne žandar, ne tolpa razbojnikov. Le mesec se je vzpel izza gore in osvetlil dolino.
Sedaj smo sami na prašni cesti in majčkeno razočarani. Vas pa je tiha in nihče nas ne ustavlja na naši poti. Malo naprej srečamo samotnega jezdeca. Ustavi konja in nas opazuje. Ko mu pogledam v oči, so njegove bolj začudene kot naše. Tonač vpraša za pot proti Neltnerju, fant pa mu odgovori, da se gre proti Neltnerju za garažo. O. K., bomo že našli. Pa lahko noč! Kdo ve, kam jezdi ob pol enih ponoči? Morda ima deklico tam nekje za tretjim sedlom?
Tonač si je z vzpetine nad orehovim gajem tako dobro ogledal položaj, da sedaj odločno zavije s široke poti, nekam med vaške vrtove.
Čudno, na pot pridemo. Na stezico, ki pelje najprej med vrtički, potem navzgor po bregu med orehi. Vedno širša postaja, že prav razkošna in hitro se vzpenja. Pod nami leži vasica Imbil, tiha in spokojna. Kakšna je pravzaprav pokrajina, ne moremo videti. Bledikasti mesec daje le toliko »svečave«, da vidimo pred seboj obliko soteske, ki jo na obeh straneh zapirajo skalnate gore. Iz dna se širi prijetno bučanje vode. Ne moremo videti, če je pokrajina naseljena, kajti tu se arhitektura tako spretno spoji z okolico, da hišic, posebno če jih gledaš od zgoraj navzdol, še podnevi ne opaziš takoj. Dober kilometer hoje po desnem kamenitem bregu. Potem se dolina razširi. V daljavi jo robijo v nežnem siju osvetljene mogočne gore. Kje je sedaj vas, kje so ljudje, ki bi nam branili doseči vrh? Prijazna dolina nas je sprejela za svoje in gore, dobre gore, govore mehko in nežno. »Si ti, visoka in strma, na kraju doline, najvišja? Ti je ime Toubkal?« »Ne sprašuj od daleč, pridi k meni, pa ti povem in pokažem vse, kar imam. Videla boš ob mojem vznožju sivo kamenje, ki pa ni navadno kamenje, kajti v njem je skrito Pričakovanje. Vzemi si ga, pomagalo ti bo na moje teme. Tu boš srečala drugo sivo kamenje in tudi to ni navadno sivo kamenje, kajti v sebi nosi Trpljenje. Ne boj se tega kamenja in ne vračaj se! Samo tam mimo drži pot na moj vrh, k mojim tretjim sivim kamnom. V vsakem od teh je skrita Sreča. Ce prideš do njih, bom vedela, da me imaš rada in dala ti bom Srečo iz vseh.«
Toda priti v vznožje gore pomeni prehoditi dolino. Pot, po kateri hodimo, je dovolj široka za tovorjenje s konjički. Prijetno bi bilo hoditi po njej, če ne bi bila tako presneto prašna. Pokrita je z debelo plastjo drobnega prahu, ki se vali izpod težkih čevljev, se useda na obleko in sili v nos in usta. Začelo me je boleti grlo. Upam, da bo dobro, ko pridemo na trdnejšo pot.
Ne pogovarjamo se veliko, kajti spanec ob dveh zjutraj naredi veke težke. Korak pa ni okoren in lahko bomo hodili še nekaj časa. Okoli treh pa se moramo le odločiti za spanje. Vse naokoli osat in debelo kamenje. Steza je prašna, a gladka. Tam, kjer se položi in razširi, si uredimo ležišče. Dali so mi tako velike puhaste hlače, da veston sploh ni potreben. Pas me greje v hrbet in ramena, hlačnice pa brez težav potegnem do konca stopal. Se dva debela puloverja in vetrovko, na glavo pa kapo in kapuco. Noči so že v nižinah hladne, tu pa ob mrzlem vetru in na višini nekaj manj kot 3000 metrov čisto pozabiš, da si v Afriki. Okorno in počasi zlezem pod odejo. Najbrž sem začela spati, ko sem se oblačila. Vstanemo okoli sedmih, stresamo prah z opreme in vmes grizemo kisle bonbone. Zajtrkovali bomo kasneje ob vodi.
V majhni vasici, ki je zadnje naselje na naši poti, srečamo nekaj otrok in v pisano svilo oblečenih žensk, ki spredaj pred durmi pripravljajo čaj. Hišice so zgrajene iz kamenja in prislonjene ob velikanske skale, ki so se kdo ve kdaj odtrgale iz gore. Na eni od hišic veselo plapola maroška zastava. Za pot proti zavetišču Neltner povprašamo. Dva fantiča nam jo pokažeta v bregu za hišami. Za to hočeta vsak po en dioham. En maroški dioham je vreden naših dvestopetdeset starih dinarjev. Vsi trije se strinjamo, da je za deset metrov hoje, kolikor sta jo napravila, odločno preveč. Za dobro voljo damo vsakemu nekaj bonbonov. Pa brez zamere! Potem je pot po dolini navzgor dolga, dolga. Vroče je. Spodaj na dnu pa teče gorski potok. Živahno se zliva prek velikih skal in dela slapove. Včasih naletimo na
izvir ob poti in srkamo ga v izsušena grla kot najslajšo pijačo. Zrak je tisti, ki dela grla tako suha in pekoča. Presuh je za nas, vajenih večnega dežja. Po pobočjih se pasejo črede ovac in koz. Pastirji, ki jih čuvajo, čepe na robu velikih skal in opazujejo črede. Če se drobnica zaleze previsoko v melišča, jo drobni in gibčni čuvar zavrne nazaj v dolino. Res, kako spretni in hitri so, ko preskakujejo kamenje ali plezajo na velike skale. Mi pa tu doli na poti hodimo neskončno počasi. Se nekaj je, kar se mi zdi čudno. Le kako morejo biti tako spretni, ko njihova obleka in obutev ni niti malo »alpinistična«. Oblečeni so v dolge halje in obuti v tanke jermenaste sandale. - Ko sem na začetku naše poti, ob prvih stikih z Arabci, ogledovala njihova oblačila, se mi je zdelo smešno, da po takšni vročini hodijo oblečeni skoraj tako kot mi pozimi. Kasneje pa sem si v vroči pripeki zaželela obleči eno od teh širokih halj, v katere se lovi veter in hladi telo, kapuca pa daje prijetno senco.
Na severu stoji čokati Aksual, na zahodu zapira sotesko greben. Ouanokrima. Gora Toubkal mora biti na nasprotni strani doline, bolj proti vzhodu. Zavetišče Neltner, od koder drže poti navzgor na goro, stoji na koncu doline. Steza do tja ni strma, a vleče se, kot da ji ni konca.
Končno se tam, kjer dolino zapira gora Timesguida, zablešči med kamenjem pločevinasta streha zavetišča. Ustavimo pa se že prej, na zeleni, z mehko travo porasli travi ob potoku. Ura je poldne in počitka smo zares potrebni. Gregor je bil hitrejši od naju in je že nekaj časa užival v izobilju. S prijetno težo v želodcu se sedaj goloprs greje na toplem soncu in zadovoljen prede. Tomažev užitek pa je kopanje. Če se ustavimo kje ob vodi, čeprav le za kratek čas, že sezuva čevlje. Kopalke pa ima tako vedno na sebi. Od kar se ga spominjam, so mu šivali telovadne hlače namesto spodnjic - za vsak primer.
Tačas pripravim gorilnik in skuham juho. Ta bo šla ob veliki žeji in vnetem grlu še najbolj v slast. Dobro se moram najesti, kajti kmalu bo treba naprej. Gregor je odločil, da pojdemo na vrh še danes. Zase vem, da mi ne bo najbolj lahko, vseeno pa sem prepričana, da bom dosegla vrh.
Popoldne se po počitku ob potoku napotimo k zavetišču, ki pa je zaprto in osamljeno. Izberemo potrebno opremo za vrh, preostalo pa skrijemo v osat ob potoku za bajto. Sonce je že malo popustilo, ko se po strmem melišču vzpenjamo proti sedlu. Tu je še stezica in hoja je, čeprav utrujajoča, vseeno prijetna, razgled pa postaja vedno širši. Večkrat se ustavim, počivam, duškam. Tu in tam se na sosednjih vrhovih že blešči snežena krpa, vso drugo pokrajino pa sestavljajo izrazito topli odtenki. Sivorjavo skalovje, pod njim rumene, rdečkaste pustinje, za kontrast pa tam daleč, blizu obzorja, veliko modro jezero.
Okoli petih popoldne pridemo na sedlo. Poti je tu konec in odločimo se, da pojdemo po razdrapanem skalovju najprej malo desno, nato pa po ozkem žlebu navzgor proti grebenu. Bilo je prijetno malo plezati, če se temu lahko tako reče. Prijazen žlebič pa nam je poleg lahkega prehoda ponudil še obilico hladne vode. - Nemalo-kdaj se je treba čemu odreči, jaz pa se tokrat kljub vnetemu grlu in razpokanim ustnicam, ne znam odpovedati studenčnici. Zal mi je kasneje, ko postaja dihanje težje. Vem, čeprav je gora lahko dostopna, se bo treba za njen vrh potruditi. Navsezadnje pa — saj to je drugo sivo kamenje.
Ko stojimo vrh žleba, nas od grebena loči le še kakih stopetdeset metrov drobnega kamenja. Samo še do tja, do sonca, ki se lovi po grebenskih robovih, potem vrh ne more biti daleč.
Na grebenu počivamo in gledamo pokrajino, ki se odpira na severu. Radovednost nas žene naprej, za rob visoke stene, ki zapira prehod. Prijetno nas preseneti pogled na položeni kopasti vrh, ves pokrit z drobnim kamenjem. Morda pridemo na cilj še pred nočjo. Sonce rdi, za vrhom pa se dviga nov, še višji, a na tem stoji piramida. Dosežemo jo, ko sonce tone za grebenom Ouanokrima. Dragi Tomaž in Gregor... A kaj bi, saj si tega ne znamo pripovedovati. Le roke si stisnemo, se usedemo ob vznožje piramide in fotografiramo, čeprav je sonce že zašlo. Na piramidi je pritrjena velika angleška zastava (le kje Angleži še niso bili).
Obesimo še slovensko, ki je precej manjšo, a prav tako veselo plapola v večernem vetru. Vzamem še nekaj kamenčkov, potem hitro navzdol, saj Tomaž že priganja. Gregor bo šel po poti, po kateri smo prišli, kjer je na sedlu pozabil aparat. Z bratom se bova spustila po strmih meliščih, kjer bo pot navzdol krajša in lažja. - Kmalu je treba prižgati svetilke. Sprva še živahno tečem, potem pa se me začne lotevati spanec in noge se mi zapletajo. Kdaj pa kdaj poprosim Tomaža, naj malo počaka, da se oddahneva. Temno je, ne vidi, da ležim in dremljem. Ko bi popustila in ne mislila na noč, bi v trenutku zaspala. Vem, vem, da moram naprej, kajti spati smem šele v dolini, v mojih velikih puhastih hlačah.
Se pred polnočjo smo vsi trije zbrani ob brbotajočem gorilniku, mrzla noč pa nas kmalu spravi v »postelje«. A ne morem zaspati.
Dve zvezdi bleščita blizu skupaj. Ena je mama Albinca, druga oče Janez. Malo prej sta zalila vrt. Sedaj sedita na klopci in gledata, kako zahaja sonce. Ko bo zatonilo za čokato Rjavino in bo oče pokadil, bosta pospravila orodje in odšla počivat. Tudi jaz moram zaspati.
Z MLADIMI BIOLOGI PO FRAGANTSKIH GORAH
FRANC VOGELNIK
onec julija lani je 'OAV priredil za mladino poučen enotedenski tečaj z namenom, da bi se pobliže seznanila z gorskim rastlinskim in živalskim svetom in z vplivom človeka na naravo. Ker je bil ta tečaj že tretji - vsako leto v drugem gorstvu - si ga bomo ogledali malo natančneje.
Zbirališče je bila nova, udobna Fragantska koča (1810 m), o kateri smo že poročali (PV 70, 408). Postojanka ne stoji na posebno razglednem kraju; le proti sv. se odpira pogled na strme skalnate vršace onstran Fragantske doline. Bližnji gorski vrhovi dosegajo višino 2500-2700 m in šele z njih se odpira razgled na vse strani. Okolica je zelo zanimiva že zaradi zapletene geološke sestave. Vse je mogoče najti tod - od kristalastih kamenin (gnajsi, skrilavci) do glinastih skrilavcev in marmorja; do konca prve svetovne vojne so tod kopali bakrovo rudo. Proti pričakovanju je zato tudi rastlinski svet zelo pester in je Fragant zelo hvaležno izhodišče za proučevanje flore, čeprav je človek že pred stoletji s planšarstvom precej okrnil prvotno cvetano. Strnjen gozd sega približno do planinske koče, višje samevajo košati macesni. Zahodno od koče so prisojna pobočja pokrita s svežo zelenino gorskih trat; drugod se zdi na pogled rastlinska odeja bolj pičla, vendar je od blizu podoba drugačna. Zaradi neprepustnih tal se voda drži na površju in se srebrne niti vijejo po pobočjih navzdol, dokler se ne iztečejo v kakšno strugo.
Glavna osebnost in duša vsega tečaja je bil mladi dr. Helmut Hartl, celovški biolog, velik ljubitelj in izvrsten poznavalec narave, navdušen planinec in prijatelj mladine. Bil je vse v eni osebi: predavatelj in gorski vodnik in skrbnik in ob večerih pevo-vodja (pri neizčrpni beri alpskih viž ni to niti najmanj lahka naloga). Poskrbel je tudi za literaturo: s seboj je prinesel goro knjig, med drugim ducat izvodov botaničnega ključa (na programu je bilo tudi samostojno določanje rastlin po ključu) in znane in priljubljene knjige, ki obravnavajo gorsko floro (Hegi, Landolt, Kohlhaupt). Celo nekaj zajetnih zvezkov Hegijeve Srednjeevropske flore je priromalo gor. Od udeležencev je zahteval samo beležnico in pisalo, vse drugo je prispeval sam, tudi neizčrpno vedrino.
Prvi dan je popeljal udeležence na 2745 m visoki Sadnig. Oddihe je izkoristil za to, da je mladino vpeljal v rastlinski svet, jo seznanil z vsako tipično združbo posebej.
Ko so planinci posedi, okrog njega, je že imel v roki šop značilnih zastopnic posamezne zdruzbe, k. jih je bil nabral medpotoma. Prva botanična lekcija je bila na planinskem pašniku, tipičnem primeru t. im. degradirane flore: zaradi dolgoletne pase, nic manj pa zaradi teptanja, se je prvotna cvetana (pravzaprav gozd, ki so ga izkrcili) zelo spremenila. Polagoma je prevladala ščetinovka, trava, ki ji tudi kopita m parki,, ne morejo do živega; po njej se imenuje kar vsa združba (Narde-tum strictae). Spoznal, smo značilne cvetlice, ki so si priborile življenjski prostor-arn.ko, srčno moč, zlati petoprstnik, gorsko sreteno, brkato zvončico, plahtico, rjavo detel,o m neka, strupenih rastlin, katerih se živina ogiblje in s tem pripomore k njihovemu razmnoževanju; taki sta bela čmerika in preobjeda. Tudi Kochov svišč se drzi te družbe, vendar smo njegovo cvetenje tukaj zamudili. V bližini staj, kjer so tla prepojena z dušikom, se je naselila posebna združba: alpska kislica, velika kopriva, metlika. Čeprav smo na vsakem koraku videli posledice intenzivnega človekovega poseganja v naravo, so nas vendarle vsepovsod pozdravljale predstavnice gorske flore: z bližnjih grebenov so se pred mnogimi stoletji privolile velike skale ali pa štrlijo iz zelenih vesin skalnata rebra. Na teh skalnatih otočkih vlada čisto drugačno podnebje, tla so znatno toplejša, vode je premalo, prsti skoraj nič - razmere, ki jih je vajeno gorsko cvetje. Od daleč je moč spoznati rjasti sleč, temno zelen sibirski brin, od blizu pa velike blazine rdeče cvetočega netreska (Sempervivum montanum L.)( mehke sive šope planinskega pelina, blazine materine dušice, šetraja, d.v,.h nageljčkov. ponekod tudi lepo oblikovane majhne grmičke lišaja Xantorie Tako smo se ze na prvem koraku v naravo na svoje oči prepričali o tem, da ima nadmorska v.s.na le relativno vlogo in da so si najrazličnejše združbe včasih zelo bl.zu. Vse to je odvisno od lege in nagiba tal, od geološke sestave, bližine povr-s.nske al. talne vode, človekovih posegov itd. Najnovejši posegi so lahko naravi tudi v prid: tako s. je neki petičnež v bližini planinske koče kupil precejšen kos zemlje in s. dal postaviti lično hišico, vse skupaj pa ogradil z bodečo žico. S planšarstvom se seveda ne ukvarja in zato se njegov travnik nemoteno razvija in poskuša premagat. posledice hudih časov. Ko smo zavili tja na botanično pašo in nam je Helmut ukazal, naj mu prinesemo rastline, ki jih ne poznamo, so se v njegovem naročju takoj nakopičili primerki škrobotca, raznih kukavic, ranjaka, borovnice, kopinšnice, zlate rozge, zlatega dimka, brkatega nageljčka, pokalice, dišeče boljke, oranžne skrzolice, gomoljastega uš.vca, kranjskega grinta, brusnice, skalnega jetičnika, gorskega kosmatinca, malega talina, čašastega sviščevca itd. Helmut je imel polne roke dela, preden je to žetev uredil in nam jo sistematično predstavil. Presenečeni smo b.l. nad številnimi črnimi murkami; planike so namreč ljudje precej skrbno popasli. Med praprotnicami ni bilo težko najti navadne mladomesečine, Jacquinovo ločje nas je prevzelo z bleščečimi temno rjavimi, koničastimi cvetnimi listi. Cas cvetenja smo malo zamudili in Helmut je zaman obljubljal posebno nagrado tistemu, ki bi mu prinesel primerek v najlepšem razcvetu. Tudi navihanci so hoteli priti na svoj račun: znane cvetlice so ročno predelali v neznane in jih z resnimi obrazi ponudili Helmutu kot posebno odkritje. Zal se Helmut ni hotel proslaviti z odkrivanjem novih rodov in vrst na območju Fraganta. Ko nas je seznanjal z zeleno jelšo, nam je z roko pokazal na nasprotno pobočje: pasovi zelene jelše v gozdnati strmini izdajajo plazišča. Ko ,e nekdo ob koncu prinesel neko neznano lilijevko, jo je Helmut takoj razglasil za najlepšo najdbo: bil je vanež (Allium vktorialis L.), ki so mu svoj čas pripisovali moč, da naredi človeka neranljivega.
