Jani ili zlate;
li V TO-
>rugi.s° svojim, so m :la se je vecev je
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1903
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
i»
spodaj, razen okolico in pristanišče Boko
»
t
t •
» » » *
i
t »
*
t »
» t

t »
» » » *
t »
t
ovič trdi, da ima v feti vso Črno goro
General Draža Mihajlovič nazna-
jj^n, 25. nov. ___________________________________
Jn$!<maj'° njeS°vi letniki v oblasti vso Črno goro in tudi
!> To '
se v
• Jo trdnjavo imajo še Nemci v rokah, zaledje je _ oblasti Mihajlovičevih četnikov. Rija1Stan Partizanov pa po^
tik 80 irne^i partizani uspo. | Dalje poročajo partizani, da se ^everno. Titovi partizana P.-p0ma8'a italijanska HJ^iia, so pobili bata-
u'?arov
v zapadni Srbiji.
id. . Partizanov tudi po-
«llp lo , . ■	^
lili ruH gada zasedla
0J?"lk Pri Banjaluki ter
bore v Macedoniji, da preprečijo Nemcem prodreti iz Albanije do Skoplja.
Partizanski glavni stan ne omenja ničesar glede otokov v severnem Jadranskem morju, kar znači, da imajo Nemci v oblasti zdaj vse otoke pred vhodom v reški zaliv.
l
h
t ida
vsi ameriški fante, ki so v Sredozemlju, so imeli purana za praznik
ar ^Ta sto tisoče ameriških fantov in mož, ki se naha-■"sPUr v Sredozemlju, je imelo na Zahvalni dan dovolj i. anove pečenke za kosilo. Armada je storila vse, da so sz tudi oni, ki se nahajajo v bojni liniji v Italiji.
Naše prireditve
Jutri in v nedeljo bo več slovenskih prireditev, na katere ste povabljeni. Ako vam čas dopu šča, posetite eno ali drugo in dobro vam bo, saj povsod obetajo prijetno zabavo in fina okrepčila, za katera vam ne bo treba dati nič "pojncov."'
V	soboto večer in v nedeljo bo imela župnija sv. Lovrenca ogromen cerkveni bazar, za katerega je odbor pripravil vsega najboljšega, da ne bo treba biti nikomur ne lačen ne žejen. Domov boste pa lahko nesli cele koše dobrih stvari. Take prilike ne smete zamuditi!
V	soboto večer priredi v SND na St. Clair Ave. društvo sv. Ana št. 4 SDZ plesno veselico. Naše Ančke pravijo, da ne bo nikjer tako luštno kot pri njih. Članstvo SDZ in drugo občinstvo je vabljeno, da pride k Ančkam vasovat.
Jutri večer bo pa "ples zmage" v Slovenskem domu na Holmes Ave. Praznovali bomo v veseli družbi zmago župana Lauscheta in mestnega odbornika Princa. Pete Srnickov orkester bo igral. Najboljša po-
To niso nobene lovske litanije
Hough tov, Mich. — George Nicholson, star 19 let, hodi že tri leto na lov na srnjake. Dozdaj je imel še vsako leto smolo. Tocla zadnjo sredo se mu je pa izplačalo vse zamujeno.. Pred puško se mu je prikazal krasen srnjak. Pomeril je in ga zadel. Toda s srnjakom se je zgrudila tudi srna. ki je tekla onstran srnjaka in katero je zadela ista krogla. (Baraga, zdaj)pa še ti eno povej).
Amerikanci zavzeli Gilbertsko otočje
NOVI GROBOVI
Poslanka trdi da je novačenje krivično
Rade Ranševič
V torek popoldne je umrl v Mestni bolnišnici Rade Ranševič, rodom iz Slavonije, star 54 let, oženjen, stanujoč na 1366 E. 39. St. Rajni je delal (več let v tovarni za peči American Stove Co., kjer je bil tudi poškodovan in enajst let bolan. 'Ker ni nobenih denarnih sredstev, bo pokopan z milodari. : Rajni zapušča ženo Julijano, j rojeno Subotič. Pogreb se bo i vršil v soboto pod oskrbo A. j Grdina in Sinovi.
