FR. ROJEC:
Prstan
Čarobna pravljičma igra v treh  dejanjih s petjera.
Dodatne osebe: Kraljič; mati njegova; služabniki; slu-žabnice;kmetiški odposlanci;vojaki;mestni župan; trije   svetovalci   njegovi;   plesalke,   plesalci; ljud-
s t vo.
TRETJE DEJANJE.
Spredaj nizka pokrajina, v sredini drevo, pod njim zelena trata; na desni v zadnjem kotu daljnja vas z nizkimi kočami, na levi rob gozdiča. V ozadju sivo nebo, spodaj bledordečkast pas večerne zarje.
(Polmrak. V vasi na desni nekoliko razsvetljenih oken sprednjih koe. Ko se dviga zagrinjalo, odmevajo iz vasi rahli glasovi harmonike in klarineta, potem zadoni od tam zamolkel moški glas, ki poje pesem »Zadovoljnost".)
Prvi prizor.
K r a 1 i i č,   m a t i.
O b a (stopita na oder od leve spredaj sredi pesmi, postojita, gledata okrog in poslušata.)
(Od desne doni oddaljena pesem):
Vse bogastvo moje lahka mi je vest, mir srca je meni spremljevalec zvest. Cvetje, ptic žgolenje mene radosti, zadovoljnost pa mi delo, jed sladi!
K r a 1 j i č (zavit v temen plašč, gre počasi proti drevesu in se ustavi pod njim, ko utihne petje): Daleč sva prispela na svojem begu. Noč je pokrila zemljo. Truden sem, ti si tudi. Glej, moja kraljevska mati, tukaj je samotno drevo! Okrog po polju sladko pojo brezskrbni črički svoje ponočne pesmi. Kar tukaj prenočiva nocoj!
Mati (tudi zavita v temen plašč, stopa poleg kraljiča in se obeša z roko na njegovo ramo): Da, ljubi moj kraljevski sin, daleč za seboj imava zdaj svojo bivšo kraljevino z nehvaležnim upornim ljudstvom! Prišla sva v deželo dobrih in pridnih ljudi. Tu doli stoji mirno selišče.
10
I    Pesem zadovoljnosti odmeva iz njega. Ali bi ne bilo morda bolje, ako I    bi šla poiskat si prenočišča v to vas?
I          Kraljič: Ne, zlata moja mamica! Dokler imam še kaj živeža v
I    svoji torbi, ne grem pod človeško streho, pa naj je ta last še tako dobrih
¦    in poštenih ljudi! Za nocojšnjo večerjo bo še zadostovalo, kar imam s I    seboj, jutri pa se bo treba ponižati in stopiti med vaščane, da se pre-I    skrbiva z novimi potrebščinami za nadaljnjo pot. Poglej, mehka tratica I    je pod drevesom!' Trava je še suha, ker je ostala rosa na drevesu. Sediva, I    da povečerjava. a potem si pripraviva ležišče! (Odgrne plašč, ga raz-I    prostre po tleh in sedc nanj.)
I          Mati (sede na plašč zraven kraljiča): Žalostno bo to najino pre-
I    nočišče, moj ubogi nesreoni sin! Vsak berač v tej deželi je na boljem. I          K r a 1 j i č (vzame iz torbe kos kruha in drugih mrzlih jestvin in da
I    del od tega materi): Morda, a ubog jaz vendar nisem, ker si ti z menoj!
¦           O b a (jesta med pogovorom).
I          M a t i: Kako bi se mogla obrniti jaz skrbna in ljubeča mati od tebe,
I    svojega dobrega otroka, in te pustiti samega čez mejo v daljnjo netnilo
I    tujino, ko so te še doma zatajili in ostavili v nevarnosti najboljši prija-
I   telji! Umorili bi me v domovini skrb in žalost, ko bi te več ne videla.
I   Zdaj pa vsaj vem, da si še živ in zdrav. To mi je v tolažbo in krepilo
I   mojih telesnih in duševnih moči.
I          Kraljič: Bodi tisočkrat zahvaljena za svojo sveto materinsko
I   ljubezen, moja mila mamica!   —   Pojedla sva. Zdaj še popijva vsak
I   kozarček pomirilne pijače, da bova lože spala! (Vzame iz torbe stekle-
I   nico in kozarček, ga nalije, da materi, da ga izprazni, potem natoči
I   ,tudi sebi.)
I          Mati: Lezi in zaspi, a jaz bom čula poleg tebe. Spati ne bom
I   mogla, četudi sem utrujena.
I          K r a 1 j i č (izprazni v dušku kozarček, ga vtakne s steklenico vred
I   nazaj v torbo, leže in se zavije v plašč od strani.) Lahko noč, mamica!
I   Tudi ti lezi k počitku! Brez spanja boš opešala.
I         Mati (stegne blagosloveč roko nad njim): Sladko počivaj! Skrb
I   zaradi mene naj ti ne kali spanja!
I         KraljiČ (zaspi).
I         M a t i (si podpre glavo z rokami, naslonivši se s komolci na kolena.)
I                                              Drugi prizor.
F                                    Kakor prej  in  Niko.
N i k o (s sulico čez ramo, prišepa od desne in se ustavi zraven kra-ljiča, potegne iz žepa magično svetilnioo in posveti nanj. Videč, da spi,
11
poklekne k njemu in ga začne buditi): Kraljič, zbudi se, poslušaj me, dobro ti želim! (Posveti mu naravnost v obraz, potem ugasne svetilnico.)
K r a 1 j i č (pomaje z glavo semtertja, sede in pomane oči in pogleda osupel okrog sebe): Kdo me budi? Ali ti, mama? (Ozre se na mater.) Kaj se je zgodilo?
N i k o (se postavi na noge pred kraljiča): Dvignil sem te iz spanja jaz — gozdni duh Niko!
Kraljič (začuden): Resnično, gozdna pošast si! Ali kaj hočeš tu? Mati, mati! (Hoče ]o zbuditi, ker je zaspala.)
