Cena edne številke dinar.
Poštnina v gotdvčinj plačana.
% I
3
1
S <3
v*
LETO XX. MARIJIN LIST. št. 11. NQV g 1924
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija.
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto doma 10 Din., v Ameriko 50 Din.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. mcš i dobijo k listi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga, tak doma kak v Ameriko.
E. BALKANVI D. LENDAVA
Pravila podružnice „Svete Vojske" proti pijanosti i razviizdanosti. (Dale.)
V odbori podružnice naj se zvoli vodja »Mladih junakov". Za to mesto naj se izbere najbole sposobna i goreča kotriga odbora, lehko tOdi predsednik,podružnice sam. Njegova naloga je; »Mlade junake" zbirati, je navdušiivati za zdržnost i jakost i paziti, da se giblejo v pravih mejaj.
»Mladi junaki" izvolijo pa iz svoje srede tudi sami svojega predsednika i primerno število odbornikov. Tej naj svoje šolske tovariše pridobivajo za »junake", je spodbujajo za zdržnost i dostojnost i pazijo, da bodo vsi verni svojoj obliibi.
Da b5do »Mladi junaki" istinsko junaki, ne samo na paperi, nego v istini, da bodo osvedočeni o pogtibonosnosti pijančiivanja i potrebi zdrž-nosti i vneti za j&kostno živlenje, potrebujejo primeren navuk i večkratno spodbudo. To dvoje jim ma dati: 1. glasilo, 2. sestanki.
1)	Njuvo glasili je »Mladi junaki", štero naj »junaki« vkiipno naročijo pri svojem vod teli.
2)	Sestanki morajo, biti bar štirikrat na leto. Vršijo naj se podobno kak sestanki odraslih: a) pesem, b) govor, čtenje ali deklamacija, c) razgovor, pritožbe, pitanja, pojasnila, č) molitev za popuno zdržnost i očanaS, d) pesem.
Zaveza (obittba)
se napravi s sledečimi rečmi: Bogi na čast i v zadoščenje za grehe svoje
i grešnikov, vdanih pijančuvanji, se zavežem s častnov rečjov za čas--,
da bom vsigdar i vseširom verno spunjavao dužnosti I. stopnje »Svete Vojske": popuno zdržnost (II. stopnje »Svete Vojske": popuno treznost).
Ne dam se siliti i ne bom silo nikoga k pitji i si bom pri svojih najbolših močaj prizadevao pospešiivati namene »Svete Vojske" proti pijančiivanji i vsakoj razviizdanosti.
Molitev za popuno zdržnost
obdarjena z odpustki;
Moj Bog i Ofa, da ti pokažem svojo lubezen i da ti .vrnem razžaljeno čast i pripomorem k zveličanji duš, trdno sklenem, da dnes ne bom pio ne vina, ne kakšne druge opojne pijače. — To premagUvanje darOjem tebi i je združim z daritvov tvojega Sina Jezuša Kristuša, ki se darflje vsakši den na oltari na tvojo čast. Amen. (300 dni odpustka. — Pil X. 29. marca 1904.)
Odpustki „Svete Vojske".
I. Popuni odpfistek dobi:
1.	Što pobožno prejme svestva:
a)	na den, kda se što v driižbo vpiše,
b)	ob smrtnoj v6ri,
2.	što prejma svestva, obišče ceikev i tam moli:

Nevtepenoj sladkoj materi!
»Predragi, jako sta nam toti en moški i edna ženska škodila ali, hvala Bogi, po ednom moškom i po ednoj ženski se vse popravi i to ne brez velike zaloge milošče. 1 ne je vednaki greh i dar; nego vrednost kvara prekosi velikost dara. Tak je te naj-modrejši i najrazumnejši mešter ne potro, ka je bilo polomljeno, nego bole hasnovito popravo, da bi nam najmre novoga Adama stvoro iz staroga, Evo bi pa prelejao v Marijo". (Sv. Bernard apat: De Verbis Apocal. C. 12.)
Nova Eva si Marija, Nova mati. Stara Eva je grešila. Sveti dati
Samo grešnike je mogla: V smrt rodila, — Ti v živlenje, Mati moja. — Mati mila 1
Tam pod križom si rodila DOše naše.
Oda si vidla vmirat Sina, Vso Najslajše. Z srca svojga si rodila dOšo mojo ... Sladka ljflbav! . . . Povračila Dam ti vnogo.
Srčen.
Krščanski navuk.
1. Zapoved. — Marijino nadčastenje.
Bi. D. Marija je brez greha poprijeta. Čast Zveličitelova je to zahtevala.. K> le Prišo samo zato na svet, naj zbriše greh, bi mogo toga trpeti na dflši svoje ljubljene matere? Sv. Tomaž Akvinski vči, ka če Bog koga na kakšo visoko čast podigne, njemi tQdi da k toj potrebne milosti. Zato je dao tfldi Dev. Ma-
riji za bože materinstvo potrebne milošče. Mati najsvetejšega Boga je pa potrebovala najsvetejšo, vsega greha prosto diišo. I to njoj je dao dober Bog. Lepo pravi sv. Cyril Aleksandrijski: „Nišče ne bo hiše, štero je za svojo lastno potrebočo dao postaviti, najprle svojemi sovražniki prepflsto; tem menje je mogo zato sv. Dflh Marijo, svojo cerkev peklenskomi sovražniki v last dati." Ne jo je mogeo. Proti trditvi, ka bi boža mati gda sveta pod oblastjov hfldoga duha bila, se ešče naša grešna srca pačijo, ne ka bi v to moglo najčistejše bože oko privoliti. Brezi greha je poprijeta BI. D. Marija. Sv. Očaki so jo vsigdar zvali za „nevtepeno" (brezmadežno) Devieo i krščeniki so od nekdaj jo častili pod naslovom „nevtepena" nebeška kraljica i so njoj na čast podobe gorpostavljali. Leta 1854. dec. 8. je sv. Maticerkev po IX. Pius papi celomi sveti razglasila versko pravico, ka je BI. D. Marija brez zamazka poprijetnoga greha poprijeta. Petdesetletnico te razglasitve je 1. 1904. jako slovesno obhajao celi svet. V našoj Slovenskoj Krajini se je nepopisno lepo svetila ta petdesetletnica v Črensovcih. Že dvajseto leto tlačimo od tisti mao, pa li še z veseljom i navdušenjom gučimo od tiste lepote, štera nas je omamila te, od tiste pobožnosti, štera nas je napunila te. Posebno se pa spominamo tiste slavnosti zato, ar je ona zibala zibelko našega Marijinoga Lista „Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmožna Gospa Vogrska." Te se je on narodo, Dev. Marija nam ga je sprosila. Dar Nevtepene, Brezmadežne Deve je, o kak, kak bi ga mogli mi Slovenci Slovenske krajine zavrčti ? Naslov „Zmožna Gospa Vogrska" smo v novoj državi opOstili, ar se po zapovedi Kris* tušove Materecerkvi pod „Zmožne Gospe Vogrske" v našem orsagi kak tiidi v drugih orsagah zvOn Madjarske ne sme svetiti. Cerkev ga samo na Vogrskom dovoli obhajati. Pa naslov „Nevtepena" (Brezmadežna) nam je ostao, da nas opomina, naj tudi naša srca bodo nevtepena, naj ttfdi naše duše bodo brez zamazka, to je brezmadežne. Dober Bog je to versko istino, ka je BI. D. Marija brez greha poprijeta, potrdo z čfldežnim njenim prikazanjom v Lourdesi na Francuskom 1. 1858, gda je nebeška kraljica na pitanje pobožne deklice Bernardke što da je, odgovorila: Jaz sem nevtepeno poprijetje". Ki ne bi vervao, ka je Marija brez greha poprijeta, bi včino veliki smrten greh i postao krivoverec.