Anthony Malovič i Po dve in pol letni bolezni za imrtvoudom, katera bolezen ga
Washington. __ Poslanka Clare Boothe Lujpe izjavlja, da obstoji kruta in Nepravična raz- .
lika med bojno in domačo fron- Je zadel,a pri delu v tovarni> ->e to. "Možje, ki so poslani na bo-'premmi1 ob 11
; Anthony
v sredo večer
.lisce, so prirnorani po zakonu.!"""""" M.al°vifi' ,1SOpr°g ™ da umirajo za svobodo," je izJ roJ^ Jenme Gornik, stanujoč
"" 7118 Donald Ave., star 58
na
H>n _ 7
c?rkveni /menske čete- ki se nahajajo v tem sektorju, strežba garantirana Ho t0 V	na Zahvalni dan v Westminster opatiji. Za
Ntifjk T drUgi Zahvalhi dan v Angliji. Za katoličane je alna maša v westminsterski katedrali.
hi p
— zadnji teden so nosila transportna le-'"tii ,jai|le Purane na Novo Gvinejo. Vsak vojak je dobil na i % fiiiaj..1 e,n funt puranove pečenke z vsemi pritiklinami za 0 količino so dobili tudi vojaki, ki so nastanjeni v

Jt
jj i
L ettl« premogu
sr
Pisana
S cen^anja' da Je dovolil ^62 '	premogu
^ntov pri toni. Od-
Urad za kon-
Starša bosta morda izgubila varstvo nad otrokom
V dvorani št. 1 SND .na St. Clair Ave. priredi prijetno zabavo podružnica št. 5 Slovenske moške zveze. Odbor je pripravil vsega dovolj za postrežbo lačnim in žejnim. Pridite!
Jutri večer ob 8:30 bo vpri,-zorjena v Shaw High šoli na Euclid Ave. lepa drama, katero je spisal Ray Filips, sin družine Filips iz 1055 E. 147. St. Vloge imajo mladi fantje in
Mladinski sodnik Eastman dekleta iz Western Reserve
bo na 30. novembra odločil, če univerze in Collinwood višje bosta Mr. in Mrs. Stephen Ro- šole. Posetite predstavo in do-

%
sest
°j v veljavo za mesecev. Glede
Premogu bo dol°"
V
t?Ca bo dala tri
VendoDusf*
Mornlariško
l ki
U;?.°bili tri tedne dopu-a v n° službo. To bo
I'-Vmi0no'ki bodo p°tr-
v in januarju. h bol
bar, 859 E. 140. St. dobila nazaj svojega triletnega sina, ali pa bo še nadalje ostal v sirotišnici. Staršem so vzeli otroka, ko so se sosedje pritožili, da sta pustila ob večerih otroka samega doma, dočim sta šla ven.
Resno |bolan
Iz bolnišnice je bil prepeljan
Je ^ločilo, da bodo
bofdo poti»:jeni k,Anton Petrovčič, stanujoč na

"S"
t (
i i
„c	iz Ormis-
kjei e Povrnila iz bol-
o. 2 Je Prestala težko
^daj Se nahaja pod
i;«.0- Prijateljice jo ^Jo.
1151 E. 72. St. Nahaja se še vedno pod zdravniško oskrbo. Prijatelji naj ga ob priliki obiščejo. Poznan je tudi pod imenom Pohek, doma iz Preserja.
Važna seja nocoj
.Nocoj ob osmih bo važna seja podružnice 39 SANSa. Seja bo v SND in članstvo je pro-šeno, da se udeleži v velikem številu.
bili boste mnogo duševnega užitka.
V nedeljo popoldne ob treh priredi pa prijetno zabavo podružnica št. 14 Slovenske moške zveze in sicer v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Na programu bo razvitje zastave in potem sledi poštena domača zabava. Vabljeno je članstvo in drugo občinstvo. Denar in znamke boste dobili za maščobo
Vlada apelira na gospodinje, naj bolj spravljajo in oddajajo kuhinjsko maščobo, ki je ne rabijo več. Za vsak funt te maščobe dobite 4 cente in od 13. decembra naprej boste dobile z a vsa k funt še dve rujavi znamki, s katerima lahko kupite meso, sirovo maslo in sir.
javila ognjevita poslanka. ,, , „ . . . , ,
(*rp j , X., , . . , let. Rajni je bil doma iz Lu-Toda od moških, ta so Mlekarjev, fara Velike Lašče, kjer starosti m ki so oproščeni v0- zapušča ge mater in brata Tu_
jascine, se pa niti po zakonu ne kaj zapušča poleg B0 (lve
zahteva da bi delali za svobo-( hčeri. Kristina jn Jeane> brata
do. Mrs. Luce-je govorila v Alojzija in sestro Margaret
prid svojemu predlogu, glasom Tomažin. Raj ni Je delal 15 let
katerega naj bi bih moški ali po- American Stove Co. do časa slani v vojno industrijo, ali pa bolezni Družina ima svoj dom
uniformo. Ta predlog bi ne na zgornjem naslovu 16 let.
zadel onih, ki so že zdaj zaposleni pri vojnem delu.