Niko: Pst! Pomiri se in poslušaj me! Prinašam ti srečo!
Kraljič: Kaj? Ti želiš osrečiti mene ubežnega kraljiča?
Niko: Da, jaz! Poznam tvojo nesrečo. Izgubil si prestol. Pomagam ti, da ga zopet dobiš.
Kraljič: Do zdaj so možici tvojega rodu ljudem le nagajali in škodo delali. Ne verjamem, da bi bil ti kaj boljši.
N i k o: Pa sem! Toda ne zameri, če ti povem, da niso ljudje nič boljši ali pa so še slabši kakor navadni škratje!
Kraljič: Prav praviš, ljubi Niko. Glej, mojega očeta kralja so lastni državljani in rojaki zgrabili in vrgli v iečo samo zato, ker ie po mojem nasvetu nameraval ubogo ljudstvo oprostiti in rešiti iz objema brezsrčnih pijavk in zatiralcev. Enaka usoda bi zadela mene, ako bi ne bil pravočasno pobegnil z materjo čez mejo.
N i k o:. Veliko krivico so storili tudi meni moji zlobni bratje. Zato sem zapustil njih družbo s trdnim sklepom, da se maščujem nad njo.
Kraljič: Kakšen je tvoj sklep?
Niko: Da grem med ljudi in izvršujem njim v korist samo taka dela, ki so popolnoma nasprotna mojim dosedanjim dolžnostnim pred-pisom. Zdaj prosim tebe, da me sprejmeš v službo. V grmu skrit sem Doslušal p<?govore med teboj in materjo. Zagotavljam te, da ti bom mogel dobro služiti.
Kraljič: Sprejmem te. Za plačilo se pogodiva pozneje, če bom kdaj kaj imel. Zdaj mi povej, kaj misliš storiti zame v izpolnitev svoje obljube!
Niko: Tu v bližini živi deklica Minka, ki ima čudodelen prstan. Ako si ga natakne na prst in zasuče trikrat okrog na desno, stopita pred njo dva angela in ji iz.polnita vse, kar naroči njima. K njej grem in ji povem o tvoji nezgodi. Dobrega in usmiljenega srca je in gotovo se potrudi, da te reši.
K r a 1 j i č (sklene roke začudenja): Izborno! Nov up se mi budi v srcu. Prosim, pojdi, pojdi hitro, moj dobri služabnik, in takoj privedi deklico semkaj!
12                .§¦                               ¦                 •
N i k o: Potrebujem še pismenega potrdila od tebe. Deklica je ne-zaupljiva do nas škratov in bi m\ ne verjela, ker me pozna dozdaj le od s!abe strani. Napiši kratko pismo zanjo in pritisni zraven podpisa svoj kraljevski pečat, ako imaš pečatnik pri sebi!
K r a 1 j i č: Imam ga, imam, dragi Niko! Precej dobiš zahtevano pismo. A tema je. Luči bo treba.
N i k o: Lahko ti jaz postrežem z njo. (Posveti mu v roke.)
K r a 1 j i č: Čarobna svetloba! Hvala! (Vzame iz torbe papir, svinč-nik in knjigo s trdimi platnicami, nasloni knjigo na kolena, položi nanjo papir in piše): Preljuba deklica Minka! Jaz sem nesrečni preganjani kraljič iz sosedne vstaške dežele. Prosim Te, pridi in mi pomagaj s svojim čudodelnim prstanom, da se mi zopet vrne izgubljena sreča. Želim, da bi tudi Ti postala sreona z menoj. Čakam Te pod samotnim drevesom sredi poija in koprnim po trenutku, ko Ti pogledam prvič v mili in sladki deviški obrazek. Tvoj nesrečni kraljič. (Poseže v torbo še po pečatnik in ga pritisne na papir.) Tako-le! Mislim, da bo dobio. (Zgane pismo in ga da Niku, pečatnik pa vtakne nazaj v torbo.)
N i k o (vzame plsmo): Pametne besede si napisal. Imele bodo uspeh. (Prikloni se mu.) Klanjam se, moj gospod! (Obrne se, ugasne svetilnico in hitro odide s šepajočimi koraki na desno.)
Tretji prizor.
Kraljič, mati.
K r a 1 j i č (vstane in gleda na mater. — Iz vasi na desni se oglasi petje mešanih glasov in tamburica):
Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina meni zemeljski si raj!
Tuje šege, tuje Jjudstvo so prijatlji, bratje ne; slava le, slovansko čuvstvo moje veseli srce.
K r a 1 j i 6 (hodi gorindol pod drevesom in zamišljen poveša glavo. Ko utihne pesem, stopi k materi in ji položi roke na glavo): Mati, ma-mica! A!i spiš?
M a t i (se zbudi, dvigne glavo in osupla gleda sina): Kaj pa to po-meni? Ti si pokonci, a jaz, ki sem hotela bdeti nad teboj, spim! Ah, ta raoja slabost! Omamila me je menda pijača.
13
Kraljič: Oprosti, da sem te zbudil. Nisem mogel več čakati, da bi se sama zdramila. Raduj se z menoj! Do zdaj si trpela poleg mene, zdaj se pa veseli sreče, ki v kratkem z vsem pozemeljskim sijajem zopet objame naju!
M a t i (vstane): Kaj se je pa vendar zgodilo, 'da toliko govoriš o sreči? Kdo ti pomore do nje?
K r a 1 j i č: Oozdni duh, ki se mu pravi tudi škrat. Sprejel sem ga v službo, in zdaj mi mora služiti. Verujem mu, da bom v kratkem zopet neizrečeno srečen.
Mati: Hahaha! S škratom si sklenil tako pogodbo! Ta je pa dobra! On te bo seveda posadil na prestol, če nihče drugi! Hahaha! Ravno narobe, ako bi ti še imel opravičeno upanje na prestol! No, pa saj se ti je to le sanjalo. V sanjah se ljudem prikazujejo duhovi.