Pomagajte vernim dušam v vicah!
Mesec november je ena velika prošnja za vse nas, prošnja, da bi se spominali z naših pokojnih, z vseh pokojnih. Vera nas vči, ka je purgatorium, v šterom se dflše z trpljenjom čistijo do sodnjega dneva. Po tom več ne bo vic. Vsi, ki so brez smrtnoga greha mrli i ne meli za nebo še zadosta čisto dušo, so prišli i bodo prišli v vice. Teh ogenj jih bo tak dugo zoro, dokeč ne dozorijo za nebo. Sami sebi te trpeče dflše ne morejo pomagati. Boža reč nam potrdi to; „Po smrti ne more nišče več delati." (Jan. IX. 4) Čeravno sveto živejo te duše, trpijo junaško, greha včiniti ne morejo, nego samo dobro, njim vse to ni za minuto ne pomaga. One so privezani rob, ki se genoti ne more, ki samo kričati zna. Kričijo pa k nam živočim na zemlji i svetcom v nebesa za pomoč.
Sveta Maticerkev 1. novembra obhaja god vseh Svetcov i nas vse pozove, da se obrnemo na nje i prosimo 1) za sebe, da se borimo za nebo po njihovom zgledi i 2) za verne duše v vicah, ki so njihovi bratje, sestre, zato pa obhajamo ž njihovim svetkom zdrflženo teh spomin. Glejte kak dobra mati je kat. Maticerkev. Pripela nas vkup vse tri brate te dni — svetce v nebi, nas vojskflvajoče se na zemli i duše v vicah — da spoznamo, ka smo ednoga Oče deca, edne nebeške Matere ljubljenci i si pomagamo.
Pa pomagajmo si! Prosimo Svetce za verne duše! Sveta Matercerkev nas vči, da dušam v vicah lehko pomagamo z sv. mešov, molitvov, almoštvom i drflgimi delami pobožnosti, predvsem pa li z svetov mešov. To je navuk sv. Matercerkvi izročen na lyonskom i tridentiskom občinskom cerkvenom spravišči, O bogajmo Matercerkev! Pomagajmo onim, ki si ne morejo pomagati i ki so jako-jako lflbili nas v življenji, še bole nas pa lflbijo zdaj. Molimo, zatajiijmo se, dajmo v dobre cile, pred vsem pa po-slflšajmo sv. meše za verne duše! DOšice, ne pozabimo, ka ki šče smilenje dobiti, more sam smileni biti. Jezuš nas vči tak I Bodimo smileni do dušic v vicah,
Dariivanje BI. D. Marije v cerkvi.
Nov. 21. sveti sv. Maticerkev god, ka je BI. D. Marija, kak malo dekličko pripelala njena mati sv. Ana v jeruzalemsko cerkev i jo izročila za božo službo. Sv. Jdnoš damascenski etak piše od
toga dogodka: Joachim si je za ženo vzeo najplemenitejšo i vse hvale vredno ženo Ano. I kak je tista prvejša Ana, gda je bila nerodovitna, po molitvi i oblObi dobila sina Samuela, ravnotak tiidi ta je po prošnji i oblObi božoj dobila mater Sina božega, naj ni ta ne zaostane za drOgimi plemenitimi materami. Tak je zato milošča (to najmre pomeni Anino ime) gospo porodila (to znamenGje pa Marijino ime). Vsega stvorjenoga sveta je najmre kraljica postala, gda je postala mati Stvoritelova. Rodila se je pa v Joachinovoj hiši i je v cerkev odpelana.
1 zatem se je gojila v hiši božoj i polevao jo je sv. Dfih, da kak rodovitna olivka postane vseh jakosti pribivališče; štera te tak svojega dfiha odtrgala od vsake poželjivosti toga žitka i jela i je tak nevtepeno obdržala dušo z telom vred, kak se je dostajalo to za ono, ki je mela Boga poprijeti v svojo utrobo" (Lib. IV. cap. 15.) — Oda prečtete te lepe reči, matere ne spozabite to včiniti: 1) prosite detece Marijo za svojo deco, naj ta čista bo; 2) zgonite deco svojo k Marijiki tudi z tov prošnjov. — O kak lepo bi Vas bilo viditi te den pri Srci Jezušovoga oltari v Črensovcih, farne matere ! Znate zakaj ? V tom oltari je lepa podoba deteta Marijike I Pridite! Marijika vas čaka, pridite!
Strašne posledice pijanstva!
1. Oča.
Na samotnoj vulici sam srečao moža. Močna postava! Globoko vdrte oči kažejo vgašajoči ogenj, obraz je bole podoben starci, kak moži. Slabo je oblečen, na nogaj nosi ostanke raztrganih črevlov.
.Moram vam povedati svojo zgodovino, tak me nagovori. Ne vem, če šče smem viipati, a moram vam povedati, srce je prenapunjeno bridkosti. Bio sam sin bogatih starišov. Meo sam ženo, mlado, dobro, lepo i bio sam srečen. Dva sina i edno hčerko sva mela. Prišla je nesreča. Začno sam piti. Nesam se več brigao za trgovino, pomali sam zgGbo vse. Žena je zbetežala i vmrla. Sedo sam pri njenoj posteli, kda je vmirala i bio — pijan.
Pio sam dale —.--
„Kde sta vašiva sina?"
„ O, Bog, te sta bila šče deca. Prvi je zdaj 18 let, drOgi 16, oba sta kak tovaja v vozi." „1 hči V
„Vzgojiti sam jo dao v zavodi. 16 let je bila stara, kda je prišla iz zavoda k meni, dobro nedužno dete. Bila je moj edini trošt, a jaz sam bio vsigdar pijan.
„1 kde je zdaj ?"
Pogledao me je.
„Pitate, kde je zdaj ? je naednok zakričao. Kak da bi ga zadela strela je spadno na zemlo---Moj Bog, moj Bog!
po noči je na vulicaj, postala je vlačOga!" Hitro je skočo gor i odbežao.
