Naj osebnostim občin v dolini podelili priznanja
STRAN 11
Oglasi
www.delamina.si
040 299 411
2 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016	I
Iz vsebine
Tretja stran
Tema tedna:
Kako lahko delodajalci svojim delavcem omogočijo zdravo delovno okolje...................4
Zgornjesavinjski rejci goveda:
Poslali protestno pismo glede postopka pri širjenju bolezni modrikastega jezika..............5
OOZ Mozirje:
Spomini na štiri desetletja dela in podelitev priznanj zaslužnim članom............7
Intervju:
Vesna Petkovšek, prejemnica častnega priznanja mednarodnega združenja za interno komuniciranje FEIEA..............................8
Licitacija lesa:
Za najdražji hlod gorskega javorja rebraša kupec odštel 12 tisočakov...............10
Peti Marjanov večer:
V Velenju navdušili glasbeniki
Glasbene šole Nazarje......................................14
(JM)
Lienz:
Maja Mihalinec na mednarodnem atletskem mitingu prepričljivo zmagala......20
Golte:
Člani SD Beli zajec osvojili kar štiri naslove državnih prvakov................................21
Kdor je zdrav, je lahko tudi uspešen in zadovoljen
Promocija zdravja na delovnem mestu je skupek prizadevanj delodajalca in zaposlenih delavcev za izboljšanje zdravja in počutja v delovnem okolju. Gre za proces, skozi katerega zaposleni bolje obvladujejo svoje zdravje in dosežejo boljše počutje, slednje pa zajema telesne, čustvene in socialne dejavnike tako na delovnem mestu kot tudi izven njega.
Zaposleni se moramo zavedati lastne odgovornosti za svoje zdravje. Poleg delovnih pogojev na naše zdravje ključno vpliva naš življenjski slog. Že res, da je skrb za izvajanje ukrepov za zdravje na delovnem mestu zakonska obveza delodajalca, toda uspešnost teh ukrepov je odvisna predvsem od zavezanosti in sodelovanja zaposlenih.
Zaposleni smo tisti, ki bi morali delodajalcu sporočiti, kakšni so naši delovni pogoji in kje se pojavljajo zdravju škodljive okoliščine ter predlagati rešitve za odpravo in preprečevanje teh težav. Delodajalec nam lahko omogoči aktivnosti in ukrepe za boljše zdravje in počutje na delovnem mestu, na zaposlenih pa je, če bomo v teh dejavnostih dejansko sodelovali ali ne. S tem, ko sodelujemo v omenjenih aktivnostih in ukrepih, pripomoremo k uspešnosti programov promocije zdravja na delovnem mestu
in hkrati dajemo vedeti delodajalcu, da se splača vlagati v ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih.
V manjših delovnih sredinah so zaposleni vsakodnevno v medsebojni komunikaciji, zato je pretok informacij boljši, v večjih organizacijah pa se lahko informacija o težavah in potrebah zaposlenih na področju zdravja na delovnem mestu »izgubi«, še preden pride do odgovornih na vodstvenih mestih. Zato je pomembno, da ima skupina zaposlenih predstavnika iz svojih vrst, ki mu delavci zaupajo in ima potrebne sposobnosti, da zbere predloge zaposlenih in jih posreduje vodstvu, ki nato lahko ukrepa.
Pri oblikovanju programov promocije zdravja na delovnem mestu je torej zelo pomembno aktivno sodelovanje med vodstvom organizacije in zaposlenimi, hkrati pa je pomembno, da vsak zaposleni skrbi za lastno zdravje. Kdor je zdrav, je lahko tudi uspešen ter posledično zadovoljen - tako v službi kot doma.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 7, 19. februar 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
3
Tema tedna
SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Kako lahko delodajalci svojim delavcem omogočijo zdravo delovno okolje
V začetku februarja je v velenjskem hotelu Paka Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) organizirala posvet v sklopu projekta Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu, katerega častna pokroviteljica je dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Projekt je namenjen dvigu ozaveščenosti in informiranosti strokovne in splošne javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu. Glavni namen je prispevati k povečanju izvajanja ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu v slovenskih delovnih organizacijah, kar bi posledično izboljšalo zdravje celotnega prebivalstva.
PRIPOROČILA INŠPEKTORATA RS ZA DELO
Inšpektor za delo Igor Ipavic je na posvetu predstavil priporočila za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu in pri tem izpostavil prostovoljne ukrepe, ki jih izvajata tako delodajalec kot delojemalec. V zvezi z izvajanjem promocije zdravja na delovnem mestu je smiselno pridobiti informacije zaposlenih o njihovem zdravju, odnosu do sodelavcev ter problemih v smislu organizacije dela, saj se na podlagi predhodne ocene potreb v sodelovanju z zaposlenimi izdela načrt promocije zdravja.
Udeleženci konference so preizkusili nekatere vrste telovadbe, ki jih lahko opravljajo med delovnim
časom. (Foto: Primož Vajdl)
Mag. Vilma Fece je zbranim predstavila akcijski načrt za krepitvev zdravja na delovnem mestu, ki ga izvajajo v podjetju Gorenje.
(Foto: Primož Vajdl)
Za uspešno izvajanje načrta je pomembno, da se v največji meri uporabijo obstoječi notranji viri in razpoložljivo znanje ter redno spremljanje in vrednotenje zastavljenega načrta. Ipavic je zbrane opozoril na najpogostejše kršitve in napake delodajalcev ter povedal, da je večina večjih delodajalcev že pristopila k načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu, medtem ko manjši delodajalci to storijo šele po opravljenem inšpekcijskem nadzoru.
POGOJ ZA USPEŠNO IZVEDBO PROMOCIJE ZDRAVJA JE DOBRO NAČRTOVANJE
Alenka Gajšek in Igor Hrast iz Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ljubljana sta predstavila ustrezen pristop pri načrtovanju promocije zdravja na delovnem mestu. Pri tem so pomembni posamezni koraki načrtovanja ter analiza stanja in ocena potreb, ki se ugotavljata s pomočjo podpornih orodij.
Za dober načrt je pomembno, da v projektu sodelujejo vsi zaposleni, med katerimi mora biti vzpostavljena odprta komunikacija. Določiti se mora odgovorna oseba, ki s pomočjo različnih metod in zbiranja osnovnih podatkov o zaposlenih oceni njihove potrebe ter tako pripravi najprimernejši akcijski načrt za svoje podjetje.
ALI SO UKREPI PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU OBDAVČENI?
Čeprav so delodajalci obvezani izvajati ukrepe na področju promocije zdravja na delovnem mestu, vsi niso davčno priznani, zato bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo, je povedala Kristina Barič Prelogar iz Združenja delodajalcev Slovenije.
Davčna uprava meni, da plačil delodajalca
za promocijo zdravja na delovnem mestu, po veljavnih določilih dohodninskega zakona, ni mogoče na splošno izvzeti iz bonitet oziroma se ta plačila ne štejejo za boniteto le, če so izpolnjeni pogoji za izvzem. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec.
PRIMERI UKREPOV V PODJETJIH GORENJE IN BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Številna podjetja že nekaj časa redno izvajajo ukrepe, ki izboljšujejo zdravje zaposlenih. V podjetju Gorenje so si zadali cilj, da do leta 2018 za 20 odstotkov zmanjšajo število nezgod, je dejala mag. Vilma Fece. V akcijskem načrtu so pripravili številne aktivnosti, ki bi zmanjšale bolniške izostanke, nezgode pri delu in invalidnost. Delavcem za izboljšanje zdravja tako omogočajo programe izobraževanja in usposabljanja, zdravo prehrano med delovnim časom, številne športne aktivnosti, predavanja in delavnice za obvladovanje stresa, dva odmora s telovadbo v proizvodnih obratih itd.
Tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje že dolgo posvečajo posebno pozornost krepitvi in ohranjanju zdravja zaposlenih, je povedala Maja Šketa. S tem namenom so se leta 2009 vključili v evropski projekt Čili za delo, pripravljajo letne programe za promocijo zdravja, zaposlenim omogočajo številne brezplačne zdravniške preglede in cepljenja, organizirajo različne športne aktivnosti ter s pomočjo filmov zaposlene spodbujajo k redni telovadbi na delovnem mestu.
Primož Vajdl
4 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016	I
Aktualno
SREČANJE NA BRDU
Predsednik Pahor z župani o strategiji lokalne
samouprave
V začetku meseca je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na Brdu pri Kranju gostil konferenco Slovenija 2030 - Pomen lokalne samouprave za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, na katero so bili vabljeni županje in župani slovenskih občin. Srečanja so se udeležili tudi zgornjesavinjski župani.
Poleg predsednika Pahorja so zbrane nagovorili minister za javno upravo in podpredsednik vlade Boris Koprivnikar ter predstavniki različnih vladnih služb. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki županov. Težišče razprave je bilo na vsebinah, ki so dolgoročnega pomena za lokalne skupnosti in državo.
Borut Pahor je med drugim povedal: »Vlada se je izboljšanja sistemskega okvira za delovanje lokalne samouprave lotila s pripravo strategije razvoja lokalne samouprave, o kateri pravkar teče javna razprava. V njej sodelujete tudi vsi župani. Verjamem, da je razprava o strategiji pogosto obremenjena tudi z aktualnimi vprašanji, pred-
vsem s financiranjem.«
Na srečanju so govorili o tem, kakšna je vloga in odgovornost lokalne samouprave za gospodarski razvoj države in lokalnih skupnosti. Kako zagotoviti večjo povezanost med državo in občinami pri vodenju gospodarske in razvojne politike, kako bolj povezano in usklajeno načrtovati ter izvajati ukrepe države in občin za dosego skupnega cilja - izboljšanja življenja državljank in državljanov. Kako bi bilo mogoče izboljšati organizacijo lokalne samouprave in javnih služb, ki jih mora lokalna samouprava zagotavljati, da bi bili učinki in zadovoljstvo občanov največji.
Minister Boris Koprivnikar je menil, da lokalna samouprava dobro deluje, zato niso potrebni radikalni posegi, ampak le izboljšave. Robert Smrdelj in Ivan Žagar, predsednika Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, sta menila, da je lokalna samouprava pomemben segment razvoja države, saj se na primer kar 70 odstotkov evropske zakonodaje izvaja na lokalnem nivoju. Strategija mora da-
ti odgovor, kako v bodoče oblikovati lokalno samoupravo, da bo dala optimalne učinke tako na področju
razvoja gospodarstva kot za raven življenja prebivalcev.
Marija Lebar
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno:
»Zelo pomembna se mi je zdela tema o decentralizaciji, kjer smo župani poudarili, da naj se ne zanemarja občin »z obrobja« in manjših občin, ki so v zadnjem času zaradi različnih finančnih ukrepov zelo prikrajšane. Izjemnega pomena je tudi pobuda županov, da se spremeni operativni program za črpanje evropskih sredstev. Potrebno bi namreč bilo, da bi bilo več sredstev namenjenih občinam za naložbe v osnovno komunalno infrastrukturo.
Glede regionalizacije in s tem morebitnega prenosa nekaterih nalog in pristojnosti države in občin na regionalni nivo pa ni doseženega skupnega konsenza. Župani smo pri tem mnenja, da v svojem lokalnem okolju potrebe najbolj pozna tisti, ki je tam doma. To so občine - tudi manjše - dokazale s svojim dosedanjim delom na razvoju infrastrukture in primernega okolja za delovanje gospodarstva in kmetijstva ter za izboljšanje kakovosti bivanja občanov.«
POSLALI PROTESTNO PISMO GLEDE POSTOPKA PRI ŠIRJENJU BOLEZNI MODRIKASTEGA JEZIKA
Zgornjesavinjski rejci goveda ogorčeni
Člani govedorejskega društva naše doline so na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) oziroma na njeno inšpekcijo naslovili protestno pismo, ki se nanaša na postopek pri zadevi širjenja bolezni modrikastega jezika. Sklep o protestu so sprejeli na občnem zboru, ki so ga izvedli v začetku meseca v Gornjem Gradu. Ob tej priložnosti so se seznanili s strokovnimi poročili s področja govedoreje in razglasili najboljše rejce v naši dolini v letu 2015.
O ukrepanju v zvezi z boleznijo modrikastega jezika je spregovoril direktor Veterine Mozirje Jože Podmeninšek. V razpravi so prisotni izrazili svoje ogorčenje glede postopkov, ki jih je izvajala inšpek-
Predsednik Ivan Matek: »O bolezni modrikastega jezika smo bili rejci zelo pozno obveščeni, do takrat pa je že prišlo do kar nekaj prodaj goveje živine in posledično kazni.«
(Foto: Marija Lebar)
cija. Oblikovali so stališča in protestno pismo.
»UVHVVR OU Celje je 20. novembra 2015 izdala delno odločbo o območju z omejitvami v zvezi z boleznijo modrikastega jezika. Naznanilo je bilo objavljeno na oglasni deski UVHVVR in kasneje še na oglasnih deskah občin, ki jih omejitev zajema. Menimo, da je bilo obveščanje o tem preslabo, saj nas tak način obveščanja ob naši naravi dela ne doseže. Ob takih situacijah kmetje pričakujemo takojšnja konkretna in jasna navodila, kaj razglasitev v območje z omejitvami pomeni. Ker nismo bili informirani, smo nekateri teleta prodajali izven območja z omejitvami. Prodajalci telet smo v januarju prejeli poziv, da se izjasnimo
o okoliščinah prekrška. Ogorčeni smo nad temi pozivi, še posebno, ker so bile pri živalih, ki so bile prodane, napravljene analize krvi, rezultati analiz pa negativni. Torej nismo širili bolezni,« so med drugim zapisali v pismu in dodali, da jih skrbi nadaljnji promet z živalmi.