K r a 1 j i č: Ni tako ne, kakor ti meniš! Počakaj, mama, še malo in videla boš, da govorim resnico. Tako sladko mi je pri srcu, in pre-pričan sem, da me ne vara moj služabnik škrat, ki sem ga ravnokar odposlal po srečo.
Mati: Ljubi sin! Ne bodi vendar smešen! Kako moreš trditi, da so sanje resnica!
K r a 1 j i č (prime mater za roko in ji gleda v oči): Draga mama, ti zares misliš, da se mi je le sanjalo, kar sem ti povedal o škratu?
M a t i: Zares, zares!
Kraljič: No, zdaj pa dobro ne vem, kdo trdi prav, ali ti ali jaz.
Mati: Jaz, jaz, le verjemi mi!                                 .
Kraljič: Gorje mi! Prevarile so me sanje in tni tako neusmiljeno vznemirile in ranile srce. Zame ni več rešitve! (Zgrudi se obupan k materinim nogam.) Zdaj šele do dobrega spoznam, kako neizrečeno sem nesrečen!
M a t i (se skloni k njemu in položi roke na njegovo glavo): Ubožec! Neizrečeno nesrečna, dvakrat nesrečna sem tudi iaz, ker ti ne morem pomagati! (Ozre se na desno, se zravna in ostrmi): Sin moj! Vstani! Poglej, čudno svetla lučca, za njo pa tri temne osebe se približujejo! Moj Bog, kaj neki bova vse še doživela tukaj nocoj!
Kraljič (pogleda na desno in plane kvišku): 0, mati, mati! Najina sreča prihaja! Moje sanje so se izpremenile v resnico! Trdil sem vendar prav le jaz! (Pobere plašč na tleh in si ga ogrne.)
Mati (začudena): Kaj? Ali je tu dežela čudežev?!'
Četrti prizor.
Kraljič,  mati,   Niko,  Minka,  Simon,   Marko. (Niko s sulico čez ramo in s svetilnico v roki, za njim Simon in Marko z Minko v sredi, vsi trije oblečeni kakor v II. dejanju, pridejo
14
I    od desne in se ustavijo pred kraljičem. Minka drži kraljičevo pismo
I    v roki.)
I          Niko (se vstopi zraven kraljiča, se obrne, postavi sulico pokonci
I    ob sebi in se z roko nasloni nanjo): Glej, milostni kraljič in moj gospod,
I    tu je zdaj ona dobra in oblagodarjena deklica, po katero si me poslal
I    in ti more pomagati do nekdanje moči in slave. Njena spremljevalca sta
I    njen oče Simon in hišni prijatelj Marko.
t          Kraljič: Pozdravljena najradostneje in najprisrčtieje, ti Maga de-
t    klica in vidva, njena čestita spremljevalca! Iz pisma, ki ga ima deklica
I    v roki, že veste, kdo sem jaz. (Pokaže na mater.) A to je moja pre-
I    draga kraljevska mati!
I          V s i (razen Nika se priklonijo drug drugemu).
I          Marko: Minke nisva mogla pustiti same ponoči s takim-le po-
I    slancem (pokaže na Nika), ker do zdaj pri nas škratje niso bili na dobrem
I    glasu. Tiidi pisma se lahko ponarede. Zato sva deklico spremila do tebe,
I   čislani Jcraljič!
I          Kraljič: Dobro mi došla! Ostanita tukaj! Tudi vidva mi bosta
I    potrebna in koristna.
I          Simon (pokaže na Nika): Kakor vidim, je pa ta možiček dober
I    in pošten.
I         M a r k o: Najbrž zato, ker je šepast!
I'         Minka: Torej je resnica, da si mi ti, kraljič, pisal to pismo. Prišla
I   sem in sem ti na uslugo. Česa želiš?
I          K r a 1 j i č:   Zasuči svoj čudodelni prstan na prstu trikrat okrog
I   na desno!
I          M i n k a (vtakne pismo v žep in zasuče prstan): Storila sem, kakor
I    si mi velel.
I          (V tem hipu se posveti od leve.)
I                                               Peti prizor.
I                                 Kakorprejinangela.
I         A n g e 1 a (stopita od leve obsijana od bliščeče se svetlobe pred
I   Minko in se ji priklonita): Kaj ukazuje najina zapovednica?
¦         Minka: Mojo željo naj pove kraljič!
I         K r a I j ič: Jaz nesrečni preganjani kraljič iz sosedne vstaške dežele
|   bi se rad zopet povrnil z nekdanjo močjo in častjo v svoje rodno stolno mesto ter z vojaštvom ukrotil in kaznoval uporne mogotce in krivič-
I   neže!
I         Angela: Zgodi se tako!
I         M i n k a (zasuče prstan na levo).
I        A n g e 1 a (izgineta s svetlobo vred).
Šesti prizor.
Kakor p r e j brez angelov, potem služabniki in služabnice.
(Za hip tema, nato naraščajoča svetloba od desne. Nizka pokrajina se razmakne od sredine na obe strani, zastor s sivim nebom v ozadju se dvigne, in krasno stolno mesto se zablišči v ozadju, a na straneh se prikažejo vile z vrtovi in drugi predmestni predmeti. Od desne posije solnce na mesto, zvonovi zazvone pri vseh cerkvah, topovi zagrme, dim se dvigne iznad streh — vse to <le za nekaj trenutkov, potem pa je v mestu zopet tiho in mirno.)
V s i (se obrnejo proti mestu in gledajo nanje s strmenjem).
N e k a t e r i: Ah, kako divno mesto!
Kraljič: To je prestolica mojega kraljevskega očeta, ki sem mu za naslednika določen jaz. Zdaj se vrnem iz pregnanstva kot slaven zmagalec na svoj kraljevski dom, a s seboj bi rad privedel tudi nevesto in bodočo kraljico. Toda jaz na vsem svetu poznam le enc deklico, ki bi ]o jaz mogel resnično ljubiti in ta je (obrne se k Minki) moja blago-srčna rešiteljica Minka! Ako je tudi ona meni s srcem naklonjena in me hoče osrečiti z zakonsko združitvijo, naj mi blagovoli podati svojo ljubo ročico!