"Ako bo ta predlog sprejet," je rekla, "ne bo več stavk', pa tu-
Pogreb se bo vršil v soboto ob pol deseti uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pokopan bo
di družinskih očetov ne bo treba J Kalvariji. Naj mu bo ohranjen klicati v armado." | blag spomin, prizadetim soža--o--jlje.
Velika železniška nezgoda Helena živču
hllVii Warrpn Ohio	i Mal° p0 10 uri včeraj dopo1"
uiizu rvarren, unio dne je umrla pionirska mati
Youngsctown, O. — V sredo Helena Živčič, rojena Herak, večer so bile tri osebe ubite in!stanujoča na 1385 E. 47. St., več kot 50 jih je bilo ranjenih vistara 73 let, doma iz sela Bra-železniški nezgodi pri NewtonUjevice pri Metliki. Rajna je Falls, O. Eden izmed ubitih je dospela prvič v Ameriko leta bil nek mornar, katerega truplo 1890. Tu zapušča soproga Vije bilo pa tako zmrcvarjeno, dajeta (Vitusa) pet sinov in dve ga ni mogoče spoznati.	| hčeri: Ivan, John, Steven,
Nezgoda se je pripetila naj George in Michael, ter Mrs. Baltimore & Ohio progi. Ra-! Anna Kalmar in Mary. Bila je njence so pripeljali v bolnišni-j stara mati 16 vnukom in dvema co v Warren, ker so jim nudili pravnukoma. , Pripadala je k prvo pomoč. Nezgoda se je pri-, društvu Zumberačka Sloga, št. petila na ta način, da je osebni'21 HBZ. Pogreb se bo vršil v vlak, ki je vozil v Baltimore, za-| pondeljek iz pogrebnega zavo-vozil v tovorni vlak, kateregaj'da A. Grnina in Sinovi v cer-vozovi so se malo prej iztirili.'kev sv. Pavla na E. 40. St. ob Da ni bila nesreča še hujša, gre1 devetih dopoldne. Pokopana bo kredit strojevodji osebnega via-;na Kalvarijo ka, ki je pravočasno zavrl vlak, da je samo zadrsal v vozove tovornega vlaka.
Očividci trdijo, da je Berlin v razvalinah
25. nov,—Osebe, ji, toda napad v torek da je eno samo veliko pogorišče. V volici se ne bi
S,
Np
sem iz Berlina ft' da nemška £er'in kup razvalin ibnifel1 Napadih angle-ve(1 0V- V četrtek je je n° norelo. i^0vzročil razdeja-
napad v torek.
u
Asfalt
tako hud, da se je na cestah in da
'l°en-u0t bi bile tlako" ilKa,lkonv. Dež je toli-Požarnim bram-
mesta
Osebe, ji, toda napad v torek da je povzročil več zmešnjave. Poslopje, v katerem je bilo nastanjeno zrakoplovno ministrstvo in za katero je napravil načrte »am Hitler, je pogorelo. Ob Friedrichstrasse ne stoji nobeno poslopje več.
Poslopje, kjer je bilo nastanjeno svoje čase ameriško poslaništvo in ki je stalo na Pa-riser Platzu, je v razvalinah. Brzojavne, telefonske in prometne zveze so v Berlinu vse
^ranile nedotak- paralizirane.
da se niso
q%oPovedujejo, da so 'Vet/?1*1 napadu ušle ■So'nJaka v Tiergart-j korale oborožene n streljati s stroj-
Vj1-^0. da je
bil
Koliko oseb je bilo ubitih tekom teh zračnih napadov, še nihče ne ve. Nekateri zatrjujejo da je bilo ubitih samo v pondeljek večer nad 25,000 oseb. Drugi pa trdijo, da so te številke pretirane.
Še predno so se vrnili angleški bombniki k ponovnem napa-
Pondeljek več- du v torek večer, je bil Berlin
eno samo veliko pogorišče. V torek opoldne je Berlin še vedno gorel in v nekater ulice ni mogel nihče stopiti radi neznosne vročine. Goreli so celi bloki naenkrat in požarne brambe niso mogle niti blizu.