Bolj ko smo se vzpenjali, skromnejše je bilo rastlinstvo, vedno bolj se je priklepalo tal. Na izpostavljenih hrbtih in grebenih, kjer pozimi veter spiha sneg, smo se srečali z alpsko azalejo, precej pa je bilo tudi dvospolne mahunice. Helmut nas je posebej opozoril na združbo upognjenega šaša (Caricetum curvulae), ki jo je mogoče prepoznati že od daleč po rumenkasto rjavi barvi ruše; ta izvira od odmrlih, ukrivljenih listov upognjenega šaša, ki sega kot pionirska rastlina ponekod tudi nad 3000 m visoko.
Ko smo se bližali vrhu, smo že hodili po golem skalnatem grušču, ki je bil obraščen z značilnim lisastim rumenim lišajem (Rhizocarpon geographicum). Sadnig (2745 m) je
nekoliko odmaknjen od glavne verige Visokih Tur, pa tudi od drugih gorskih skupin, in je hvaležna razgledna točka: z njega so posebno lepo vidne gorske skupine Kreuzeck, Schober, Goldberg in Ankogel, ki jih velikokrat pobeli sneg tudi sred. poletja, številna snežišča pa ne izginejo prav do jeseni. Bližnja gorska pokrajina te za naše oči nekam pusta; pozna se ji, da sestoji iz neodpornih kamenin, k. hitro razpadajo. Tritisočaki naokrog so trdneje zgrajeni.
Sestopili smo po vzhodnem grebenu, ki se zložno spušča in zavija proti severovzhodu, ter se po strmem rebru spustili v kotlino Velikega Fraganta. Medpotoma smo z očmi spremljali naglo bogatenje flore - od pritlikavih vrb prek sleča - Prevladuje nast. sleč, mestoma je mogoče naleteti tudi na dlakavega, celo križanec (Rhododendron xintermedium) je moč najti - ki z borovnico ustvarja posebno zdruzbo, in prvih mogočnih macesnov do strnjenega gozda.
Botanikom so posebno pri srcu redkosti. Potem ko nas je Helmut vpeljal v cvetano na območju Fraganta, nam je pokazal tudi nekaj redkosti. Treba se je bilo kar potruditi, povzpeti smo se morali kar za nekaj sto metrov v pnpekajocem soncu, preden smo prišli na višini okrog 2350 m do dolgega snežišča, kjer raste p«rene|ska zlatica - zaradi ozkih suličastih listov in belih cvetov bi jo človek na prvi pogled od daleč uvrstil med lilijevke. V avstrijskih gorah jo je redko srečati, bol, razširjena je v Švici, doma pa je v Španiji. Na rastišču ni bila osamljena, družbo \\ |e delal nizki alpski zvonček (Soldanella pusilla Baumg.), zraven pa še nešteto modrih cvetov Kochovega svišča. Druga redkost, ki jo je srečati le streljaj od tam, pa ,e rahlo-rušnati pelin (Artemisia laxa /Lam./ Fritsch). Njegovo rastišče je omejeno samo na neugleden skalnat grebenček na vrhu Ecka (2371 m). Za ped visoka rastlina |e nekoliko podobna planinskemu pelinu, vendar so deljeni listi izrazito svileno polsteni. Cvetovi so rumeni, socvetja povešena.
Potem ko smo se spočili in se naužili razgleda, smo jo mahnili k bližnji škrbini ter se po grušču spustili navzdol do prvih trat. Od rastlin, ki smo jih srečali, s. je b.lo posebno lahko zapomniti škrlatno cvetočo metuljnico, alpsko medenico in alpski pečnik, kmalu smo si morali utirati pot skozi cvetoče gosto slečje strmo navzdol do prve planšarije, kjer smo se osvežili ob izvirku, preden smo zavili v gozd. Niso vse botanične redkosti take, da bi se ponujale očem. Večinoma jih je treba tako rekoč nanovo odkriti. Dr. Hartl se ukvarja s kartiranjem flore na obmoqu Fraganta - to delo olajšujejo priročni okrajšani latinski seznam, rastlin, natisnjen, na karticah. Nerodna reč je, če je kakšen botanik odkril pred davnim časom lqe kakšno redkost, pa ni natančno označil rastišča. Tako je hotel Helmut nekega popoldneva poiskati linejevko (Linnaea borealis L.), vendar je bil njegov trud zaman. Toda prav. botanik nikdar ne odneha. Ob neki drugi priložnosti nas je povabil - več oči vec vidi - k bližnji planšariji in nam sredi poraslih velikih skal razložil, za kaj gre.
V	senčnem, vlažnem znožju bi morala rasti posebno redka vrsta kamnokreča -kimasti kamnokreč Saxifrage cernua L. Približno nam je opisal neznatno rastlinico in nato smo se vrgli na iskanje. Potem so se vrstile zelo pestre najdbe, dokler n. obljubljena nagrada pripadla Helmutu samemu. Dva odkrita primerka je skrbno shranil.
Nekega jutra smo navsezgodaj krenili na precej dolgo turo. Mimo planšar.| smo se hitro vzpenjali proti Schobertdrlu (2355 m), nato pa naprej na vrh grebena (Ochsen-trieb, 2651 m). Za seboj smo pustili zelene planinske trate in gruščnata poboqa.
V	poldrugi uri smo pridobili dobrih 800 metrov višine in počitek se nam je pnlegel. Toda Helmut si ga ni privoščil. Takoj je začel iskati redko vrsto kamnokreča, k. raste samo tod - Saxífraga rudolphiana Hornsch., in ko jo je naposled odkril v najlepšem cvetju, nas je povabil na ogled in fotografiranje. Krenili smo naprej. Treba se je bilo spustiti nekaj sto metrov po razpadajočem ostenju. Velike skrilave klade so samo prislonjene na pleča gore in naložene druga vrh druge. Ob najrahlejšem zdrzljaju zemeljske skorje bi se vse začelo valiti v globino. Izgubljeno višino smo morali spet pridelati, da smo prišli na Saustell Scharte (2560 m). Zdajci se je pokrajina spremenila. Od škrbine navzdol se je spuščalo postrano pobočje samih zelenih skal. Prišli smo do trdega jedra, iz katerega sestoje gore na območju Sonnblicka. Spet je bilo treba
Pri bonotiziranju v Pragan.u. Tre,Ji od ,eve (s Knjigo, je dr. H. Harf,
deva te zdrahi ti " ^ P° ^^ ^ ^ d° SO si razdiral^ sile prizadevale zd,ob,t, goro pa so morale sredi dela odnehati. Sestopali smo v velikansko
Pot sp ,er S!i Z rla|° VOde' ki priteka'° S snežišč P°d Sandfeldkopfom 7910 m^
Pot se „e me pl.tvim, ezerci in skalnatimi grbami, po pokrajini, ki je vTdeh edo tok jena. Kmalu smo pnšli do skupine večjih ledeniških jezer k so bila 7e vedno pokrita z vel,k,m, leden.mi ploščami. Največje in najgloblje med njimi. Schwarzsee
Strmin/T ° * ^ - T'0 " n¡Sm° 56 m°9l¡ ustavlíati ^elji. da bi ^ na obu strmine nad n,,m privoš ali kratek počitek. Onstran gornjega kon a FragcL ke dahne
Si e W t US aÍ,ale n° d0,gem 2asnež— grebenu, ki nam je za odi svo e vis ne zap.ral pogled prot, severu. Potem smo se vzpenjali, dokler nismo pr ši do
HoS?J t"?' |eZer° V n¡eÍ' WeÍSSSee' ¡e skora¡ P°P°'"oma zasul grušd Hod i, smo po grbastem zunanjem robu. Nagledali smo se bili skalovja in belih
gorskih poboa,. zda, pa nas je čakalo novo presenečenje: kakor bi sé tukai na
človek ,e v svo,em pohlepu po energetskih virih in kilovatih prihitel tudi sem gor
25721'TzTZ0-in	-o bili na cilju pri Duisbu^iie
vendo? ;.	' x ! , P6t Ur hoda in Pr¡bl¡2no 2000 metrov vzpona in
£22 miR |e rra ,akQ| rdrr]a Helmutu'da ¡ih v ^ p°pei¡e na
SestLt smo ao dn.,S° h ? ' "^S0' ^ m°9'° '«¡ njihovega - ¡a
Sestop,I, smo po dolg, Helfer,ev, poti. ki se zložno spušča skozi Fragantsko dolino
1100 L) SNahrbtnik V	NaPosled »» -čer prišli v vas Innerf^ani
M Mnnn	^ P ' P0 tOVOm¡ Žičnid	mahnili P° s»™ poti
h koc. Mogoče se ,e pr, mars.kom ravno ob tem, ko smo skupaj hodili po poti
po kater, smo se b.l. vzpenjali vsak zase prvi dan, ugibajoč, kaj v e bomo doživel
231 v prihodnjih dneh, prvič zbudil občutek, da se naglo bliža ura slovesa
GONDOLSKA ŽICNICA NA KANIN
DR. LEV BAEBLER
o smo ranega pomladanskega jutra leta 1969 ubirali pot z italijanske stranii proti i Kaninu, smo začudeno ugotovili, da so takorekoč čez noč zrash oporn. stebn za novo žičnico, ki naj bi povezovala sedlo Nevea z zavetiščem Gilbert, naM 850 m. Planinska steza se je že izgubila v široki smučarski progi, k, so ,o skozi ziv gozd izrili stroji. V srcu nas je stisnilo spoznanje, pomešano s kancem zavist,, da se brez velikega hrupa tik za našim hrbtom gradi nov smučarski center, od nas,h velikih načrtov za kaninske žičnice pa so ostale prazne besede.	pnuP|;^„„
Sedlo Nevea je spreminjalo svoje lice. Ta idilični prehod iz doline Rabel,skega jezera v Reklanico ki loči mogočno pogorje Poliškega špika od Kamna, ,e zaz.ve n postal živahno delovišče. Gradile so se stavbe za žičnico za hotel,_ure,ale so se ceste Obremenjeni s smučmi in nahrbtniki smo v duhu že računali, kda, nas bo nova
vzpenjača potegnila v nekaj minutah na prostrana kan,nska smuč,sca
Minili sta pičli dve leti in Nevejskega sedla ne spoznaš več. K,e ,e .d. a k. p opisu e Kugv ko je v devetdesetih letih preteklega stoletja kraljevala na samotni Neve,i S,ora Ca t in a di Val - gospa Katra, oskrbnica majhne planinske koče brunarice sred. mogočnih smrekovih gozdov, ki je dajala zavetje redkim planincem, p,on,r,em klasičnega alpinizma! Velika imena so zvezana z njo: Brazza F.ndenegg, Kugy. Tu sta s, podajala roke dva svetova - slovanski in romanska tu ,e razvodnica dve i vodmh sistemov - na vzhod tečejo vode v Črno morje, na zahod v Jadransko mor,e. Mogočne qore ki kraljujejo nad dolino: Viševa skupina, Modeon, Pol.šk. spik m Strma pec na severu, Kanin s predstražama Pobičem in Belo pečjo na ,ugu, so ostale večno enake - Nevejskega sedla pa danes več ne spoznaš. Iz Kluz ,e bil skoz, dolino
Kanin - pagled s Poliškega špika. Na levi gozdni izsek za smučarsko progo,	^ ^ ^ ^^
spodaj v soncu planina Pecol
ltlTjCe-t° ^T'!,20 mili,'?nOV 'ir Spel'an 18 km dol9 vod visoke napetosti, postavljenih ,e bilo 4 km električnih in telefonskih linij in asfaltirano 8000 m* cest in parkirnih prostorov.
Oktobra 1968 so se začela dela na gondolski žičnici z Nevejskega sedla (1142 m) do zavetišča G.lbert, (1850 m). ki je bila izročena prometu 12. decembra 1970. V pičlih 4 minutah zmaga kabina s 37 potniki 700 m višine in 1800 m dolgo pot in prepelje 420 oseb na uro 2,črnca ,e stala 350 milijonov lir. Smučarske proge so odlično položene v nelahek teren; treba je bilo odstraniti 30 000m3 zemlje in skalovja, sneq na progah pa je> sstrojem teptan in obeta smučanje do junija. Turistična smučarska proga ,e dolga 3800 m, tekmovalna 3500 m. Razen tega sta na sedlu samem na pobočju Pobica dve vlecnic, dolgi 500 in 260 m. Novi moderni hotel Kanin ima 24 sob z 52 posteljam. ,n v restavraciji 120 sedežev. Seveda pa je vse to za velik naval ob nedeljah prema,hno in v načrtu so nove stavbe. Od naše meje do sedla Nevea |e preko Trbiža in mimo Rabeljskega jezera pičlih 30 km.
Cene za gondolo niso pretirane. Dnevna karta velja, razen ob nedeljah, 1800 lir in v treh vožnjah je plačana. Proge so dovolj široke, a vendar zahtevajo določeno stopnjo smučarskega znanja. Ko pa bo v bližnji bodočnosti stekla vlečnica tudi od zavetišča G.lbert, na sedlo Prevala (2067 m) na jugoslovansko-italijanski meji. bodo odprta razsezna čudovita smučišča na severnem pobočju Prestreljenika. Lepše terene s. človek težko predstavlja. A ne samo to! Pogled od tod je edinstven, čez dolino prot. severu se dv.gajo ponosni Zahodni Julijci - Poliški špik, ki je tako strm, da so njegova pobočja tudi pozimi skoraj brez snega, in razorani Viš s svojimi vazali. Edinstven svet, vklenjen v sneg in svojo samoto. Le kratek sprehod proti planini Pecol pod Montazem, nekaj sto metrov proti Viški planini ali v dolino Belega potoka pa bos v snegu sledil samo še stopinje divjih živali in boš sam s prvobitno prirodo.' lam se ti srce umiri in čas ustavi.