M i n k a (mu poda desnico).
K r a 1 j i č (se skloni in spoštljivo poljubi Minkino roko): Zahvaljena tisočkrat!
M a t i (stopi k Minki, jo objame in poljubi na Čelo): Bodi pozdrav-Ijena najiskreneje tudi od mene, svoje bodoče tašče, in z največjim spo-štovanjem sprejeta na našem dvoru, ti prečudežna deviška rožica!
Služabniki, služabnice (v sijajnih opravah se prikažejo medtem od desne in se počasi s poklotii nribližujejo kraljičevi družbi).
S i m o n (stopi h kraljiču): Mogočni kraljič, dovoli, da dam tebi in tvoji nevesti svoj očetovski blagoslov!
Kraljič: Ravno sem vas hotel prositi zanj! (Prime Minko za roko.)
0 b a (poklekneta pred očeta).
S i m o n (dvigne roko): Naj vsemogočni in neskončno dobri Bog blagoslovi vajino zvezo ter vama da sijati do najskrajnejše starosti same srečne in slavne dneve!
Marko (pristopi): In jaz naj potrdim to zaroko! (Naredi tri križe nad njunima glavama.) V imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha!
Vsi: Amen!
KraJjič,  Minka (vstaneta).
16
j           Služabnice, služabniki (stopijo pred njiju in se priklonijo):
I     Čestitamo, na uslugo smo!
Kraljič: Bog z vami, moji dragi stari znanci! Dela je za vas dosti na vseh straneh. Ve, deklice, odvedite mojo nevesto in jo pre-oblecite primerno današnjemu dnevu, vi, dečaki, pa prinesite ttieni dfugi plašč, pokrivalo, meč in stol, da šprejmem prve ljudske odposlance, ki že prihajajo!
i           Služabniki,služabnice(semu pfiklottijo): Ukaz gospodov
čuli smo!— Vsi hitro ga izpolnimo! (Prvi odhite na desno, druge ob-
|     kolijo Minko in ji kaželo, kako lepo jo bodo oblekle.)
I           Mati: Jaz tudi odhajam, ljubi sin, da ti pripravim dostojno gostijo!
r           Kraljič: Jako mi ustrežeš! Na veselo snidenje na ženitovanju v
i     kraljevskem gradu!
Minka,  služabnice,  mati (odidejo na desno). .
|                                              Sedmi prizor.                                         \
Kraljič^Niko,   Siition,   Marko.
'           K r a 1 j i č (stopi k Niku in ga z roko potreplje po rami); Jako zado-
;¦     voljen sem s teboj, moj ljubi Niko! Deležen boš tudi ti sreče, ki si rai
(     jo naklonil s svojim bistroumnim posredovanjem. Ko se vrnem na očetov
;     dom, si boš tam sam izbral primerno nagrado za svoje delo in živel boš
|     na dvoru kot majhna oseba, a velik gospod!
!           Niko (se prikloni kraljiču): Lepa hvala za dragoceno priznanje,
vaša kraljevska visokost!
Kraljič (se obrne proti Simonu in Marku): Kaj pa vidva? Želim, da tudi gresta z menoj na dvor in tam prevzameta kot zanesljiva državljana važne službene posle. Treba bo vama seveda druge primerne
j     obleke.
S i m o n: Dobri kraljevski gospod, pusti naju kakor sva, kar sva in kjer sva! S tem najbolj ustrežeš nama. Navada je železna srajca, in težko bi bilo nama, ako bi se tnorala ždaj na starost preoblačiti in se učiti novih poslov. Da se bo le hcerki Minki godilo dobro. pa bova zadovoljna! Kajne, Marko, saj si ti tudi tega mnenja!
|           Marko: O, kajpada, kajpada! Star in trhljen hlod se ne da več
I     skriviti, rajši se zlomi.
I           K r a 1 j i č:   Spoštujem vajine želje,   vendar stvar še dobro pre-
I    mislita! Če prideta do drugačnega sklepa, mi ga naznanita!
I           M a r k o: Pametno! Res, treba je še počakati, kako se razvije da-
[ • našnja štrena!
Osmi prizor.
Kakor   prej   in   služabniki.
S1 u ž a b n i k i (nesoč plašč, pokrivalo in meč za kraljiča, preproge in stol z visokim, bogato okrašenim naslonjalom, prihite od desne in se priklonijo kraljiču).
K r a 1 j i č (odda prvemu služabniku staro pokrivalo in stari plašč, ju nadomesti z novima ter si pripaše meč): Dobro! Lahko odideš.
P r v i s 1 u ž a b n i k (se mu prikloni in odide).
D r u g i s 1 u ž a b n i k (s preprogo): A kje naj midva namestiva ta preprosti začasni prestal, milostni kraljič?
T.re.tji služabnik (s stolom): Lepo zeleno in košato drevo nam ponuja svojo gostoljubno streho. Kajne, kar tu pri deblu pogrneva in stol postaviva?
Kraljič: Da, tukaj, moja zvesta služabnika! To so zame zgodo-vinsko srečna tla! Zato naj bodo slavno zaznamovaiia za vse večne čase kakor neko pravJjično Gosposvetsko polje!
Marko : O, milostni kraljič, Gosposvetsko polje pa ni pravljično! Tam so še pred nedavnim časom dedje našega rodu nameščali svoje vojvode in tam je bila takrat zemlja naša, a na krivičen in nasilen način je pozneje prišla v last tujcu.
Kraljič : A tako? To si hočera zapomniti!
Služabnika (medtem pogrneta tla pod drevesom s preprogami in postavita tja stol. Potem se priklonita kraljiču): Stol je postavljen; bo še kaj treba?