Na srečanju so se seznanili še s selekcijskim poročilom in s tem, kaj lahko sami naredijo za izboljšanje krme krav in znižanje stroškov. Predsednik društva Ivan Matek je v poročilu preletel delo v minulem letu. Pripravili so strokovno predavanje, se srečali s šaleškimi govedo-rejci, v oktobru so odšli na ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Ob koncu leta so organizirali družabno srečanje. Podoben načrt dela je tudi letos.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 5
Organizacije, Iz občin
SREČANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Socialni programi za pomoč v težkih življenjskih
položajih
Na pobudo neformalne skupine za razvoj skupnih socialnih programov je na Ljubnem ob Savinji potekalo srečanje s predstavniki nevladnih organizacij in nekaterih institucij Zgornje Savinjske doline. Po živahni in konstruktivni razpravi so prisotni oblikovali sestavo delovne skupine, ki bo pripravila konkretne podlage in usmeritve za nadaljnje delo. Za letos so si zadali že prvi projekt - izvedbo poletnih delavnic za učence zgornjesavinjskih osnovnih šol.
MEDSEBOJNO SODELOVANJE VSEH IZVAJALCEV
Skupina za razvoj socialnih programov je neformalna skupina posameznikov, ki je že sodelovala v okviru Društva za kulturo odnosov SPES in pri izvedbi večletnega projekta Grundtvig, ki so ga lani uspešno zaključili. Pri svojih dosedanjih aktivnostih in ogledih dobrih praks na Irskem so se srečali s številnimi možnostmi, ki bi jih bilo mogoče preko različnih programov nuditi tudi v naši dolini. S tem bi zadostili nekaterim socialnim potrebam tukajšnjega okolja, ki jih ne pokrivajo sedanje formalne ob-
Po razpravi so prisotni oblikovali sestavo delovne skupine, ki bo pripravila konkretne podlage in usmeritve za nadaljnje delo. (Foto: Marija Lebar)
like. Povezali bi vse izvajalce socialnih programov, izvajanje teh programov nudi tudi možnost za nova delovna mesta.
PREDLAGANO DELOVNO GRADIVO ŠE NADGRADILI
Sklicatelji so vabilu priložili delovno gradivo Akcijski načrt razvoja skupnih socialnih programov za Zgornjo Savinjsko dolino. V njem so navedli vsebine, ki bi jih lahko uvedli v delovanje, med drugim pomoč mladim oskrbovalcem kronič-
no bolnih svojcev, za izvajanje pa bi oblikovali poseben center. Projekt dober sosed, dober dan je namenjen kot pomoč starejšim na njihovem domu.
KJE SE KAŽEJO POTREBE?
Vsakdo od prisotnih na srečanju je predstavil, kje vidi možnost sodelovanja svojega društva, zavoda ali ustanove. Tako je Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje, poudarila, da bi delovanje nevladnih orga-
nizacij lahko pomenilo dopolnitev pahljače ponudbe na socialnem segmentu. Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline Ilka Kramer Marolt je izpostavila možnost financiranja poletnih delavnic za otroke iz nacionalnega razpisa. Jože Vodušek je spregovoril o projektu Starejši za starejše Društva upokojencev Ljubno ob Savinji. Anton Venek, predsednik Društva zgor-njesavinjskih diabetikov Mozirje, je menil, da je potrebno oblikovati delovno skupino, ki bo konkretizirala program.
V APRILU NOVO SREČANJE
Vsi so se strinjali, da je potrebno preveriti dejanske potrebe ljudi v stiski, ki se pojavljajo pri nas. Na koncu so izoblikovali še zakIjučke. Imenovali so člane delovne skupine, ki bo izoblikovala bolj konkretne predloge glede same vsebine vzpostavitve in izvajanja socialnih programov. Skupine za razvoj skupnih socialnih programov in ostale zainteresirane nevladne organizacije se bodo naslednjič sestale v začetku aprila.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Letni program kulture prilagojen novemu pravilniku
Gornjegrajski svetniki so na enajsti seji občinskega sveta obravnavali pravilnik o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini, ki je osnova za sprejem letnega programa kulture. Ker je občina na področju ljubiteljske kulture aktivna, ta standard pa želi še nadgraditi, je v njenem interesu, da zagotavlja in spodbuja dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost.
Priprava in sprejem novega pravilnika je bila potrebna, saj so v njem nova in jasnejša pravila o dodeljevanju točk, ki so osnova za dodeljevanje sredstev društvom na razpisu. Po novem pravilniku bo komisija lažje določala točke in
delitev sredstev bo tako bolj trans-parentna. Manjša društva so namreč imela v preteklosti pripombe, da težje pridejo do razpisanih sredstev. Svetniki so pravilnik na priporočilo odbora za negospodarstvo, ki ga je podrobno obravnaval, potrdili.
Strokovna komisija se je odločila, da investicije v gradnjo prostorov ali investicijskega vzdrževanja ne bodo predmet pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju kulture v občini, temveč ločenega, samostojnega pravilnika. Društva namreč že nekaj let ostajajo brez sredstev za investicije in na to opozarjajo občinsko upravo.
Letni program kulture je prilago-
jen novemu pravilniku. Kulturnim društvom bo iz proračuna namenjena ista višina sredstev kot v preteklem letu. Največ bo namenjeno knjižnični dejavnosti, kar 22 tisoč evrov, na razpisu bo društvom razdeljenih skoraj dvajset tisoč evrov, manjša zneska sta namenjena delovanju mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in drugim programom v kulturi. Iz proračuna se tisoč evrov nameni premični kulturni dediščini, namenjen je najemnini za prostore muzejske zbirke v Šteklu. Na pobudo župana Stanka Ogradija si bodo svetniki v njegovi družbi ogledali te zbirke.
Svetniki so potrdili še letni program športa. Tudi na tem področju
višina sredstev iz proračuna ostaja na lanskoletnem nivoju. Največ sredstev od dobrih 31 tisoč evrov je zagotovljenih za javni razpis, del jih je namenjen gradnji in vzdrževanju otroških igrišč in najemnini za travnato igrišče.
Svetnike je zanimalo, zakaj ni posebne postavke za sredstva, ki bi bila namenjena vrhunskim športnikom. S tem je bil mišljen strelec Franček Gorazd Tiršek, na kar je župan odgovoril, da se omenjeni športnik lahko prijavi na razpis za sponzorstvo občine. Po sprejemu zakona o športu na državnem nivoju bo na občinskem nivoju sprejet nov pravilnik, v katerem bodo planirana sredstva tudi za vrhunske športnike.
ŠMS
6 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016	I
Gospodarstvo, Organizacije
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNISKA ZBORNICA MOZIRJE
Spomini na štiri desetletja dela in podelitev priznanj
zaslužnim članom
V petek, 12. februarja, je v Mozirju potekala slavnostna prireditev ob 40-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje (OOZ). Slavnostna govornika sta bila predsednik OOZ Janez Kaker in predsednik Obrtno-podjetniške
zovanjem in združevanjem, je kasnejše obdobje obrtnikom in podjetnikom nalagalo vse več pogojev in obveznosti. Za zbornico je bilo zelo pomembno združevanje z drugimi zbornicami za doseganje svojih ciljev in v zadnjem obdob-
Na slavnostni prireditvi ob 40-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje so podelili priznanja zaslužnim članom. (Foto: ŠMS) zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, gosje prireditve so bili direktor OZS Danijel Lamperger in njegova namestnica Nada Grublješič, predstavniki nekaterih območnih zbornic in nekateri župani zgornjesavinjskih občin. Ob tej priložnosti so podelili priznanja zaslužnim članom, za obilico smeha je v teh težavnih časih za obrtnike in podjetnike poskrbel Tadej Toš.
ju uvedba prostovoljnega članstva. Kljub temu, da članslvo ni več obvezno, se zbornica poteguje za vse obrtnike in podjetnike. Verjamejo tudi, da se bo marsikdo še vključil nazaj.
Branko Meh je bil vesel povabila na praznovanje obletnice in je članom območne zbornice ob tem dogodku čestital. Povedal je, da so se na začetku obrtniki združevali, da bi bili močnejši sogovornik z oblastjo in tudi sedaj ni nič drugače. Dodal je, da obrtnike in podjetnike tarejo številne težave. Ena od teh je preveliko obremenjevanje obrtnikov z novostmi, ki tudi stanejo, težava je pri javnih naročilih, težave imajo upokojeni obrtniki, ki se morajo odpovedati delu pokojnine, če še želijo delati ... Toda v obrtni zbornici so se vedno trudili in tudi naprej bo tako, da bodo zagovarjali obrtniško delo in se trudili, da se bodo časi tudi zanje izboljšali.
ZAKLJUČNA BESEDA KOMEDIJANTU
Za glasbeni predah je med prireditvijo poskrbela učenka nazarske glasbene šole Nuša Bider, ki je ob klavirski spremljavi Urške Babič Kotnik zaigrala na violino. Babič Kotnikova je zaigrala tudi uvodne tone v prireditev. Za pester zaključek druženja obrtnikov je poskrbel komik Tadej Toš, ki mu med zgodbami in šalami ni manjkalo predlogov za zagon slovenskega gospodarstva.
ŠMS
PROJEKT MLADI VETER
Pripravili predlog odloka o načinu turističnega vodenja v naši dolini
PODELJENA PRIZNANJA ZASLUZNIM ČLANOM
Priznanja ustanovnim članom OOZ so prejeli Viktor Krajnc, Peter Koren, Vili Marovt in Ivan Časl. Za dosežke na področju obrti je priznanje prejel Ivan Krančič. Podeljena so bila tudi priznanja za dolgoletno aktivno delo, ki so jih prejeli Marjetica Finkšt, Andrej Weiss, Mojca Fistrič, Alojz Selišnik in Miroslav Rednak. Priznanja je podelil Janez Kaker v družbi Urške Reberčnik.
Slavnostni govornik, predsednik OZS Branko Meh je Janezu Kakerju v imenu OZS za dolgoletno uspešno delo na področju obrti podelil bronasti ključ, OOZ Mozirje pa je ob okrogli obletnici delovanja prejela zlati pečat.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI
Janez Kaker je povzel zgodovino območne zbornice od časov ustanovitve dalje. Medtem ko je bilo začetno obdobje povezano s pove-
V	zvezi s pogovori, ki so jih imeli izvajalci projekta Mladi veter z župani in predstavniki turističnih organizacij Zgornje Savinjske doline v novembru 2015, so v projektni skupini pripravili osnutek odloka o turističnem vodenju v naši dolini. Osnutek so poslali občinam in turističnim organizacijam ter jih povabili, da osnutek pregledajo in nanj podajo pripombe.
VEČINA OBČIN V DOLINI BREZ ODLOKA
V	okviru projekta Mladi veter, ki se bo februarja zaključil, je skupina izvedla številne dejavnosti, med drugim izobraževanje za lokalne turistične vodnike in informatorje. Za izvajanje turističnih vodenj imata sprejet odlok le občini Mozirje in Solčava, ostale pa ne. Osnutek predlaganega odloka ureja turistično vodenje v vsaki posamezni občini kot tudi v celotni dolini.
Predlagani osnutek je usklajen z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbuja-
nju razvoja turizma iz leta 2015 in je zasnovan tako, da ga sprejmejo vse zgornjesavinjske občine.
PRENOVA ZASTARELIH ODLOKOV O TURISTIČNEM VODENJU
Roman Čretnik ml. iz skupine Mladi veter o tem pravi: »Namen tega odloka je prenova zastarelih občinskih odlokov o turističnem vodenju in poenotenje v vseh občinah Zgornje Savinjske doline. To bo omogočilo spremljanje, nadzor in povezovanje turističnega vodenja v Zgornji Savinjski dolini, spodbujanje vodenih izletov po dolini, popestritev turistične ponudbe ter možnost dodatnega dela in zaslužka za prebivalce Zgornje Savinjske doline.«
Na osnovi dopolnitev bodo v februarju osnutek odloka uskladili z vsemi deležniki. Nato bodo občinam poslali dopolnjen predlog odloka za sprejem na občinske svete.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 7
Intervju
VESNA PETKOVSEK, PREJEMNICA ČASTNEGA PRIZNANJA MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA INTERNO KOMUNICIRANJE FEIEA
»Znanje je treba ves čas nadgrajevati in biti v stiku s trendi v stroki«
Vesna Petkovšek, vodja internega komuniciranja v Skupini Gorenje
Konec lanskega leta smo objavili novico, da je Vesna Petkovšek, nekdaj urednica Savinskih novic, danes vodja internega komuniciranja v Skupini Gorenje, prejela mednarodno nagrado oziroma častno priznanje mednarodnega združenja za interno komuniciranje FEIEA Diploma of honour. Bila je članica uprave Slovenskega društva za odnose z javnostmi, že nekaj let pa je v upravnem odboru FEIEA. Zanimalo nas je, kako gleda na čas, ko je bila aktivna v naši dolini, in kakšne dimenzije prinaša mednarodno okolje.
-	Najprej seveda o začetku. Kako si se, Primorka iz okolice Nove Gorice, znašla v Zgornji Savinjski dolini?
Srečanje se je zgodilo na pol poti, torej v Ljubljani. S partnerjem sva obiskovala isto fakulteto, predvsem pa sva bila v istem študentskem domu ... (nasmešek) Jaz temu pravim kar sa-vinjsko-primorska naveza. Kmalu po tem, ko sem prišla v te kraje, sem namreč enega za drugim spoznala dva fanta, ki sta prav tako imela punco s Primorske. To sploh ne bi bilo nič tako hudo nenavadnega, če ne bi bili obe iz istega kraja kot jaz, iz Vrtojbe pri Novi Gorici. Res zanimivo naključje!
-	Kateremu študiju si se posvečala v Ljubljani?