V	KRAŠKIH JAMAH ČSSR
RADO POŽENEL
Pred leti je skromno zastopstvo jamarske sekcije PD Železničar, Ljubljana, vrnilo obisk ceskoslovaskim tovarišem. Strne jamarji: Alenka, Janez, Tomaž in' jaz sit^ se 26. juli a podal, na pot. Razen z majhnim spodrsl|ajem v Mariboru, ko bi Janez skoraj ostal doma, smo nasledke iutro srečno prispeli v Prago, polni hrepenenja po lepih vtisih k. 11 h napravi to mesto na vsakega turista.	P
Na postaji sta nas pozdravila ugledna češka jamarja ing. Zdenek Bfezina in Pavel r;;,kl sta nas pozneje seznanila še z nekaterimi jamarji. Ta in še naslednji dan smo dobro izkoristil, za ogled »zlate« Prage. Ogledali smo si jo le površno kajti to tisočletno mesto ima toliko zanimivosti, da jih ni mogoče videti, še manj pa dojeti v !°k<? kratkem času. Na|mocne|ši vtis pa so napravile na nas gotske zgradbe z neštetimi skulpturami in ornamenti.	a	a
V	f0i0i-0t2?-- '-Ul!ia -SO ?as češki tovanši spremljali na Češki kras. Mimoarede smo si V?48 Dnnp "cu	'ep grod Karlštejn. Zgraditi ga je dal češki k a^Karl IVTeta
čžorav nnKn tV|nfni k^S1 z,'zredn°.^nimivo zbirko gotskih portretov. Kare W, rnn\\ Msemburske dinastije m po rodu Francoz, je Prago olepšal s Hrad cam, Karlovim mostom in drugim, lepimi stavbami. Ko so češki tovariši opazili s uno nlni-Z3mman|em 51 °g'eduierP?. te zgodovinske zanimivosti, so z zadovoKom
L1?	P°ira-i!ni ?b r?ki Berounki med Berounom in Prago so v jeseni leta
lievamu la^Zu^lV^ ? kamnoloma kun pri Koneprusyju, pri rSzstre ^evaniu kamen t.h skladov, vhod v razmeroma prostorno kraško jamo. Odkrili so
podzemne prostore v sredn,i etaži. Pozneje je bilo odkritih v nepisani bližini še
Punkevne jame
več iam. V okoli 20 m višji etaži so se pojavile različno velike |ame: Proskuv dom, V strožce, Mincovna jama, Zafijava, v spodnji etaži pa neka| man|Sih |am. Te ,ame iz vseh treh etaž so povezali med seboj z umetnimi prehodi m tako sestavijo tako-
zvane Konepruske jame.	....	••
Te jame so v turističnem pogledu kar zanimive, sa| ima|o, razen v zgorn i etaži, nekaj prav lepih kapniških tvorb. Mnogo bolj pa so interesan ne iz arheološkega vidika, ker srečamo skoraj na vsak korak sledove prastare človekove kulture, celo iz kamene dobe. V mnogih jamah je bilo najdenih veliko še dobro ohramen.h kost, raznih divjih živali iz dobe pred 200 000 leti. Našli so tud, neka, ostankov okost|a oračloveka, ki qa vzporejajo z neandertalcem. Posamezne ,ame, kot Medvedja ama, Vo°čS jamoin druge, so' dobile imena po najdenih kosteh. Del teh arheoloških najdb smo si ogledali v berounškem muzeju.	i
Zanimivo je tudi, da so našli v zgornji etaži ki ,e sicer brez kapniškega okrasja, ponarejevalnico denarja. V 15. stoletju so tu. dobro skriti, izdeloval, iz bakrene pločevine in srebrnega amalgama takoimenovane husitske vmane. Ostanki pločevine, orodja in nekaj kovancev dokazujejo, da imajo govorice med okoličani Eerouna le neko osnovo. Za Pražane je to prava atrakc.,a, kar se tud. pozna na obisku ,ame, saj si jo letno ogleda preko 200 000 turistov.
Naslednji dan je bil namenjen deloma pripravam za odhod na Moravski kras, deloma pa še ogledu praških zanimivosti. Zvečer nas |e pozdravil inženir Hales, znani biolog, ki posveča največ pozornosti raznim plazilcem. V pristnem razgovoru nas ie zelo nazorno vpeljal v podzemski živalski svet in opozoril na nekatere posebnosti v češkoslovaških kraških jamah. Pokazal nam je tudi neka, zelo zanimivih
stereoskopskih slik.	..... mi	•
Po nekaj urah vožnje smo prispeli v ponedeljek, 31. ,uli|a z,utra, v Blansko, v bližini Brna. Od tu proti severu se razprostira Moravski kras. ki |e na|razsezne|se kraško področje v državi. Na tem področju je odkrit največji sistem kraških jam v CbbK. Izoblikovali so ga štirje kraški potoki: Sloupsky potok Bila voda. Lopece in Krasovy potok, ki se združujejo pod zemljo v reko Punkvo. V tem sistemu smo si ogledali samo najbolj znane jame, ki so dostopne tudi turistom.	_
Balcarka jama je od vseh jam na Moravskem krasu znana na|vec zaradi svo|ih lepih, barvanih kapniških tvorb. Te krasijo labirint ozkih rovov enako efektno, kot prostorne dvorane s porušenimi stropi. Posamezni prostor, se naha,a|o v dveh etažah in so povezani med seboj z naravnimi in umetnimi prehodi. Vsi so polni razkošnega okrasja, najveličastnejši pa je »Veliky dom«. Tu so posebno znameniti proso,n. stalaktiti, ki imajo na koncu razne izrastke. Zelo prikupna in ocarlpva so tudi koralna jezerca s rastlinam podobnimi tvorbami iz sige. Se preden zapustimo |amo. nas
Pravljična dvorana v Punkevnih jamah
«StjjjfPPMB
sm^am
smmmm
immmm
PMMMn
«WW«IWiWHBiai
dvorane«, katere lepote ni mogoče .popisatil To |e treba v deti. Tisoa kot bilke tankih in dolgih stalaktitov, raznih zaves in drugih kapniških oblikje obešenih na sj op po vse? dvorani. Iz ilovnatega dna, pokritega z debelo skorp sige, pa raste,o stalagmit.
ma.o^^inSč^Sane v Pustem žlebu, ne daleč od mesta, kjer smo vstopili V ta čudežni podzemski svet. Ves ogled jame ,e tako spretno pnpravl,en da turistovo zanimanje zS podzemski svet stalno raste, vrhunec pa doseže pred izhodom v Pravljični dvorani. Zato skoraj vsak sklene, da se bo ponovno vrnil. Ogledali bi si še Sloupsko-šošuvske jame, pa nam ,e zmanjkalo časa. .Se ta večer smo nadaljevali pot naPSlovaški kras. V Brnu se nam .e zopet pndruz.1 mg. Brezm da bi prevzel vodstvo nadal|n|ega potovanj. Nerodno bi bilo, ce bi se zgres lu Zato smo se zadrževali v bližini kolodvora, ker e bilo do odhoda vlaka samo se uro časa, ravno še za malo poslastico - vrček plzenskega piva. Da bi slo hitre,e. smo ga na očili v češčini in še povedali, da imamo samo slabo uro časa. Tomaž ,e ime Eesedo in je, najbrž zaradi velike žeje, zamen al uro (hod.na) z letom (rok). Natakar ie naiore] "¿belo pogledal, nato pa bušnil v smeh. Potolažil nas ,e na, se usedemo n še večLrat pridemo, ker je časa na pretek. Takoj smo ugotovili, da imamo potem-iakem prvi vlak šele čez eno leto in da smo v češčini kar »dobro« napredovali. Se
v vlaku smo se zabavali na ta račun.	.	___
Pod vtisi Punkvine jame sem se v mislih preselil v našo Krizno jamo. Dobro|opoznam sai sem si jo do podrobnosti ogledal. Lepa, čudovito epa ie nasa Kr zna jama. Ce W ¡o primemo osvetlili, izdelali potrebne prehode, nabavil, čolne m kar ,e* glavno, razvili živo propagando za n en obisk, pa b. videli, kakšen zaklad je to. Marsikateri avtomobil s turisti na poti proti morju, bi se ustavil tudi pod Krizno, goro k,er e skrit ta zaklad. In kaj bi videl turist, bodisi domač. a . tu,? Ne samo izredno lep n ntimen pravljični svet, pač pa bi pozneje v Postojnsk. ,am. šele pravilno dojel vso njeno veličastnost in migočiost. Postojnska jama se predstav, vsakemu ob.skovalcu v pravi luči šele takrat, ko je obiskal že nekaj manjših jam.
Jutra 1. avgusta nas je pozdravilo v Liptovskem Mikulasu v vznoz.u Nizkihi Ta ter. Tu smo si najprej ogledali muzej Slovaškega krasa z bogatimi zbirkam, speoloskih, geoloških, arheoloških in drugih predmetov. Ravnatel, Nemec nam ,e osebno razka-zovd in ¿pisoval najzanimivejše razstavljene predmete, nato pa skupno z^ nam, odšel v Demanovsko dolino. Med potjo nas je oPozar,al na ,nalvaz"eJ^m^nacl'nn°^ ^ področja. Napovedoval ie nadaljnje znanstvene raziskave podzeml,a, kakor tudi
Bj^ano6 v.PkM en aTom a je znana že iz starih časov, saj je bila opisana v lisHnah Ostfihomskega kapitlja že leta 1299. V razmeroma podrobnem opisu pa led ni omenjen in se zato domneva, da je jama poledenela mnogo pozne,e. Taja m a skora 5 km dolg niz večjih in manjših poledenelih prostorov z zelo lep,m, lednim, tvorbam . Od zime do poletja so prostori posebno lepi. ker so poledenele tudi stene. Tedaj pridejo ledeni stalaktiti in stalagmiti kakor tudi stalagnat. posebno do vel,ave^ V 18 stolet u je bila jama izmerjena. Od tedaj dal,e ,e bila zelo pogosto obiskana o čemer pričajo mnogi napisi po stenah in pokvar,en. kapniki. Kosti ,amskega medveda, ki so jih našli v tej jami, pa so raznesli v razne evropske muze,e. Okno je druga jama, v katero nas ,e popel,a d,rektor muze,a To ,e vec man,s.h iam in hodnikov s pomembnimi kapniškimi tvorbami. Zan.mivo, da so v teh ,amah največ stebraste tvorbe. Najlepše pa je okrog 15 m dolgo jezero na s.gastem dnu Po eg podzemskih hodnikov povezujejo posamezne ,ame tudi lepo vzdrzevana pota po smrekovem gozdu. Jama ni osvetljena. Pomagali smo si s svetilkami, kar ima tudi svoj čar. Dnevna svetloba, mrak, tema. Čudovito!
Tu se je direktor Nemec poslovil od nas. Se prej pa nas ,e predstavil upravniku Demanovskih jam. Ta nas je takoj povabil na ogled ,ame »Svoboda« .n, nas; vocW. Jama Svoboda je zelo lepa vodna jama, polna krasnih raznobarvnih kapnikov, jezerc in tolmunov. Skoraj 7 km dolga pot drži skozi jame, suhe in vodne ena ,e epša od druge. Najprej smo prišli do »Globokega doma« Odtod smo nadal,eval ogled po svojevrstnem mrkem prehodu, tako imenovanem »Mahovem hodniku«, k,e so stalagmiti debelo pokriti z raskavim apnenčevim karbonatom in so videti, kot b, bili poraščeni z okamenelim mahom, do »Galerij«, polnih raznobarvnih kapnikov, in dalje do dvorane s snežnobelimi kapniškimi slapovi. Kmalu nato smo prispeli do podzemskega toka Demdnovke. Na tem mestu vodnik navadno ugasne luci. da b" obiskovalci jame neposredno občutili grozo vlažnega podzemha v poln, tem,, skoz. ka erega buči Demanovka pri svojem tisoč in tisočletnem obl,kovan,u podzemskih prostorov Zelo očarljivo sliko nam je zopet nudil pogled malo dal,e na um,r,eno rec.ca koje bila zopet osvetljena. Nevidno teče skozi tolmune, v kater,h se zrcal.,o stot.ne kapnikov. Nadvse mičan vtis, ki mi bo ostal nepozaben, pa ,e napravilo name »peščeno sonce«. To je strop, poln različno dolgih tankih stalaktitov. Čim ,.h osvetle, zazar.,o
Po^večkratnih' poskusih jamarjev se je posrečilo, priti do teh lepot Mikulaškemu učitelju Kralu šele leta 1921. Nekaj let nato je bila ,ama elektr.f.c.rana m odprta turizmu. Od tedaj jo obiskuje iz leta v leto več turistov.
Po ogledu jame smo se zbrali v jamski restavraciji na prijateljski razgovor. Pri prijetnem kramljanju ob »vodki«, smo zvedeli še marsikaj zanimivega. Med drugim tudi, da je celotna Demanova dolina, z nadzemskimi in podzemskimi lepotami, oklicana za narodni park in da nameravajo zgraditi v jami »Svoboda« jamsko železnico. Naslednji dan je bil namenjen izletu na Nizke Tatre. Prenočevali smo v spalnih vrečah v gozdiču, ne daleč od vhoda v jamo. Ponoči se je vreme sprevrglo, kar nas pri spanju sicer še ni motilo, pač pa naslednji dan. Nekaj časa smo se obirali, a smo se končno le podali na pot. Čim višje smo se vozili, tem bolj megleno je bilo. Pri Vrbickem jezeru je že pričelo deževati. Pravijo, da je to gorsko jezero ob lepem vremenu izredno bistro; danes pa je bilo motno, kot bi žalovalo, da nas ne more pozdraviti z vso bistrino. V Mikulaški koči ob jezeru smo počakali, da je prenehalo deževati. Čim so se razredčile tudi megle, smo se zapeljali skoraj do spodnje postaje sedežnice v višini 1200 m. Še par minut, pa smo se že peljali proti vrhu Chopoka (2025 m), ki je drugi najvišji vrh Nizkih Tater. Tu smo imeli lep razgled na vso Demanovsko dolino. Posebno pozorni smo postali na urejena smučišča, ki so prirejena nad gozdnim pasom in segajo nekatera prav v dolino. Za vse zvrsti smučarskega športa so pripravljene tekmovalne proge, da že vsak prvi sneg izkoriščajo. Razumljivo, da se to pozna tudi na športnih uspehih. Na vsem pobočju so raztresene planinske koče in opremljene planinske staje. Na nevarnih mestih so smučišča tudi zavarovana z mrežami in opremljena s svarilnimi znaki. Škoda, da zaradi slabega vremena nismo imeli lepega razgleda tudi na Visoke Tatre. Deloma smo pa le zadostili tudi našim planinskim željam.
Po vrnitvi v Liptovsky Mikulaš smo takoj nadaljevali pot proti Košicam, od tam pa proti Gombaseku. Utaborili smo se pred Gombaseško jamo in tam prenočili. 3. avgusta smo si najprej ogledali Ledeno jamo na S i lički planini. Čeprav je zanimiva že zaradi 10 m visokega ledenega slapa, pod katerim je okrog lOOm dolga arheološka jama, pa na nas ni napravila posebnega vtisa, Z njo smo opravili zelo hitro. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Hiteli smo dalje, da bi čimprej prišli do cilja. Po daljšem iskanju »bližnjic« smo pošteno namočeni vendar našli jamo Domico in šli takoj v nov pravljični svet.
Dom i ca spada k najlepšim kapniškim jamam v Srednji Evropi in to predvsem zaradi izredno lepih vodnih in suhih prehodov. Vožnja po gladini rečice Styx je čudovita. čolnič drsi skozi ozke prehode in široke dvorane, ki kar tekmujejo po lepoti. Najlepša pa je vožnja mimo »Rimskih kopeli«, to so kaskadna jezerca, kjer se pretaka voda iz enega jezerca v drugo, dalje skozi »Dom indijanskih pagod«, mimo »Palmovega gaja«, »Pragozda kapnikov« pa še in še. Pri uživanju te pravljične lepote smo skoraj pozabili, da smo mokri. Skoraj 7 km dolga jama je blizu madžarske meje in se nadaljuje že onkraj meje v veliko jamo »Baradla«. Meja med obema državama je označena v jami z gosto železno mrežo, ki skoraj »nermetično« zapira prehod.
Gigantski stalaktit - Stražar v Punkvi
Demanovska jama — Pagoda
Jaskyna Domica, Indijska pagoda
Jaskina Domica, Sedeči Buda
Tudi Domico je uporabljal v mlajši kameni dobi takratni človek. Ne daleč od vhoda je bilo najdenih v jami, poleg kamenitih sekir, orodja iz živalskih kosti in rogovja, oglja itd. tudi mnogo posod iz žgane gline, okrašenih z raznimi ornamenti. Na stenah je tudi nekaj primitivnih risb. Te najdbe so Domico močno proslavile predvsem v znanstvenem svetu po vsej Evropi. Naravno, da so Čehoslovaki to tudi takoj izrabili v turizmu kot atrakcijo.
Po ogledu te jame smo se vrnili zopet v Gombasek. Čeprav je še vedno deževalo, se nismo vračali po »bližnjicah«, ker smo po daljši poti prišli mnogo prej do zavetja. Z bivakiranjem ob Gombaseški jami ni bilo to pot nič. Nastanili smo se v turistični koči, se dobro posušili in odlično prespali. Tu smo se srečali s skupino praških jamarjev, ki so raziskovali brezna, oziroma kontrolirali njih izmere. Kaj Kmalu smo se spoprijateljili in se dogovorili, da gremo skupaj na ogled nekaterih brezen, ki so jih imeli še na programu.