K r a I j i č : Sesti moram na svoj prestol, zakaj odposlanstvo se je približalo. Počakajta tukaj na daljnje ukaze. (Pokaže jima prostor zraven stola na desni.) A vi trije stopite na drugo stran! (Sede na stol.)
D r u g i (stopijo na odkazana jim mesta).
Deveti prlzor.
Kakorprejinkmetiškiodposlanci.
Kmetiški odposlanci (obojega spola, v starih slovenskih oblekah in s slovensko trobojnico na drogu, prikorakajo od desne. Med njimi sta tudi godca s barmoniko in klarinetom ter dekle in fant v lepih narodnih nošah. Vstopijo se pred kraljiča v eno ali dve vrsti in se mu priklonijo. Potem zapojo ali deklamujejo):
Kraljič, pozdravljen, ti pač kralj boš naš,
bodočnost krasno pred seboj imaš . . .
Mi prebivalci tukajšnjih vasi
poklonit vdano smo se ti prišli!                                           •
18
To lipa, naše sveto je drevo, na boj za svobodo so se pod njo očetje naši zbirali nekdaj, pod njo zaročil si se ti sedaj!
Kako čestitamo ti na ves glas in to zahtevamo za večni čas: pravičen, dober bodi nam vladar, mi pa ti zvesti bodemo vsekdar!
Kraljič (dvigne desnico in tri prste na njej): Prisegam in obetam vam najpravičnejše vladanje! Vedno in povsod bom spoštoval vaše na-rodne običaje, branil vaše pravice inkoristi ter maščeval vse krivice, ki jih je kdo kdaj provzročil vam in vašemu narcdu!
Kmetiški odposlanci (se mu zopet priklonijo): Verujemo tvoji objjubi in se ti zaihvaljujemo!
(Zdaj godca zagodeta, dekle in fant stopita iz vrste na prazen prostor na levi in plešeta. Oodba utihne, dekle in fant stopita nazaj v. vrsto. Vsi se vnovič priklonijo kraljiču in odidejo na desno).
Kraljič:    Zbogom, dragi moji!    Moj kraljevski pozdrav vsem
vašim rojakom!
Deseti prizor.
Kakor prej brez kmetiških odposilancev, potem vo-     I jaki, župan, trijesvetovalci, ljudstvo.                    ™
(V zadnjem desnem kotu zadoni oddaljena vojaška godba in prihaja vedno bliže.)
V o j a k i (z godbo spredaj prikorakajo iz zadnjega desnega kota, giedo preko odra za drevesom od leve na desno tako, da se skrijejo godci za kulise na desni. Vojaki se na migljaj častnika s sabljo ustavijo in se obrnejo z obrazi proti gledaJcem.)
L j u d s t v o (privre iz mesta za vojaki in se ustavi na levi strani.)
(Godba na desni utihne.)
Castnik (stopi pred kraljiča in ga pozdravi po vojaško): Pre-svetli kraljič in zapovednik! Privedel sem ti oddelek vojaštva z godbo. Prosim za morebitne ukaze.
Kraljič : Prav krnalu se vrnem na očetov dom s svojo nevesto in žalim tudi vojaškega spremstva.
Č a s t n i k : Na uslugo sem! (Zopet pozdravi kakor prej in odide k vojakom na desno.)       ;
Deček, dve deklici (v belih oblekah, ena deklica s šopkom v roki, se prerijejo skozi ljudstvo v ospredje, stopijo pred kraljiča ter se mu priklonijo.)
19
Prva deklica (s šopkom stopi hliže h kraljiču):
V imenu šolske te mladine
pozdravljam iz srca globine!
Ker nimam druge imovine,
zato ti le ta šopek v dar
podam, bodoči naš vladar!
(Poda šopek kraljiču, se mu iznova prikloni irt odstopi.) Deček, druga deklica:
A midva, če Je tebi prav,
zapleševa ti naj v pozdrav!
K r a 1 j i č (s prijaznim nasmehom na obrazu in s šopkom v roki): Kar imate in kar znate, to mi daste, ljubi moji malčki! Vse te dokaze vaše odkritosrcne vdanosti z največjim veseljem sprejematn od vas. Prosim, le zaplešita, a godba naj zaigra!
(Godba zasvira, decek in deklica zaplešeta. Ko nehata, se priklonita kraljiČu in stopita na stran k prvi deklici. Godba utihne.)
Kraljič: Dobro, prav dobro! Hvala vsem trem, moji dobri otročki! (Nagne se na levo k Simonu in Matku ter izpregovori nekaj besedj po tihem z njima.)
Župan, trije svetovalci (stopijo medtem izmed ljudstva v ospredje in se prezirljivo ozirajo na kraljiča. Oblečeni so v paradno črno obileko, vsi imajo na prsiih svetle' redove, a župan še zlato verigo preko ram in prsi.)
Prvi svetovalec: Torej misliš, gospod župan, da je potrebno, da ga tudi mi pozdfavimo?
2 u p a n : Gotovo, gotovo! Poglej, vojake ima, zato mu moramo biti pakorni!
D r u g i s v e t o v a 1 e c : Ne bo jih imel dolgo. Kmalu bodo vsi na naši strani. (Potreplje sfe po žepih z obema rokama.) Dovolj mazila imamo zanje, hehehe!
Tretji svetovalec: Prav praviš, prijatelj! Kjer je denar, tam je moč! Če se pa zdaj-Je malo potuhnemo, to nam metida ne bo škodovalo.
Župan: Ootovo ne! Zatorej, gospodje, pa stopimo napfej!
Vsi štirje (stopijo pred kraljiča in se mu pfiklonijo.)
Župan : VelečisJani kraljič! Jaz novi župan prestolnega mesta te s svojimi svetovalci v imenu mestnega prebivalstva najvljudneje po-zdravljam ter ti izrekam svoje veliko zadovoljstvo in čestitko k tvoji vrnitvi! Torej: Dobfo nam došel!