Na Fakulteti za družbene vede (FDV) sem izbrala študij komunikologije, teoretsko-analitska smer. Na kratko povedano, gre za področje, ki
se ukvarja z javnim mnenjem, komunikacijskimi modeli itd. Ta študij se je takrat šele dobro začel, bila sem druga generacija, sicer je FDV bolj poznan po študiju novinarstva in politologije. Kot vemo, se zarečenega kruha največ poje in tako se je zgodilo tudi meni. Namreč prepričana sem bila, da ne bom delala v novinarstvu, pa so bile nazadnje moje prve izkušnje ravno na tem področju. Že v času študija v Ljubljani sem se deloma ukvarjala z njim, ko pa sem se preselila v Savinjsko dolino in sem tu iskala delo, se je pokazala priložnost pri Savinjskih novicah.
-	Kako bi opisala to izkušnjo?
Z domačimi sem se šalila, da se morajo bolj spoštljivo vesti z mano, ker sem zdaj kraljična, saj delam na gradu ... (smeh) No, to je bilo, ko sem bila urednica. Najprej pa sem začela s pisanjem prispevkov z različnih dogodkov v dolini, pripravljala sem ankete z mimoidočimi o temah iz aktualne številke, se v intervjujih pogovarjala z župani in direktorji podjetij v dolini. Marsikdaj, ko je narava prispevka to narekovala, sem zanimive sogovornike obiskala tudi na domu. Všeč mi je bil ta stik z različnimi ljudmi, situacijami in temami. Obenem je bila to odlična priložnost, da sem, kot nova v tem okolju, lahko spoznala, kako diha ta dolina, njene naravne lepote, zgodovino, posebnosti, način razmišljanja domačinov ...
-	In seveda dialekt ...
Meni je prav simpatičen (nasmešek), res pa je, da sem potrebovala nekaj časa, da sem ga osvojila, predvsem tistega iz zgornjih delov doline. Še danes se spomnim, kako sem na samem začetku na uredništvo prejela klic starejše bralke iz Luč. Pogovor je potekal povsem prijazno. Gospa je govorila, jaz pa sem sem in tja odgovorila z ja, ja, ja, razumela pa nisem ničesar ... (smeh)
-	Tvoja pot se je nadaljevala v podjetju Gorenje, kjer vodiš interno komuniciranje.
Ko se je ponudila priložnost v Gorenju, sem seveda le-to z veseljem sprejela; delo v mednarodnem podjetju namreč predstavlja poseben izziv in želela sem si te izkušnje. Da si lahko v stiku s sodelavci iz različnih koncev sveta, od Du-baja do Kopenhagna, od Šanghaja do Moskve, od Almatija do Podgorice in Sao Paula. Seveda je delo v takem velikem podjetju povsem drugačno od prejšnje izkušnje v malem timu, kjer
smo se vsi dobro poznali, kjer so sporočila hitro zaokrožila, tako da smo se z lahkoto uskladili, kdo kje in kaj dela. V večjih sistemih pa je treba upoštevati zastavljene procese in pravila pri delu in seveda tudi komuniciranju. Še dodaten izziv se pojavi, ko je okolje mednarodno in s tem večjezično in multikulturno.
- Očitno te je vedoželjnost gnala še naprej, namreč zelo aktivna si bila tudi v strokovnih organizacijah?
Gorenje je vedno podpiralo strokovni razvoj in izobraževanje zaposlenih, kar zelo cenim. Osebno menim, da je potrebno ves čas nadgrajevati znanje in biti v stiku s trendi v stroki. Tako sem se najprej vključila v aktiv novinarjev v podjetjih, vendar smo kmalu ugotovili, da je naše delo preraslo okvire »institucionalnega novinarstva«, zato smo ustanovili Sekcijo za interno komuniciranje znotraj Slovenskega društva za odnose z javnostmi, ki sem jo v začetku vodila.
/'	""S
»Zaposleni smo tisti, ki bolj ali manj uspešno realiziramo zastavljene načrte podjetja in tako vplivamo na uspešnost poslovanja, zato je pomembno, da poznamo cilje in pot, kako bomo do njih prišli, obenem pa, da smo motivirani za delo.«
Postavili smo program dela na področju izobraževanja članov z novostmi v stroki in podeljevali nagrade za najboljše prakse internih revij v različnih kategorijah. Tudi Gorenje je prejelo nekaj nagrad. Stroka je bila v Sloveniji še relativno mlada, zato je bilo veliko možnosti za razvoj.
- Nam lahko poveš nekaj več o tem, kaj je sploh poslanstvo odnosov z javnostmi in internega komuniciranja?
Hm, tema je kar široka, ampak recimo takole: večje kot je podjetje, bolj pomembno je, da je komunikacija z različnimi javnostmi, kot so vlagatelji oziroma lastniki, mediji, lokalna skupnost, potrošniki, odločevalci in zaposleni, načrtovana in vodena, da je poskrbljeno za ugled in identiteto korporacije navzven in navznoter. Oddelki za odnose z javnostmi oziroma korporacijsko komuniciranje, kar sta dve najbolj pogosti imeni, skrbijo, da dobijo omenjene javnosti vse potrebne informacije o podjetju, prav tako pa, da podjetje preko njih pridobi povratne informacije iz
8 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016	I
Intervju, Gospodarstvo
okolja - kaj o podjetju mislijo, kaj od njega pričakujejo, kako se odzivajo na odločitve in aktivnosti podjetja. Gre torej za komunikacijo v obeh smereh.
»Vse bolj razvijamo tudi digitalno komunikacijo, kjer zaposlenim dajemo možnost sodelovanja z všečkanjem, podajanjem predlogov in idej, nagradnimi igrami itd.«
1._J
Zaposleni smo seveda prva oziroma ena najpomembnejših javnosti, po svoje pa tudi najbolj zahtevna. Ker poznamo podjetje od blizu, od znotraj, je tu potrebna še toliko bolj direktna in odkrita komunikacija. Zaposleni smo tisti, ki bolj ali manj uspešno realiziramo zastavljene načrte podjetja in tako vplivamo na uspešnost poslovanja, zato je pomembno, da poznamo cilje in pot, kako bomo do njih prišli, obenem pa, da smo motivirani za delo. Nenazadnje smo zaposleni tudi prvi ambasadorji podjetja navzven, zato ni nepomembno, kakšen glas širimo o podjetju in izdelkih med prijatelji, sosedi ...
- Sliši se zelo kompleksno; da si bomo lažje predstavljali, kako to zgleda v praksi, s čim konkretno se srečuješ v službi?
Interno komunikacijo je potrebno najprej na-
črtovati - kaj bomo sporočali (katere aktivnosti, projekte, novosti, teme) preko katerih kanalov (osebno na sestankih, preko različnih tiskanih oziroma elektronskih medijev ...), katerim skupinam sodelavcev. Potem sledi izvedba, to pomeni priprava konkretnih vsebin, tekstov, slik, grafov, kar je pač potrebno za učinkovito sporočilo, in nazadnje objava preko različnih medijev, ki jih urejam.
Poleg tiskanih biltenov v državah, kjer imamo proizvodnjo, torej v Sloveniji, Srbiji in na Češkem, pridobiva vse večji pomen naš intranet, ki je stičišče komunikacije za zaposlene iz celotne Sku-
(	A
»Poleg tiskanih biltenov v državah, kjer imamo proizvodnjo, torej v Sloveniji, Srbiji in na Češkem, pridobiva vse večji pomen naš intranet, ki je stičišče komunikacije za zaposlene iz celotne Skupine Gorenje.«
pine Gorenje. Ko gre za pomembnejše vsebine, ki jih želimo intenzivneje skomunicirati kot zgolj z novico, obvestilom, pripravimo komunikacijski program, kampanjo, ki lahko traja več mesecev ali celo let. Tak primer je program širjenja poznavanja vrednot Skupine Gorenje, ki smo ga poimenovali Stojim za našimi vrednotami. Takrat običajno uporabimo še druge oblike komunika-
cije, kot so plakati, zloženke, video, pri čemer seveda upoštevamo jezikovne različice, da nas razumejo tudi sodelavci po svetu.
Vse bolj razvijamo tudi digitalno komunikacijo, kjer zaposlenim dajemo možnost sodelovanja z všečkanjem, podajanjem predlogov in idej, nagradnimi igrami itd. Druga področja so še podpora vodstvu pri komuniciranju z zaposlenimi, na primer na zborih delavcev in sodelovanje pri organizaciji različnih internih dogodkov. Nenazadnje je potrebno učinkovitost aktivnosti tudi izmeriti, če smo bili z njimi uspešni, za kar največkrat uporabljamo ankete in fokusne skupine. Skratka, dejansko je zelo zanimivo in pestro delo.
- Medkulturni stik ti omogoča tudi sodelovanje v združenju FEIEA.
Dobro je, če lahko od blizu spremljaš, kaj počnejo v stroki v tujini, ker v Sloveniji ni ravno veliko podjetij, s katerimi bi se lahko primerjali. Seveda pa, ko v času skupščin sedimo za mizo predstavniki iz enajstih držav članic združenja, se pokažejo številne podobnosti in tudi razlike med nami, tako v izkušnjah kot načinu razmišljanja in interesih. To je obenem zanimivo in zabavno, včasih pa tudi naporno, saj se zaradi tega stvari veliko počasneje odvijajo, tako da se počutim kot v evropskem parlamentu ... (smeh)
Pogovarjala se je Tatiana Golob
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Odprti za pobude in predloge okolja po
izobraževanju
V začetku februarja je Šolski center Velenje v svojem Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) pripravil tradicionalno ponovoletno srečanje. Srečanj se udeležujejo predstavniki izobraževalnih institucij, gospodarstva in zbornic. Ob tej priložnosti so partnerjem in javnosti predstavili dosežke ter novosti, ki so jih realizirali v preteklem letu. K sodelovanju so pridobili nove partnerje in z njimi podpisali partnerske dogovore.
MIC je že dolgo prepoznan kot povezava med šolstvom in gospodarstvom, kar je bil poudarek njihovega dela tudi lani. V sodelovanju s podjetjem Daihen Varstroj iz Lendave so nadaljevali s prenosom novih tehnologij s področja varilstva v svoje programe. Opravili so nadgradnjo didaktičnih modulov inteligentnih inštalacij in spremljali prihranke zaradi energetske sanacije objektov Šolske-
ga centra Velenje, ki so jo izvedli pred časom.
V izobraževalnem centru se prilagajajo izobraževalnim potrebam gospodarstva. Ravnatelj MIC Darko Lihteneker je dejal: »MIC je izziv našega tisočletja. Ali ga boste izkoristili, je na vas, mi smo pripravljeni in sposobni uresničiti vaše izobraževalne potrebe.«
Da bi svoj program še bolj približali potrebam okolja, imajo v načrtu izvedbo Centra uporabnih znanj. Center naj bi obsegal okoli dva tisoč kvadratnih metrov. Kot je podčrtal Lihteneker, se na MIC-u ponašajo z opremo, ki je vredna več kot deset milijonov evrov in bi bila lahko na voljo različnim uporabnikom. Tako računajo na izvajanje prakse za vajence, ki v gospodarstvu ne bi dobili priložnosti zanjo, na izobraževanja brezposelnih in še koga. Po njegovih besedah sogovornika za izgradnjo centra zaenkrat še nimajo, menijo pa, da bi si stroške delila šolsko, gospodarsko in ministrstvo za delo.
Ponovoletno srečanje je bilo priložnost za nove in načrtne oblike sodelovanja. Z Občino Šoštanj, podjetjema Daihen Varstroj in DBSS strojegradnja, inženiring, storitve, trgovina, d.o.o., so podpisali dogovore o partnerstvu.
Marija Lebar
Udeleženci ponovoletnega srečanja Šolskega centra Velenje so z zanimanjem prisluhnili predstavitvam. (Foto: ML)
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 9
Gospodarstvo, Organizacije, Informacije
10. LICITACIJA LESA V SLOVENJ GRADCU
Za najdražji hlod gorskega javorja rebraša kupec
odštel dvanajst tisočakov
Licitacije vrednega lesa so v tujini in pri nas uveljavljen način prodaje vrednejšega lesa. Na njih je mogoče doseči zelo visoke cene in en izjemen hlod lahko lastniku prinese več denarja, kot ves drugi les, ki ga je posekal v sklopu sečnje. Tako je bilo tudi pretekli teden na deseti licitaciji lesa v Slovenj Gradcu.
Najvišjo ceno je dosegel gorski javor, in sicer 7.555 evrov na kubični meter, kupec iz tujine je tako za hlod odštel kar 12.346,81 evra. Kar šest najdražjih hlodov je bilo gorskega javorja. Na sedmem mestu je bil hlod macesna s ceno 3.231,54 evra. Gorski javor - rebraš, ki je dosegel najvišjo ceno na kubični meter, je bil posekan na kmetiji Sušnik v Savini pri Ljubnem ob Savinji.
Najbolje licitiran hlod je ob rednem odkazi-lu lesa po naključju odkril revirni gozdar Lojze Gluk, le dan pred rokom za odvoz lesa na licita-
f	A
Na licitaciji je sodelovalo preko 400
lastnikov. Na prodaj je bilo skoraj 2.300 hlodov, 2.533 kubičnih metrov lesa, za katere se je potegovalo 25 kupcev, ki so prišli iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Hrvaške. Na licitaciji je bilo prodano veliko lesa, nekaj ga je tudi ostalo, saj zanj ni bilo interesa. Največ hlodov na licitaciji je bilo smrekovih, sledila sta graden in gorski javor. Drugo najvišjo ceno po kubiku je za slednjim dosegel veliki jasen, cena za kubični meter je dosegla 2.530 evrov.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE
cijo in lastnikom svetoval, da višjo ceno poskusijo doseči na licitaciji. Potrebno je bilo hitro ukrepanje, dogovor za posek, spravilo, ustrezno krojenje in prevoz.