4. avgusta dopoldne smo si ogledali Gombaseško jamo. Odkrili so jo leta 1952, turistično opremljena in električno osvetljena pa je bila že leta 1955. Jama združuje nekai dvoran, ki so vse precej visoke, tudi do 15 m, in več jezerc, 3 do 4 m globokih, pa ao 30 m dolgih. Značilni za Gombaseško jamo so do 3 m dolgi in največ ao 2 cm debeli cevasti kapniki. Zanimivo je, da so te cevke večji del rožne barve, vijoličaste ali črne; snežno belih je razmeroma malo. Tudi stožičasti stalagniti in nekateri stalaktiti so raznobarvni.
Na Gombaseškem področju so do sedaj za turizem izkoristili komaj polovico jamskega sistema. Zaradi podjetnosti in smisla za speleološko in turistično dejavnost Rož-navančanov bo ta jama kmalu povečana in uvrščena med velike češkoslovaške turistične kraške jame.
Z velikim zanimanjem smo se popoldne napotili s tovariši iz Prage k breznom na Silicki planini. Razdelili smo si opremo in kmalu vstopli v prvo brezno, imenovano »Mestna jama«. Kot gostje smo samo gledali priprave za vstop. Lestve so se mi zdele že na prvi pogled preširoke in nepripravne, kar se je pozneje tudi izkazalo. Močno so me motile tudi stične zveze, ki so bile izvedene precej površno. V jamo sem se spustil med prvimi in mirno plezal po prosto viseči lestvi do prvega stičnega mesta. Tu sem pa spoznal, da nekateri pri tem precej tvegajo. Popravil sem stik, kolikor se je pač dalo, in se spuščal dalje v neznano temo. Za menoj so se zvrstili še ostali. Brezno je navpično, bolj eliptične oblike in ima največji premer približno 4 m. V globini 50 m preide jašek v 8 do 10 m široko votlino, visoko kake 3 m. Tla so ilovnata, zelo položna, skoraj vodoravna. Stene so slabo zasigane in kapniških izrastkov ni. Po vsej verjetnosti se pod to votlino brezno še nadaljuje, vendar tega nismo raziskovali, ker za to nismo imeli časa.
Tokrat smo Slovenci dobro plezali. Jezilo pa me je, da varovalna vrv ni bila stalno pravilno napeta. Kar nisem se mogel otresti vtisa, da varovanje ni bilo v redu. 238
Mogoče se motim in ne bi bil rod krivičen, vendar imam vtis, da naši gostitelji alede
tehncne opreme m plezalne rutine e preveč tvegajo. Od vseh, kar nafje b lo tedal
v jami, samo ,az nisem imel varovalne čelade. A nI po svoji krivdi. Sem L to preveč
P° s?.mi b'le fe premajhne. Skoraj bi jo bil skupil! Ne vem po
i voS ni,U:C|U mi 'f zab'nel k>amen mimo ^ ' ko sem ravno prehajal iz jaška v votlino. Da .mam glavo se celo, se moram zahvaliti bolj sreči kot previdnosti
semsklenildnnl T.tL^	V	biu§e Ver'etn° dri9ače ¡^ekl^Ponovno
kolikokrat	GZ C V n°	° VeČ' P° f° S6m Sklenil že b°9ve
Nekaj sto metrov od »Mestne jame« je brezno »Turist«. Globoko je malo nad 40 m. češkim jamarjem sem v tem breznu delal druščino sam. Prvi so vstopili Čehi Prece. dolgo m bilo nikogar ven. Postajal sem že nestrpen. Ko pa se je prikazal prv ves bled zasoplien m brez besed, sem že mislil, da se je pripetila nesreča. Sele ko |e s povel|U|Ocim in skorai |eznim glasom zapovedal »v prdulo«, sem se umiril. V svoii
nom?nn	".'""V'TC °?ira-! na nie9°vo nevoljo, pa tudi razumel nisem, kaj
pomeni »v prdulo«. Kot bi mignil sem smuknil v luknjo.
v br®Jno ¡e 2 do 3 m široka globel ki v globini 3 m preide v ožji navpični rov. Po 10 metrih rov spremeni smer m poteka kakih 7 metrov prav položno. Pri tem se
OZI- ,Pr-ehod <e uvedn? težl'' ¡® v zadnjem delu možno napredovati samo v ležečem položaju. Dobro, da ,e to udorna jama, kjer nastopa samo siaa-sicer ne vem. kako bi z golo glavo ril skozi bodičasti rov. Ko sem se priplazil do kra.a, sem se znašel, ves zasopljen in znojen, nad 27 m globokim in skoraj 10 m b(,ef0m" Kkar omahnil sem se. ko sem se lahko malo sprostil in bolj globoko zadihal. Vstop v brezno ,e laž,., kot sem mislil, ker je odprtina primerno velika v rovu pa ,e možno, da se lestev pritrdi zanesljivo. V breznu so stene slabo zasigane na ilovnatem dnu se pa nabira gomila kamenja, ki pada od stropa in ob nalivih tudi skoz, odprtino. Naitezp del tega brezna je poševni rov. Močno je treba pritisniti da človek zrine sebe pa tudi opremo naprej. Strma vrnitev mu mora biti stalno
utrudi to™' nS V6' VSe ° tema T° 'e tud' tist°' kar nas 'e vse najbolj
Nas Slovence je predvsem mikalo, kakšno tehniko uporabljajo češki jamarii pri raziskovaniu_ brezen in kakšna je njih oprema. Ko smo si po izstopu segli v roke, so Cehi takoi opazili, da bi želeli videti kaj bolj divjega in tudi speleološko bolj zanimivega. Povabili so nas, na| še pridemo, da si ogledamo tudi težje primere, ro ogledu teh dveh brezen smo končali našo turnejo po češkoslovaškem krasu. Videli smo veliko lepega m izmenjali tudi marsikatero misel. Seveda smo si ogledali od ¿000 jam in brezen kolikor ie seda| znanih, samo najpomembnejše turistične jame.
hanaZčeškem FrTu ' '	°bliubIli' d° 56 b°"10 Še Večkrat sreča'i
Šotor nas je zadnjič sprejel pod svoje krito, ker smo naslednje jutro že zapustili Gombasek. Potoval, smo preko Rožnave do Košic, od tu pa preko Madžarske domov.
Balcarka, Pepelna dvorana, stalaktit Handžar
društvene
novice
XVII. REDNI OBČNI ZBOR PD PTT LJUBLJANA
13. 2. 1971 so se planinci PTT Ljubljana že sedemnajstič zbrali na svojem občnem zboru.	. ...... ,
Občnega zbora se |e udeležilo okrog 200 članov, številni gostje, predvsem zastopniki PZ Slovenije, PD PTT Maribor in Celje in nekaterih drugih PD iz Gorenjske in Ljubljane. Do posebnega izraza je prišla tudi udeležba glavnega direktorja ZP PTT Ljubljana tov. Jožeta Gerbca in direktorjev PTT podjetij Kranj in Nova Gorica.
Dolgoletni predsednik društva tov. Jože Dobnik je v poročilu orisal naloge planinske organizacije, ki so velike in splošno koristne. Zato si planinska društva PTT prizadevajo zajeti v svoje članstvo kar največ delavcev zaposlenih v PTT, vzbuditi v vodstvih in organih upravljanja v PTT podjetjih potrebno razumevanje in večjo moralno in materialno pomoč, ki se bo končno odrazila v večji odpornosti delavcev PTT in ne nazadnje v zmanjšanih stroških poslovanja. Nenazadnje pa nekaj zahteva tudi ugled stroke PTT. Dosednji rezultati dela planinskih organizacij delavcev PTT dokazujejo tudi v tej smeri veliko skrb in pripravljenost. Planinska društva PTT vzga: jajo organizatorje raznih večjih akci|, ki so v SFRJ ali Sloveniji postale ze tradicionalne in prispevajo k medsebo|-nemu zbliževanju in poznavanj delavcev PTT ne glede na nacionalnost. PD PTT Ljubljana je v pretekli mandatni dobi izvršilo skoraj vse prevzete naloge, med njimi so bile najvažnejše:
-	III. zbor planincev PTT Slovenije v Vratih 14. 6. 1970 in proslava 25-letnice osvoboditve, ki je zaradi zapoznele zime in močnih snežnih padavin postavila pred organizatorje težak problem urediti pravočasno dostop v Vrata, kar je ob pomoči PD Mojstrana tudi uspelo.
-	pripravljalna dela za adaptacijo Po-štarske koče na Vršiču in za zbiranje finančnih sredstev z oglasi in loterijo,
-	akcije med planinci za čimvečjo udeležbo za hojo po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Pot so prehodili v prvem letu po otvoritvi že 4 člani.
-	udeležba na »Pohodu po poteh partizanske Ljubljane«; udeležilo se ga je 170 članov s 34 petčlanskimi ekipami,
-	II. dan slovenskih planincev je društvo proslavilo z množičnim izletom na Javor-nik na Idrijskem,
-	udeležba na XVIII. zboru planincev PTT Jugoslavije in XVIII. partizanskem maršu v organizaciji PD PTT Sarajevo pri Bo-račkem jezeru pod Prenjem v Hercegovini,
-	osamosvojitev skupine v Celju v samostojno PD PTT Celje,
-	pridobivanje novih članov. Društvo je vso izgubo na številu članov zaradi osamosvojitve skupine v Celju nadomestilo tako, da jih šteje ob koncu leta 1970 še 15 več kakor leto poprej. Planinska skupina Kranj je povečala članstvo za 54 novih članov, Novo mesto za 16 in Nova Gorica za 5,
-	46 članom, ki so prehodili slovensko planinsko transverzalo, so se v letu 1970 pridružili še 4, skupaj je torej 50 članov že prehodilo navedeno pot,
-	organiziranih je bilo 22 članskih izletov z 1790 planinci, 12 izletov mladinskega odseka s 468 udeleženci in nekaj samostojnih izletov v planinskih skupinah Kranj, Novo mesto in Nova Gorica z 296 udeleženci ali skupaj 2554 udeležencev, kar bi teoretično pomenilo, da se je vsak član udeležil nekaj več kot 2 izletov,
-	planinskih in potopisnih predavanj z barvnimi diapozitivi je bilo 10 s 650 poslušalci,
-	v dnevnem in tedenskem časopisju in strokovnih listih je bilo objavljenih 48 člankov in novic o dejavnosti društva,
-	12 krat je bil menjan fotomaterial v društveni omarici na Trgu OF.
Tako je predsednik opisal vlogo in najvažnejša dela društva, ni pa pozabil navesti tudi nalog, katerih se bo moral lotiti novi upravni odbor:
-	dokončanje tehničnih priprav za adaptacijo Poštarske koče na Vršiču in zbiranje finančnih sredstev,
-	skrb za povečanje društvene aktivnosti in za tesnejše sodelovanje z upravami PTT podjetij,
-	vzdrževanje in markiranje transverzalne poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije,
-	skrb za delo z mladino, predvsem med zaposlenimi PTT delavci,
-	zagotovitev udeležbe na IV. zboru slovenskih planincev v Logarski dolini in XIX. zboru planincev PTT Jugoslavije v organizaciji PD PTT Sljeme iz Zagreba in na tradicionalnem »Pohodu okrog partizanske Ljubljane«,
-	dobra organizacija planinskih izletov,
-	skrb za poživitev dela meddruštvenega odbora ljubljanskih planinskih društev in udeležba na taboru ljubljanskih planincev na Rašici ob 30-letnici požiga Rašice. Predsednik ni naštel vseh nalog, teh je še dosti več, izvrševanje pa zavisi od vseh članov in od pomoči, ki jo bodo organizaciji nudila podjetja PTT in druž-beno-politične skupnosti.
Za njim so poročali blagajnik, gospodar, načelnik mladinskega odseka in predsed-
nik nadzornega odbora. V razpravo so posegli pravzaprav samo gostje. Najprej je zastopnik PZ Slovenije tov. Tonček Strojin podelil najzaslužnejšim planinskim delavcem planinska odličja. Prejeli so: Ing. Pavle Šegula, zlati znak za izredno obsežno in uspešno delo pri PZS, Ivanka Pavlic, srebrni znak za dolgoletno upravljanje planinskih postojank, Karel Kosem, bronasti znak za aktivno delo v planinski organizaciji, Stane Bižal, bronasti znak za dolgoletno delo v planinski organizaciji. Navzoči predstavniki drugih planinskih organizacij so našemu društvu čestitali ter priporočili za sodelovanje in za pomoč pri skupnih akcijah.
V razpravo je posegel tudi glavni direktor ZP PTT Ljubljana tov. Jože Gerbec in poudaril vlogo te najbolj množične in najaktivnejše organizacije med delavci PTT Slovenije. Obljubil je tudi vso pomoč, ki jo PTT planinske organizacije v Sloveniji potrebujejo. Ni potrebno posebno omenjati, da smo njegove besede toplo pozdravili, s tem pa je dal zlasti peščici najaktivnejših članov organizacije tisto potrebno priznanje, ki daje moralno moč za bodoče delo. Za nadaljnjo dobo enega leta bo PD PTT Ljubljana vodil še naprej tov. Jože Dobnik, ki se je v zaključni besedi zahvalil za ponovno izvolitev in se priporočil za pomoč, tako pri članih, pri izvoljenih odbornikih in pri vodstvih in samoupravnih organih podjetij PTT. Vse goste in udeležence je nato povabil na družabni večer v restavraciji PTT podjetja Ljubljana.
Jože Praprotnik
DELOVNA KONFERENCA MOZIRSKIH PLANINCEV
V soboto 13. marca 1971 so mozirski planinci imeli v veliki dvorani Skupščine občine Mozirje delovno konferenco. Poleg številnega domačega članstva, (96 navzočih), so se konference udeležili predstavniki planinskega društva Ljubno, predstavniki kulturno-političnih organizacij Mozirje ter predstavnik Planinske zveze Slovenije prof. Tine Orel. Delovno konferenco je otvoril in vse navzoče pozdravil predsednik PD Mozirje tov. Mirko Kovačič in nato prikazal celotno dejavnost v pretekli sezoni, sledilo je tudi blagajniško poročilo in pa poročilo nadzornega odbora. Po poročilih se je razvila razprava, v kateri so sodelovali člani in tudi mladina. Celotno delo je potekalo po načrtu, ki je bil sprejet na lanskem občnem zboru. Člani našega društva so bili tudi v tem letu prvi nosilci medobčinske štafete mladosti na relaciji Okrešelj-Logarska dolina—Lefuš. Po slovenski planinski transver-zali hodi 22 članov, dva že drugič, eden
pa to pot opravlja tretjič, 6 naših članov naj bi to pot končalo v tem letu, saj jim manjka še samo del poti po Primorski. Sodelovali smo tudi v slavnostni povorki ob praznovanju občinskega praznika in otvoritvi nove šole v Mozirju. Tudi pri otvoritvi spomenika II. grupi odredov na Čreti se je vila planinska zastava mozir-skih planincev. Skupinskih izletov je bilo 6, udeležilo se jih je okoli 198 mladincev in članov našega društva. Obiskali smo Golico, tu smo imeli tudi akcijo gorskih stražarjev, Mrzlico, Dom na Kofcah, Kal, Mangrt in Vršič. Na dan slovenskih planincev v septembru smo bili z vsemi društvi Gornje Savinjske doline na Ol-ševi. Zaradi slabih vremenskih razmer se na vrh nismo povzpeli, ampak smo pri Potočki zijalki imeli majhno slovesnost. Povečali smo število članstva za 34 članov, tako da naše društvo šteje 318 članov in je najmočnejše v naši občini. Če ne bi bili podeželsko društvo, to se pravi, če iskanje zaslužka ljudi ne bi vleklo v druge kraje v mesta, bi število naših članov bilo precej večje. Odsek gorske straže je uredil table z zaščiteno gorsko floro na spodnji postaji gondol-ske žičnice na Golteh, v kratkem bo tej sledila še ena na zgornji postaji, oziroma v avli hotela »Golte«. V načrtu za letošnje leto stoji pred upravnim odborom kup nalog. Sodelovanje pri štafeti mladosti, povečanje članstva za 20 odstotkov, poživitev dela odseka za varstvo narave, organizacijo zbora gorskih stražarjev za vsa društva v občini, 6 skupinskih izletov v razne kraje in vrhove Boč, Uskovnico, Dom na Kolišču, na Dobrač ali Bleščečo planino v Avstriji in Snežnik nad Ilirsko Bistrico. Za dan planincev bo izlet v neznano, kraj ali vrh bomo določili zadnji dan. Odsek gorske straže bo uvedel redne obhode svojih članov, posebno še na Golteh. Glavna skrb pa je posvečena začetku planinske šole, ki se bo pričela 24. marca 1971 v prostorih nove šole v Mozirju. Učni in delovni program sta pripravila tov. Jože Melanšek, član MK PZS, in upravitelj mozirske šole prof. Maks Ve-ster, ki bo šolo tudi vodil. Ta šola bo za planinska društva Luče ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Mozirje. Predsednik društva tov. Mirko Kovačič je podelil prve značke pionirjem, ki tekmujejo v akciji pionir-planinec. Bronaste značke so prejeli Uroš Aubreht, Sašo Žagar, Sašo Stiglic in Darko Pavlin. Profesor Tine Orel, ki je pozdravil konferenco v imenu UO PZS, je podelil priznanje: srebrno značko PZS tov. Pavli Karče za njeno prizadevno delo v planinski organizaciji.