Berlina ne more nihče doseči niti z brzojavom, niti s telefonom. Ker je Berlin središče Hitlerjeve Evrope, je z ozirom na komunikacije paraliziran ves kontinent.
Od vseh inozemskih poslaništev sta ostali nedotaknjeni samo poslopji italijanskega in japonskega poslaništva. Haus Vaterland, kamor so hodili turisti za razvedrilo, je v razvalinah. Enako tudi slovite restavracije, kot Traube in Cafe Zoo. UFA palača, največje kino gledališče v Berlinu, je v ruševinah.
voljci se ne bore samo z ognjem, ampak tudi z gostim dimom, ki leži nad mestom.
Večji zmešnjavi pa pomagajo še zakasnele bombe, ki venomer eksplodirajo. Poročila zatrjujejo, da v četrtek opoldne ogenj še ni bil pod kontrolo, niti niso dobili vseh žrtev izpod razvalin.
V torek je bilo v Berlinu sko-ro tako temno kot ponoči radi gostega dima. Ponoči je bilo svetlejše radi ognja od gorečih poslopij.
Osebe, ki so dospele v Stockholm pripovedujejo, da so Ber-linčani po pondeljkovem napadu pričakovali napad zopet v torek, ki je tudi res prišel. Zato je šla večina Berlinčanov, ki niso bili v službi za reševanje, v podzemska skrivališča, ali pa
Požarna bramba in prosto- so prebili noč zunaj mesta.
BOJNA FRONTA
ITALIJA—Osma angleška armada je prerekala nemško linijo ob reki Sangro. To je bila zadnja nemška obrambna 1 i 11 i j a ob Jadranskem morju, ki je branila ceste proti Rimu.
RUSIJA—Ruska armada je zasekala 37 milj široko vrzel v nemško linijo nad Gomelom. Nad 20,000 Nemcev je padlo. Rusi so okupirali 180 naselij. Iz Berlina danes poročajo, da so nemške čete izpraznile Gomel v Beli Rusiji in da so ga zasedli Rusi. Iz Moskve ni še tozadevnega poročila
PACIFIK—Pri napadu na Gilbertsko otočje so ameriški letalci sklatili 46 japonskih letal.
LONDON — Močne formacije bombnikov so sinoči zopet letele proti Nemčiji. V sredo večer so angleški letalci zopet obiskali Berlin.
-o-
Kupujte vojne bonde!
V freh dneh je ameriška boina sila dobila v oblast važno Gilbertsko otočje in se zdaj pripravlja za napad na Marshall otočje v osrednjem Pacifiku.
JAPONCEM SO POTOPILI 4 RUŠILCE
---■	1
Pearl Harbor, 25-. nov. — V treh dneh strahovitih bojev z Japonci so ameriški marini s pomočjo pehote dobili po-po no oblast nad Gilbertskim otočjem ter so zdaj v dobrem položaju, da začno napadati utrjeno Marshallsko otočje
ki lezi v smeri proti Tokiu. *----------
S zavzetjem otoka Betio v skupni Gilbertoy, so dobili Amerikanci v pest|i|vrstno letalsko bazo. Marini in pehota so zavzeli otok v torek zvečer, medtem ko lovijo zadnje ostanke japonske garnizije na otokih Makin in Abemama.
Na otoku Betio so dobili Amerikanci malo ujetnikov, pač pa poročajo, da je padlo najmanj 4,000 Japoncev v boju.
Včeraj so pa Amerikanci potopili Japoncem štiri rušilce, enega pa poškodovali v bitki blizu japonske baze Rabaul. To je bila prva pomorska bitka v tem sektorju med obema brodovje-ma. Nobena ameriških bojnih adij ni bila zadeta,, poroča glavni stan generala MacArthurja.
Amejdkaiic i. so jiapadl j šest j japonskih rušilcev in samo eden je ušel ameriškim torpedom in topovskim kroglam. Japonsko bro_ dov.je so Amerikanci prestregli malo po polnoči. Amerikanci so pokazali veliko drznost, da so si upali s svojim brodovjem tako blizu japonske baze Rabaul, komaj 90 milj severno, odkoder Japonci patruljirajo morje z bombniki.
To, da so Amerikanci v treh dneh zasedli Gilbertsko otoče, je nov rekord v tej vojni. Japonce je vzelo, na primer 17 dni, da so okupirali otok Wake, katere-
ga je branila le majhna posadka ameriških marinov.