Gozdar Lojze Gluk ob gorskem javoru, ki je dosegel najvišjo ceno na licitaciji.
(Foto: Mihael Kanop)
Da je posekano drevo rebraš, so ugotovili kasneje, ko so na delu hloda, kjer je bilo odstranjeno lubje, opazili rebrasto teksturo. Največ je za drevo naredila narava, je povedal Gluk, dober rezultat pa je kombinacija ustreznih odločitev, zna-
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in zadružništva
V torek, 9. februarja, je v Narodnem domu v Celju v organizaciji Razvojne agencije Savinjske regije (RASR), gospodarskega ministrstva, Mestne občine Celje, Stičišča nevladnih organizacij Savinjske regije in Sveta za razvoj nevladnih organizacij Savinjske regije potekal strokovni posvet z naslovom Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v Savinjski regiji.
Med govorniki je bil tudi Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Predstavil je vladni strateški projekt spodbujanja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. Župan MO Celje Bojan Šrot in direktorica RASR Iva Zorenč sta povedala, da je zanimanje za socialno podjetništvo v regiji ve-
liko in na tem področju vidi regija priložnosti v tokratni finančni perspektivi. Savinjska regija je že v osnutku dogovora za razvoj regiji izpostavila projekt Prehranske samooskrbe Savinjske regije, katerega osnovni koncept je socialno podjetništvo in s tem povezana nova zelena delovna mesta.
Tokratni posvet je bil namenjen predstavnikom gospodarstva, zbornic in interesnih združenj, lokalnih skupnosti, državnih in lokalnih institucij, ki delujejo na področju socialnega dela in varstva, razvojnih agencij ter lokalnih akcijskih skupin, socialnih podjetij in zadrug, mladinskih organizacij in mladinskih centrov, nevladnih organizacij in civilni družbi.
Marija Lebar
nja, dobrega sodelovanja vseh udeleženih in tudi nekaj sreče. Zmagovalni hlod je meril 4,5 metra in je imel na sredini premer 68 centimetrov. Debelejši je hlod, bolj je rebrasta struktura poudarjena, je še dodal Gluk, in to je razlog, da se je kupec kljub obarvani jedrovini odločil zanj ponuditi tako visoko ceno.
Na licitaciji je bilo doslej uspešnih že več lastnikov gozdov iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Takšni primeri dobre prakse, meni Gluk, naj bodo lastnikom gozdov v vzpodbudo za izvajanje nege v gozdovih ter v potrditev potencialov slovenskih gozdov.
Fina rebrasta tekstura je pri drevesih redka in jo je možno prepoznati z odstranitvijo lubja, vendar je to smiselno storiti šele ob sečnji drevesa, sicer bi s tem drevo poškodovali. Lastnikom gozdov zato svetujejo, da naj pri drevesih javorja ob sečnji in pred krojenjem preverijo, ali je njihovo drevo rebraš, saj zaradi posebnega estetskega videza dosega najvišje cene in se uporablja za najprestižnejše izdelke - za izdelavo glasbil, za notranjost jaht, avtomobilov in podobno.
ŠMS
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Mia Bone in Petra
Julia Ujawe: Zdravilne zgodbice
V knjigi je štirinajst zgodbic, ki bodo tako staršem kot njihovim predšolskim otrokom v veliko pomoč pri soočanju s strahovi in neprijetnostmi v življenju malih otrok. Zgodbice ponujajo odlično iztočnico za pogovor o deljenju igrač, obisku zobozdravnika, izbirč-nosti pri hrani, ljubosumju ... Še posebno vrednost imata dve zgodbici, ki se osre-dotočata na spodbujanje samoiniciativnosti,
vztrajnosti in pozornosti pri malčku ter tako dajeta podporo otrokovemu razvoju.
Vse zgodbe so pisane v skrbno izdelanih jezikovnih vzorcih, ki spodbujajo pozitivno mišljenje otroka pri srečevanjih s stresnimi situacijami.
10 Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016	I
Ljudje in dogodki, Kultura
PODELITEV PRIZNANJ NAJ OSEBNOSTI OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE LETA 2015
Priznanja ljudem, ki izstopajo iz povprečja in prispevajo k boljšemu življenju
V gradu Vrbovec se je s podelitvijo priznanj za naj osebnost leta 2015 v posameznih zgornje-savinjskih občinah v sredo, 10. februarja, končala akcija Savinjskih novic. Slovesnosti, ki jo je povezovala Nastasja Kotnik, obogatil pa harmonikar nazarske glasbene šole Nejc Klemenšek, so se poleg dobitnikov priznanj udeležili županja in župani zgornjesavinjskih občin. Priznanja je iz-
ročil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik.
Bralci Novic so izbrali tiste, ki so na najbolj pozitiven način zaznamovali življenje in delo v okolju, kjer živijo ali delajo v preteklem letu. V Nazarjah je to zborovodkinja in glasbena pedagoginja Katja Gruber, na Rečici ob Savinji predsednik KUD Utrip Aleksander Oblak, na Ljubnem
Prejemniki priznanj z županjo, župani ter glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom (prvi z desne) (Foto: Marija Šukalo)
poveljnik PGD Okonina Gregor Križnik, v Lučah direktor Biomase Rok Suhodolnik, v Solčavi podžupan Franc Ošep, v Gornjem Gradu predsednik čebelarske družine in gobarskega društva Ivan Fale. Naj osebnost v občini Mozirje, atletinja Maja Mihalinec je bila zaradi tekmovalnih obveznosti na poti iz Francije, zato je priznanje prevzel njen oče Vito.
O akciji in njenem poteku je spregovoril Franci Kotnik. Poudaril je, da je akcija že vrsto let tradicionalna. »In čeprav se pri nekaterih posameznikih pojavljajo pomisleki, da je ta akcija postala dolgočasna, da povzroča zamere in konflikte, se v uredništvu zgornjesavinjskega časopisa vsako leto znova odločimo, da jo bomo izpeljali iz preprostega razloga, ker s tem, ko spremljamo delovanje občin, njihovega utripa in dejavnosti, ugotavljamo, da je v vsaki občini naše doline, v vsaki lokalni skupnosti nekaj takih ljudi, ki odstopajo od povprečja. Ti naredijo več, se trudijo bolj, imajo boljše rezultate, prispevajo k boljšemu življenju nas vseh. In zaradi teh se splača z akcijo nadaljevati in iti mimo tistih kritizerjev, ki ne prepoznajo dobrega tam, kjer živijo in delajo,« je povedal glavni in odgovorni urednik zgornjesavinj-skega časopisa.
Marija Šukalo
MOJSTRSKI TEČAJ ZA HARFO S DIANO GRUBIŠIČ CIKOVIČ
Priznana harfistka opazila velik napredek pri
tečajnikih
Glasbena šola Nazarje je od 5. do 7. februarja gostila udeležence mojstrskega tečaja za harfo, ki ga je vodila profesorica Diana Grubišič Ci-kovic. Priznana harfistka se je vabilu k sodelo-
vanju tokrat odzvala drugič, saj so mojstrski tečaj za harfo na nazarski glasbeni šoli že izvajali. V sled dobro obiskanemu tečaju nameravajo z dosedanjo prakso nadaljevati tudi v prihodnje.
Tečaja se je udeležilo trinajst harfistk, med njimi tri učenke nazarske glasbene šole: Ajda Nina Vivod, Aja Urlep in Tina Jernejc. Udeleženke sicer obiskujejo nižjo ali srednjo glasbeno šolo po različnih krajih Slovenije, novo pridobljena znanja bodo pri svojem igranju lahko s pridom uporabile. Vsaki sta pripadali po dve učni uri s profesorico Grubišic Cikovicevo. Na koncu je sledil zaključni koncert udeležencev tečaja s podelitvijo priznanj za udeležbo. Mojstrskega tečaja se je bilo moč udeležiti tudi kot pasivni udeleženec in tako spremljati celoten program.
Grubišic Cikoviceva se je zahvalila mladim harfistkam in njihovim staršem, ki kažejo zanimanje in izkoristijo priložnost za pridobivanje novega znanja in izkušenj tudi na takšen način. Dejala je, da pri tečajnikih opaža velik napredek od lanskega leta. Pohvalo je namenila tudi profesorici harfe na nazarski glasbeni šoli Katji Šumečnik za njeno strokovno delo. Šumečniko-va je celoten mojstrski tečaj koordinirala in poskrbela, da je vse potekalo brez zapletov.
Barbara Rozoničnik
Udeleženke mojstrskega tečaja za harfo s profesorico Diano Grubišič Čikovič (skrajno desno), profesorico harfe na Glasbeni šoli Nazarje Katjo Šumečnik in profesorjem Daliborjem Bernatovičem, ki poučuje harfo v Mariboru in Velenju. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 11
Čestitke, Oglasi
V nedelj-bo najina princeska prdírtovalít tregj rojsini dan.
VITA
babi in dedo ti želiva
iuper zabavo in ti voščiva use najboljše
I
12 
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016
Zgodovina in narodopisje
Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (11)
Piše: Aleksander Videčnik
ZDRUŽENJE VSESTRANSKO USPEŠNO
Izoblikovali so sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih. Na zboru združenja so 16. 9. 1977 v organe upravljanja izvolili člane. Ti so bili: Antonija Polanšek, Ivo Kranjc, Jakob Filač, Ivan Mi-kek, Jože Čeplak, Maks Poličnik, Bojan Nara-ločnik, Franc Volovšek, st., Franc Kotnik, Marija Ermenc, Franc Breznik, Anton Lukač, Vili Ma-rovt, Martin Aubreht, Anton Dobnik, Vinko Matjaž, Viktor Kranjc, Mirko Cigale, Peter Koren, Ivan Časl, Stane Filčič, Herman Remic, Vojko Slapnik in Zdravko Brunet.
Na prvi seji organov upravljanja so 24. 10. 1977 oblikovali izvršilni odbor, ki ga je še naprej vodil Vili Marovt. Martin Aubreht je postal predsednik nadzornega odbora, Ivo Mikek pa blagajnik. Mirko Cigale je prevzel vodstvo odbora za šport in rekreacijo, Franc Kotnik je prevzel kreditni odbor. Ker je postalo vse bolj zanimivo sodelovanje obrtnikov na razstavah, so imenovali odbor, ki ga je vodil Peter Koren. Sodelovanje obrtnikov z gospodarstvom je bila pomembna dejavnost, zato so oblikovali poseben odbor za kooperacijo, ki ga je vodil Herman Remic.
Če je doslej veljalo prostovoljno vključevanje obrtnikov v združenje, so zdaj pripravljali oblikovanje stanovske organizacije obrtnikov, ki bi delovala na zborničnih načelih in bi postalo včla-njevanje za vse obrtnike obvezno.
V	okviru Zveze obrtnih združenj Slovenije je bil izdelan osnutek pravil za novo organiziranost obrtnikov. V republiki bi tedaj še naprej delovalo združenje občinskih obrtnih združenj.
Obrtniki, vključeni v tedanje združenje naše občine, so na območnih zborih po dolini tolmačili novo obliko povezovanja in hkrati pritegovali še zunaj združenja stoječe obrtnike k sodelovanju. Dejstvo je, da so novo predlagana združevanja pomenila za obrtnike strnjeno vrsto v boju za stanovske in gospodarske interese.
V	novo izoblikovani izvršilni odbor združenja so 23. 2. 1979 izvolili: Vilija Marovta za predsednika in Staneta Filčiča za podpredsednika. Člani odbora so bili: Mija Slapnik, tajnica, Miran Borštner, Mirko Cigale, Ivan Časl, Anton Dobnik, Marija Ermenc, Franc Hren, Stane Kerč, Franc Kotnik, Ivo Kranjc, Viktor Kranjc,
Ivan Krefl, Ivan Mikek, Herman Remic, Anton Rifelj in Zlatko Vitanc. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Martin Aubreht kot predsednik, člani pa Alojz Janko, Peter Koren, Anton Lukač in Feliks Ugovšek.
Na seji skupščine so 16. 5. 1979 sklenili ustanoviti avtoprevozniško sekcijo in sekcijo gostincev. V vodstvu avtoprevozniške sekcije so tedaj delovali Franc Kotnik, Miran Borštner, Peter Koren, Franc Fužir in Franc Pestator. Gostinsko sekcijo so vodili Marija Ermenc, Jože Poličnik, Milan Car, Jožica Brezovnik in Martin Prodnik. Leto kasneje je predsednico Marijo Ermenc zamenjal Jakob Filač. 1. septembra 1979 so namestili novo tajnico Božo Jeraj.
NAŠI OBRTNIKI SO BILI ODLIČNI RAZSTAVLJAVCI
Posebej velja poudariti, da so se naši obrtniki redno in v lepem številu udeleževali različnih razstav, posebno vidno so sodelovali na Obrtniškem sejmu v Celju. Tudi razstave v Domu obrtnikov v Mozirju so bile odlično pripravljene in strokovno vodene.
štela tedaj 40 članov, je postal spet Martin Aub-reht. Člani izvršnega odbora so postali: Vili Ma-rovt, Herman Remic, Mirko Cigale, Stane Filčič, Jakob Filač, Franc Hren, Franc Kotnik, Viktor Kovač, Ivan Mikek, Ivan Cevzar, Stane Prepadnik, Ivan Krefl, Alojz Selišnik, Stanko Valte in Peter Že-helj. Nadzorni odbor so sestavljali: Peter Koren, Toni Rifelj in Ivan Časl.