— Šteo sam za njim.
„Ne, ne! Je kričao, za mene nega več milošče pri Bogi I" Odbežao je i naskori vmro med strašnim preklinjanjom žalostno smrt pijanca.
Svojo ženo i mater je spravo v prerani grob, dva sina vzgojo za hudodelca, edino hčer za živo prokletstvo. S prekli-linjanjom je šo na drOgi svet, kde ne bo mogeo več slOžiti svojoj strasti.
>,	H*
* *
Najvekši sovražnik človeštva je pilo: razdera drfižinsko srečo, nakopava rano smrt, pokvarja telo i dušo, iz človeka dela živao, divjo zver i itak ga slavijo, se njemi klanjajo, kak pogani svojim bolvanom i itak je vnogim vse, njihov bog, šteromi aldujejo vse.
2. Prekesno.
Poznao sam dijaka. Rad je pio. Prosili, opominali so ga. Zaman. „Sramota! Ali ne veš, kama to pela ?"
,,Dobro znam, stokrat bole kak Vi" i segeo je v žep i iz-vlekeo iz njega zamazan list.	x
„Ali znate, ka je to ? Pismo mojih starišov. Ne vflpam si ga odpreti, ar se ga bojim čteti. Vido sam, kak je moj oča leto za letom hodo bole sklučen okoli, i znam, da sam tomi kriv jaz, i moja mati je od joka oslepela — zavolo mene. Če je vse to ne nikaj pomagalo, ali mislite, da me vaše reči genejo ? Prekesno! Zakaj mi je ne nihče povedao, da tak pride, kda sam spio prvo kupico ! Zdaj nega več nikše pomoči.
Skočo je gor i premino za hišami.
Zdravnik i duhovnik.
Vrednik nekšega nemškoga lista pripovedava sledeče:
Bio sem jako zaposlen, vsakša vorica mi je bifa draga. Zato mi je bilo jako nelflbo, da sem morao zavolo dugotrpeče bolezni v grli poiskati slavnoga zdravnika, profesora R.
Da bi prišeo bole hitro na -vrsto, se podam že rano v stanovanje zdravnikovo. Pocinkam i sluga pride odpirat. „Je že več betežnikov notri?" pitam malo v skrbej. — „Ne, samo gospod vikar S."
Oddehnem si i sedem poleg pri vrataj posvetovalnice. Vse je bilo tiho, tak da sam lehko razmeo vsakšo reč, ki se je govorila znotraj.
„Moj liibi g. vikar" pravi zdravnik z resnim glasom, ,,zaman se trGdite k meni, če se ne ravnate po mojih navodilaj. dugo šče bote mešflvali ob petih zajtra v mrzloj cerkvi — i to za tri ali štri babe?"
,.Odpustite," odgovori duhovnik z muklavim glasom, ,,vi se motite; 30 do 40 ljudi pride rano zjiitra v božo hišo."
„Mogoče, pa te pobožne duše bi čisto lehko šle ob sedmih v cerkev, kda mešflje g. župnik."
„To nikak neide; branijo njim stanovske dužnosti."
„No, či je tak, pa naj ostanejo doma."
,0, g. profesor, to se lehko pravi, a či bi vi znali, kak ravno te osebe potrebujejo tolažbo i milost."
„No, no, vi pretiravate, g. vikar!"
„Nikak ne, samo poslOšajte! Tak n. pr. prihajata dva mla-diva gimnazijskiva vučitela. Ali teva ne potrebujeta vnogo milosti za svoj težavni, odgovornosti puni poklic?"
„Siromaška mladenca, takših je zdaj že malo!
.Potom prihajata tGdi dve usmiljenki iz špitala, šterivi sta celo noč preverustflvali pri betežnikaj i ščeta prejeti sv. obhajilo.
.A tak", odgovori zdravnik, „teda mešujete za naše dobre špitalske sestre!"
„Nadale prihaja nekša uboga dovica, ki je pred kratkim zgubila najstarejšega sina, svojo edino podporo. Hiido sprobana žena pribeži vsako jutro k Tolažniki vseh žalostnih, da si sprosi pomoč i tolažbo, inači bi sirota že obvupala pri pogledi na svoje šestero nedorastle dece. G. zdravnik, ali morete to razmiti?"
„Razmim, razmim. Na sveti je že dosta takšega, na kaj človek niti ne misli." ,
/
„Še nekoga bi spomeno, ki je vsakši den navzoči pri sv. meši i od Šteroga vi niti ne mislite.".
„Što je koli to?"
„Mladi medicinec, vaš učenec. Vgonite, šteri je I"
„Visike postave, siihi kostanjevih vlas ?"
• „Da, g. profesor, te je!"
„Oj, to je moj najbougši vučenec, to pa zaistino ne bi mislo od njega."
Zvfln tej, nadaljflje dflhovnik, „se šče zbere vsakši den preči delavcov, trgovskij pomočnikov i ubogij služkinj. Vsi tej iščejo pred težkim delom moči i veselja pred oltarom, pred vsem pa potrebne milosti, da morejo ohraniti neprecenljivi kinč—čistost srca."
,,Razmim."
,,Poleg vsega toga mi g. profesor ne bote več prepoveda-vali mešiivati ob petij zajtra, kak do zdaj ?"
„No dobro", odgovori profesor, vidno genjen. „Le berite rano sv. mešo, a jaz se ščem potrflditi, da ozdravim vaše bolno grlo."
Globoka tišina nastane. Gotovo je profesor pisao recept. Naskoro pa zaslišim njegove reči: „Zbogom, g. vikar i prosim, spominjajte se pri sv. meši nekšega grešnika, šteroga dobro poznam !"
Te pogovor je napravo takši vtis na mene, da sam globoko zamišlen vstopo v zdravnikovo sobo. Od tistoga dne pa — minulo je že preči let — sem vsakši den navzoči pri sv. meši s celov svojov drOžinov i meša je postala za mojo hižo vretina božega blagoslova. Večkrat sam že pitao: „Kak sem vendar mogeo telko let biti brez te velke milosti ?"
Zdaj pa, dragi čitateo, pomisli, eli tfldi ti tak ceniš neizčrpno vretino milosti — sv. mešo. Ali je ne zamfldiš nikdar po svojoj krivdi ?
Če ti dflšna vest nikaj na oči ne meče, blažen si! A glej, da boš še drflge navdflšo, da se bodo po mogočnosti vsaki den vdeležvali sv, meše.
Sv. Terezija se je, pravijo, nekoč prikazala nekšoj pobožnoj osebi i njej pravila, da bi za nekelko časa rada zapustila krasoto nebes, če bi mogla biti navzoča pri sv. meši. Tak visiko cenijo nebeščani sv. daritev — a kak mi, ubogi zemljani?