Trije svetovalci : Dobro natn došel!
20                                      ..
¦             Kraljič: Oospod župam, koliko časa že županuješ? Tvoj obraz
¦      mi je še neznan!
I           Župan: Takoj po odstavitvi tvojega očeta od vladarstva me je
¦     mestno ljudstvo izvolilo za župana. Y           K r a 1 j i č : Kje je zdaj moj pče?
L            Župan : Tam, kjer je bil ob času tvojega bega.
m           K r a 1 j i č : Še danes mora biti oče prost, lopovske prekucuhe pa
¦   zadene primerna kazen!
W           Ž u p a n : Ne verjamem, če se ti to posreči.
l            Kraljič: To bo moja skrb! No, oblastni gospod župan, ali imaš
¦     še kaj na srcu?
¦            Župan : Gledam to-le tvojo pisano spremstvo. Kje si pobral, če I     smem vprašati, ta dva stara rokovnjačarja in tega bradatega spaka?
¦             Prvi  svetovalec: Najbrž jih je izgubil kak cirkus!
f            Župan: Čudno bodo gledali naši meščani, ako se boš vračad v
L     družbi takih beravsov. Ostavi jih rajši tu v kaki vasi!
I           Drugi   svetovalec: Rabil jih bo za svoje nove ministre in
¦      taine svetnike!
I           Mark©: Nič se ne norčujte preveč iz nas siromakov, vi previsoki
I mestni oblastneži! Sicer se vam res kaj kmalu uresniči vaše bistro-P     umno prerokovanje!
Simon: In se tudi bo, da se izpolni pregovor: ,,Kdor se iz drugih norčuje, sam norec ostane!"
Tretji svetovalec: Poglejte jih, poglejte! Saj tudi govoriti znajo! Kdo bi si to mislil!
K r a 1 j i č (ki je s prezirljivim nasmehom gledal na svoje nasprot-nike): Domišljavi možakarji, ne bodite predrzni in nesramni! Ali ne veste, da vas dam lahko vse zapreti?
Župan: Zapri me, mogočni kraljiči Ali kdo bo potem vzdržal red v mestu? Vse meščanstvo je na moji strani!
K r a 1 j i č: A na moji vojaštvo! Toda pustimo zdaj to zadevo! Poj4i, čislatii gospod župan, nazaj v mesto in mi pripravi dostojen sprejem! Z vami, mestni svetovalci, bi se pa §e rad nekaj tukaj pogovoril!
2 u p a n : Storim, kar je v moji moči! (Prikloni se mu, odide na levo ter izgine tam v ozadju.)
Enajsti pri^or.
Kakor  prej  brez župana.
K r a 1 j i č (svetovalcem): Vi trije ste mi pa dobro, le predobro znani! Vi ste glavni podpihovalci vstaje in voditelji zarote proti mojemu očetu, vi ste najpodlejši izsesavalci ljudstva in   brezvestni verižniki!
21
Vredni niste, da vas še nosi zemlja na svoji površini, zato boste se danes .   vsi viseli! — Alo, četovodja, s šestimi vojaki sem!
Tretji svetovalec: Nismo krivi samo mi, ampak tudi mnogo drugih. Ako bomo viseli mi, naj vise še drugi!
Druga dva: Tako je! Naj Vise še drugi!
.....   C e t o v o d j a (se ustavi s šestimi vojaki pred kraljičem in pozdravi po vojaško): Kraljevska visokost, pokorno prosim za povelje!
Kraljič: Odvedi te tri gospode v zapor, kjer naj počakajo na moj prihod, potem pa stori ravno tako z vsemi tistimi, ki ti jih naznanijo ti tvoji ujetniki! Naprej!
Cetiovodja (zopet pozdravi, stopi pred vojake <na levo in ukaže): K vsakemu gospodu po dva moža, obrat na levo, stopaj! (Obrne se naj-prej proti levi, njegov ukaz se medtem točno izvrši, on pa odvede nato vojake z ujetniki v ozadje na levo.)
Simon, Marko (užaljena, stiskata pesti, pretita in se mimično pogovarjata.)
N i k o (se skrivaj loči, zavihti sulico čez ramo in odide za vojaki in svetovalci.)
Dvanajsti prizor.
Kakor   prej   brez   odišlih   vojakov,   svetovalcev   in Nika, potem plesalci in   plesalke.
L j u d s t v o (gleda za odhajajočimi, si skrivnostno šepeta in nami-guje ter postaja vedno živahnejše.)
Simon, Marko (planeta pred kraljiča.)
Marko: Milostni kraljič! Premislila sva se s Simonom. Zdaj se pa nalašč hočeva preobleči v dvorno obleko in oditi s teboj, da bova tudi midva tebi pomagala pri nategovanju ušes in vratov tem mestnim ošabnežem!
K r a 1 j i č: Dobro! Jako me veseli ta vajina odločnost!
Simon: Ta-le tvoja služabnika (pokaže nanja) naj takoj skočita po najino novo obleko! Preoblečeva se kar tukaj-le! (Pokaže na desno.)
Služabnika (stopita naprej): Da, da, takoj! — Pa dva stola pri-neseva, da sedeta pri preoblačenju. — A kakšni dostojanstveni znaki so potrebni?
K r a 1 j i č: Simon bo prvi minister, Marko pa dvorni maršal!
Služabnika: Zdaj pa že veva... Takoj bo vse tu ... (Odhitita na desno in se v kratkem ziopet vrneta z dvema stoloma, krasnima dvor-
22
nima oblekama in s srebrno maršalsko palico. Stola postavita zraven kulis na desni in zraven stolov dva para svetlih škornjev.)
Simon, Marko (slečeta zgornji suknji in ju vržeta na tla, potem sedeta na stola.)
Služabnika (razgrneta ti suknji po tleh, položita nanji prinešeni obleki, nato stopita k Marku in Simonu ter ju začneta sezuvati, slačiti in oblačiti v novi obleki.)