ODMEVNA RAZSTAVA V MOZIRJU
Obrtno združenje je sklenilo pripraviti razstavo obrtne dejavnosti v Mozirju. Obsežne priprave so bile dobro vodene, zato je poskrbel pripravljalni odbor v sestavi: Herman Remic, predsednik, Vili Marovt, podpredsednik, in člani: Stane Filčič, Martin Aubreht, Ivan Krefl, Mirko Cigale, Stane Prepadnik, Viktor Kovač, Peter Žehelj, Jakob Filač, Peter Koren, Stanko Valte in Jože Skor-nšek.
Odbor je pri svojem delu naletel na številne težave. Prostor, v katerem so predvidevali razstavo (telovadnica TVD Partizan), je omejeval število razstavljavcev in seveda tudi obseg razstavljenih predmetov. Obrtniki so se mno-
Na obrtni razstavi v Mozirju leta 1983
Na skupščini 9. aprila 1980 so obsežno obravnavali težave obrtnikov s knjigovodstvom. Sklenili so ustanoviti knjigovodski servis. Na tej skupščini so imenovali še odbor za razvoj in ekonomsko politiko, ki ga je vodil Jakob Filač. Posebno pozornost so stalno posvečali vprašanju poslovnih prostorov. Ti so bili dobro prizorišče številnih razstav.
Leta 1981 so imeli skupščino združenja in se posebno pozorno posvetili poslovnim prostorom in knjigovodstvu za potrebe obrtništva. Vodja servisa je postal Franc Hren. Servis je vodil knjigovodstvo za 82 uporabnikov. Leta 1983 so imeli skupščino, predsednik skupščine, ki je
žično prijavljali k udeležbi. Razstava naj bi ponudila predvsem ogled zmogljivosti domačega obrtništva.
28. maja 1983 je bilo vse nared. Posebej ugledna je bila sama otvoritev. Pozdravne besede je spregovoril predsednik združenja Herman Remic. Prireditve so potekale ves teden tja do sobote, 4. junija 1983. Imeli so posebni komercialni dan, okroglo mizo o vprašanjih obrtništva, skupno slavnostno sejo občinskega izvršnega sveta in sveta združenja. V času prireditev so imeli v »kovačiji« v Gaju likovno razstavo del Antona Veneka.
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 13
Kultura
PETI MARJANOV VEČER
V Velenju navdušili glasbeniki Glasbene šole
Nazarje
V soboto, 30. januarja, dan pred obletnico rojstva Marjana Marinška, so v veliki dvorani vile Biance v Velenju priredili peti spominski Marjanov večer. Skozi program so se spominjali prijaznega, ustvarjalnega človeka, vsestranskega glasbenika, kulturnika, zbiratelja etnografske dediščine, publicista in pisatelja.
Marjan Marinšek je za seboj zapustil izjemno kulturno in kot citrar tudi glasbeno dediščino. Tokrat so se ga spomnili s poudarkom na delu zbirateljstva (Gasparijeve razglednice, knjižno delo o Maksimu Gaspariju ter božične jaslice). Gostitelj Marjanovega večera je bila tokrat Glasbena šola Nazarje. V programu so nastopili tudi gostje iz Gasparijevega rojstnega kraja Selšček pri Cerknici ter citrarke Marjanke.
Po rodu Kozjanec ter kasneje večji del svojega življenja Velenjčan je Marinšek predvsem kot citrar in svetovni popotnik pogostokrat gostoval tudi v krajih Zgornje Savinjske doline. S citrarji je bil povezan kot tudi ustanovitelj slovenskega citrar-skega društva ter skozi citrarski festival (letos bo organiziran že 28. leto), ki je prerasel v eno večjih slovenskih prireditev citrarjev. Glasbeno je bil dejaven tudi kot vodja drugih glasbenih skupin (Trio Moj dom, Šaleške predice, citrarke Marjanke idr.).
Glasbeni del prireditve v Velenju so izvedli učenci in profesorji GŠ Nazarje; pevka in mladi citrarji Tjaša Brgles, Meta Suhodolnik ter Jošt
in Oskar Roban, vsi pod okriljem mentorice Ci-
bel GŠ Nazarje pod vodstvom Bojana Zemeta. Mi-
te Galič, ki je s citrami pospremila tudi nekatere druge glasbenike. V programu so nastopili še flavtistka Daša Urlep, trio violin Nuša Bider, Ema Kočnar in Manja Šumah, harmonikar Aljaž Pan-čur, vokalni tercet Tamara Crnjac, Laura Preseč-nik ter Klara Prušnik.
Nastopili so še baritonist Boštjan Korošec ter sopranistka Kristina Šuster in mezzosopranistka Petra Kopušar. Ob zaključku so navdušili še projektni zbor pod vodstvom Tadeje Cigale ter ansam-
lozvočno so zaigrale in pele tudi citrarke Marjan-ke, pobudnice prvega in vseh naslednjih srečanj.
Sodelovanje na zbirateljskem področju med Marjanom Marinškom in Maksimom Gasparijem so predstavili v razgovoru Milene Ževart z gosti iz Gasparijevega rojstnega kraja: Martinom Koširjem, Jožkom Medenom in Robertom Kužnikom, ki je ob tej priložnosti pokazal svojo repliko Gasparijevih božičnih jaslic.
Jože Miklavc
Na glasbeni predstavi so sodelovali učenci in profesorji GŠ Nazarje. (Foto: Jože Miklavc)
KULTURNO DRUŠTVO SLAP
Ponovoletno srečanje izkoristili za pregled
delovanja
Zadnjo sredo v januarju so se v Mozirju zbrali članice in člani Kulturnega društva Slap. V uradnem delu srečanja so izvedli občni zbor, sledilo je ponovoletno druženje, popestreno z glasbenim programom.
Kot je povedal predsednik društva Stanko Gašparič, so v prejšnjih letih med decembrske aktivnosti uvrščali tudi srečanje ob koncu leta, a je bil odziv članov zaradi drugih obveznosti bolj slab. Zato se je upravi odbor odločil in bo tako srečanje poslej v januarju.
Predsednik je v svojem poročilu o delu v lanskem letu naštel dogodke, ki so jih izvedli ali se jih udeležili njihovi člani - ljubiteljski literati. Med drugim so predstavili svoja dela v Vlcerski hiši v Lučah, se jeseni odpravili na trgatev, gostovali so na televiziji, pripravili vsakomesečna srečanja z branjem svojih del ...
Največji projekt je bila vsekakor izdaja 16. številke zbornika Slap, ki so ga javnosti predstavili v mesecu novembru. S tolikšno be-
Predsednik društva Stanko Gašparič je v svojem poročilu o delu v lanskem letu naštel dogodke, ki so jih izvedli ali se jih udeležili njihovi člani -ljubiteljski literati. (Foto: Marija Lebar)
ro literarnega snovanja so bili zadovoljni tudi avtorji sami in sklenili so, da se letos ne bodo izneverili tradiciji - že zdaj bodo začeli s pripravo na izid naslednje številke Slapove zbirke, ki naj bi luč sveta ugledala pred koncem leta. S svojo dejavnostjo nameravajo sodelovati z drugimi podobnimi društvi po Sloveniji in na raznih prireditvah v občinah Zgornje Savinjske doline.
Zbrane je nagovorila vodja mozirske območne izpostave JSKD Simona Zadravec in jih med drugim obvestila o letošnjem regijskem literarnem srečanju za seniorje, ki bo potekalo v Med-gen borzi na Rečici ob Savinji.
Sledilo je prijetno druženje, ki so ga z glasbo in petjem popestrile Ljudske pevke Pušeljc. Na program so uvrstile pesmi, ki so jih v preteklih letih napisali članice in člani društva Slap in so jih različni glasbeniki nato opremili še z notami.
Marija Lebar
14 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Kultura, Organizacije
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
Cvetje v jeseni tako za varovance kot za goste
V gornjegrajskem centru starejših se je zadnji januarski dan odvil koncert poimenovan Cvetje v jeseni. Izvajalci, citrarka Tanja Zajc Zupan, kitarist Hervin Jakon-čič, pevka Teja Saksida in scena-ristka Ana Zupan so združili moči in ob zvokih citer ter ob pevski spremljavi pripravili program zimzelenih melodij. Skladba, po kateri koncert nosi ime, je bila višek kulturnega dogodka.
Bogat repertoar je zajemal slovenske ljudske in narodnozabavne pesmi, slovenske popevke, dalmatinske pesmi, evergreene in uspešnice Elvisa Presleya. Zazvenele so pesmi Kje so tiste stezice, ven-
Citrarka Tanja Zajc Zupan (levo) je s prijatelji očarala tako stanovalce centra starejših v Gornjem Gradu kot zunanje obiskovalce.
(Fotodokumentacija centra)
ček narodnih, Avsenikov venček, Morska pravljica, Prinesi mi rože, Moj dom, Ribič, ribič me je ujel ter najbolj znane dalmatinske pesmi. Ustvarjalci programa so povedali, da se odlično izbrana glasba dotakne duše, razveseljuje srce in je lepo darilo ali presenečenje za drage osebe.
Cvetje v jeseni ni bil prvi koncert citrarke Tanje Zajc Zupan v gornje-grajskem centru. Varovance je že večkrat obiskala in jih tudi tokrat v družbi glasbenih prijateljev navdušila. Zadovoljni so koncert zapuščali tudi ostali obiskovalci, ki so slišali daljšo verzijo koncerta.
ŠMS
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Predsedniku Plazniku zaupali še en mandat
Mozirsko Sadjarsko društvo Franca Praprotnika šteje že preko sto članov in večina od njih se je udeležila srečanja, ki je potekalo v torek, 2. februarja. Ob tej priložnosti so izvedli volilni občni zbor, pregledali delo minulega leta in zadnjega mandata, zadali pa so si ambiciozne načrte za v prihodnje.
Predsednik Alojz Plaznik, ki so mu nato na volitvah soglasno zaupali še en mandat, je povzel delo minulega leta in zadnjega štiriletnega mandata. Redno se posvečajo izobraževanjem in praktičnim usposabljanjem, skozi sezono se tedensko sestajajo pri opravilih v šolskem sadovnjaku. Tudi lani so v sodelovanju z mozirsko izpostavo Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje izvedli ocenjevanje tolkca. Šli so na strokovni ogled in si pripravili prijetno druženje na pikniku.
Razstavo, na kateri javnosti predstavijo številne stare, često neznane, prezrte ali pozabljene sorte sadja, bodo pripravili tudi letos. Na njej svojo dejavnost prikažejo še nekatera društva, vendar pa bi si sadjarji po besedah Pla-znika želeli več zanimanja javnosti in večjega obiska, zato razmišljajo, kako bi dogajanje še popestrili.
Župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik, ki je delo sadjarjev pohvalil tudi tokrat, je že lani predlagal, da
v svoje članstvo sprejeli še nekaj novih sadjarjev, za glasbeno popestritev so poskrbeli člani društva -pevski sestav Prijatelji. Sicer pa pri-
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
hajajo člani društva tako iz občin Zgornje Savinjske kot Šaleške doline in od drugod.
Marija Lebar
Vse več koč z nazivoma okolju in družinam prijazna koča
Predsednik Alojz Plaznik je povzel delo minulega leta in zadnjega štiriletnega mandata. (Foto: ML) bi sadjarji od občine prevzeli v dolgoročni najem zemljišče na Brezju, kjer bi zasadili vzorčni sadni vrt. Člani sadjarskega društva so se za idejo ogreli, vendar se zavedajo, da bo v ta projekt treba vložiti veliko truda in časa. »Vsakdo lahko zasadi drevo za svojega vnuka,« je med drugim pojasnil Plaznik, ki je poudaril, da bi bil sadni vrt nekakšna genska banka starih sort, ki vztrajno izginjajo iz naših sadovnjakov. Na tokratnem občnem zboru so
Na peti konferenci o planinskem gospodarstvu je Planinska zveza Slovenije (PZS) podelila nove certifikate okolju in družinam prijazna planinska koča. S temi certifikati se lahko skupno pohvali 40 slovenskih planinskih domov, ki zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje oziroma odprtih vrat sprejmejo otroke in njihove starše. Doslej je imela v Zgornji Savinjski dolini oba certifikata le Mozirska koča na Golteh, certifikat družinam prijazna koča pa Dom na Menini.
Kar nekaj koč in domov iz našega okolja se je znašlo med prejemniki enega ali drugega certifikata. Certifikat za okolju prijazna planinska koča so letos med drugimi prejeli Frischaufov dom na Okrešlju, Koča na Loki pod Raduho, Koča v Gro-hotu pod Raduho. Certifikat velja šti-
ri leta, podelili so jih na sejmu Nato-ur Alpe-Adria v Ljubljani.
Kar 16 domov je prejelo certifikat družinam prijazna koča, ki prav tako velja štiri leta, med njimi so Dom na Smrekovcu, Dom planincev v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici in Koča na Loki pod Raduho.
Za pridobitev certifikata okolju prijazna planinska koča se planinski domovi dokažejo in zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja. Certifikat in znak z napisom družinam prijazna planinska koča sporočata obiskovalcem, da se osebje v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bivanje na koči bilo prijetno in nepozabno doživetje za najmlajše planince in njihove starše.
ŠMS
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 15
Organizacije, Ej, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
V pričakovanju 130. obletnice
Visok jubilej bodo člani PGD Ljubno ob Savinji praznovali junija. Čaka jih tudi investiranje v nov avto s cisterno. To so poglavitni načrti, ki so bili podani na občnem zboru zadnjo soboto v januarju. Sredstva za novo vozilo bodo zbirali vse do začetka julija.
Predsednik Slavko Fludernik je podal smernice za tekoče leto. Poveljnik Oskar Slatinšek je med intervencijami v preteklem letu poročal o dveh požarih zaradi strele in posledičnem večkratnem gašenju podrasti in dreves, pogasili so dva dimniška požara, pomagali pri dveh nesrečah na cesti in enemu
poškodovanemu planincu.