Vnogomi bi bilo potrebno žrtvovati samo pol vorice spanja, da bi bio pri sv. meši, a ta žrtev njemi — prežmetna. Sirmak. Komaj v večnosti bo spoznao, kelko milosti je zgflbo s svojov nemarnostjov!
Velkodušnost najde pot k srci.
Blaženi Furjer Peter — ustanoviteo reda siromaških šolskih sester — je bio v Montenkuri plebanoš.
Vnogo trplenja njemi je povzročila deklica, štera je živela v nesramnom razmerji z ednim varašancom.
Pobožni duhovnik je po vnogoj molitvi nazadnje pripravo zablodnjeno deklico, da je pretrgala z groznim grehom. Mož pa se je na to tak razsrdo, da je eden den počakao plebanoša, kda je šo iz cerkve i ga je na vulici zbio.
Na larmo zbrane ljudi je mantranje dragoga dflhovnika na telko razdražilo, da so šteli pobiti nesrečnoga grešnika. Mož, ki je šče divjao, je začno bežati, ljudje pa so pograbili kose i mo-tike i bežali za njim.
Plebanoš, ki je krvaveo od večih ran, je zabadav kričao za njimi, velka gorečnost jih je oglflšila.
Pobožni duhovnik je zbrao vse svoje moči, je šo v cerkveni torem i je začno zvoniti. Mislo si je, da ljfldje začfljejo glas i misleč, da je ogen, za nekaj časa popustijo preganjanje i tak se mogoče reši pred gvflšnov smrtjov okorni grešnik.
Tak se je tOdr zgodilo.
Ljfldje so eden za drflgim prihajali nazaj i se spitavali, zakaj so zvonili. Plebanoš jih je med cerkvenimi dverami sprijao i jih pozvao v cerkev, jim je začno s krvavečim čelom gučati od bože milosti, štera najde pot tfldi v srce najvekšega grešnika i za njflvo spreobrnenje se poslflži vnogokrat izrednih sredstev. Z očinskov ljflbeznostjov je proso vernike, da naj ž njim vkflp pokleknejo pred Oltarsko svestvo i sprosijo milost spreobrnenja za tistoga grešnoga, zablojenoga človeka.
Nešterni so mrmrajoč zapustili cerkev i za norca imenuvali plebanoša, drugi pa so v čemeraj i nevolno ž njim molili.
Nekaj dni so ne vidili hfldodelnika. Približno za eden tjeden je prišeo naprej, kda so se že vsem ohladili čemeri. Od služabnikov je zvedo, komi se ma zahvaliti za rešitev i kak je molo plebanoš z verniki za njegovo spreobrnjenje. Njegovo okorno dušo je omehčala takša dobrota i plemenitost.
Celi tjeden se je ne geno iz hiše, v nedelo pa je šo k svetoj meši i se je potegno v najbole skritom koti cerkve. Na konci meše je šo naprej i je pred vsemi verniki proso od plebanoša odpuščanje i je oblubo, da zapflsti grešno živlenje---
K globočini src je najbole varna pot odpflščanje, lflbezen i velkodflšnost. Tomi se niti hudoben nemre protistaviti.
Srečnejša.
Siromaška sorodnica je boječe, sramežljivo sedla v baršu-nasti stolec svoje bratanke:
—	Istinsko, kak' lepo je pri tebi. Moj Bog, če pomislim na svojo sirmaško sobico---Niti sprejeti bi te ne vflpala.
Gizdava sorodnica se je zaničiivo nasmehnola:
—	Mož mrvse kupi, tak me lflbi.
—	Ve moj tudi lflbi. A vsega ne kflpi, ka prosim. Je jako šparaven. Pa tfldi sprevidim, da ma prav. Za petero dece trbe devati na stran.
Zaničiivo se je smejala plemenita, lepa ženska.
—	Jaj meni, petero dece 1 Što je to čflo v zdašnjem modemom sveti. Ka pa, zato si ovehnola tak mlada. I vse sama opravlaš. Glej, ednih let sva i kelko sem jaz mlajša ostala, ar se znam paziti. Etlinoga sinčeka mam i še za toga mam posebno deklo.
Siromaška žena z nedužnov preprostostjov odgovori: — Ce mi jih je pa Bog pet dao.---
Šče bole zaničliv smeh je odgovor:
—	O ti norček. Znanost dnes vsemi odpomore.
Siromaška sorodnica zardeči. Znenadeno, skoro prestrašeno
gleda na sorodnico. Ta pa merno nadelflje 1
No pa poglej mojega ,,edinca".----
Pozvoni. Mala dekla z belim predpasnikom prinese maloga „edinca". Svetli vlasje nakondrani, drobne kotrige lepa baršu-nasta obleka pokriva. Pozdraviti nešče, od matere se vleče vkraj. Mati ga pograbi i ga strastno obimle, kušflje i liže.---
—	O, dragi moj mali edinček !
Uboga sorodnica se je friško poslovila. Od dver nazaj gleda. Kak lepo stanflvanje. Njeno pa je kak sirmaško. Te sinček ma vse, njenim petim pa vse fali.
Srce se njoj krči.
—	Srečna ženska, — je zdehnola i friško šla.
Kda pa je prišla domo i stopila v siromaško sobo, jo z veselim krikom sprejme pet, malih, ki ne prosijo drflgo, kak
materin polflb. Te se njoj je zvedrilo čelo, iz srca je preminola nevoščeno^t i si je mislila!
—	Mogoče--mogoče sem pa jaz itak srečnejša.--
*
* *
Za par tjednov telegram zove siromaško žensko k bratanki. Betežnik je v hiši, pomoč je potrebna.
DobrodGšna ženkica se včasi napoti. Z objokanimi očmi, spotreto jo sprejme šče ne dugo vesela, lepa ženska.
—	Jaj meni, jaj meni nesrečnici! Moj „edinček" vmerje!
Pela jo v betežnikovo sobo. Mali razvajenec tam leži v
ferongastoj posteli z ognjenordečim obrazom. Drage igrače razmetane ležijo na vse strani. Na malom stoli nedotaknjeno ležijo najdragše sladkarije.
Oča je na pol nori od žalosti, mati omedlevle:
—	Kak bo, če nama merje ,,edinček"?
Sirmaška sorodnica ne odgovori, diiši pa vidi pri posteli z vopotegnjenim mečom stati maščOvajočega angela. Tudi njegov glas čGje:
—	VGva sta se vmešala v bože plane, da bo zadosta tudi eden. Bog za kaštigo vzeme tudi toga ednoga. Komi je več ne trbelo, tisti tGdi ednoga naj nema. Što je meo srce zadGšiti telko živlenj, kelko se njemi je lubilo, tisti naj vidi zdaj tfidi zadiišenoga tudi tistoga, šteroga je zbrao med drugimi. Ki so se hvalili, „da znanost vsemi odpomore", naj vidijo pomoč znanosti.