Na koncu je tov. Ervin Kunej iz Ljubnega prikazal zelo uspele filme: pot po Dolomitih po Franciji, Švici in Avstriji in pa lepote Mozirskih planin.
A. M.
PD OBRTNIK, LJUBLJANA
Dne 2. marca 1971 je na 8. občnem zboru polagalo obračun svojega dela planinsko društvo Obrtnik iz Ljubljane. Upravni odbor se je zelo trudil, da bi izpolnil naloge, ki jih je prevzel na prejšnjem občnem zboru. Največ dela in izdatkov je imel z vzdrževanjem in obnovo svojega doma na Govejku in z vzdrževanjem ceste do doma. V dom so napeljali vodovod, notranjost doma pa delno sanirali. Spoznali so tudi, da bo treba v društvo privabiti mladino, sicer ne bodo imeli naraščaja, ki bi od starejših prevzel vodstvo društva. Močno pogrešajo lastne prostore. Zaradi rušenja stavbe, v kateri so imeli pisarno, so se morali seliti in sedaj gostujejo v prostorih zadruge »Elektrovod«. Primanjkljaj sredstev din 29 000 so krili s presežki srečolova, dohodki od koledarja ter s prostovoljnimi prispevki in delom članov obrtnikov. Za novo poslovno dobo so se zavezali, da predvsem pridobijo več mladine v svoje vrste in povečajo število članov, da bodo sodelovali pri akcijah meddrušt-venega odbora Ljubljane in izpeljali dela po načrtu, ki so ga sprejeli pred leti. Vse pa seveda zavisi od finančnih sredstev. V prvi vrsti nameravajo napeljati telefon do doma in opraviti nekatera sanacijska dela pri domu. Društvo ima 258 članov, 18 mladincev in 5 pionirjev.
Občnega zbora se je udeležilo 40 članov in več predstavnkov drugih planinskih društev in predstavnik planinske zveze Slovenije. Upravni odbor je bil pri volitvah ponovno izvoljen. Sedanji člani upravnega odbora so bili tako delovni, da zamenjava ni potrebna. Posebno je bila poudarjena delovna vnema njihovega tajnika Ivana Mihelčiča. Mimo odbora sta bila kooptirana v odbor še 2 mladinca.
Novemu upravnemu odboru želimo mnogo uspehov, posebno pa želimo, da bi uspeli pridobiti in pomnožiti število mla-
PD VRANSKO-TABOR
Pred dobrim poldrugim letom so planinci iz Vranskega in Tabora ustanovili svoje društvo. Društveno življenje in delo je hitro in živahno steklo, tako da je društveni predsednik tov. Sitar na občnem zboru PD 28. 2. 1971 lahko naštel že vrsto bogatih dejavnosti.
Dobro so skrbeli za življenje planinske misli, saj so uredili propagandne omarice, markirali so vrsto poti iz Vranskega kot na Čreto, Čemšeniško planino, na Lipo - Št. Jošt iz Tabora pa na Presedle. Za članstvo so pripravili več izletov, med
ostalim so se povzpeli tudi na vrh Triglava.
Največ misli pa se suče okrog gradnje društvene koče na Čreti. Ideja izza leta dni je postala realnost na svetu, ki jim ga je brezplačno odstopil tov. Punčak, kmet s Črete pa navdušen planinec, do danes že postavljeni temelji bodoče postojanke. Uspehi pri gradnji koče ob nadvse skromnih sredstvih so verno zrcalo prizadevnosti članov društva, saj so v letu 1970 opravili kar 449 prostovoljnih delovnih ur. Žrtvovali so tudi materialna sredstva poleg obveznega samoprispevka, ki so ga sprejeli na lanskoletnem občnem zboru, prav tako tudi letos. Postojanko žele otvoriti še letos, ko bo poteklo 30 let od narodne vstaje in hrabre borbe I. štajerskega partizanskega odreda na Čreti. Poleg zgodovinskega obeležja slovi Čreta tudi zaradi lepih smučišč ter dveh podzemskih jam, kar bo oboje bolj dostopno planincem in turistom, ko bo vabila planinska postojanka in bo dokončana cesta iz Vranskega. Kaže, da sledi navdušenim planinskim delavcem z Vranskega in Tabora s planinsko idejo prevzeta generacija mladih, saj so že na začetku akcije »pio-nir-planinec« osvojili trije njihovi pionirji bronaste oz. srebrne znake. V prihodnjem obdobju želi PD poleg dograditve doma na Čreti še naprej razvijati dejavnosti in skupno z jamarskim društvom Črni galeb iz Prebolda raziskovati podzemeljske jame, markaci-sti pa bodo uredili in označili pot iz Tabora na Krvavico. Torej za vsakega od stotih članov, kolikor jih društvo zdaj vključuje, obilo zanimivih možnosti.
Dr. Peter Soklič
ZAMUJENA VOŠČILA OB 75-LETNICI JOŽETA CESARJA
Jože Cesar se je rodil 5. 5. 1900 v Ljubljani, maturiral na poljanski gimnaziji in se po končanem študiju posvetil administrativnemu delu pri finančni direkciji ter delal v tej panogi aktivno skozi 45 let. V letu 1944 je bil odpeljan v Dachau. Kot navdušen planinec je bil leta 1930 izvoljen v upravni odbor Slovenskega planinskega društva in upravljal razne funkcije: najprej je bil knjigovodja društva, potem blagajnik, od leta 1932 društveni gospodar, od 1933 pa član upravnega odbora Zveze planinskih društev v Jugoslaviji, vse do leta 1946. Poleg tega je deloval na turističnem polju in kot član odbora TD Rudnik intenzivno delal pri upravi turistične postojanke na Krimu in Kureščku. Deloval je tudi pri tur. podjetju Alpe-Adria. Za njegovo požrtvovalno delo v planinski organizaciji ga je odlikovala Planinska zveza Slovenije s častnim srebrnim zna-
kom ter s častnim srebrnim znakom PD Ljubljana-matica za 25-letno neprekinjeno članstvo.
Jožetu Cesarju želimo še mnogo zdravih let in mu k jubileju iskreno čestitamo.
Ivo Marsel
TIHO SE JE POSLOVIL
(Spomin Franca Pagona)
V letih po vojni smo se iskali, v radovednosti in v strahu, kateri od naših tovarišev, prijateljev, posebej še od pla-nincev-starešin so preživeli krvavo obdobje, se prebili skozi grozote, begunstva, taborišča, skozi tako hudo spremenjene čase in se spet mirno ozrli v nespremenjene gore. Med njimi smo našli velikega mariborskega planinca Franca Pagona v »lijepom, bijelom Zagrebu«, kamor se je z družino preselil iz Maribora, odkrili smo ga v Slovenskem domu v Masarykovi ulici 13, ko je bil še odlični tajnik Prosvetnega društva Slovenski dom, ne samo po imenu Pagon, marveč tudi po zmožnosti pogon vsega društvenega ustroja, v čitalnici, knjižnici, v kulturnih prireditvah, tudi pri izletih in raznih podobnih stvareh. France Pagon se je kmalu po prvi svetovni vojni nastanil v Mariboru, kakor mnogi drugi primorski izseljenci. Bil je zelo upoštevan višji uradnik jugoslovanskih železnic. Za svoje prosto izživljanje, danes bi rekli rekreacijo, si je izbral planinstvo. Stopil je 1929 v odbor SPD v Mariboru. Tu je bil predsednik dr. Davorin Senjor, absolutist, ki je od I. 1922 do I. 1933 vihtel planinsko žezlo nad mariborskimi in ljubljanskimi osrednjimi odborniki. V njegovih očeh je bil France Pagon izvoljenec, da ga je povzdignil za gospodarja Mariborske koče. Ko je bil potem predsednik ing. Vlado Šlajmer, demokratično-vodeči načelnik, so Pagona zaradi njegovih vrlin poslali I. 1934 v osrednji odbor SPD v Ljubljani. Zal je bil ta večletni odbornik mariborske podružnice in še kot gospodar Mariborske koče, za katero si je toliko prizadeval, I. 1937 premeščen v Zagreb. Tu je dočakal zasluženo upokojitev. Dr. Senjor je v »Planinah ob meji«, glasilu PD Maribor, napisal: »Prijetno vzdušje je nastopilo pri Mariborski koči, ko je gospodarstvo koče prevzel France Pagon. Gospodar in oskrbnica (tedaj je bila zelo cenjena Mara Gobec) sta bila vsestransko strokovna gospodarja. Idealni oče - planinec je vso svojo družino, ženo, hčerko, sina, zapisal pohorskemu planinstvu, da se je ta složni družinski kolektiv utiral pot »v žaru in čaru šumo-vitega Pohorja« - vsem sopotnikom v zgled in v posnemanje. Bilo je proti koncu januarja letos 1971. Znašli smo se v Zagrebu. Kaj zdaj po-
čenja naš pobratim? Ali še zna pohorski gučati? Kako se stari? Kak' ven zgledi?
V	Slovenskem domu so nam rekli, da Pagon več ne tajnikuje, da ga je obiskala nezgoda, zatem bolezen. In so rekli, da ga silno pogrešajo, da jim je bil zares plemenit tovariš. Pa smo se 17. januarja popoldne odpravili k njemu v vas. Tam pri Maksimiru, okrog stadiona^ smo dolgo iskali njegovo ulico. Pršilo je: Kako smo se medpotoma rado-vali srečanja, veselega pozdrava, pripovedovanja, napitka na staro prijateljstvo! Po tavanju z ene v drugo ulico, smo naleteli na družbico. »Oprostite, kje je Jakšičeva ulica?« - »Pa eto, ova vam je, koga tražite?« »Našega prijatelja, Franca Pagona.« - »Pa i mi ¡demo tamo, ali znate, gospod Pagon je danas ujutro umro...«
V	petek 29. januarja dopoldne smo se na Mirogoju uvrstili v dolgi pogrebni sprevod zagrebških Slovencev. Odprla se je družinska grobnica, v kateri že več let počiva pokojnikova družica Ernesta. S toplimi čustvi so se od dobrega tovariša poslovili v imenu Slovenskega doma in ožjih prijateljev Jože Kramer, Tone Potokar (znan literarni kritik), dr. Niko Sever (bivši predsednik Slov. doma) in sodrug iz železničarskega društva, v imenu mariborskih in slovenskih planincev še podpisani sopotnik s Pohorja. Mnogo cvetja, tudi planinskega, je zasulo slovensko gomilo. »Vigred se povrne ...«, večno lepa nagrobnica, ki jo je odpel moški zbor Slov. doma, je žalostno odjeknila po Mirogoju.
France Pagon je bil sin cerkljanskih hribov. Rodil se je 1888 v Sevcu, na Bukovem, nad vodico Bačo, na Goriškem, kjer so mu od rane mladosti žareli goriški vrhovi, Črna prst, Porezen, Blegoš. od daleč Krn. To zemljo so poveličevali pripovedniki France Bevk, Ivo Šorli, Ivan Pregelj, Ciril in Franc Kosmač. Nemirna Bača ga je pognala v šole, sprva v Gorico, potem na gimnazijo v Kranju. Za prve vojne je bil mobiliziran, a je kot postajni načelnik ostal v vojnih letih v Sežani. Kmalu po vojni ga je rade volje sprejel Maribor.
Mnogi Goričani smo namesto Gorici oddali Mariboru in njegovemu planinstvu svoj delež. Izpričujeta očetovo dediščino hčerka dr. Sonja, por. Jurkovič, zdravnica, in sin dr. Stojan Pagon, zdravnik, tačas v Švici. Mi pa, njegovi prijatelji, mariborski planinci-starešine izpričujemo pokojnikovo planinsko slavo.
Ludvik Zorzut
OBVESTILO!
Kdor je na pohodu na Stol februarja letos izgubil ročno uro, naj se zglasi na tel. št. 56-234 Ljubljana. PZS.
TONETU AUERJU V SPOMIN
V nedeljo 14. marca 1971 so se zbrali na ruškem pokopališču planinci in prijatelji Toneta Auerja, višjega gradbenega tehnika in dolgoletnega agilnega in požrtvovalnega planinskega delavca. Njegov odprti grob so obložili z venci in zasuli s cvetjem.
Tone Auer se je rodil v Ljubljani 8. junija 1921. Šolal se je v Ljubljani in končal srednjo tehnično šolo 1935/1939. Okupator ga je leta 1942 za 15 mesecev
interniral v taborišču Gonars. Tu se je vgnezdila v njegovo telo zavratna bolezen in ga mučila vseh 25 let. Vojaški rok je služil pri KNOJ. Veliki napori v službi so pospešili bolezen. Moral se je sedem let zdraviti in prestati pet operacij. Kljub vsem telesnim težavam je bil izredno vesten delavec, višji gradbeni tehnik, samostojen projektant in zadnja leta predsednik upravnega odbora projektantskega podjetja »Projekt« Maribor. Pohorje je vzljubil in redno zahajal na planine. Pohorski gozdovi so mu vedno znova dajali novih življenjskih moči. V planinskem društvu je deloval polnih dvajset let zelo aktivno. Po prihodu v Ruše 1949. leta, je sodeloval v gradbenem odseku in vodil dela pri Ruški koči. Od 55. občnega zbora dalje pa je taj-n i kova I in skrbel za modernizacijo planinskih postojank. Po pristopu v ruško planinsko društvo se je posvetil planinski mladini in bil njen prvi mladinski vodnik, pozneje pa skrben mentor. Z njegovo smrtjo je nastala v društvu velika vrzel, kajti tako požrtvovalnih in delavnih planincev-odbornikov je med planinci vedno manj. Toda spomin na Toneta Ido mlade ruške planince še bolj spodbujal na delo v društvu in na ideološko vzgojo mladine v duhu planinstva.
¡¡t
alpin isticn
MORE ANDREJ-GANDI PRI ŠESTEM KRI2U
Ko je naše planinstvo poganjalo iz globokih korenin prvo brstje in cvetje, je tik pred prvo svetovno vojno privekal v številni jeseniški delavski družini droban, toda žilav otrok na svet.
e novice
Andrejčku ni bilo dano, da bi se igral po gmajnah in travnikih. S svojimi vrstniki je moral okusiti bedo in strahote prve svetovne morije. Mladost mu je tekla v delavskem centru, kjer se je budila uporniška revolucionarna misel. Lakota, beda, strahote in uporniško, revolucionarno vzdušje je šolalo in kalilo mnoge mlade Jeseničane. Hrepenenje je raslo tudi v Andreju Moretu, ki se je razvijal v značajnega in samosvojega človeka. Kmalu je našel svoje pravo mesto. Z resnično ljubeznijo in neizmernim navdušenjem se je vpisal v telovadno društvo. Jeklena volja ga je dvigala nad številne vrstnike. Kmalu je segel po težko dosegljivih lovorikah in zmagah. Napredoval je iz leta v leto in od tekme do tekme, mimo vseh preizkušenj, na katerih je bilo treba čestokrat znati tudi mnogo tistega, kar drugim ni uspelo v tako veliki meri, kot je to uspevalo Andreju. More Andrej je bil vedno iskren in plemenit prijatelj in tovariš. Zdrav humor in prijetno razpoloženje je znal bogato in radodarno razdajati v vsaki družbi. Odlično je telovadil na domačih, inozemskih in mednarodnih telovadnih akademijah, nastopih in tekmovanjih.
Številni Jeseničani so ga visoko cenili. Kmalu |e Andrej More prvič okusil slast planinstva. Ni bilo več daleč v vrste IN bkala, v katerem je More od prvih začetkov do začetka druge svetovne vo|ne krepko nosil zastavo našega planinstva in alpinizma. Med odličnimi plezalci |e vedno bil med najboljšimi. Ni bilo vesele in praznične družbe na Črnem vrhu, Pustem Rovtu, na Rožci, da ne bi bilo Moreta. Ves se je dajal in razdajal za veselo tovariško vzdušje. Širok krog telovadcev, planincev in alpinistov pri Gorenjcu in v Skali si je štel v čast biti v njegovi družbi ali z njim na skupnem izletu, turi ali navezi kjerkoli v naših gorah in stenah.
Kmalu je More spoznal tudi bližnje in dal|ne tuje gore.