Rediteljstvo in skrb za varnost je bila zagotovljena ob smučarskih skokih, ob kolesarski dirki in v času prireditev Flosarskega bala. Opravljanje vaj in tekmovanja članov so tako med mladimi kot med že izurjenimi zaslužila pohvalo. Vaji gašenja hleva in evakuacija šole sta poleg izobraževanj in prevozov vode zaposlovali člane. Veterani, ki so pri močeh, so bili lani na tekmovanju. Ženska desetina prav tako dobro sodeluje, v načrtu imajo tekmovanje s staro brizgalno. Dve desetini pionirjev in mladincev se že pripravljata na tekmovanje.
Poveljnik Oskar Slatinšek je pohvalil učinkovitost in hitrost ter sodelovanje gasilcev. (Foto: ST)
Podelitev odlikovanj in priznanj je bila doživetje za mlade in stare člane. 75 udeležencev zbora je po potrjenem zaključnem računu in sprejemu plana za tekoče leto pozdravil predsednik zveze zgor-njesavinjskih gasilskih društev in predstavnik Savinjsko šaleške regije Janko Žuntar. Poleg pohvale za delo je izrekel željo po uspešni izvedbi prireditve ob 130-letnici in poudaril, da so poleg Rečice najstarejše društvo v Zgornji Savinjski dolini. Zelo dobro sodelovanje je pohvalil tudi župan občine Ljubno Franjo Naraločnik.
Slavica Tesovnik
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUSOVLJE
Rdečega petelina krotili v začetku marca na Homcah
Na občnem zboru grušoveljskih prostovoljnih gasilcev je predsednik Janko Prislan v svojem poročilu o delu izpostavil, da je bilo preteklo leto v znamenju visokega jubileja. Realizirali so tudi vse ostale zastavljene naloge.
Z domačo občino so lani podpisali pogodbo o najemu poligona za desetletje in pol. Številne aktivnosti članov društva so bile usmerjene v pridobivanje prostovoljnih prispevkov za nabavo vozila in v izvedbo slavnostne prireditve ob 90-letnici društva. Zaradi slednje se niso udeležili gasilskega članskega tekmovanja v Gornjem Gradu. Tekmovalno čast so tokrat reševali najmlajši pionirji in mladinci, ki so se uvrstili v »zlato sredino«.
V poročilu o operativnem delu, ki ga je v odsotnosti poveljnika Jožeta Žeraka predstavil podpoveljnik Janez Skornšek, je bilo slišati, da so grušoveljski gasilci skrbeli za prevoz pitne vode ter rdečega »pe-
telina« krotili marca na Homcah in v bližini kurje farme v Poljanah. V pomoč so bili tudi gasilcem sosednje občine pri gašenju gospodarskega poslopja na Brdem.
Sicer pa so se člani tudi sproščali na nogometnem turnirju in izkušnje s področja gasilstva prido-
Poročilo o operativnem delu gasilcev je podal podpoveljnik Janez Skornšek. (Foto: MŠ)
bivali tako na društvenih kot občinski vaji.
Tudi letos bodo delali po ustaljenem planu. Z očiščevalno akcijo bodo poskrbeli za okolico, z vzdrževalnimi deli pa za brezhibnost opreme, ki je potrebna za intervencije. Za številne prostovoljne ure tako članov kot ostalih občanov, ki so jim vedno v pomoč,
se bodo oddolžili s piknikom ali ekskurzijo. V načrtu je ureditev regijskega poligona na društvenem prostoru, ki je v občinski lasti. Za tega naj bi sredstva prispevala država. Vadišče, ki bi ga upravljalo PGD Grušovlje, bi tako omogočalo boljše pogoje za vaje in izvedbo tekmovanj.
Marija Šukalo
€
Priljubljena pevka Alya je tik pred praznikom ljubezni predstavila pesem Spet in spet, ki je kot večina V njenih pesmi prepletena s spodbudnim sporočilom in energičnim refrenom. Pesem plesnih ritmov se ob _\ I uspešnicah Za naju, Zlaži se mi in Dober dan, za ka-w terega je Alya pred novim letom predstavila barvit videospot, nahaja na tretjem studijskem albumu CAR. Avtor besedila je član priljubljene skupine Big Foot Mama, Alen Steržaj, avtor glasbe je cenjeni slovenski glasbeni ustvarjalec, Martin Štibernik, ki je v pesem tudi tokrat umestil country ritme in jo zapakiral v sodobno pop zgodbo.
16 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
OTROŠKE MASKARADE
Oživeli junaki pravljic in filmov
Zgornja Savinjska dolina je na pustno nedeljo dobila številne nove prebivalce. Oživele so pravljice in njihovi junaki, tudi filmski. Otroci so ob pomoči staršev in starejših bratcev ter sestric več dni skrbno pripravljali maske. Na sam dan je sledila še poslikava obraza in telesa in junaki so oživeli.
V Mozirju so rajali ob pomoči Pusta Mozirske-ga v prireditvenem prostoru. Za zabavo v Nazarjah so v športni dvorani poskrbeli člani turističnega drušlva z animatorji. Organizatorji so s skromnim darilom presenetili tudi vse, ki so od 1. do 9. februarja praznovali rojstni dan, mnogi pa so odšli z dobitkom iz bogatega srečelova.
Radmirske maske je v kulturni dom povabilo tamkajšnje kulturno društvo. Da je bilo veselo in zabavno, so z različnimi igrami in sladkimi nagradami poskrbeli animatorji.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Čarovnica, prijateljica človeka netopirja in super človek so se zbrali na posvetu v Mozirju.
V Radmirju so plesale tako male maškare kot njihovi starši.
V Nazarjah je Pika Nogavička prijateljevala s princeskami in se z njimi igrala.
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Varovancev pustne maske niso obšle
Na pustni torek se je tudi v Centru starejših Gornji Grad plesalo in preganjalo zimo. Obiskali so jih otroci iz gornjegrajskega vrtca in člani društva kurentov Demoni s Ptuja. Najmlajši so našemljeni veselo poplesovali med stanovalci, za kar so bili nagrajeni s krofi. Njihova radoživost bo prav gotovo pripomogla, da bo zima kmalu zapustila deželo in se bo vrnila pomlad. Družba otrok stanovalce vedno razveseli, zato so redni gostje centra.
ŠMS
Šem so se razveselili tako stanovalci kot zaposleni v gornjegrajskem centru starejših.
(Fotodokumentacija centra)
Ireni
lit AO. pujslnidjii želi m n zdravja jft vrelih dni.
Vji ti irn.LiviD m-Ji
T»
\
j
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 17
Šport
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKI ZA ŽENSKE - LJUBNO 2016
S skoki od veselja do zgodovinskih treh stopničk na prenovljeni ljubenski skakalnici
Minuli konec tedna je na Ljubnem ob Savinji potekal mednarodni športni dogodek, ki je presegel vsa pričakovanja marljivih organizatorjev, predvsem pa športne javnosti. Pravi športni spektakel, za katerega še par dni pred pričetkom ni bilo znano, ali ga bo zaradi nepredvidljivega vremena sploh moč izpeljati, se je po zaslugi odločnega »da« organizatorjev za izvedbo in izdatni pomoči v obliki velikih količin snega iz sosednjih Luč končal kot prava zimska pravljica na prenovljeni skakalnici pod Rajhovko. Tako želene večletne sanje o stopničkah slovenskih orlic na domači tekmi so se uresničile v polni meri z zmago in drugim mestom Maje
dobre skoke očitno takoj spoprijateljile s prenovljeno skakalnico, kar je pomenilo dober obet za sobotno in nedeljsko nadaljevanje skakalnega praznika v »ženski Planici« na Ljubnem.
Idilična sobotna podoba prizorišča, za katero je poskrbel novoza-padli sneg in po oceni organizatorjev kar sedem tisoč glava množica gledalcev, vse to je bilo kot naročeno za spektakel. Najprej so prireditelji poskrbeli za otvoritev prenovljene skakalnice z rezanjem traku. Pri tem dogodku so bili prisotni ministrica za šport dr. Maja Makovec Bren-čič, ljubenski župan Franjo Naraloč-nik in predsednik uprave BTC Jože Mermal. Blagoslov je opravil doma-
Dober nastop mlade
Vtič na sobotni oziroma nedeljski tekmi in tretjim mestom Špele Rogelj na sobotni tekmi.
Slovenska pravljica na ljubenski skakalnici se je začela že s petkovimi kvalifikacijskimi skoki, na katerih je prepričljivo zmagala Špela Rogelj. V pravih snežnih razmerah so se slovenske skakalke glede na
REZULTATI
Sobota, 13. februar:
1. M. Vtič (SLO) 91,0/91,0 metrov, 267,7 točk, 2. S. Takanaši (JAP) 91,5/91,5 m, 263,2 t, 3. Š. Rogelj 87,5/90,0 m, 258,7 t, 8. K. Požun 84,0/87,5 m, 238,3 t, 14. N. Križnar 87,0/85,5 m, 233,7 t, 16. U. Bogataj 82,0/85,5 m, 231,1 t, 21. E. Logar 84,0/84,0 m, 228,1 t (vse SLO).
Nedelja, 14. februar:
1. D. Iraschko (AVT) 91,0/95,0 m, 264,0 t, 2. M. Vtič (SLO) 92,5/95,5 m, 260,3 t, 3. C. Holzl (NEM) 94,5/94,0 m, 259,0 t, 4. S. Takanaši (JAP) 93,0/92,5 m, 255,9 t, 5. Š. Rogelj 88,5/89,5 m, 250,6 t, 8. U. Bogataj 87,5/88,5 m, 239,8 t, 11. K. Požun 85,0/88,0 m, 237,4 t, 12. N. Križnar 90,0/89,0 m, 235,7 t, 22. E. Logar 85,5/86,6 m, 227,3 t (vse SLO).
Najboljše na sobotni tekmi (od leve): Sara Takanaši, Maja Vtič in Špela Rogelj
debitantke Nike Križnar
či župnik Martin Pušenjak. Številni gledalci, razpoložena vražja slovenska dekleta, zmaga Vtičeve in tretje mesto Rogljeve so sobotno dogajanje neizbrisno zapisali v anale slovenskega športa.
Tretji dan je po petkovem snegu in sobotnem soncu postregel še s tretjo vremensko možnostjo, z ne-
deljskim dežjem. Kljub na videz nemogočim razmeram so prizadevni organizatorji zmogli tudi to preizkušnjo, saj je prav zaradi njihovega trdega dela pri pripravi skakalnice le-ta ostala povsem pripravljena za zadnje dejanje.
Maja Vtič je le za malenkost zgrešila najvišjo stopničko kljub doseženemu rekordu skakalnice s 95,5 metra dolgim skokom. Zaradi boljšega doskoka je zmago s pol metra krajšim finalnim skokom slavila izkušena Avstrijka Daniela Ira-schko-Stolz. Dobre uvrstitve naših tekmovalk je potrdila Špela Rogelj z doseženim petim mestom, takoj za favorizirano in vodilno tekmovalko v svetovnem pokalu Japonko Saro Takanaši.
Med slovenskimi tekmovalkami je presenetila komaj šestnajstletna Nika Križnar, ki je sobotno 14. mesto v nedeljo izboljšala za dve mesti. Deževno popoldne je res pomenilo okrnjen obisk ob razmočenem izteku skakalnice, vendar so kljub temu še vedno številni navijači poskrbeli za vzdušje, kakršnega ni nikjer na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske.
Vse našteto brez neizmernega truda organizatorjev pri pripravi skakalnice in celotnega tekmovanja, za kar so bili pohvaljeni tudi s strani krovne smučarske organizacije FIS, ne bi bilo izvedljivo.
Več fotografij lahko vidite na www.savinjske.com (geslo: splj16).