Klonkanje. Doktorje pridejo. Posvetiivanje držijo. Najstarejši bolestno izjavi:
—	Gospod, gospa bodita močniva. Znanost tii nemre pomagati.
Šče par bridkih vor. Edinec se začne dflšiti. Zadavi ga smrt,
Zdaj več nega niti ednoga deteta.
*
* *
Tri desetletja so pretekla od tistoga časa.
V vesi skuzno — veselim, blaženim obrazom sedi pri stoli stara dovica. Čte pismo, z glavov kima i misli.
Obiskovalec jo premoti. Edna stara soseda. Dovica jo dol posadi i joj včasi naprej prinese svojo skrb:
Glejte, glejte, ne vem, ka naj napravim. Hči me za ves svet nešče pustiti. TG pa glejte pisma. Od drGgih dveh hčer i od dveh sinov. Vsi me zovejo, me prosijo, naj pridem, ka naj včinim? Nemrem si zbrati. Tak se njemi godi, što ma petero dobre dece.

Ponosno, blaženo se smeje. DrOga starka prikima : .— Srečna mati.
*
* *
V varaši edna stara gospa je že blflzi dvojnosti. Iz stano vanja jo stirajo, nikoga nema, k komi bi šla Zmučeno si premišlava: — Čisto zapiiščena, k komi naj idem ?
Čudne so poti Bože.
*
V nekšem malom varaši kitajske pokrajine Kon-Kpng je stala mala uboga kučica. Križ na njoj ti kaže, da tii stanOje katoli-čanski misijonar. To vam je o. Dominik Zgarilja, iz Asiza frančiškan. On je leta 1854 zapflsto rodno zemlo i napoto se v da-lešnje kitajsko casarstvo, da ta nese svetlost Kristušove vere.
Eden večer, kda je razlago navuk sv. vere siromaškomi narodi tiste okolice, so njemi pravili, da v nikšem dalnom kraji divja nemila kGga. Dober misijonar je ne šteo čakati do zajtra, nego kak pravi pastir, šteri budno pazi na svoje ovčice, se odpravi na pot: tesno v noč na muli. Siromaško liidstvo je prosilo o. Dominika, da jih naj ne zapOšča, ar so se bojali, da se jim več dragi oča ne vrne. No oča zavflpa v Boga i odide.
Pot, po šteroj je misijonar mogeo iti je bila ne samo strma i gorata, nego tudi šklizka. Te kraj je bio tiidi pun divjih zveri, posebno hijen. Večkrat je pobledeo od straha, v krnici sam, po-sldšajoč taljenje zverin, pa meo je pred očmi miseo, da je njegovim ovčicam njegova pomoč potrebna i ta sila ga je naprej gonila. Krvoločne zverine so se či duže bole k njemi približavale tak, da se je mula preplašila i se zvijala pod preplašenim misi-jonarom. O. Dominik pomisli, da njemi je prišeo zadnji čas i začne svojo dušo priporočavati Bogi. Eli dobri Bog, brez šteroga vole tiidi vlas z glave. na spadne, reši iz nevole dobroga svojega slugo. O. Dominik pogleda na pravo strah i zagleda nizko kučico. Izprva ne namerava stopiti v njo misleči, da je mogoče poganska, pa se zaboji za življenje. Nego nekaj straha, nekaj pa zavupanje v Boga ga osrči i poklonka na dveri.
Dveri njemi odpre nekša starica, štera njemi pravi: „Prijateo, dobro došeo! Je li vam kaj trebe?" Ohranite me od divjih zverin 1 odgovori misijonar. Nato stopi v hišico, v njoj sta samo dva starca, mož i žena; oba po priliki od osemdeset let. Starica
je nepoznanoga gosta nekako ČOdno gledala i nato čez nekaj časa ga pita: „Meni se vidi, gospod, da ste vi ne Kitajec; jaz bi pravila, da ste vi evropski trgovec." „Tak je, dobra žena," pravi misijonar. „Pa", pita mož „ka odavlate ali ka kiipfljete?" Misijonar povzdigne oči v nebo i odgovori: „Jaz odavlem nebo, a kupfijem dQše!"
Na te reči se mož i žena čudno pogledneta i žena zakriči z zahvalnim glasom: „Hvala Ti, gospod, ka si nam poslao človeka, šteri nam bo pokazao pot, šteri k Tebi vodi? Telko let sva se Ti molila za to milost, pa si naj posIGhno ravno zdaj na robi najnih let Hvala Ti!"
Veselje, štero je čQto o. Dominik, što naj to popiše? Včasi jima začne tolmačiti navuk sv. vere. Kda jima je gučao od sv. krsta, oba ga navalita s prošnjami, da jiva včasi krsti. On njima odbije prošnjo, ar se za to dejanje' morata pripravljati. Eli njeva pali začneta prositi rekši njemi: „Muva sva scela stariva, kda drugikrat pridete se, što zna, eli naj najdete živiva; ne dopfls-tite, da vmerjeva brez krsta!" Misijonar pomisli, da bi se to lehko tQdi pripetilo, zato jiva včasi šče tisto noč krstiti. Mož dobi ime Ferenc, a žena KIara- Sto bi mogeo opisati veselje vseh? Srečen misijonar, presrčna Ferenc i K)ara?
Pa ka se zgodi? O. Dominik zajtra zaran vzdigne, da odide dale. Ide, da pozdravi dobriva starčka i da se njima zahvali na dobrosrčnosti. Zove Ferenca, zove K'ar0» odziva pa nikšega ne čflje. Zove bole glasno i klonka na dveri, gde sta spala nova kristjana, a glasi! nikšega. Odpre dveri i stopi v sobo, pa ka vidi — Ferenc i Klara ležita mrtviva! . . . Angeo boži jiva je odgnao pred Neoskrunjenoga agnjeca, s čidov krvjov sta malo prle bila opraniva od poprijetoga greha i tak dosegnola srečo, da prideta brez greha v nebeško veselje.
Skuze kesanja.
V časi casara Mauricija je živo v bizantinskom casarstvi divji ropar, ki je ne poznao smilenja, ne človeče i ne bože postave. Nastano se je z malov četov na gori — od kde je z moritvami i tolvajijov vničiivao deželo. Što njemi je odpovedao odkupnino, je mogeo biti gvušen, da bo edno noč njegova hiša v plameni i on sam vmorjen ležao pod podrtijov. Vsigdar dale se je širio strah pred roparom. Nazadnje se je obrnolo ljudstvo na mogočnoga

casara. Te je poslao sto vojakov — a ropar je skoro vse pobio i tisti, ki so se vrnoli, so sporočili, da je ropar z hudimi dGhovi v zvezi. 1 v ljGdstvi se je vtrjiivala Vera, da je ropar nepremagliv. Kda je casar sprejeo poročilo, je postao zamišlen i je dugo hodo v svojoj sobi gori i doli. Na slednje je napravo načrt.