Japonci so imeli na otoku Betio boljše policije in so odprli koncentriran ogenj iz možnar-jev, topov in strojnih pušk na ameriške marine in pehoto, ko se je izkrcavala na obrežie. Toda dr zni Amerikanci so se prijeli obrežja, potem pa naskočili japonske pozicije z ročnimi granatami in bajoneti. Japonci so izvedli masni napad na Ameri-kance. kar so si ti prav želeli. Zarili so se v goste japonske vrste in jih 11a mestu vse pobili, mesto da bi jih iskali po otoku.
Hitlerja je baje zajel napad v Berlinu
Bern, Švica. — Verodostojna poročila trdijo, da se je nahji-jal Adolf Hitler v pondeljek v Berlinu, ko so angleški letalci bombardirali mesto. Ko so sirene naznanjale prihod sovražnih bombnikov, je Hitler hitel v podzemsko zaklonišče pod državno kancelarijo, odkoder je prišel zjutraj in se odpeljal na fronto.
Hitler je bil ravno v posvetih z feldmaršalom von Keite-lom in ministrom za municijo, Speerom, ko je prihajal zračni napad.
Naši
vojaki
Od nekje iz južnega Pacifika nuje pri soprogi in hčerki na se je oglasil korporal Raymond [9009 Union Ave. Prijatelji ga A. Matjasič, sin Mr. in Mrs. Mah ko obiščejo. Njegov naslov
Frank Matjašič iz 1182 Addi-j-[eJ_ Pvt- Au£ust Kristancic, son Rd.'
vs neko	-„,„
lastnik rekel nekaj v sloven- j Sgt. Fred A. Kristančič je na skem jeziku. Ves začuden je j 10 dneVnem dopustu. Stanuje
t IVlčUJttSiC V/. llOi AUUI- -	—	—■
d.' Raiko piše, da ie stopil 35529096 Btry.' A, 477 AAA, ko restavracijo, kjer j,e A" w- Fort Fis'her> N- C. f
šel naš ameriški fant k njemu ili kmalu sta se domenila, da sta iste čvrste slovenske*krvi. Lastnik restavracije mu je povedal, da se nahaja on in štirje
pri družini Anton Persol.ia, 3118 W. 112 St. Prijatelji naj ga obiščejo. Njegov vojaški naslov je: Sgt. Fred A. Kristancic, 35061670, 212th 2. M.
drugi Jugoslovani tam že nad|Bkry Co., Fort Dix, N. J. 20 let in da imajo svoj jugoslovanski klub. Raymond je pri
j Pvt. Milan J. Bizaj, sin Mr.
, , , , „ NT. in Mrs. Frank Bizaj, 3025 W. fotografskem oddelku. Njegov ^	nR ? dnevnem do_
naslov je: Cpl. Raymond A.	prj , ,ahko ()b.
Matjasic, USMC. Div. Hdq. Bn.
2nd Marine Div., care Fleet P.
O., San Francisco, Cal.
n M m
Na 10 dnevni dopust je prišel poročnik Anton Zadnik, sin Mr. in Mrs. Anton Zadnik, 988 E. 77th St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. rq n ta Pvt. August Kristančič, sin Mr. in Mrs. August Kristančič, je prišel za 12 dni na dopust. V nedeljo odide zopet nazaj. Sta-
iščejo. Milan pravi, da je v vojašnici včasih luštno, včasih pa hudo. Njegov naslov je: Pvt. Milan J. Bizay, 350917732 18th A. J. B. Co. B, 16th Armd. Co., Camp Chaff ie, Ark., A PO 412.