Tekst in foto: Franjo Atelšek
Slovenske tekmovalke s trenerji pred prenovljeno skakalnico
18 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Šport
Jože Mermal, predsednik uprave BTC
»Izredno sem zadovoljen, da smo skupaj z ljubenskimi prostovoljci in mojimi iz BTC-ja v težkih vremenskih razmerah izpeljali to tekmovanje. Trud je bil poplačan, saj smo poleg nove skakalnice dobili tudi tako želene domače stopničke in za povrh še slovensko zmagovalko. To je zgodovinski dogodek za Ljubno. Izredna atmosfera z množico gledalcev ob slovenski himni, lepše se enostavno ni moglo zaključiti. Tudi s strani FIS-e smo prejeli pohvale za izvedbo tekmovanja, kar je nagrada za naše delo in dobra popotnica tudi za tekme svetovnega pokala v prihodnje.«
Rajko Pintar, predsednik organizacijskega odbora
»Izjemno smo zadovoljni tako v organizacijskem kot tekmovalnem pogledu. Z izrednimi napori nam je uspelo pripraviti skakalnico, za kar se moramo zahvaliti številnim prostovoljcem, predvsem pa prijateljem iz Smučarskega kluba Luče. Brez velike količine snega iz Luč skakalnice ne bi mogli pripraviti za tekmovanje. Tudi obisk je bil izjemen, v obeh tekmovalnih dnevih okrog 10.000 obiskovalcev. Prva zmaga slovenske tekmovalke na domačih tleh, rekord skakalnice, ki ga je postavila slovenska skakalka, skratka sami zgodovinski trenutki na prenovljeni skakalnici. Čeprav so bila pričakovanja glede dolžine skokov najbrž večja, je pomemben podatek, da je bil delež skokov nad 90 m bistveno večji kot na stari skakalnici, kar kaže na to, da je rekonstrukcija skakalnice uspela in bo v prihodnje ob ugodnih vremenskih pogojih dovoljevala tudi skoke okrog trimestne številke.«
Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno
»Težko bo v prihodnje ponoviti, kar se je v teh dneh zgodilo na Ljubnem. Tako iz organizacijske strani, predvsem pa iz vidika doseženih rezultatov naših skakalk, ki so bili pika na i celotnemu dogajanju. Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli pri uspešni izvedbi tekmovanja in s tem tudi potrditvi s strani mednarodne smučarske zveze.«
Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno ob Savinji BTC
»Ob uspešni izvedbi letošnjega tekmovanja za svetovni pokal gre najprej moja zahvala vsem, ki so zaslužni za izvedbo tega. Tu mislim na vse prostovoljce, ki so z udarniškim delom pripomogli, da smo uspeli. Vse dejavnosti v zvezi s pripravo skakalnice in spremljevalnimi aktivnostmi so namreč še vedno na prostovoljni bazi. V delo so bili vključeni ljudje od Mozirja do Logarske doline, kar kaže na pripravljenost ljudi pomagati pri takšnih projektih. Predvsem pa ne smem pozabiti na sosede iz Luč, ki so nam odstopili sneg, brez katerega izvedba tekmovanja ne bi bila mogoča. Tudi sosedom v bližnji in daljni okolici prizorišča velja iskrena zahvala za strpnost in razumevanje v času izvedbe tekmovanja.«
Primož Peterka, trener
»Rezultati govorijo sami zase. Končno na Ljubnem stopničke in zmaga. Kljub težkim razmeram so Ljubenci pripravili skakalnico najbolje, kot je možno v takšnih pogojih. Kljub slabemu vremenu je takšno število navijačev samo dokaz, da imajo tudi slovenske skakalke veliko privržencev med ljudmi.«
Maja Vtič,
prva v soboto in druga v nedeljo
»Na to nisem upala pomisliti niti v sanjah. Ta zmaga je nekaj posebnega, sploh ker je prva za Slovenke pred tako zvestimi domačimi navijači, ki dajo dodatno energijo. Drugih prednosti Slovenke na tekmi nismo imele, saj smo vse tekmovalke skakale prvič na prenovljeni skakalnici.«
Stane Baloh, glavni trener
»Nimam besed. Želja in cilj vsakega trenerja in tekmovalke je zmagati doma. To se nam je danes uresničilo. In povrhu vsega smo imeli kar dve na stopničkah. Najmlajša Nika mi je že v prvi seriji polepšala dan, ker je bila osma. Vse drugo je superlativ in mislim, da ni treba komentirati. Treba se je tega veseliti in to z vsemi ljudmi, ki so tukaj. Lepo je bilo.«
Borut Pahor,
predsednik Republike Slovenije
»Ljubno je postalo simbol ženskega skakalnega športa v Sloveniji. Zahvalil bi se organizatorjem za predanost in pridnost pri izvedbi tekmovanja kljub slabemu vremenu.«
Spela Rogelj, tretja na sobotni tekmi
»Velik kamen se mi je odvalil od srca. Z dobrimi skoki sem dokazala, kam sodim. Ves trud je poplačan, zelo sem vesela domačih stopničk, da sem lahko poslušala slovensko himno in s tem podoživljala tudi svojo zmago. Gledalci so mi dali še dodatno motivacijo za jutrišnjo tekmo.«
Jaroslav Sakala,
svetovni prvak v smučarskih poletih v Planici leta 1994
»To je najboljša tekma svetovnega pokala v ženskih smučarskih skokih. Atmosfera na Ljubnem je enaka kot na tekmah smučarskih skakalcev na novoletni turneji.«
Savinjske novice št. 6, 12. februar 2016 19
Šport, Kronika
10. VELESLALOM GASILCEV SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE NA GOLTEH
Pobrežanizelo uspešni
MOZIRJANKA MAJA MIHALINEC TEKMUJE NA MEDNARODNIH ATLETSKIH MITINGIH PO EVROPI
V Lienzu prepričljiva zmaga
Najboljša slovenska atletinja v lanskem letu Maja Mihalinec tudi v februarju nadaljuje serijo dvoranskih tekov, s katerimi nabira izkušnje za nastop na svetovnem pr-venslvu v Ameriki. V začetku meseca je na dvoranskem mitingu v Dusseldorfu v teku na 60 metrov z 7,34 s dosegla deveti čas. Z njim je članica AK Velenje izenačila svoj izid sezone, a žal za dve stotinki zgrešila finale.
Nekaj smole je imela tudi v francoskem Eaubonnu, kjer je v teku na 60 metrov zasedla končno sedmo mesto. »Žal stotinke tudi tokrat niso bile na moji strani, saj je bilo za finale potrebno teči 7,32. Čeprav sem ostala brez finala, sem z rezultatom kvalifikacijskega teka zadovoljna, saj sem že drugič tekla povsem ob boku »na papirju« veliko hitrejših deklet,« je francosko tekmo ocenila mlada Mozirjanka in nato v Lienzu dokazala, da se njena forma popravlja.
Maja Mihalinec je na mednarodnem atletskem mitingu v Lienzu zmagala z rezultatom 7,28 s.
(Fotodokumentacija MM)
Na mitingu v Lienzu je z rezultatom 7,28 prepričljivo zmagala. »To je gotovo spodbuden izid, manjka mi še svežine in nekaj tehničnih popravkov,« ni skrivala veselja Zgor-njesavinjčanka, ki jo marca čaka dvoransko svetovno prvenstvo v Portlandu v ZDA.
Marija Šukalo
V	soboto, 30. januarja, je v organizaciji savinjsko šaleške regije potekal 10. veleslalom gasilcev tega območja. Na progi Blatnik je znanje in srečo preizkušalo 87 gasilk in gasilcev iz 17 društev, razdeljenih po kategorijah.
V	lepem vremenu, za smučanje in tekmovanje dobrih pogojih so zahtevno progo presmučali tako najmlajši udeleženci - pionirji, stari 7 let, kot tudi starejši člani, stari nad 59 let. Absolutno najstarejši z 77 leti, udeleženec gasilskih veleslalom že v preteklosti, je bil član
PGD Šoštanj-mesto, Anton Finkšt.
Za gasilce je značilno, da vsako delo in naloge opravljajo resno in profesionalno. Zavzeto, s ciljem premagati kolege iz drugih društev, so tekmovalci nastopali za svojo ekipo in društvo. Po kategorijah je prva tri mesta, dva druga in tretje mesto prismučala ekipa šestih tekmovalcev PGD Pobrežje ob Savinji.
Skupno je pokal za 1. mesto osvojil Prebold-D. vas-M. Reka, 2. mesto pa PGD Pobrežje ob Savinji.
Alojz Miklavc
Veselje prejemnikov medalj in pokala (Foto: Darja ŠMID)
REŠEVALCI IN NADZORNIKI SMUČIŠČA NA GOLTEH PRISPEVAJO K VEČJI VARNOSTI
V letošnji sezoni obravnavali okrog 40 poškodb,
od tega 10 težjih
V zimski sezoni 2015/16 je do nedavnega kljub dobro organizirani službi nadzornikov in prisotnih reševalcev na smučišču Golte poškodovalo že več kot 40 oseb, pretežno smučarjev, več kot deset od teh je doživelo resnejše poškodbe. Reševanje in nadzorništvo je pomemben del vsakega smučišča, tako tudi smučišča Golte.
»Na tem smučišču so vsak dan prisotni trije nadzorniki in dva reševalca, če obratuje celotno smučišče. Vsi reševalci, ki delujejo na Golteh, so zaposleni v različnih službah, bolj ali manj povezanih z zdravstvom in prvo pomočjo. Trije so zaposleni v reševalni postaji Mozirje, dva v reševalni postaji Velenje, dva sta člana Gorske reševalne službe (GRS) Celje, eden je član Poklicne gasilske enote Celje
Reševalna akcija po smučarski nezgodi na Golteh
(Fotodokumentacija Reševalne službe smučišča Golte)
ter dva zdravstvena tehnika v drugih službah. Vsi so člani GRS Maribor. Slednja nadzoruje potek izobraževanj in podeljuje licence za reševalce na smučišču,« je povedal Leon Ločičnik, eden od reševalcev.
TRIJE REŠEVALCI IZVAJAJO TUDI DELO NADZORNIKOV
Licence obnavljajo vsako leto v obliki seminarja s predavanjem in praktičnim primerom na smučišču. Vsako leto organizirajo še interni praktični tečaj iz aktualnih
tem. Reševalci pri delu uporabljajo sodobne pripomočke. Tudi soba prve pomoči v sklopu objekta hotela in strojničnih prostorov je primerno opremljena z najnujnejšimi zdravili, pripomočki, sanitetnim materialom in ležiščem. Eden najpomembnejših pripomočkov je avtomatski zunanji defibrilator, ki je nameščen na steni šole smučanja na Golteh.
Trije reševalci izvajajo tudi de-
Ob slabših smučarskih razmerah, ob koncih tednov in prazničnih dneh ter v času šolskih počitnic ni odveč opozorilo, da je potrebna še bistveno večja pozornost in preventivno varno ravnanje na smučiščih.
C>
20 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Kronika, Šport, Organizacije
lo nadzornikov na smučišču, ostali nadzorniki so zaposleni kot redni sodelavci smučišča. Nadzorniki skrbijo za varnost in red na smučišču, spoštovanje deset FIS pravil o varnem smučanju in zakona o varnosti na smučišču.
PO POTREBI SE POSLUŽUJEJO PREDPISANIH KAZENSKIH SANKCIJ
Reševalci v sodelovanju z nadzorniki delujejo predvsem preventivno, tako tudi policijski nad-
Reševalec na smučišču Golte Leon Ločičnik: »Najpomembnejše za varnost je upoštevanje pravil smučarjev na smučišču.«
(Foto: Jože Miklavc)
zorniki. Po potrebi se poslužujejo predpisanih kazenskih sankcij: smučarje in druge kršitelje z opozorilom, z odvzemom smučarske vozovnice, odstranitvijo s smučišča ali s predlogom pristojnega prekrškovnega organa za denarno kazen.
Vsi nadzorniki se izobražujejo iz vsebin in veščin nudenja prve pomoči, da ob hujših primerih priskočijo na pomoč reševalcem. Ob ne pretežkih poškodbah praviloma oskrbljene poškodovance transportirajo do spodnje gondolske postaje, kjer jih prevzamejo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje strokovne ekipe. Če bi gondolski sistem ne deloval, bi to storili s prevozom po cesti ali bi po ponesrečenca prišla ekipa nujne medicinske pomoči.
Jože Miklavc
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE
Obiskali sosednjo občino
Pohodniki so se odpravili od mozirskega pokopališča preko Brdega v zaselku Brezje proti Šmihelu. (Foto: Primož Vajdl)
Prvi torek v februarju je pohodna sekcija, ki deluje znotraj Društva upokojencev Nazarje, organizirala drugi pohod v letošnjem letu. Na stalni začetni točki pri nazarskem kulturnem domu se je zbralo več kot dvajset ljudi.
Prisotni so se najprej odpeljali z avtomobili v sosednjo občino Mozirje. Od pokopališča so se preko Brdega v zaselku Brezje odpravili proti Šmihelu. Smer hoje se je nato nadaljevala proti Krnicam in nazaj do izhodiščne točke v Mozirju.
Čeprav pot ni bila enostavna, je med pohodni-cami in pohodniki prevladovalo prijetno vzdušje. Zaradi tega bodo v letošnjem letu tako organizirali še deset pohodov, v katerih se bodo odpravili na skoraj vse vrhove v bližnji okolici.
Primož Vajdl
SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC
Osvojili kar štiri naslove državnih
prvakov
Na smučišču Golte se je prvo februarsko nedeljo odvijalo državno prvenstvo Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS). Ekipne zmage se je razveselila številčna ekipa Smučarskega društva Beli zajec. Ob dosedanjem tretjem in dvakrat drugem mestu je bila zmaga še toliko bolj sladka.
Člani društva so se veselili kar štirih naslovov državnih prvakov, in sicer ekipno, v kategoriji telemark je med ženskami zmagala Špela Šenica, med člani sta bila vsak v svoji kategoriji najboljša Bojan in Jan Napotnik.
Med tekmovalci sta bila tudi nekdanji smučarski as Bojan Križaj, ki je bil najhitrejši v kategoriji veteranov, in zelo uspešna smučarka, članica Belega zajca Metka Jerman.
V različnih kategorijah so tekmovalci SD Beli zajec dosegli naslednje rezultate med desetericami: 2. Tina Zager, 3. Franja Rudnik, Janez Presečnik in Andrej Štefanovič, 4. Domen Lipnik in Franci Podbrežnik, 5. Metka Jerman in Vanja Čeligoj Zajšek, 6. Katja Bric, 7. Srečko Ledinek in 9. Kaja Rudnik. Ekipno drugo mesto je pripadlo KUTS Tržič in tretje ZUTS Kranj.
Državno prvenstvo so organizirale štiri osnovne organizacije ZUTS, in sicer SD Beli Zajec, SD Zagorje, Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje in Smučarski klub Velenje. Po progi Blatnik se je spustilo kar 152 tekmovalk in tekmovalcev z alpskimi in telemark smučmi iz kar 40 osnovnih organizacij ZUTS Slovenije.
ŠMS
Za številčno ekipo Belega zajca ob zmagi skoraj ni bilo dovolj prostora na stopničkah.
(Foto: Milan Lipnik)
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 21
Kronika, Oglasi
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. l. RS št. 69/02, 112/04 in 54/10), Občina Mozirje objavlja
RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE
1.	Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2016:
-	nagrada Občine Mozirje,
-	zlata plaketa s priznanjem.