Telovadnica in gora ga je vzgajala in kovala. Zato je tudi v času NOV znal na|ti pravo mesto skupaj z Matevžem Frelihom in drugimi, ki so izšli iz Skale. Andrej More, ki je sredi 30-tih let tudi dobil zaradi svojega asketskega življenja ime Gandi, je bil tudi iniciator in vodja velikega partizanskega pohoda skozi do i no Vrat mimo zavetišča št. 2 preko Grla v Martuljek. Znal se je vedno plemenito in požrtvovalno odpovedati marsičemu v korist sočloveka in družbe. Andrej More-Gandi je bil tudi po osvoboditvi duša in srce vsega planinstva in alpinizma na Jesenicah, veliko in pomembno vlogo pa je v povojnih letih vse do današnjih dni odigral pri organizaciji in utrjevanju naše Gorske reševalne službe, v kateri je bil dolga leta tehnični vodja in inštruktor alpinističnih in gorsko reševalnih kadrov. Opravil je veliko delo, od katerega je imela korist vsa naša skupnost.
Gandi je bil odlikovan z državnimi športnimi planinskimi in drugimi odlikovanji in priznanji. Vse to si je s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom tudi zaslužil.
Ob življenjskem in delovnem jubileju se Moretu vsi gorniki in še prav posebej gorski reševalci iskreno zahvaljujemo za plemenito in nesebično opravljeno delo in mu iz vsega srca želimo, da bi še dolgo užival sadove svojega dela.
Postaja GRS Jesenice
20-LETNICA ANNAPURNE
Pod pokroviteljstvom predsednika republike Pompidouja, so v Franciji lani proslavili dvajseto obletnico francoskega vzpona na Annapurno, s katerim je prvi človek dosegel vrh osemtisočaka. Slovesnost so priredili v slavni dvorani Pleyel 3. junija 1970 ob navzočnosti državnega sekretarja Comitija, ministra za mladino in športe, nepalskega ambasadorja Sardula S. Rane in vrste gostov, ki sta 11H na proslavo povabila CA F in
FFM, oba vrhova francoskega planinstva. Med drugimi |e bil navzoč Henry de beg ogne, častni predsednik Himalajskega komiteja in vodja prve francoske ekspe-diaje na H.dden Peak I. 1936, in z njim vrsta francoskih himalajcev. Uvodno be-
p!m° -|e lT6', ly?len Devies- Predsednik Í-FM in Himalajskega komiteja, nato pa
ioofredna|a ' film ° Hidden Peaku iz I. Iyj<5, odlomke iz filmov o drugih francoskih ekspedicijah (Makalu 1854, 1955 Tour de Mustagh 1956, Jannu 1959, 1962)' ki so jih komentirali Jean Franco, Guido Magnone in Robert Paragot. V drugem delu večera je predvajal film o Anna-purni Maurice Herzog. Tako so navzoči lahko pregledali dokumentacijo ekspe-d;ci| iz treh desetletij in videli, da je bila francoska taktika in francoska oprema pomemben dejavnik pri zavzemanju mnogih najpomembnejših vrhov na planetu. Tako sklepa poročilo CAF o večeru, ki je na svoj način osvetlil zadn j in 20 let himalaizma. Lucien Devies je v svoji uvodni besedi dejal med drugim: »Čeprav naglo, smo delo pripravili skrbno in skoro pri-krito.. Uspeh je bil precej drugačen kot v Alpah, kjer se je že govorilo, da ie vse mogoče. Zbrali smo vse adute. Moštvo je bilo najboljše, tako, da bi vsak lahko stopil na vrh. Odnos do šerp smo spremenili, jih opremili kot svoje moštvo in jih obravnavali kot sodelavce, sočlane moštva. Uvedli smo nove metode za aklimatizacijo in dotlej najlažjo opremo, tudi iz nylona, ki si je tedaj šele utiral pot v svet.
Uspeh je bil dramatičen. Ponosni smo na vrline, ki jih je odprava pokazala, na »turia francese« pri delu, na izjemni pogum v preizkušnjah in v trpljenju. Francija ie obdržala prvo mesto, ne po številu vrhov, marveč po novih metodah, s katerimi smo stopili na Makalu, po tehničnih težavah na Tour de Mustagh in po kombinaciji težavnosti z višino na Jannu. Nov način premagovanja ovir, ne samo novi vrhovi, to je tisto, kar smo imeli pred očmi. Zato ves čas izboljšujemo opremo, tehniko aklimatizacije in nase kisikove aparate, ki so najboljši na svetu. Zato smo Francozi dosegli edinstveni in nepričakovani (paradoksni) rekord: V športu, ki je najbolj individualističen, smo uvedli strogo kolektivno disciplino in z vsem moštvom stali na Makalu, Tour de Mustaghu in na Jan-nuju.«
Na koncu je Lucien Devies dejal, da se po 20 letih končuje doba osvajanja Himalaje in da bo v I. 1971 tudi Francija med tistimi, ki se bo potegovala za visok cil|, zvesta duhu iz dobe Anna-purne. Spomnil se je tudi, da jim manjkajo Oudot, Lachenal, Couzy in Terray. Prav za obletnico je prišlo do prve ponovitve »francoske« Annapurne. Henry J7n 7erry °wens s,a sredi maja 1970 vodila ekspedicijo po severni strani, kjer
so šli tudi Francozi, vendar ni mogoče reči, da se je anglo-nepalska vojska odprava povsem držala Herzogove sledi. Ekspedicija, ki jo je vodil Christian Bo-nington, je izvršila vzpon čez južno steno, Francozi jo imenujejo »strašno«. Vršna naveza je prišla na vrh 27. maja 1970, pri sestopu po je plaz pobral J. Clougha, enega od prvih, ki so zmogli centralni steber Freneya v Mt. Blancu.
RENDES-VOUS HAUTES MONTAGNES
Geslo in klub tega imena že nekaj let poznamo. Na noge ga je postavila predsednica Felicitas von Reznicek, ki je pred leti izdala zanimivo knjigo o vrhunskih alpinistkah in ki skrbi, da klubu ne usahne žila življenja. Lani so se alpi-nistke zbrale v Chamonixu, pozornost jim je izkazala ENSA in župan mesta Chamonix, udeleženke pa so naredile nekaj lepih tur. Bilo jih je 60. Za I. 1971 so vse povabljene v Kranjsko goro. Novembra letos bo klub spravil na noge žensko odpravo v Nepalsko Himalajo in sicer v področje Tilicha (Tiličo).
21 DNI HIMALAJE ZA 2830 MARK
Do I. 1970 je firma Schuster potovanje v Himalajo ponujala za 3980 DM. S posredovanjem planinske in smučarske šole DAV, s sodelovanjem ADAC oz. »Air India« in »Pakistan International Airways« pa so dosegli znižanje stroškov. Znašajo toliko kot vožnja iz Frankfurta do Kathmanduja in nazaj, vsebu|e|o pa letalo, hotel, nosače, oskrbo, opremo itd. Vodstvo DAV pravi, da ta cena omogoča himalajski dopust že širokim krogom njegovih članov. Himalaii se torej bližajo časi, ki so jih Alpe dozivl|ale pred 100 leti.
Vodje potovanja po deželi šerp si turo poprej ogledajo in jo ocenijo glede na »profile« prijavljencev. Če se prijavijo manj sposobni, jim organizator še vedno omogoča pettisočak Gangžala (5200 m) ali celo 5550 m visoki Tent Peak v sku: pini Annapurn. Tura poteka tako, da si turistični himalajec ogleda prerez nepal-skega reliefa od 1400 m (Kathmandu) do višine 5000 m, da vidi osemtisočake Dhaulagiri, Annapurno, Manaslu in Eve-rest in dobi predstavo o pragozdu sleča, o zaseljih šerp, o pagodah in čortemh. 13 dnevna tura se začenja na cesti, ki so jo zgradili Kitajci in drži v Lhaso, nato pa teče po svetu, v katerem se lahko izkaže vsak poprečen hodeč, tudi brez vsake specialne opreme, v lahkih čevljih in kratkih hlačah vse do Kathmanduja. Ta odsek doseže višino 4000 m, omogoča poglede na glavno gorsko verigo Himalaje. Nosači nosijo vse, himalajskemu turistu binglja na prsih le kamera. V senci himalajskih templjev (na
180 prebivalcev ena božja hiša) je nato dovolj časa za ogled znamenitosti Kathmanduja. Če je lepo vreme, si sodobni himalajec lahko privošči polet proti Eve-restu. »Fokker friendship« zmore polet v eni uri, če turist doplača 40 DM. Za ta denar od blizu vidi Everest, Lhotse, Ma-kalu, Kanč, Čo Oju, Gosainthan, Gauri-sankar, Langtang. _	„
Na razpolago so še drugi aranzmam. Med drugim si himalajski potnik lahko privošči tudi vožnjo s čolnom po sveti reki Ganges.	.
Za vsak primer: Natančne informacij boste dobili pri organizatorju (Berg- und Skischule des DAV, 8 Munchen 22, Pra-terinsel 5).
VARNOST PRI POHODIH NA STOL
O pohodih na Stol. ki pridobivajo na priljubljenosti in množičnosti, smo slišali že marsikaj, nihče pa ni obdelal stvari iz vidika problematike zimskega vzpona. Sam sem se udeležil štirih pohodov, ki so v celoti lepo potekali in se iztekli brez kakršnekoli omembe vredne nezgode. Kljub temu pa mislim, da bi lahko obdelali nekaj problemov, ki zaslužijo pozornost, če hočemo, da bodo pohodi na Stol tudi v bodoče ostajali v lepem spominu udeležencev in n|ihovih svojcev.
1. Objektivne nevarnosti in pogoji
Februar se je izkazal kot dokaj ugoden mesec, še zlasti spričo elastičnosti organizatorjev, ki pohod v neugodnih vremenskih razmerah prelože. Povezava z alpinisti in gorsko reševalno službo bo v tem smislu potrebna še napre|, zlasti reševalcem je treba dati proste roke v odločanju, da pohod odlože, ce bo potrebno - tudi zadnji hip ali celo, ko se je že začel.	.
Kar zadeva prenočišče, |e za udeležence pohoda storjeno, kar je pač mogoče. Prešernova koča in Valvazor|ev dom sprejmeta že določeno število planincev, nekaj manj jih lahko tudi prenočita. Seveda je zmogljivost daleč prema|hna, kar bi samo ob sebi še ne bilo posebno hudo, če pomislimo, da podjetnega planinca tu in tam doleti tudi kak bivak na prostem. Treba je pač znati prebiti nekaj ur tudi v manj ugodnih okoliščinah v koči. Neugodno je, če tisti, ki ostaneio brez nočišča, ponavadi organizirajo čas med 22. uro zvečer in 5. uro zjutraj bol| po gostinsko, nikakor pa ne v špartan-skem, športnem duhu.
2. Subjektivne nevarnosti in pogoji
Subjektivni pogoji so daleč najslabši in je res pravi čudež, da se še ni primerila nobena nesreča.
Pohoda se udeležuje mlado in staro. Niso mi na voljo točni podatki, z gotovostjo pa lahko trdim, da so bili na Stolu udeleženci starejši od 65 let in mlajši od 8 let, tako fantje kot deklice. Udeleženci so vseh planinskih zvrsti; od izkušenih alpinistov, gorskih reševalcev, vodnikov in turnih smučarjev do nedeljskih izletnikov, bivših borcev, ki se ne ukvarjajo več aktivno s športom, društvenih delavcev in priložnostnih turistov. Nnhovo znanje in oprema obsegata razpone med absolutno začetniškim in naj-viš|im možnim.
To seveda ni dobro, če se dobri in slabi udeleženci med seboj ne pomešajo in ne organizirajo tako, da izkušeni prevzamejo vodstvo.
Navzočnost gorskih reševalcev sama po sebi ni zadosti, če reševalci slabosti le ugotavljajo in premalo aktivno posegajo v dogajanje že od vsega začetka. Res pa je, da so reševalci objektivno ves čas na preži, da pazijo kot zaščitnica ob vzponu in da se na povratku vračajo kot poslednji, da bi pobrali morebitne onemogle, izgubljene ali kako drugače prizadete udeležence. Skratka: udeleženci naj bi v bodoče hodili v skupinah pod strokovnim vodstvom, če treba tudi navezani. Posameznikom, ki niso kos vzponu, naj odgovorni že v Valvazorjevem domu odsvetujejo nada-l|evanje vzpona.
Na goro, kakršna je Stol, hodimo pozimi s polno zimsko opremo. Obleke puhastega jopiča, čevljev, nogavic itd. ne bom našteval pač pa naj bi udeleženci praviloma ne hodili brez cepina. Res je, da sem dereze v štirih pohodih potreboval enkrat samkrat, toda razmere se pozimi hitro spreminjajo, zato pripravljenost ne škoduje.
Smučarske palice so za hojo v mehkem snegu zelo prikladne, upoštevati pa moramo, da so snežne razmere v istem času dneva in na različnih krajih iste gore ahko zelo različne. Padci na strmih pobočjih, zlasti če je sneg trd, so lahko usodni, zaustavijo se lahko samo s cepinom.
Kljub navedenemu opažamo, da ogromna večina udeležencev nima derez niti cepina. Mnogi prihajajo celo brez palice. Seveda je vprašanje, koliko bi si lahko pomagali s cepinom in derezami, če jih ne znajo uporabljati. Spričo tega smo toliko bolj vznemirjeni, j,s® n.aikolj pridno vozijo podjetni udeleženci pohoda na povratku po zadnji plati in veselo krmarijo v globine, sai ne vedo, da se taka vožnja lahko neha v mrtvašnici.
Na zadnjem pohodu je bilo tako sesto-pajočih na pretek. Na opozorila se niso ozirali in so še naprej brezbrižno krmarili po strmih grapah vse do in celo preko skokov, kjer se je taka pot končala in je bilo treba bolj varno - zopet navzgor in na stezo.
Res je, razmere so bile doslej naklonjene masi poprečnih »srečkotov«. Kaj pa bi bilo, če bi bil sneg bolj trd? Na to nerad pomislim, GRS bi imela najbrž pre-ce| dela.
Tudi te ugotovitve govore v prid večji samodisciplini udeležencev in hoji v organiziranih skupinah, po potrebi v navezah. Stvar ne bo samo varnejša, tak način hoje ima tudi svoj vzgojni pomen, sa| predstavlja tisti način hoje v gorah, ki je za večino že od nekdaj najprivlač-nejši.
Mislim, da k obnašanju udeležencev na splosno ni kaj posebnega pripomniti. So pozorni, vljudni, pazljivi in v glavnem ustrezajo liku planinca. Povprečje kazi nekai odstotkov razgrajačev, ki menijo, da sta Valvazorjev dom in pohod na Stol namenjena zabavi tistih, ki največ popi|e|o, ki najbolj kriče in najbolj kade. Redno jim uspe, da drže v napetosti vso kočo, ko kriče in se naceiajo z alkoholom do ranega jutra. Takrat ponavadi omagajo za mizo ali nekaj sto metrov od doma, pri kaki smreki onemogli s črnimi kolobarji pod očmi »kličejo Urha«. Bol| trdnim uspe celo vzpon na vrh, čeprav so vsi mačkasti in neprespani. Ni jim mar, če ob takem ravnanju trpi telo in če prenapenjajo srce, pljuča in ožilje. Mačka preganjajo na nepravi način z napori in s cigaretami, ki jih nenehno vleceio tudi na najbolj strmih stezah. I o stan|e seveda ni tipično niti ni specifično za pohod, je pa zavoljo množičnosti in težavnosti vzpona bolj opazno, čeprav ga ne mislimo in ne moremo šteti na račun organizatorjev. Kljub temu pa bi morda le kazalo, da voditelji pohoda, alpinisti, GRS, in ZZB NOB v bodoče poskrbe za nekoliko bolj oster režim v domovih. Zakaj bi točili alkoholne pijače, če gre tudi s čajem? In če ze ne gre brez alkohola, naj bo količina omejena, na vsak način pa naj ga ne dajejo vinjenim osebam. Pohod na Stol je za masovnim pohodom v gore na dan planincev naša največja planinska prireditev v letu in edina prireditev v zimskih razmerah. Zato zasluži vso pozornost, predvsem pa še skrbnejše priprave in kontrolo med potekom. Število udeležencev bo nedvomno še raslo, to pa samo, če bomo storili vse, da ne pride do kake nesreče, česar s primernim trudom, opozarjanjem in opremo ne bo težko doseči.