L j u d s t v o (se medtem približa kraljiču in začne veselo vzklikati): Prav se je zgodilo trinogom! — Tako bi se moralo takoj od začetka postopati z vsemi takimi krvosesi, pa bi ne bilo zdaj take draginje! — Naš kraljič bo pošten in dober vladar! — Veselimo se. da se je zopet vrnil iz pregnanstva!
(Za mestom zagrmi top. Potem poči tam še več topovskih strelov v primernih presledkih iposamezno ali dva ali trije streli zaporedoma.)
Kraljič: Župan je dospel v mesto vn ukazal streljati!
Ljudstvo: Slišite, mesto ga je začelo pozdravljati s streljanjem iz topov! — Živel, živel, naš dobri kraljevič! — Klanjamo se ti! — Bodi nam najsrčneje pozdravljen, naš ljudomili bodoči vladar!
K r a 1 j i č (se priklanja ljudstvu): Hvala, hvala lepa tebi, moje zvesto ljudstvo! Poveselimo se zdaj tu skupaj tega lepega in srečnega trenutka našega zopetnega snidenja! Godba naj zaigra radostno p^skočnico, a mladi pari naj zarajajo!
(Oodba zaigra, mladeniči in deRlice zaplešejo.)
L j u d s t v o  (zapoje):
Srečala ob zori Vila našega kraljiča, dala mu je blago srce, čilost sokoliča.
On pa narod svoj je ljubil, vrlo srce rau podaril in s pravično roko preustvaril dom mu v zemeljski je raj!
Ljudstvo raja, Ijudstvo poje in kraljiču vzklika: Bog te živi, s tabo hcdi sreča naj velikai
La — la — la . . .
23
Trinajsti prizor.
Kakor  prej  i n  tri<je  svetovalci  ter  Niko.
Trije svetovalci (prisopihajo od leve proti koocu pesmi, se odkrijejo in si brišejo z rabci pot s čela. Pokrijejo se, vzemo iz žepov denaraice in iz njih snopiče bankovcev. Denarnice vtaknejo nazaj v žepe in hite k vojakom. Prvi gre naprej za kulise h godcem, a druga dva ob vsaki strani vojaškega oddelka za drevesom, stiskajo denar vojakorn v roke, jim po tihem šepetajo na ušesa in izginejo za kulisami na desni.)
Niko (prišepa z vso naglico iz zadnjega levega kota, ima sulico čez ramo in maha z roko že od daleč): Tiho, prosim! Mir, prosim! Zdaj ni več časa za veselje in zabavo! (Stopi zasopel pred kraljiča in se mu prikloni. (Godba utihne, plesalci in plesalke odstopijo.)
Niko: Milostni kraljič in zapovednik! Prinašam ti jako neprijetno novico. Mestni gospodje, ki so jih vojaki odgnali, so vojake podkupili. da so jih izpustili, sami pa se zatekli pit v gostilnice. Oproščenci so potem šli podkupavat še druge vojake.
Kraljič: Kako to veš?
Niko: Šel sem za njimi in vse sam videl.
L j u d s t v o (razburjeno): Sramota takim vojakom, smrt lopovskim podkirpovalcem!
(Zdaj zopet zagrmi v ozadju top, v zraku zasika in med ljudstvo na destii pade granata, ki pa se ne razleti.)
L j u d s t v o (se prestraši in razmakne, nato nekaj hipov plašno gleda na kraj, kamor je padla granata): Oorje, gratiata je padla! — Kaj to pomeni? — Izdajstvo! — Nov upor! — Na kraljiča so merili! — Sreča, da se ni granata razpooila! — Prileti lahko še druga, ki se razleti in nas pobije! — Gorje! — Bežimo! (Vse ljudstv© prestrašeno odbeži na vse strani.)
V o j a k i  (odbeže za ljudstvom.)
Štirinaisti prizor.
Kraljič,  Simon,   Marko,  Niko.   služabnika.
K r a 1 j i č (preplašen vstane, stopi k Simonu in Marku in odda šopek služabniku): Kaj bo pa zdaj? Izdani.. prodani smo! Bežimo še mi, sicer bodo upomiki nas postrelili ali pa v ječo odgnali!
M a r k o (ki je že preoblegen in vzame maršalsko palico v roko): Nič bati se, naš presvetli kraljič! Prvega ministra in dvornega maršala imaš, ta dva te ne bosta izdala in zapustila,
'Kraljič: Vem, da ne; a braniti se vendar ne moremo, če pridejo po nas!
24
©i CC®LIPfl
Simon (tudi že preoblečen): Lahko se bratiimo, lahko! Močni smo! Zemlja in pekel se lahko zarotita proti nam in nas tie premagata ...
N i k o (pobere gfanato in jo ogleduje.)
M a r k o: Kje je tista slepa granata, ki je padla tako blizu nas?
N i k o (pristopi): Tukaj-le! To je res čudna stvar. Tako majhna, pa napravi toliko strahu! (Da jo Marku v roko.)
Mark© (jo prime v roko iti dvigne kvišku): Razbijem jo na buči prvega gosposkega lopova, ki ga sreeam!
K r a 1 j i č: Res čudovit pogum vama daje nova dvorna obleka. Ali z obleko ne bosta prestrašila nasprotnikov!
Simon: Ne obleka, ampak nekaj drugega osrčuje naju. Kdo pa je nama naklonil obleko?
K r a 1 j i č (se prime za čelo): 0, o! Moja nevesta Minka, njen čudo-
delni prstan! — Ta nas zopet reši! — A kje se mudi tako dolgo? — Že
.vem, preahlači se! — Morda je že gotova! — Minka, Mitika! Pridi!...
Marko (pokaže na levo v ozadje): Skrajni čas je! Glej, tam-le že prihaja oddelek vojakov po nas. Tudi župaTi gre zraven četovodje, zadaj pa se vali truma radovednega ljudstva! 0, le naj pridejo bliže, to jim posvetirao! Niko, skoči po Minko! Takoj naj pride, kakršna že je!