Vzeo je najčistejše zlato iz svoje zakladnice i je pozvao po-božnoga barata, najvekšega umetnika svoje države, i njemi je naročo, naj napravi iz toga zlata lepo sv. razpetje (križ). Barat je delao noč i den v svojoj sobici. Bio je sveti mož, šteri je ne delao zavolo plačila, nego samo, da bi Bogi sIGžo. Celo njegovo srce se je stopilo ž njegovim delom.
Že je bio napravlen križ i podoba Zveličarova i golob mira z olkinov vejicov. Med tem, kda je delao, je ne henjao moliti, i v svojoj molitvi se je spominjao, pun najglobokejšega smilenja, tistoga mračnoga, trdoga brezvCpnoga, brezbožnoga srca, za štero je bila namenjena sv. podoba. I kda je bilo razpetje gotovo, ga je poslao casar po svojih odposlancaj ropari.
Bilo je sred zime, kda so se odposlanci odpravili na goro. Logovi so bili odeti v sneg i led — i samo pod žarki poldne-šnoga sunca je kapalo malo z drevja. Naslednje so prišli do roparovoga tabora.
Mračen je stao ropar, podoben velkoj zverini v krogi svojih i je pitao odposlance, ka želejo. Te je eden izmed njih stopo naprej, podao ropari sv. podobo i pravo: „Te dar ti pošila casar v znamenje svoje milosti do tebe."
Ropai je držao podobo v svojih grešnih rokaj i bio kak okameneo. — „Za mene?" je vzkrikno, „za mene?" — Trikrat je ponovo pitanje i trikrat njemi je morao odposlanec ponoviti svoje sporočilo, potom si je obeso ropar lancek s svetov podobov okoli šinjeka — podobo z vsemi jezernimi molitvami. I molitve so ne bile zgiiblene.
Z vsakšim novim dnevom se je zvršila vekša sprememba v notraščini razbojnikovoj. Nad nikim je ne meo več veselja, kaga je prle veselilo. Nevidna sila je izhajala iz umetnine i se je polastila tovajove dOše. TG je sedo i se tipao, pun šče nigdar koštanoga mera. Ka Pa ga je napravilo tak tihoga, je ne bilo zlato i zvGnanja lepota križa — bila je sveta dGša redovnikova, ki je živela v vsakoj črti.
I pomali se je zbGdo razbojnik iz globokoga sna svojega živlenja, i nove misli i čGstva so se budila v njem i v njGvoj svetlobi je vido celo svoje krvavo živlenje pred seov i polotilo se ga je razjedajoče kesanje. Iz pozablenih grobov so pa stajala
njegova hfldodelstva i so gledala na njega, i sram pred saitrini seov se ga je prijao tak močno, da je zapOsto na skrivoma po noči svoje tovariše i potflvao več dni, dokeč je ne prišeo v ca-sarski varaš — ravno kde se je. začno sveti vuzemski tjeden.
Te se je vrgeo pred vsem ljudstvom casari pred noge i je proso za odpuščanje. Casar je vido poKOrnoga človeka i pravo: „Naj mi Bog v nebesaj odpOsti moje grehe, kak jaz tebi od-pflščam." A nesrečni človek je samomi sebi ne mogeo več od-pOstiti. Noč i den ga je zasleduvala senca njegovih hOdobij. Zbe-težao je i vmro v nekšem špitali,
I kda se je začnolo vedriti, se je senjalo zdravniki, šteri je do zadnjega hipa verflstflvao pri njem, da so se bojOvali hudi duhovi i angeli za njegovo dOšo. Najvišji med hudimi duhovi je držao vago i položo na edno stran vsa sramotna dela i posmeh-livo kazao angelom, kak je drflga skledica zletela gor, ar je ne bilo najti niti ednoga dobroga dela v tovajovom živlenji. Te je' zgrabo angeo prt mrtvecov, šteri je bio ves namočen od skuz kesanja i ga vrgeo na prazno skledico. Skledica je kapala i ka-pala — i hOdi dtihi so škripajoč odhajali.
Te se je pribOdo zdravnik i vido, kak je sijao prvi žarek jutrašnjega sunca na pomerjeno lice mrtvecovo.
Razgled po krščanskom sveti.
To so katoličani. Pušpek Hickey v varaši Ročester v Zedinjenih Državah odloči pozd gniti kat. visoko šolo za 1000 vučenikov. Trbelo njemi je 650.000 dolarov. Pušpek odredi, da se prosi i pobira pri vernikih samoga varaša i njegove okolice s prcšnjov, da pomorejo. Pa ka mislite so se li katoličani odzvali glasi svojega pastira? Namesto 650,000 je nabrao presv. pušpek prek 900.000 dolarov. — „To je plod naše vroče molitve!" pravi pušpek ves genjen. Nova škola bo pod obrambov sv. Tomaža Akvinskoga.
Brez Boga. V mirovnoj pogodbi, štero je 7. V. 1919. v Versajih 27 zavojevanih držav sklenilo z Nemčijov, stoji 83.000 reči. I niti ednok ni omenjeno tu sveto ime Bog! Zato je po strašnoj svetovnoj vojni prišeo »mir", šteri je htiši od najkrvavejšega boja. Tedaj smo meli bar vupanje, da bo groznomi klanji konec, a zdaj se stvari vsigdar bole zaplečejo, da ne vidimo drugoga, nego propast pred sebom! Vničenje vsega, okoli šteroga so se ludje dolgo mučili i triidili, Gde je izhod iz toga strašnbga ,mira brez Boga"? Samo v živoj veri i v pravoj lflbezni nasproti Bogi! Dokeč se Evropa ne vrne k svojemi Begi, ne bo v njoj sreče i mira. Brezbožci nemajo mira! je davno pravo sv. Paveo.
Novi mantrnik — frančiškan. — Med misijonarji, šteri zdaj delujejo pri razširjanji sv. vere v poganskom narodi Kine, posebno se je od-likOvao o. Angelik Melotto frančiškan. On je skoz celih 22 let pun svete stanovitnosli obračao kineske pogane. I ravno zavolo toga svetoga delovanja so ga zarobili minologa leta poganski razbojniki, šteri posebno mrzijo katoličansko vero i so ga vrgli v Železne verige Te sveti človek se je poirpežllvo obnašao. Iz temnice je pisao svojim redovnim bratom i svojem! piišpeki, da on zaistino zna, ka ne prinese vo žive glave: pa vseedno rad vmerje za sv. vero. Edino ka šče žele je, da bo njegova smrt prijetna žrtev Gospodi Bogi, pa da se smiliije ubogomi kitajskomi narodi, šteri blodi v krnici poganstva i da ga pripela pod plašč sv. Cerkve. Oča Angelik je vztrajao v veri do zadnjega časa: 15. junija 1923. je prejeo mantrniško smrt. Njegove zadnje reči so bile : „Rad vmiiam za sv. Cerkev v Kini." Daj dober Bog, da toga novoga kat. mantrnika kak najpi-le zagledamo na naših oltarih.