Ing. Pavle Segula
DOUG ROBINSON, PLEZALCI KOT VIDCI
V »Ascentu«, glasilu Sierra Club de San Francisco, je I. 1969 napisal Doug Robinson, znan plezalec josemitske šole, članek »The Climber as Visionary«. članek ima geslo iz Henryja Millerja, ameriškega avtorja, ki ga tudi pri nas po-
znamo iz prevodov: »Če hočemo kaj doseči, moramo najprej videti, nato znati in končno trpeti«. Članek je Robinson oprl na znani spis George Malloryja iz I. 1914 v British Climber's Club Journa »Plezalec - umetnik«, s katerim je hotel povzdigniti alpinizem nad vse druge športe, češ lep alpski dan ¡e kakor velika simfonija in alpinisti iščejo emotivne izkušnje zaradi samih sebe. Mallory |e v članku dokazoval, da umetnik ni samo tisti, ki ustvarja, marveč tudi tisti, ki išče taka doživetja, ki rode umetnost. Robinsonov članek je vreden branja. Ni prvič, da je evropska misel obsedla ljudi »onstran velike luže« in se vrnila v Evropo kot pomemben uvoz, kot odkritje. Ni pa gotovo, da bo postala vodilna misel alpinizma v novem fin de sieclu.
MEDNARODNA EKSPEDICIJA NA EVEREST
Letos gre na pot v Himalajo in to na Everest velika mednarodna himalajska ekspedicija.
Vodi jo Norman Dyhrenfurth, njen cil| pa je orjaška jugozahodna stena 8848 m visokega Everesta. Izbrali so si - diret-tissimo, torej kar »in médias res«. V odpravi so znani »asi«: Avstrijec Wolfgang Axt, Anglež Chris Bonington, Norvežan Odd Eliassen, Francoz dr. Pierre Ma-zeaud, Američan John Evans in podobni. Da pa bodo vsaj ljudje, gre z njimi tudi drobna Švicarka Yvette Vaucher, žena profesorja matematike in znanega plezalca Vauchera. Da ne bo manjkalo sodobno zasukane publicitete, je zraven tudi Toni Hiebeler, ki je s svojim »Alpi-nismusom« ubral nova pota planinske reportaže in alpinističnega magazina, kakršnega do šestdesetih let tega stoletja svet še ni imel.
IHE - mednarodna ekspedicija na Everest - bo rabila seveda velika sredstva. Računajo z 800 000 DM, torej vsaj desetkrat toliko kot poprečna navadna ekspedicija, da ne govorimo o žepnih.
DR. TOM PATEY
Škotski zdravnik dr. Patey se je smrtno ponesrečil v Sutherlandu v steni The Maiden pri spuščanju z vrvjo. Spomnimo se I. 1956, ko je Patey, 24-letni študent, stopil na Mustaghtovver v Karakorumu. L. 1958 je z Mikom Banksom prišel na 7788 m visoki Rakapoši, na Zmajev rep, ki so ga 20 let zaman naskakovali. Poleti I. 1960 je bil na Norveškem in opravil prvi zimski vzpon v Store Trolltindu (smer Fiva). L. 1963 in 1964 je v Zahodnih Alpah utrgal lepe lovorike: severno steno v Aig. Sans Nom, zahodno steno Aig. du Plan, jugozahodni greben Aig. Leschaux, vrsto ponovitev najtežjih vzponov in poskus v Eigerju. Bil je v Evropi
zelo popularen, sijajen plezalec, velik individualist. Zatekla ga je usoda, kakršni so podlegli že mnogi veliki alpinisti. Smrtno se je ponesrečil v steni, ki na Škotskem velja za plezalni vrtec.
to
RAIMUND SCHINKO
Graški alpinist je imel tudi pri nas svoje znance in lahko rečemo tudi občudovalce. L. 1936 je s Sikorowskym preplezal severozahodno zajedo med Rosskuppe in Dachlom imenovano »Todesverschnei-dung«. Veljala je za nepremagljivo. L. 1938 je preplezal jugovzhodno steno Stangenwand v Hochschvvabu, ki so jo šteli med najlepše smeri v Vzhodnih Alpah. Precejšen vpliv je imelo tudi njegovo pisateljsko delo. V Hochschvvabu je rešil vse plezalske probleme do I. 1932. Nekatere njegove smeri, ki jih je plezal brez klinov, še danes vzbujajo spoštovanje pri generaciji raznih superdirettis-sim. Smrt ga je dohitela še mladega v drugi svetovni vojni.
GINO SOLDA
Če današnji plezalci izgovarjajo to ime, jim je samo še zgodovinski pojem, vehk pojem, ne več živ človek. Solda pa še živi. Ni več mlad, saj si je svoj prvi večji uspeh zapisal I. 1936 s 3. ponovitvijo severne stene Zahodne Cine. Tedaj je bil star 29 let, torej jih ima zdaj 64. Njegovo ime je za zmeraj povezano z jugozahodno steno Marmolate. V 36 urah in s 70 klini sta jo zdelala s prijateljem Umbertom Confortom, ki je bil prav tako član CAI Vicenza. Dva dni pred tem je Solda preplezal severno steno Langkofla, 1000 m visoko. Do danes jo je ponovilo komaj 12 navez. Solda še pleza. Petice zmaguje kot prvi na vrvi. L. 1947 je kot 40-letnik s Paga-nijem preplezal južno zajedo v Piz-de-Ciavazes. 20 let je ta smer čakala na ponavljalca. L. 1948 je ponovil jugovzhodni raz v Torre Trieste, ki sta ga 1935 preplezala Cassin in Ratti. 13 let je raz čakal na prvega ponavljalca - Sol-do. L. 1949 je plezal Comicijevo smer v severni steni Velike Cine z Rebuffatom. Vodil ni bistveno mlajši Rebuffat, ampak 43-letni Solda. Ugotovil je, da je v Co-micijevi preveč klinov. Ko je I. 1960 Lothar Brandler filmal v Zahodni Cmi »direttissimo«, je bil zraven tudi 53-letm Solda. Plezal je v severni steni smer, ki je bila plezana šele petič. Sedaj dela kot smučarski učitelj na Passo Tonale.
to
VARSTVO NARAVE
VARSTVO NARAVE V FRANCIJI
Lovski rezervat Aravis obsega 6 občin, 3169 hektarjev. Je drugi tak rezervat v Savo|i. Uživa tudi velik turistični ugled, ker je v teku sistematična gojitev gorske divjačine. Področje rezervata je bilo v tem pogledu že močno ogroženo. Pred desetimi leti je bilo v Vosges komaj deset gamsov. Danes jih je med Grand Ballon in Schluchtom že 100 glav.
V	rezervatu Arve-Giffre, ki obsega 12 000 ha v Haute Savoie, imajo ambiciozen načrt, da ožive področje z izumrlimi sortami divjačine. Pred kratkim so uvozili 7 kozorogov, 4 samice in 3 samce. Računajo, da bo v tem rezervatu kmalu 20 parov kozorogov.
V	Haute Savoie so že I. 1902 izdali odlok o varstvu gorske flore. Prepovedali so trganje, prenašanje in prodajanje pla-nink, encijana, sleča, ciklamnov. Lani je prefekt departmana objavil, da odlok še velja, bolj kot kdaj.
Predsednik republike Pompidou je lani v daljšem ekspozeju poudaril pomen Francije za rekreacijo in istočasno govoril o varstvu narave, ki naj Francijo ohranja pred najrazličnejšo škodo, usmerja nove gradnje, vzgaja ljudi, vodi nacionalne parke, skrbi za množične športe v naravi, skratka za vse, kar pomeni skrb za človeka in njegovo prihodnost. Pompidou je o vsem tem govoril na vladni seji, na kateri so ministri sprejeli pomembne odločitve:
Francija bo dobila svoj četrti nacionalni park v Cevennes, začeli bodo z raziskavami za dva nadaljna nacionalna parka v alpskih masivih Les Errins in Le Mer-cantour, ustanovili bodo enajst pokrajinskih naravnih parkov. Slednjo so konca I. 1970 uresničili. Gre za naravne parke Lorraine, Forêt d'Orient, Morvan, Mont Pilat, Vescors, Camargue, Corse, Volcans, Haut Languedoc, Landes de Gascogne in Brière.
to
KOŠČEK GORSKEGA SVETA
V	NOVI GORICI
Danilo Mokorel stanuje v Novi Gorici, v ulici Grčni. To je ulica, ki je nastala po drugi svet. vojni, na gričku ob glavni cesti. Tu je sedaj okrog 100 novih hiš.
V	eni od teh stanuje Danilo Mokorel, planinec. L. 1964 je na poti z Mangrta že nizko v gozdu zašel med jagode. Tedaj je ugledal grmiček planik. Izkopal ga je in odnesel s seboj. Na vrtu doma je med skalami uredil gorski kotiček. Vsa pretekla leta so mu v juniju cvetele planike zelo bujno. Prvo leto so pognale 4 cvetove, potem 7, lani 23, letos 18. Pozneje je Danilo obogatil svoj gorski kotiček na vrtu še s planinskimi nageljni,
avrikljem in encijanom z Dobrče, s Stola v Karavankah in izpod Begunjščice. V vročih dneh mora planike zalivati s kockami ledu, sicer pa z mehko vodo iz kapnice.
Strokovnjaki trdijo, da se planike v nižinah ne obnesejo. Mokorelove izkušnje pa govore nasprotno. Morda je način gojenja vzrok, da cvetovi ne pozelene m da ostanejo taki kot v gorah. Sam Danilo meni, da po vsej verjetnosti prispeva k uspehu predvsem to, ker te planike že prej niso rasle tako visoko v gorah. Bodi tako ali tako. Planinec Mokorel si je ustvaril gorski kotiček v goriškem podnebju, kar je zares nekaj nenavadnega, lepega, prijetnega.
Skočir
75-LETNICA PRIJATELJEV PRIRODE
»Naturfreund« je lani praznoval svojo 75-letnico na zelo slovesen način. Izšla |e tudi slavnostna številka njihovega glasila »Der Naturfreund« (63. letnik, zv 3/4 1970).
Uvodno besedo je napisal zvezni predsednik Jonas, sam član naturfreundov. Ni naključje, da je bil eden od ustanoviteljev tega delavskega planinskega društva tudi študent Kari Renner, kasnejši avstrijski kancler in zvezni predsednik. S ponosom omenja Jonas, da je »Naturfreund« danes trdno zasidran v 14 državah, samo v Avstriji pa ima 105 000 članov in spada med najvažnejše organizacije povojne Avstrije.
Poleg zveznega predsednika Jonasa so poslali pozdrave z avtogrami dr. Kreisky, zvezni kancler, dalje minister za notranje zadeve, minister za socialno upravo, prosvetni minister, minister za promet in državna podjetja, predsednik delavske zbornice in predsednik avstrijskih sindikatov. Dr. Kreisky pravi med drugim: Delavski razred se je obenem s političnim bojem zavzemal tudi za duhovno osvoboditev. »Izobrazba osvobaja, znanje je moč« je pisalo na zastavah delavskega gibanja. In še,- »Delavec, ki pije, ne misli, delavec, ki misli, ne pije.« Organizacija »Naturfreunde« je mnogo pomenila za družbeno uveljavljanje delavstva, z razvojem društva so rasle tudi njegove naloge, njegovi cilji so postajali vedno večji. Danes je njegova glavna naloga, da vodi delavstvo pri oblikovanju prostega časa, ki ga je vedno več. Prijatelji narave se morajo upirati odtujevanju človeka, ki ga omogoča napačno vodena industrija s tem, da komercialno manipulira z delavčevim prostim časom. Velika naloga društva je tudi v varstvu narave in seznanjanju ljudi z nevarnostmi v gorah.
T. O.
iz planinske
literature
NAJBOLJŠI PLANINSKI SPIS
Žirija za pregled in oceno spisov, ki so prispela na podlagi razpisa, objavljenega v XI1/70 številki Planinskega Vest-nika, se je sestala, dne 15. 3. 1971 ob 18. uri v Domu slovenskih planincev, Dvoržakova 9, Ljubljana. Žirijo so sestavljali: dr. Miha Potočnik, dr. Matjaž Kmecl, Tone Strojin, prof. Marijan Krišelj in prof. Tine Orel. Vseh sestavkov, ki so prispeli v roku, kot ga je določal razpis (5. jan. 1971), |e bilo 15.
Žirija je tekste ocenjevala po točkovnem sistemu od 1 do 10. Razpisane so bile nagrade: I. nagrada - 1500 din, II. nagrada 1000 din, III. nagrada 800 din in žirija je soglasno sklenila, da si I. in II. nagrado delita Lado Božič s spisom Kozjak po tridesetih letih in Marko Čibej s spisom Kontra-punkti.
Tretjo nagrado pa je prisodila Danilu Cedilniku za spis Zametena gaz. Vsi trije spisi izidejo v PV.
Za objavo v PV pa je žirija izbrala še naslednje spise: Mirko Šoštarič - Moja gora, Ludvik Košir - Janezova obnova, Vesna Manfreda - Prvo srečanje s Triglavom, Janez Jeram - Zadnjikrat peš na Kanin, Janez Mulej - Moji planinski spomini, Milan Cilenšek - Paberki s transver-zale, Matija Turna - Kako me je osvojil
štiritisočak.	.....
Predsednik žirije
Marijan Krišelj
NAŠE PLANINE 1970
Glasilo PS Hrvatske in PS Bosne in Hercegovine je v XXII. letnik stopilo obogateno z novo rubriko » Urednikov pogled«. Zamisel in izvedba skozi vse leto dokazuje, kako je ta poteza uspela v praksi. Prav gotovo je ena najbolj vidnih rubrik, saj s pravo mero opozarja, kaj je trenutno aktualno, ocenjuje planinske akci|e, opozarja na problematiko koč, prinaša recenzije člankov, pisma bralcev itd. Urednik tudi sam v uvodnem sestavku opozarja na namen nove rubrike, ki na| bralce seznanja o tistih dogodkih in problemih, ki niso dobili mesta v drugih rubrikah, pa so vredne zabeležbe. Poudarja, da zabeleženo ni uradno stališče planinske organizacije niti uredništva, temveč subjektivna ocena urednika. Ta pa je že po svoji funkciji blizu najboljšim informacijam.
Če je »Urednikov pogled« velikega pomena za informiranost bralcev, ima tudi velik pomen za literarne sodelavce, če urednik v svoji rubriki na primeren način opozarja na pomembnost posameznih člankov, ki zaslužijo večjo pozornost, jih komentira, dopolnjuje z geografsko-zgo-dovinskimi podatki ipd. S tem v zvezi pri recenziji »Naših planin« letnika 70 opozarjamo na novo prakso uredništva, da pri večjih alpnističnih oz. planinskih podvigih s posebnim pripisom opremlja članek s podatki, ki bi zanimali bralca, zlasti pa ponavljalca ture. To je uredništvo storilo pri opisu ture na Demavend oz. posredno pri opisu ture na Ararat. Toliko
STANKO KLINAR
PLANINSKI VODNIK - KARAVANKE
Dve leti že pripravljamo serijo slovenskih planinskih vodnikov, zbirko, ki bo zajela vso Slovenijo. Ze sama zasnova nam je vzela precej časa, tudi jzbira avtorjev in reduktorjev ni bila lahka naloga, da ne poudarjamo finančnih težav, s katerimi se redno srečujemo.
Sedaj so glavni problemi za večino vodnikov rešeni in junija letos pricaku|emo iz tiskarne že prve izvode vodnika po Karavankah, ki ga je napisal Stanko Klinar. Vodnik bo izšel v formatu 12X16 cm, vezan bo v polplatno s plastičnim zaščitnim ovitkom. Imel bo okoli 300 strani, trobarvne grebenske skice in fotografije na umetniškem papirju. To bo prvo samostojno delo o naši najdaljši gorski verigi ter prvo, ki bo gorstvo obravnavalo kot celoto ne glede na državno me|0.
Cena v prednaročilu je 40 din, v prodaji pa bo verjetno po 60-62din. Vplačila za prednaročilo sprejema
Planinska zveza Slovenije
Dvoržakova 9 (312-553) žiro račun 501-8-5/1
61000 Ljubljana
do 31. maja 1971. Ne pozabite točno napisati svoj poštni naslov!
Za planinsko založbo Urednik Franci Savenc I. r.
bolj kot pri opisih takih eksotičnih vrhov, ki jih bralec vsaj nekoliko pozna iz geografije. bo potrebno spremno besedilo zlasti pri opisih bodočih denimo ekstrem-no težkih plezanj v stenah Centralnih Alp. Taki podatki poleg grebenske skice z označbo gora in osnovni tehnični podatki plezanja potrebujejo tudi nekaj alpinistične zgodovine.