Njegov brat Frank je tudi na dopustu in oba pozdravljata rojake na zapadni strani mesta. Njegov naslov je: Pvt. Frank Bizay, Hq. Btry. 254th F. A. Bn., A. S. No. 35533168, Camp Gordon, Ga.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26, 1943 "H*!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HEnderson 0CZ8	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
5a Ameriko m Kanado na leto 88.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pel leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4-0G Sa Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta $3.25 Za Cleveland in Kuelid. po raznaSalcih: celo leto $8.50; pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada M-SO P«r year. Cleveland to mail $7£e per year CT. S. and Canada $360 tor • month* Cleveland by mall $4.00 for 9 month« U. S. and Canada $2.00 for > month«. Cleveland by mail $225 for $ months Cleveland and Kuclid by carrier 96.50 per year. 91.50 for 9 month«. 9249 for • month« ____Single copies. 3c_
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
83
No. 278 Fri., Nov. 26, 1943
Prav dobro povedano
Rev. G. J. Trunk piše v novemberskem "Novem svetu" sledeče:
"V vojni je merodajna le redna in organizirana vojaška sila; vse drugo je le pojav. "Gerilska" roba igra vlogo, zanašanja pa na to vojskovanje ni. Pride do gerilskih pojavov zdaj tu, zdaj tam. Zdaj pa pojde — tako se javljajo upi. jutri pa je vsega konec. Poglejte zadnje dni na Dansko, Norveško! Vzplamti nekaj, pa ugasne. Tiste dni (1919) je bilo na Koroškem od slovenske strani nekaj gerilske robe. Nemci so prišli z redno vojsko in gerilstva je bilo konec. Šk) je šele, ko je prišla redna vojska. Kdor ne pozna gerilstva, se bo na take pojave zanašal. Več ali manj dela vsak na svojo roko. Ako vidi, da ne gre, gre tudi on sam. Ime "partizanstvo" na tem ne izpremeni dosti, v bistvu je povsod isto: večinoma zmeda in zmešnjava. Ali se izplača, da se dela zmeda in zmešnjava še med nami, ko je vse le bolj zmešnjava? Partizani so zavzeli Split, razdelili nekaj orožja, pa so jutri prišli Nemci z redno vojsko in s svojim lastnim orožjem so jih dobili partizani. Pojavi so, pa jutri izginejo. Čemu se razburjati?"
Dobro povedano, daleč seže. Podpišemo vsako besedo. Ako bi šlo samo za gerilce, pa naj, bi jih kril partizanski ali četniški klobuk, bi bili tudi mi prav odiočno zoper vsako razburjanje med nami tu radi teh gerilcev. Tam itak ne moremo nič pomagati zaenkrat, pa naj gre za ene ali za druge. Vedeli smo precej dobro takoj spočetka, ko se je začela publiciteta o Mihajloviču, da je poglavitna vrednost v njegovem gibanju — propaganda za Jugoslavijo, da bi pač pozornost svetovne javnosti ne bila prehitro obrnjena od nje. (V Clevelandu smo imeli, na primer, parado raznih narodnosti; nosili so sliko Mihajloviča in vse mu je vzklikalo silnega navdušenja, tudi tistj, ki so danes proti njemu).
Ljubezen do Jugoslavije, domovine naših bratov in sester onkraj morja, nam je narekovala, da smo tudi mi pospeševali publiciteto o četnikih, dasi smo vedeli, kar še danes vemo in ponavljamo: Do veljave pride vsak notranji odbor šele takrat, ko pride na pomoč kaka redna vojska. Zato tudi nismo zamerili raznim gerilcem v Jugoslaviji, o katerih se je in se še vedno raznaša obtožba, da samo čakajo in upajo na skorajšen prihod zaveznikov. Torej prav v smislu Rev. Trunkal
"Razburjanja" tu med nami pa nismo zakrivili mi, ki smo danes tako razvpiti kot "partizanski sovražniki." Res pa je, da nismo mogli molčafi, ko se je začela kampanja za eno skupino in zoper drugo z ezjrom na njihove poHtične in svetovno-nazorne tendence. Tudi to bi bili sicer še lahko spravili v žep in se držali krilatice "nerazburjanja," ako bi stvar ostala na oni strani morja in se ne zanašala sem med nas. Toda, ko smo videli in spoznali, da partizani zastopajo neko ideologijo, ki je našim načelom popolnoma nasprotna, pa se hoče tu med nami ustvariti razpoloženje za poznejšo odkrito "moralno in materialno podporo" partizanom, pač nismo mogli molčati in se prav nič "razburjati."
Res je, mi nismo hoteli meni nič tebi nič verjeti v to, da je Mihajlovič s svojimi četniki zgolj "legenda," nekaka pravljica. Toda ko smo pisali o tej zadevi, smo imeli v mislih zgolj četniško vojaško snovanje, ne pa kakih posebnih političnih in ideoloških misli, ki so se morda pojavljale v glavah ondotnih ljudi. Prav tako bi bili pozneje priznali tudi partizansko geriistvo, če bi ne prihajale takoj s prvimi poročili o tem gibanju tudi vesti o političnem in ideološkem snovanju te skupine. Ni nas vzelo dolgo, da smo spoznali, kam pri tem pes taco moli ... Ko smo začeli to poudarjati, smo jih sicer dobivali dosti nazaj, češ, da pretiravamo komunistično usmerjenost Osvobodilne fronte in podobno. Danes se izkazuje, da smo imeli od vsega začetka prav. Danes je povedano od vse bolj veljavnih strani kot je naš list, da gre — za sovjetizacijo Slovenije . . . Vendar ne boste zahtevali od nas, da to reč podpremo še s svojo propagando za partizane?