Trplenje — zadoščenje. VnOgi nemrejo razmiti, kak je mogSče vživeti se v trplenje, celo izvoliti si je — v zadoščenje. Povemo peldo.
Iz živlenja casara Aleksandra Velkoga poznamo prizor, da bi ednok skorč od žeje vmrla cela njegova vojska. Nekdi so naleteli na edno ku-picO vode. Pograbili so jo v posodo i nesli pred casara. Aleksander Velki jo je s tem Odklono :
Če morajo moji vojaki trpeti, naj trpim tiidi jez.
Odklonjeno vodo — na robi smrti — so vOvlejali, ar je ni eden vojak ne bi šteo sprejeti.
Če casar zavolo nas trpi, kak ne bi trpo tiidi jaz — si je vsakši mislo. —
Glejte, Jezuš, naš Bog, je trpo ttidi zato, da bi vkfip trpo s vsemi trpini sveta i bi dao nam peldo.
Če Bog zavolo nas trpi, kak ne bi trpo tiidi jaz!
Za Jezuša prenašati trplenje, celo z mislijov na vktipno trplenje z Jezušom, svojevolno voliti trplenje, samozatajfivanje: to je miseo zadoščenja, spoznavanje Jezušovoga češčenja.
Napoleon Velki i katekizmu?. V Savcyo je šo v toplice nekši hercegpiišpek. Ednok ga zovejo k betežniki, k hčerki ednoga francuskoga generala.
Kda joj podeli svestva, z začiidenjom opaži, kak zna deklica verOnaviik.
— Gde Ste se včili veronavuk? — jo pita. Deklica odgovori: Od Napoleona Velkoga. Gda je bio na otoki Sv. Helene, smo tiidi mi bili tam i casar mi ednok pravi: Hčerkica, vnogo nevarnosti te čaka v sveti i kak boš stala trdno brez vere ? Oča nima vere, mati rte vnogo j jaz te navčim.
Dve leti je hodila deklica k casari; s seov je nesla katekizmuš, je vsigdar čtela iz njega en del i casar ga je ražložo. Gda se ga je navčila, joj je pravo Napoleon:
No, zdaj zadosta znaš veronavuk, pozovite iz FranCuskoga ednoga dtihovnika, da podeli tebi prvo, meni pa zadnje sv. prečiščavanje.
Moč edne »Zdrave Marije". L. Bertrand je odličen francoski pisateo, šteri se je pred neSternimi leti zpreobrno i živi zdaj kak odločen katoličan. Med svetftm se je proslavio posebno s prekrasnov knjigov:
»Življenje sv. Avguština". Ka pripovedava sam o svojem spreobrnenji? Posliišajmol
„Nad 25 let sem živ<3 v velikom dušnom neredi. Nešternoga dne se sestanem v Beyroulhu z nekšim jezuitom, šteri mi nenadoma pravi: Zakoj mislite, da ste ne več katoličan ? Ziitra je den, vseh svetcov i moliti ščem za vas. Eli mi oblubite, da bodete tiidi vi molili?! — Jaz nikaj ne ob-liiblam! Šo pa sam resan drugi den k meši, k Šteroj je meo priti fran-cuski konzul. Šteo sam biti skup z ludmi svoje krvi i svoje domovine. Poskušad sam moliti i s sumljivim nasmehkom sam začno mGdroslovsko
molitev: „0 nepoznani Bog"..... Sebi nasproti sam zapazo beli šlar
sester sv. Vincencija Pavelskoga, štere so pobožno klečale. Te pogled me spomni, da je ponižnost ena vzmed krščanskih čednosti. Brez obotavlanja sam poklekno tiidi jaz i z velikov zbranostjov odmolo edno »Zdravo Marijo". Od toga dneva mi je postalo lehko i ugodno vse, ka ma je prle odbijalo od katoličanskih pobožnosti, vse, ka se mi je prle vidilo nemogoče. V Betiehemi, v maloj frančiškanskoj kapelici, sam poklekno tUdi jaz s pobožnimi romari i zdigno viistnice k .sv. Hostiji."
Moli pred jestvinov i po jestvini. Kral Karol aragonski je me po tedašnjoj navadi okoli sebe več plemiških dečkov. Ednok zvedi, da tej pred jelom nikaj ne molijo, ka njemi je ne bilo prav. Da jim očividno dopove, kak grdo je to, si izmisli nekšo prekanb. Da jim pripraviti velki obed, na šteroga se je tiidi sam napovedao. Prle je pa naročo ednomi kodiši, naj pride med obedom v obednico, ne brigajoč se za njega i plemiške dečke naj prisede, se naje i brez vsega odide. Gda so določenoga dneva pali, kak navadno, brez molitve posedli k stoli i se začnoli mastiti, primaha pogojeni kodiš v obednico. Kak da bi bilo prestreto samo za njega, se vsede i začne z velkim gustušom jesti. Dečki pogledujejo zdaj nepovablenoga, zdaj krala, zdaj drug drugoga. Kda se je kodiž prav pošteno najo, je stano i brez glasa odišeo. To je bilo dečkom preveč. Glasno so začnolimrmrati.Tepa začne krao: Prijatelji moji! Takši, šče vekši ne-poštenjaki ste vi .vsi. Vsakši den sedate k punomi stoli, pa vam na pride na miseo, da bi pred jedjov molili i prosili Krala nebes i zemle: Daj nam dnes naš vsakdenešnji kruh! Ravno tak stanjiivlete od stola, ne da bi se zahvalili za bože dare. Sram vas boj! Slabši ste, kak te kodiš ! Od tistoga časa so tej neplemeniti plemenitaši pred jestvinov i po jestvini molili.
Spominek na mater. Ednok se je eden kardinal mudio pri papi Piji X. Gda sta se nekaj časa pogučavala, vzeme papa voro iz žepa Bila je čisto navadna niklasta vora na ledernom remni. Kardinal se preči za-čtidi, da papa šče poštene vore nema. Friško vzeme svojo zlato, na zlatom lanceki iz žepa i ga proši, če bi šteo ž njim miniti, Papa malo zardi, kak vs?gdar ob podobnih prilikaj, gda so ga zalotili v njegovdj priprostosti, i s smehom odgovori: „Ne, nenirem miniti z vami. Oprvim je ta vora za mene čisto dobra, obdrugim pa za mene bole dragocena kak vaša, čeravno niklasta i na remni, namesto zlatoga Ianca". Nato njemi pove zakaj njemi je tak draga. Gda je bio šče dete, so njemi jo mati dali. Dugo so zbirali svoje žmetno zaslužene »groše", da jih je bilo za niklasto voro zadosta. . Za lancek so stalili. Da bi njemi vOra ne kapala iz žepa, i se pokvarila, njemi je sestra dala ledraat remen, da njemi služi mesto lanceka. Veseo maternoga dara joj je cbečao, da jo bo v hvaležen spominvsigdar noso, dokeč njemi bo služila. I ar njemi je ves čas dobro sltlžila, nema zroka, da bi si drtigo spravo, posebno pa zavolo toga, ar njemi je dragi spominek na mater.
a)	Na den sv. Ivana Kv., če je v nedelo, če ne, pa v nedelo prle ali sled'?ar,
b)	štiri kvaterne nedele.