D r u g i (gledajo na levo.)
N i k o (odšepa na desno za kulise in se takoj vrne, >obrne in kaže za kulise): Že gre, glejte, že gre! Je že preoblečena! Oh, kako je krasna in mila!
Petnajsti prizor.
Kakor prej inMinka, služabnici, vojaki. župan, sve-
tovalec, ljudstvo.
M i n k a (v krasni kraljični obleki z diademom na glavi med dvema služabnicama pride od desne.)
Kraljič (razprostre roke, stopi nekaj korakov proti njej in jo objame): Pozdravljena iz dna mojega hrepenečega srca, moja niila, moiia vilinsko divnainevesta! (Pokaže ji na levo): Poglej, preganjalci se nam bližajo, pomagaj nam!
Simon, Marko (planeta proti njej): Da, da, Minka, pomagaj nam!
Minka (osupla): Moj Bog, kaj pa se je zgodilo? Kako naj vam pomagam?
M a r k o: Ni več časa za pogovore! Čudež naredimo, tak čudež, da bodo vsi od strahu kar zijali in na trebuhe popadali pred nas! Zato, draga Minka, zasuči takoj svoj čudodelni prstan trikrat okrog na desno!
26
[           M i n k a  (zasuče prstan.)
1           Vojaki,  župan, ljudstvo  (se raedtem približajo od leve in
l;   postoje.)
|                                             Šestnajsti prizor.
I                                   Kakorprejinangela.
I          A n g e 1 a (stopita pred Minko in se ji priklonita): Kaj nama ukazuje
I    prelepa kraljevska nevesta?
I           M i n k a: Naš čestiti oče Marko naj vama pove mojo željo!
|           Marko  (pokaže na drevo): To drevo nai se dvigne in izgine v
l    višavi!
I          Angela: Izpolni iiaj se ta želja!
I          M i n k a (zasuče prstan na levo.)
I          AngeTa (izgineta.)
I                                           Sedemnajsti prizor.
I      Kakor  prej brez a n g e 1 o v, h koncu še tretji s 1 u ž a b n i k.
I          (Drevo se začne počasi dvigati in se skrije v višavi.)
f Ljudstvo, vojaki, župan (strme za drevesom, sklepajo od | groze roke, nekateri popadajo na kolena, nekaj jih zbeži): A — a! Čudež! I   — To je pa velik čudež!
I          Župan: Ljudje božji, zmotili smo se! Našega kraljiča ščiti, kakor
" vidimo, višja moč! Mi mu ne moremo do živega, on pa nas lahko zmane kakor mlinsko kolo pšenična zrna! Popravimo, kar smo zakrivili! Zvo-nimo in streljajmo mu, godba naj mu svira, s cvetjem in zelenjem mu okrasimo pot, po kateri se vrne na svoj kraljevski dom! Hitro, hitro, da nas ne zadene njegova jeza! (Odbeži nazaj v mesto.) N e k a j 1 j u d i (odhiti za njim): Hitro, hitro!... Drugi svetovalec (se priplazi po kolenih do kraljiča. tišči klobuk pod pazduho in dviga roke proti njemu): Milost, milost, naš mogočni kraljič! Bil sem le zaveden od drugih, poravnal bom vse krivice, povedal in pomagal ti bom poloviti vse druge zločince v mestu, samo meni prizanesi!
K r a 1 j i č: Poberi se mi, podlež! Hliniš in ponižuješ se mi zdaj, ko si videl čudež in spoznal svojo brezmočnost proti meni! Nobenemu ne prizanesem, tebe pa pustim sarao tako dolgo, dokler ne prejmo vsi drugi krivoi svojega plačila! Ti boš torej visel zadnji!
L j u d s t v o: 0, gorje nam, ki smo se dali tako zavesti!
Kraljič: Da, gorje vam!
p i
Minka: Moj ljubi kraljevski ženin, ne srdi se nad slabostmi svojih podložnikov, saj niso vedeli, kaj so delali, ko so tebe preganjali! Na dan najine poroke bom prosila, da vsem odpustiš!
Kraljič: Minka, ali so vse deklice tvojega rodu tako dobre?
M i n k a: Vse, ki jih niso tujci spridili posredno ali neposredno!
Kraljič: Verujem ti, moja neprecenljiva! Pojdiva! (Ljudstvu): Prosim, napravite prostor, da povedem svojo nevesto k poroki! (Poda desnioo Minki.)
M i n k a (stopi tesno k njemu in se oklene njegove roke.)
(V mestu zazvoni pri vseh cerkvah, godba zasvira, topovi grme, ljudstvo se razmika na vsako stran pota, pozdravlja in kriči: ,,Živela, živela, naš dobri kraljič in njegova blaga nevesta! Naj bosta sreona in nam milostna!" Kraljič in Minka odhajata, za njima Simon in Marko v novi dvorni obleki, služabtiici in služabnika. Tretji služabnik prihiti izza kulis na desni z vozičkom, zmeče nanj Simonovo in Markovo obleko, na katero sede Niko s sulico čez ramo; tako obložen voziček odpelje služabnik za drugimi proti mestu v ozadje. Iz višave priplava drevo in obstaji na prejšnjem mestu.)
Zagrinjalo pade.
*
Pripomba: Ako ni pri rokah prave izpraznjene in ugašene granate, naj se napravi za uprizoritev granata iz lesa in primerno pobarva. Na oder jo prinese s seboj kdo izmed ljudstva in jo vrže skrivaj na tla. Pesem v prvem prizoru se poje po napevu pesmi: ,,Eno rož'co ljubim...", v tretjem prizoru po znanem napevu, v devetem prizoru po posebnem napevu, ki se dobi pri pisatelju, in v dvanajstem prizoru po zagrebški: ,,Išetale, išetale..." Deveti prizor s kmetiškimi odposlanci se tudi lahko izpusti.