Da, radi priznamo, da smo bili ravno mi prvi med slovenskimi listi v Ameriki, ki so to stran partizanstva poudarili in se izjavili proti takem početju. Čas nam je dal prav. Danes lahko citate tudi v raznih ameriških listih isto analizo u smernicah (političnih) partizanov v Jugoslaviji. West-brook Pegler. katerega kolono prinaša menda največ ame-riških listov vsak dan, piše, na primer v pondeljek" ... Ali of a sudden, we in the U. S. A. are supposed to turn against Gen. Mikhailovitch, the commander of the Jugoslav guerrillas, on the word of the Communists . . ."
In potem zaključuje ". . . And we do have to remember that back there when Hitler overran Jugoslavia, the Communists were not in the field resisting because Russia was at peace with Germany, and Mikhailovitch was a hero to us. . .."
Prav take in podobne besede ste že lahko večkrat čita-li prav na tem mestu in ameriški časnikar gotovo ne čita našega lista, da bi dobil snov za svoje pisanje.
Naj ob tej priliki še to povemo, da nikoli nismo preje-
mali tako ostrih pisem, ki so protestirala zoper naše pisanje,. bo moral v prerani grob prav kot tiste čase. Njč ne de, če nekaj izdamo: Dobivali smo jih zato, ker je vsepreveč verjel v od g. Snoja in — P. Ambrožiča . . . Bila sta pač vse preveč lahkoverna in sta trdno upaia, da se ne bo zaneslo med nas kako "razburjanje," ako bomo mi molčali. Hotela sta na vsak način držati vsako "razburjanje" proč od SANSa in od celokupne naše "narodne sloge." Nista poznala nekih ljudi v naši sredi tako dobro kot smo jih poznali mi. Vendar smo res pozneje za nekaj časa odnehali. S tem smo pa samo dali večjo priložnost tistim, ki so od vsega početka zamislili organizirano kampanjo za "moralno in' materialno pomoč" partizanom, poleg tega pa — svetovno pripravljanje na bodočo "sovjetizacijo Slovenije!"
Danes ni samo NAM žal, da smo se dali pregovoriti k popuščanju. . .

BESEDA SZ NARODA §
I
♦ l ^ tH i■ 1" 1' '!■ ■ !■ ■ M"M-M'***'!"i"l"U"M. J..M"i I"M-M»I
Lausche-Prmee ples zmage
John J. Prince
Jutri večer, v soboto 27. novembra, se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. "Ples zmage," pri katerem bosta navzoča tudi naš spoštovani župan Frank J. Lausche in pa novoizvoljeni councilman 32. var-
Frank J. Lausche
de John J. Prince.
Vstopnina je samo 50 centov za osebo. Za ples bo igral Sr-nick's orkester. Vsak dobrodošel. Poskrbljeno bo tudi za vsa okrepčila. Vabi,
Odbor.
Pri Ančkah bo veselo
Odkar divja sedanja grozna j svetovna vojna odhajajo leta v zaton v nepopisni žalosti, bridkosti, trpljenju in prelivanju krvi. Ob koncu starega in ko se pričenja novo leto, voščimo drug drugemu vse najboljše, podajamo si roke in naš glas trepeče, ko si ob tej priliki gledamo drug drugemu v oči. Vsi si voščimo in želimo novo leto, ki naj bi bilo res srečno. Dal ljubi Bog, da bi že skoro prenehalo to grozno klanje in prelivanje krvi. Vedno pričakujemo in upamo, da bo te morije že skoro konec, a vse naše upanje in želje so bile do sedaj zaman.
Tudi to leto 1943 se že skoro nagiblje k svojemu koncu, toda strašne vojne pa še vedno ni konec. Marsikdo je v tej grozoti že za večno zaspal in ga že krije črna zemlja. Živimo pač v časih, katerih mi sami ne moremo spremeniti.
Da pa bomo te žalostne čase lažje prenašali ter si vsaj za nekaj ur odvzeli skrbi, ki nas tarejo dan za dnem, bomo članice sv. Ane št. 4 SDZ priredile v soboto 27. nov. zvečer plesno veselico v avditoriju Sloven-j skega narodnega doma na 6*417 St. Clair Ave. Kakor že omenjeno, bo veselica v veliki dvorani, pričetek ob osmih zvečer.