II. Nepopuni odpUstek 60 dni, što včini kakšešteč delo pobožnosti ali smilenja: če je pri sv. meši, pri procesiji, sprevaja sv. popotnico, obišče bctežnika i. dr.
Istinsko obžalovanje. V 1909. leti se je pripetilo. Septembra t. 1. je v Trienti iz nekše banke preminolo 342,000 koron i 12 filerov penez.
Velko zasledovanje i iskanje je ne dognalo i odkrilo nikaj. Zaneslivoga sleda so ne mbgli najti.
Minola sta dva meseca. Novembra 3. je kapucinec o. Marko k sebi dao zvati bnčnoga ravnatela. Te se je komaj odločo, da je šo.
Potem, kda sta se predstavila, je redovnik vekši pak djao pred njega i ga proso, da ga naj odpre.
Ravnateo, kda je pak odpro, je najprle smrtnobledi postao, nato s skuzami radosti se je vrgeo na prsa redovniki zahvaliijoč se njemi; v paki je najmre bilo iz banke preminjenih 342,000 K i 12 filerov.
O. Marko je povedao, da je šumo nekži tijinski redovnik poslao njemi s pismom. Pri tom redovniki se je najmre spovedao tisti, ki je peneze bdneso i ga je proso, da naj pošle skrivnoma peneze nazaj.
Takše je istinsko obžaliivanje, gda što ne samo z rečjov obžaluje grehe, nego se trudi poravnati škodo, štero je z grehom pozročo, na kelko more. Če-je siromak i nemre povrnoti, se zna da tudi Bog ne terja od njega nemogočega. A ki kadi i pije, ne je siromak. Prva dužnost njemi je kvar povrnoti.
Takše samo Bog lehko včini. V ednoj vesi se je zgodilo. Po
ednom misijoni je vekši tao moškov niti gledao ne proti krčmi. Posebno občudovanje je zbudilo spreobrnenje dva velkiva pijanca. A krč-mar proti vsemi tomi neje henjao hvaliti vpliva misijona, celo na to je proso^župnika, da naj tUdj Od zdaj naprej drži ka takšega.
Župnik se je čudivao, a krčmar njemi je razložo:
— Misijon, velečastiti gospod, je najbolši terjač. Po njemi so mi vsi stari dužniki plačali svoje duge i to me ne koštalO niti čemerov niti penez. Takše samo dober Bog zna včinoti.
Istinsko-istinsko, kelko inačiši i blaženejši bi bio svet, če bi bio vsakši veren i to istinsko veren.
Prek groba. Minoli so novemberski dnevi, ki nas najbole spomi-nijajo na naše drage pokojne. Spomnimo se ešče ednok živo na svoje drage, ki so nas zapustili! Kak radi bi jim pokazali, ka smo na nje nej pozabili i jim pomagali v- njihovih bolečinah! Najleži jim pomagamo z daritvov sv. meše. Sv. Monika je pri svojoj smrti prosila samo edno: „Spominajte*se me pri bltari, kama me pokoplete, je vseedno!" Lepo priliko, ka svojim dragim s tem pomagamo, nam davle »Mešna zveza za Afriko." Vse kotrige te zveze so deležne 300 sv. meš, ki se vsako leto opravijo v Rimi. Milosti, ki izvirajo iz teh 300 sv. meš, obračajo kotrige po svojem nameni. Za kotrige se lejko vpišejo živi ino mrtvi. Kotrige te lepe zveze postanemo z enkratnim prispevkom 3 Din., šteri se ponOca za misi-jone i se more poslati Družbi sv. Petra Klavera, Ljubljana, Miklošičeva c. 3.
Što žele sebi ino misijonom veselje napraviti? Mi pravimo najprle sebi, zato, ka tisti, ki premore 8 dinarov pa jih pošlje Družbi sv. Petra Klavera, Ljubljana, Miklošičeva c. 3. dobi Jepi kalendar za sv. leto 1925" z zanimivim pripovestmi ino podobami iz misijonov s črne Afrike, gde živijo ljiidožrci ino odavlejo svojo deco kak živino.
Nadale dobiti tfidi »Misijonski koledarček za mladino," ki je najlepše veselje za dečja srca. S tem podpirate misijone i to je najplemenitejše delo, ki ga Gospod Bog obilno poplača.
Na podporo M. Lista so dariivali v din.: Bežan Ignac Vančaves 5, Antolin Ana Črenšovci 23*25, Gumilar Rakičan 5, iz Trnja: Stanko Martin 10, N. ,N. 10, Hozjan Ivan 2 50, Kavaš Balaž 10, Zver Ivan Beltinci 1, vlč. g. Čačič Jožef pleb. v Črensovcih 100. Gabor Janoš Petanci 10, Toplak Jožefa dovica Nedelica 3, Tkalec Kata G. Bistrica 5, Franc Puhan Ljubljana 3, Štefan Kozlar, Balažic Janoš i Raj Jožef z Chicage 50 Din. — Marija vam povrni.
Kalendarje Srca Jezušovoga so izišli: Vsebina vekša, kak lani i lepša. Krasna domača igra i pripovesti so notri. Cena 6 Din., po pošti 50 par več. Dobijo se v uredništvi Novin v Črensovcih.
. V uredništvi M. Lista v Črensovcih, Prekmurje, se dobijo kiipiti:
1. Življenje sv. Martina piišpeka za 1 D. 75 p. 2. Življenje bi. Jezušekove Trezike po 5 Din. 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v polplatno vezana z rdečov obrezov po 12 Din., v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din., v leder vezana z zlatov obrezov 25 Din.
Letošnji Marijini Listi se ešče vsi dobijo. Dali smo jih par sto falatov več štampati, kak lani. Segajte po njih, ki jih še nemate. Dev. Mariji sna čast spunite, bogatci, jako lepo delo, ie sirotam kupite M. List. Kolta amo 10 Din. na leto z kalendarom bed. — Dev. Mariji na Čast imetno najdete lepše opravilo, siromaki, kak li idete okoli i ponujate Marijin List, da si ga dilie naroČijo. Vsi i bogatci i siromaki smo Marijina deca.
Vredništvo.