Čeprav imajo »Naše planine« določen krog stalnih sodelavcev, omenimo tokrat posebej Vlada Oštriča v »Planinarskih marginalijah«. Po poglobljenosti v gradivu, ki ga obdeluje in nanj s tem opozarja, po vsestranosti in pogostosti objavljanja bi zaslužil posebno rubriko. Lanskoletni letnik »Naših planin« ima vrsto odi ičnih člankov, esejev, potopisov in spominskih zapisov. Zal prostor ne dovoljuje, da ponovno naštevamo že znane avtorje, posebej pa še njihovih člankov. Zadovoljimo se z nesporno oznako, da ima glasilo omnibusno pestrost, da so zastopane vse oblike literarne dejavnosti in vsa področja planinskega delovanja. V tem pa sta pravzaprav mik in moč glasila. Iz lanskega letnika je tudi sicer razvidna aktivna dejavnost hrvatske planinske organizacije in društev posebej v velebitskem letu 69, ki je razgibala planinsko dejavnost na vseh posebej pa na kulturno-literarnem področju. Podobno tudi planinci iz BiH - posebno za slovenskega bralca-planinca, ki bosanske planine manj pozna - odkrivajo s svojimi opisi, doživetji in fotografijami planinski svet, ki ga velja obiskati. Iz rubrik glasila pozoren bralec posname, da glasilo spremlja tudi posamezna društva in pomembnejše jubileje. Svojo vrednost imajo »Naše planine tudi pri objavljanju takih pregledov, kot je npr. pregled transverzal v Jugoslaviji. Znano je, da je v Jugoslaviji mnogo transverzal in zanje mnogo interesa, malokje oziroma nikjer pa skupaj^ objavljenih toliko podatkov kot npr. v članku Mehmeda Šehiča iz Sarajeva. Sicer pa so »Naše planine« že v prejšnjih letnikih s simpatijami spremljale vsako novo trans verza I o.
S stališča medrepubliškega sodelovanja je zabeležiti, da dr. Zeljko Poljak in sodelavci, kot so dr. Ivo Lipovščak in Zeljko Hlebec spremljajo tudi Planinski Vestnik in objavljajo prevode zanimivejših vesti. Oprema XXII. letnika je standardna z umetniško ubranimi motivi na ovojnih straneh in pestro notranjo dokumentacijo k besedilu.
Glasilo obsega 320 strani vezanih v 6 dvojnih številk. Ureja ga že vrsto let razgledani urednik dr. Z. Poljak z redakcijskim odborom. Naročnina znaša 20 din, cena posamezne števlke je 8 din. Naročila sprejema uprava »Naših planin«, Zagreb, Gajeva 2 a.
Tone Strojin
PROBLEMI PLANINSKE LITERATURE
O tematiki planinske literature se spričo poplave planinskih knjig in raznih periodik vedno bolj govori. Po navadi -spričo značilnosti modernega časa - najprej ironično o modrovanju po poti, o hroščkih ob poti, četudi so drekobrbci, o rožicah ob žuborečem potočku, o zavzetosti nad bleščavo snega in ledenikov, o doživetjih šeste stopnje, o nežnosti planinskih trat in cvetočih blazinic med pečmi, in ne nazadnje o blagih učinkih planinske poti na zdravje brumnega popotnika.
Kaj je torej tisto, kar bi sodobni človek o hribih rad bral, če spričo televizije in stripov in podobnih stvari branje sploh še potrebuje? Zelo verjetno je res, da dolgih člankov poprečen sodobni človek ne prenese. Zato rote vsi uredniki svoje sotrudnike: Pišite o čemerkoli, samo vse na kratko. Če bi Kant pisal danes »kritiko čistega razuma«, bi najbrž moral opraviti na treh straneh, je nekdo zapisal. In seveda mnogo slik. Moderni človek je vizuelen, skozi oči sprejema nagloma vse, kar treba: kino, televizijo, dia, foto, stripe itd. Vse je dobro, samo da je zraven nekaj senzacije, nekaj česar ne srečaš vsak dan.
Literatura - čemu? Poprečen človek shaja z reportažo in s pornografijo. Res? Vendar se slednja v zvezi z gorami doslej še ni obnesla. Vsekakor pa je na mestu dokumentarno in stvarno pisanje, to terja potrošniška miselnost. Ta nesrečna potrošniška miselnost, razčlovečenje, nič drugega.
Tako razmišljajo po bolj razvitem svetu. Njegova miselnost vdira tudi k nam. Vendar se juha tako vroča ne sne. Mnogo je ljudi, ki jih prav ta miselnost dolgočasi. Zele si uiti, uiti sredini, ki ji je podlegla. Gore jim pomenijo eldorado, v katerem lahko zažive prvobitnejše življenje. Beseda o tem življenju ne more biti drugačna, kot je doživetje. Če to dobi modernejši okvir, če se oblika modernizira, potem res ne stojimo pred zagato, pred stisko planinske literature, ki je v zadnjih 30 letih res neznansko narasla. Svetloba, ki prihaja z gora, bo človeka gotovo osrečevala tudi v stiskah modernega časa. Človek težko živi brez sreče. Kolikim je že in kolikim bo še gorska narava pomenila pot do nje! Na to naj pomislijo vsi, ki pišejo o svojih doživetjih v gorah in o krizi planinske literature.
T. O.
razgled po svetu
TERMO-GOLENICA (gamaša, ogležnjica) ali tudi vrhnja obutev je za himalajce izredno važna. 2e leta in leta so se ubadali brihtni možje s tem problemom. Nemci pravijo, da so ga rešili za svojo uspešno ekspedicijo v I. 1969. Zavrgli so dosedanje konstrukcije iz klobučevine in kože, težke in okorne, povrh pa še občutljive za močo in mraz, ter posegli po modernih snoveh. Rezultat nemških konstruktorjev je ogležnjica iz treh plasti, ki ima vsaka svojo funkcijo. Zunanjo je dala firma iz Waiblingena. Je iz nylona z acrylsko plastjo in torej popolnoma ne-premočljiva. Ker je povsem gladka, sploh ne pomrzne in se v globokem snegu prav nič ne tare. Srednjo plast tvori folija NCR z aluminijasto povrhnjico. Folija na meji med toplimi plastmi ob telesu in mrzlimi zunanjimi preprečuje toplotno sevanje. Tretjo plast tvori pokrovka airex iz PVC materiala, ki izredno slabo prevaja toploto in ne vpija vlage. Vse tri snovi so več let preizkušali - prvo z nahrbtniki, drugo v vesolju, tretjo v bivakih za sedišča in ležišča. Ogležnjica je tako sestavljena, da se zavezuje z eno samo vezalko in to tako, da sneg ne more priti med njo in čevelj. Slaba stran pa je ta, da s to ogležnjico ni možno plezanje v skali. To bodo morali še popraviti.
Sedanjo konstrukcijo izdeluje Z. Kerner iz Munchena na Nymphenburger str. 137. Stane 40 DM.
NAJTE2JI GRANITNI STEBER - alpinistični seveda - je menda južni steber v El Capitanu v dolini Yosemite. 34-letni Leo Schlommer, avstrijski vojaški gorski vodnik, ga je s Parnerjem preplezal v 5 dneh. Dotlej ga ni ponovil še nihče. 27-letni Peter Habeler, kandidat za Rupal v Nanga Parbatu, je z Angležem Scot-tom prav tako I. 1970 zmogel Salathe-Tour v El Capitanu. To pa je bila 12. ponovitev. Habeler je izjavil: »Slab nadomestek za Rupal!«
UIAA NA KRETI. Generalne skupščine UIAA na Kreti 21. junija 1970 se je udeležilo 20 držav z 22 zastopniki: Zah. Nemčija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Španija, ZDA, Francija, Velika Britanija, Madžarska (Magyar Hegymaszo klub), Italija, Luksemburg, Nizozemska, Peru, Poljska, CSSR, Turčija, Jugoslavija in Grčija. SZ se je telefonično opravičila. Po skupščini v Pragi se v UIAA ni kaj posebnega zgodilo. O urejanju zadev z I KAR smo poročali na drugem mestu. Predsednikovo poročilo na Kreti je govorilo še o težavnostni letnici UIAA, o zaščitni znamki UIAA, o komisiji za varstvo narave in komisiji za varnostne metode. Predsednik mladinske komisije
dr. Hans Faber je bil razočaran, ker so se zataknila mednarodna srečanja, in se je zato posvetil načrtom za bodočnost. L. 1971 bo srečanje na Poljskem in v Avstriji, I. 1972 v Bolgariji, I. 1973 pa v SZ na Krimu. Na skupščini je o varstvu gora poročal Švicar Roubal, o delu komisije za varnost Francoz P. Henry, o CISA -IKAR pa Švicar Erich Friedli. V razgovoru o slednjem je nastopil tudi senior dr. R. Campell.
CARLO MAURI je bil lani na ekspediciji v Patagoniji. Hotel je priti na Cerro Tor-re, pa mu ni bil kos. V tedniku »Domenka del Corriere« je podvomil v uspeh iz I. 1959, o katerem je poroča! Cesare Maestri. Maestriju se je tedaj v Cerro Torre prijatelj Toni Egger ubil. Maurije naskočil pošteno ime Cesara Maestrija, ki je bil pred 10 leti idol italijanskega alpinizma.
8 JAPONSKIH EKSPEDICIJ je bilo leta 1970 v Himalaji. Prava invazija ljudi iz dežele vzhajajočega sonca, saj je bilo iz drugih delov sveta I. 1970 komaj 6 ekspedicij. Med drugim so Japonci dvakrat stopili na Everest in na Makalu. -Vsega skupaj je bilo I. 1970 141 Japoncev na nogah proti najvišjim vrhovom na svetu. Poletje I. 1970 je v Nepalu terjalo 11 smrtnih nesreč v Himalaji. Od teh so bili 3 Japonci, 1 Anglež (Jan Clough na Annapurni) in 11 šerp.
DODATEK K CEPINU so začeji propagirati v Nemčiji, da bi zmanjšali število nesreč v strmih ledenih strminah in v zasneženih žlebovih. Dodatek obstoji iz lopatice, ki se lahko pritrdi na oklo cepina, na plezalsko kladivo, na ledno kladivo in kladivo - cepin. Aluminijasti list tehta 16 dkg, je 18 cm in 14 cm širok. Uporaben je tudi za kopanje snežnih jam, za pripravljanje bivakov, za zelo učinkovito zavoro, za kopanje v plazovih, za strme krajne poči, za reševanje iz ledeniških razpok. Pravijo, da so dodatek k cepinu vsestransko preskusili. Omogoča tudi hitrejši vzpon in ročnejše varovanje, kot je varovanje s cepinom brez dodatka.
TU FELIX AUSTRIA! Princ Aga Khan, vrhovni poglavar izmaelitov in velik bogataš, pravzaprav že dalj časa pojem bogatina, je zašel v zimskošportno gospodarstvo. Na muho je vzel Bad Gastein, kjer bi rad spravil na noge velikanski turistični načrt, po katerem naj bi »Turški smuški cirk« (Tauern Ski-zirkus) dosegel prevoz 24 000 smučarjev na uro. Različne naprave naj bi skupno zmagovale 20 000 višinskih metrov.
Kaj mora planinec vedeti, če se vozi v avtomobilu
Ker nas. planmci ne hodijo samo po hribih, temveč se vozijo množično z avtomobili,	katerim dandanes
pret. nepredvidena nesreča z več ali manj hudimi posledicami, nastane po vsaki	nesreči vprašanje
odškodnine za prizadete v breme zavarovalnic. Ker so tozadevni predpisi le malo	znani, pojasnjuje zadevo v naslednjem sestavku
zavarovalnica »Sava«
Priložnostni in poslovni potnik
Za priložnostnega slučajnega potnika označujemo osebo, ki se kot gost prevaža v tujem avtomobilu zastonj, ali pa morda proti napitnini. V zadnjih 10 letih se je iz priložnostnih potnikov izločil poseben poklic avtoštoparjev, ki v počitnicah preplavljajo Evropo.
Značilna je okoliščina, da je Slovenija, kjer je svojčas veljal avtomobilski zakon iz leta 1908 kot pozitivni pravni predpis, ki je izrecno priznaval manj pravic priložnostnim potnikom, kot potnikom, ki so vožnjo plačali, prva odpravila razliko med tema vrstama potnikov glede obsega pravic. Tako je pri nas v Sloveniji že leta 1961 izšla prvič sodba, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče SR Slovenije, da odgovarja lastnik motornega vozila za potniku povzročeno škodo, ne glede na to, ali vožnjo plača ali ne, po objektivnem načelu kot lastnik nevarnega sredstva. Po tem datumu so začele tudi zavarovalnice v Sloveniji priznavati priložnostnim potnikom-avtoštoparjem odškodnine, če je šlo za manjše odškodninske zneske do 2000 din, za katere je bilo pristojno v prvi stopnji Okrajno sodišče, v zadnji stopnji pa nase vrhovno sodišče.
V ostalih republikah naše države pa so sodišča vse do leta 1969 priznavala priložnostnim potnikom manj pravic kot poslovnim potnikom, to je priznavala so odškodnino le po krivdnem načelu. Res je Zvezno vrhovno sodišče v Beogradu že leta 1964 zavzelo stališče, da imata obe vrsti potnikov iste pravice, vendar je ostala ta sodba neopažena in neupoštevana.
Tako sta leta 1965 izšla dva priročnika iz področja zavarovalstva, eden v Beogradu pri Zveznem zavodu za javno upravo in drugi v Zagrebu v informatorjevem priročniku za kadre, ki sta oba zastopala stališče da avtomobilist ne odgovarja objektivno za škodo, ki jo trpi priložnostni, slučajni potnik - avtoštopar' Poudarjamo, da n. sporno jamstvo zavarovalnice za tovrstne potnike, sporna je le avtomobilistova odškod-ninska odgovornost.
Priročnika navajata, ..da je uslužnostni prevoz, od katere prevoznik nima nobene koristi, pri katerem je popolnoma neza.nteresiran in ga opravi le za to, da osebi, ki jo prevaža, napravi uslugo brez kake prot,usluge. Ne obstoji nobena pogodba med strankama, temveč samo enostranska kretnja uslužnosti zaradi cesar se ne more pojaviti vprašanje pogodbene odgovornosti. Potnik-žrtev more uspeti s svojim odškodninskim zahtevkom le, če dokaže krivdo prevozniku ali ljudem, ki jih uporablja prevoznik pri svojem obratu.«	H
Ko pa je v letih 1969 Zvezno vrhovno sodišče ponovno reševalo vprašanje pravic priložnostnega potnika m je ponovno zavzelo stališče, da ni upravičena diskriminacija med priložnostnim potnikom in poslovnim potnikom, so sodišča v državi po tem datumu spremenila svojo prakso in odslej ni več razlike med obema vrstama potnikov.
Tuje zavarovalnice: švicarske, nemške in avstrijske težko razumejo sedanjo prakso jugoslovanskih sodišč do priložnostnih potn.kov-avtostoparjev, ker pri njih priložnostni potnik še vedno ni izenačen s poslovnim potnikom m ,ma prvi odškodninske pravice le po krivdnem načelu, dočim pa ima poslovni potnik odškodninsko pravico v vsakem primeru.
V Italiji tega problema ni in ga ni bilo, ker je tam vedno veljalo pravilo, da avtomobilist odgovarja za poškodbo stvari in oseb le, če ne more dokazati, da je vse storil, da bi nezgodo preprečil Ne velja teda, objektivno načelo o odškodninski odgovornosti, temveč le krivdno načelo, vendar s preokre-njenim dokaznim bremenom, kar pa je praktično zelo blizu odgovornosti po objektivnem načelu. Prevažanje pr.loznostmh potnikov-avtoštoparjev je človekoljubno delo, vendar pa mora voznik ki na cest, I. reda nenadoma ustavi zaradi lepe štoparke. ne da bi o svoji nameri predhodno obvestii ostale udeležence cestnega prometa, plačati globo za prometni prekršek
TOVARNA DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA
Telefon: Radeče 81-950, 81-951 T/skoči račun pri NB Celje 603-11-1-1030 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZIDANI MOST
-PAVLIH A JE ZNIŽAL NAROČNINO! _ P A V L I H A JE TISKAN NA BOLJŠEM PAPIRJU! _ PAVLI H A JE VSEBINSKO BOGATEJŠI!
TO SO TRI DOBRE NOVICE ZA BRALCE PAVLI H E
3 zbira
LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2 V
PROIZVAJA: vse vrste brezlesnih papirjev in heiiografski in foto papir, paus ..Radeče« papirje za filtre itd.
kartonov, specialne papirje, surovi papir, kartografski specialni risalni
KUPUJTE VSE MODNO BLAGO V NAŠIH POSLOVALNICAH:
ROKAVIČAR - Titova cesta 17. telefon 23-415.
Pletenine, trikotaža, rokavice PIONIR - Titova cesta 17. telefon 21-597.
Vsa oblačila za otroke, igrače NOGAVICAR - Nazorjeva 3, telefon 23-414.
Nogavice vseh vrst JELKA - Miklošičeva 34, telefon 314-134.
Modno blago vseh vrst MAJA - Miklošičeva 10, telefon 312-024.
Specialna trgovina za ženske rokavice, nogavice, perilo, pletenine
IZDELUJE:
vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku. Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku, v rdeči, modri al, siv. barv,
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU
TRGOVSKO PODJETJE
Telefon: 22-521, 22-571