2.	Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo:
ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE
se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma.
ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE
se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih.
Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja.
3.	Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje.
Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino:
-	osnovni podatki o predlagatelju;
-	podatki o predlaganem kandidatu za priznanje;
-	obvezna obrazložitev predloga;
-	vrsta priznanja;
-	podpis vlagatelja.
4.	Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje.
O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov.
Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja Občine Mozirje. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje.
5.	Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje.
6.	Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov:
Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 11.03.2016.
OBČINA MOZIRJE
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	TATVINA MED MAŠKARADO
Mozirje: V času otroške maškarade 7. februarja popoldan je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran v bližini priredilve. Iz torbe, ki je bila na vidnem mestu, je ukradel gotovino iz denarnice.
•	VLOMILEC V TRGOVINI
Mozirje: 9. februarja so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je neznani storilec vlomil skozi vhodna vrata trgovine v Mozirju. Iz notranjosti je odnesel gotovino.
•	NAJDEN DOMNEVNO PONAREJEN BANKOVEC
Mozirje: 9. februarja so v trgovini v Mozirju med dnevnim izkupičkom našli domnevno ponarejen bankovec za 10 evrov. Policisti so bankovec zasegli in ga poslali v analizo, kjer bodo potrdili ali ovrgli pristnost bankovca.
•	Z OGLEDALOM AVTOMOBILA TRČIL V PEŠKO
Šentjanž: 12. februarja je voznik osebnega avtomobila med prehitevanjem drugega vozila na regionalni cesti izven naselja Šentjanž z bočnim ogledalom trčil v peško, ki je hodila ob robu vozišča. S kraja nesreče je odpeljal, ne da bi prej poškodovani nudil pomoč. Peška je iskala zdravniško pomoč. Ugotovljeno je bilo, da je pri prometni nesreči utrpela lahke telesne poškodbe. Policisti so izsledili poškodovano vozilo in voznika osebnega avtomobila, ki je povzročil prometno nesrečo, ter mu izdali plačilni nalog.
•	TRČILI OSEBNO IN KOMBINIRANO VOZILO
Ljubno ob Savinji: 13. februarja dopoldan sta na Ljubnem ob Savinji trčila osebno in kombinirano vozilo. Poškodovanih oseb ni bilo. Gasilci PGD Nazarje in Ljubno ob Savinji so zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja, posuli razlite motorne tekočine, očistili cesto in nudili pomoč policiji in vlečni službi.
•	DIMNIŠKI POŽAR
Kokarje: 14. februarja nekaj po 12. uri so v Kokarjah posredovali gasilci PGD Gorica ob Dreti. V dimniku stanovanjskega hiše so zagorele saje. Varovali so objekt, dokler saje niso zgorele, nato pa pregledali in očistili dimnik. Škoda ni nastala.
N Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic ^ vsak petek na ^ www.savinjske.com
22 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Zahvale, Informacije
ZAHVALA
ob izgubi
Frančiške GOVEK
p.d. Mazijeve mame 29.9.1925 - 2.2.2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni

ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila
RozaJANEŽ
roj. Vezočnik, z Ljubnega
Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji bogatili življenje, ji pomagali v bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Si kot sonce za nas sijala, za vse nas svojo ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, spomin nate naša je sreča.
rfVM
ZAHVALA
ob izgubi naše drage mame
Antonije JERAJ
p.d. Praznikove iz Nizke 18 9.12.1921 - 6.2.2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospodoma duhovnikoma, govorniku Frenku, gasilcem in praporščakom.
Vsi Praznikovi
V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vedi, da z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
ob izgubi drage žene, mame in babice
Ane STENŠAK
11.2.1958 - 9.2.2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali za svete maše, sveče ali kakorkoli pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
r	\
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
V_J
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 23
Za razvedrilo
Cvetke
SNEG, SONCE, DEZ, VSE SO IMELI Franjo Naraločnik, ljubenski župan (levo), in Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno ob Savinji BTC (v sredini), enoglasno: »Roman, pa smo sfurali tekmi kljub pomanjkanju snega in slabemu vremenu!«
Roman Hriberšek, glavni za ureditev okolice skakalnice: »Ja, še sreča, da so Lučani častili sneg, drugače bi nam trda predla!« Naraločnik: »Sosedska pomoč pač.« Hriberšek: »Upam, da bosta to tudi pri FURS-u znala zagovarjati.«
TRI GLASBENE DAME
Dobro razpoložene po izjemno uspelem koncertu v čast Marjana Marinška v Velenju so tri dame, tri profesorice kar klicale fotografa za tole rubriko (od leve): umetniška vodja zborov in skupin Tadeja Cigale, citrarka Felicita Galič in sopranistka Kristina Šuster. Menda je bila ura petja, igranja, citranja in pripovedovanja dovolj, da potem niso zapele v kulturniški zakristiji. Na nasmeh je šlo le to, da je na odru z učenci vse odlično šlo.
ŽE PRINTAM
Tadej Toš, igralec, komedijant, voditelj prireditev in še kaj na slavju ob 40-letnici OOZ Mozirje: »Priden jaz zadnjič iz štacune pa držim to-ti račun u ustih pa me tam en zelen pajac fpraša: »Gospod, lahko vidim račun?« Pa sem se ga tak fstrašo, da sem račun kar dol pojeo. Te pa da ti vidiš, kaka panika. Ovi zeleni se dere: »Gospod, račun, kaj ste naredili z računom. Rabim vaš račun, če ne bo kazen, gospod!« Te pa meni vzdigne pritisk, ratam celi rdeči, počepnem pa rečem onemu zelenemu: »Gospod ni problema, vam ga takoj sprintam.«
24 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Križanka, Informacije
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
		
	Slovarček:	
	ALKION - eden izmed grških Gigantov;	
	LITOTA - besedna figura;	J
r \		
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
SMOLNIKAR, PASTORALA, ORO, ŽIRAT, PILKA, IDE, TANJA RIBIČ, IDEAL, HINE, POKLON, RJUHA, OBRAZEC, ŽENSKA, GROZA, OKRAK, AON, RAN, DAFOE, SALDO, OBILJE, DISAKORD, MAKLER, ASONANCA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 19. februar	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Pogovor na temo Ljudsko petje
	ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje slikarske razstave Simpozij Zaplana 2015
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Bolje tič v roki kot tat na strehi
Sobota, 20. februar	ob 10.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih za pokal Cockta
	ob 11.00. Dom kulture Nazarje Pravljično dopoldne z dramskim poustvarjanjem Povodnega moža
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Mož, ki si ne upa
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Bolje tič v roki kot tat na strehi
Nedelja, 21. februar	ob 10.00. Smučarsko skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih za pokal Cockta
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Denis Avdič: Moški so z Marsa, ženske so z Venere
	ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Gledališka predstava Mož, ki si ne upa
Torek, 23. februar	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Poseben gost
Sreda, 24. februar	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Najboljša služba za Eli
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Poseben gost
Četrtek, 25. februar	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najboljša služba za Eli
	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Spoznavajmo zdravilna zelišča
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Poseben gost
Qtnwnjante
Upe Ivmutka!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	KOMBI PREVOZI - TEVČ
Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in
◊	SKI BOARD SERVIS
raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prašiči, teže od 120 - 140 kg. Akcijska cena. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam pujske od 25 do 100 kg ter fižol češnjevec; gsm 041/445-315. Prašiča, 270 kg, prodam; gsm 040/853-863.
Prodam bikca simentalca, tež. 150 kg; gsm 051/455-165. Prodam bikca rj pasme, starega 5 dni; gsm 051/690-541.
Telice simentalke, stare 2 leti, breje 9 mesecev, prodam; gsm 041/441-702. Prodam bikca sr, 120 kg; gsm 031/759-955.
Prodam kunce - zajklje za razplod ali že breje; gsm 041/825-896. Prodam kravo in telico, obe sta breji 7 mesecev in RJ pasme; gsm 031/501250.
Prodam bikca SR pasme, starega 10 dni; gsm 041/783-427.
Prodam en dan rabljene ženske pan-carje nordica, št. 27.0, kot nove. Cena 40 EUR; gsm 040/220-643. Hladilnik za mleko z bazenom (150 litrov), obnovljen, prodam; gsm 041/942-169.
Prodam rabljeno kotno kuhinjo z aparati, dimenzije 2,7 m x 2,0 m; gsm 041/324-409.
Prodam silažne bale in seno; gsm 041/289-717.
Prodam 1 leto star, popolnoma vgradni pomivalni stroj gorenje, cena 100 EUR; gsm 041/727-861.
DRUGO - KUPIM
Kupim orehovo 041/716-210.
hlodovino; gsm
Kupim nekaj pečnic za krušno peč: 22.5 x 22.5 cm; gsm 041/448-286.
VOZILA - PRODAM
Prodam bikca simentalca, 280 kg; gsm 041/226-251.
težkega
ŽIVALI - PODARIM
Podarim psičke nemške ovčarke, stare 3 mesece; gsm 051/222-241.
ŽIVALI - KUPIM
Prodam škodo oktavio, 1,6d, letnik 2013, 4x4; gsm 051/636-032. Prodam ford mondeo karavan, l. 04, reg. 13.1.17, 237.000 km; gsm 041/783-818.
Golf 1900 tdi., l. 2001, prevoženih 260.000 km, prodam, cena 2.000 EUR; gsm 031/801-430.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
VOZILA - KUPIM
Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
	
DRUGO - PRODAM	OSEBNI STIKI
Prodam gajbe za krompir ali jabolka 10+1; gsm 041/333-764. Prodam žagovino in sekance; gsm	Očka išče prijazno, zvesto punco, s temeljnimi vrednotami; gsm 041/959192.
041/736-171.	
Prodam bukova drva, hlodovina; gsm	NEPREMIČNINE
041/365-010. Prodam domačo volno - prejo, pletene nogavice ter orehova jedrca; gsm 041/276-351.	Oddam garažo 36 m2, primerna za skladišče; tel. št. 03/58-31-520. Vzamem v najem travnik v okolici Rečice; gsm 031/716-036.
26 Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016
Pokrovitelj akcije je gostilna Bohač Nazarje
IZBERITE NAJ
Pust je bil čas rajanja, veseljačenja, norčij in pustnih šem. Nekateri ste pri »šemanju« ali bolj moderno rečeno maskiranju nadvse izvirni in prepričljivi. V prejšnjih dveh številkah smo vas povabili, da se preko Savinjskih novic pokažete širši javnosti. Po elektronski pošti smo prejeli vaše fotografije, na katerih ste namaskirani. Če boste prepričali bralce in bralke zgornjesavinjskega časopisa, boste za svoj trud tudi nagrajeni.
Komisija v sestavi predstavnik Pusta Mozirskega Robert Klemenak, predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer in predstavnik Savinjskih novic Igor Solar je med vsemi pravočasno prispelimi fotografijami izbrala 5 finalistov, za katere boste bralci in bralke Savinjskih novic lahko glasovali od petka, 19. februarja, do vključno torka, 23. februarja, nakar bomo v zadnji februarski številki, ki izide 26. februarja, objavili rezultate glasovanja.
Najboljša šema bo prejela glavno nagrado: nedeljsko kosilo za dve osebi, nagrada za drugo mesto bo družinska pica, tretjeuvrščena šema pa bo prejela dve mali pici. Nagrade podarja gostilna Bohač Nazarje.
Oglasi
Indijanka in morska deklica
Davčn9 blagajna in računi
2
3H A #
CJ

Giasoena sKupina ABBA
Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 23. februarja 2016, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Naj šema po mojem mnenju je irtkmjhtcnonoingjti:
1 Indijankj m morska deklica 1 Davčna bljjjjjra in računi
3	Krave in biki
4	Simpiorovi
5	Glasbena skupina ABGA Moje ime in priimek:
Mej naslov:
Tel./GSM:
Savinjske novice št. 7, 19. februar 2016 27
M
MOSTE L MOZIRJE
Na trgu 51 (ob gostilni Pr" ptk) tel^aks: 03 583 4295, GSM: 051 30 30 03
Delovni čas: pon.-pet: 8.00 19.00, $ob>: 8.00 - IS. 00
POJIHJ AŠtENl PfflJOAjALtC
POOBLAŠČENI PRODAJALEC TELEKOMA SLOVENIJE ZA STORITVE MOBITEL, SiOL IN DRUGE STORITVE TELEKOMA SLOVENIJE
Sla TEL
IZBOR iZ AKCIJSKE PONUDBE MO BITE LOV:
	
	CAT®
	030
	«.¡¡.t»!*—*
	19 C*
	¿HUM-OH. rčOf
1 Samsung
G,i "«v 15
AJK&faccfli ntofcntii*
24 X 5,95 C''
24x 1,si €
huawei
iS
Mdptaccra
»X 12,95 C
ta x 20.« €*
IHJJO^I r^iujoda zapisannirtrte^tc/T Vi?cene vki^ufrfu tKjV. I>«f" Poni» tHnnon vp. i! K ra HJY. MSMSBST
111	™	'S tf f g
C	rn	C, *-c
^	tjro
O	IE	o o -
CL	Cl CL CL : j-i
n.
I ?
>
-	I
^	§
I	E
g	£
®	£
tn	.1=
"D (U
I>
5 a.
"S
a>
S=
"CL 0) "o4 E o
■D
i	t
n	tO
i	--
C	41
<	i
a	i
£	™
>	"(J
C	2
S	«
o	^


cn
nj »
tO OJ u
m
ra i/)
<C
N
<c
l/l
<J3
C
O
in □
KONCERT OB DNEVU ŽENA
Osnovna šola Rečica ob Savinji
4.3. 2016r ob 20. uri
Klapa Kampanel
Pred prodaja vstopnic: MEDGEN BORZA, Rečka ob Savinji