Pridite vse članice našega društva kakor tudi vse članice bratskih društev SDZ. Saj vemo, da par ur vesele zabave bo vsem v korist — starim in mladim in posebno pa še starejšim, da si tako olajšamo svoje grenko življenje. Pripeljite pa s seboj tudi svoje može, prijatelje in prijateljice. Čim več nas bo, tem bolj vesela bo zabava. Doprinesle pa bomo tudi finančno pomoč za Rdeči križ, za naše siromake v stari domovini in če bo še kaj več prebitka, bomo pa kupile vojne bon-de ter s tem pomagale naši demokratični novi domovini, da bo čim prej konec tega krvavega klanja. Naša dolnžost je, da pomagamo tej naši novi domovini, ker smo tako srečni, da v njej živimo. Pomagajmo, da
bodo čim prej strti nemški in japonski satani in da bo že skoro konec te vojne grozote in da bo že skoro zavladal tako zaže-ljeni mir, katerega si vsi tako srčno želimo,*' pa naj imamo koga svojih v vojni ali ne.
Torej pridite vsi na to našo zabavo, kjer bo vse pripravljeno, da ne bo nihče lačen ali žejen in tudi zavrteli se bomo lahko ob zvokih dobro poznanega in priljubljenega Peco-novega orkestra. Kdor pa ne bo hotel plesati, se bo pa lahko v prizidku vsedel k mizi, kjer bo prijazno postrežen in potem bomo pa lahko še kakšno rekli. Zabava bo trajala do 1 ure po polnoči.
Poveselimo se sedaj, ko nam je to še mogoče v tem našem jesenskem življenju, kajti kdo ve, če nam bo leto osorej to še mogočem ko morda že marsikaterega izmed nas ne bo več med živimi in vseh skupaj. V upanju, da se gotovo vidimo v soboto 27. novembra na naši veselici, vam kličem na svidenje.	,
Mary Bradač, tajnica. -o--
0 Sansovem shodu in drugo
Piše Jože Grdina
(Nadaljevanje.)
Da bi še nadalje čakal za ostale govornike nisem imel časa. Slišal bi bil rad še g. Kristana, ampak sem približno vedel, kaj bo vsebina njegovega govora — slavospev Sansu itd. Kar se tiče Sansa, je šel daleč iz svojega pota; prav za prav na pametnem potu nikoli bil ni. Sklican s tako naglico in šušmarsko dirigiran od komunistov in komunističen je, pa naj mi g. Kristan še tako dokazuje da ni. Rt. Rev. Oman in Rev. Urankar sta napravila pametno in tudi, nujno potrebno delo, da sta odstopila. Jaz vem, da sta dna dva, ko sta prevzela to odgovornost, imela najboljši namen. Da, ampak, ga drugi niso. Pater Za-krajšek bi se ubil za Sans in pa zato, da res združi vse Slovence, in zdaj, kot izgleda,
"slogo."
Nedeljski shod je bil nič drugega kot propaganda za komunizem, ali če hočete bolj speglano za partizane in pa, da se nekaj nabere, kar se je tudi precej nabralo. Propaganda je za komunizem, ki danes vstaja in utegne zavladati, ne samo v Rusiji in pa ubogi Sloveniji, pa v Španiji, kjer so mu pa dali krepko brco; zna nastati tudi še kje drugje. Ljudje še pojma nimajo, kaj in kako zvito se vse to dela in kako se širi, liki polip utegne objeti vse. Kar je najbolj nerazumljivo je to, da mu držijo roko še dobri katoličani, ga podpirajo in zagovarjajo. Tako je bilo v nesrečni Sloveniji, kjer se je opozarjalo, prosilo rotilo, seveda v katoliškem tisku. Nič ni pomagalo, vse je bilo bob ob steno, kot je bob ob steno tukaj. Rev. Ambrožič naj še tako dokazuje in dokazuje, ne bo nič ali prav malo dosegel, kot niso v Sloveniji. Pregledujem to katoliško publikacijo iz Slovenije, kjer je bilo tako jasno razloženo pa se opozarjalo na to, kar je danes v resnici. Kako bistro oko so imeli nekateri ljudje, ampak večina so bili pa pravi slepci. Saj ni prišlo nanje kar čez noč, ne, sistematično se je zatrupljajo naš narod z propagando: komunistično in nemško in zdaj naroc ima, kamor so ga vodili laži-učitelji, dočim svojih iskrenih in poštenih, ki so hoteli narodu dobro, ni hotel poslušati. Ameriški Slovenec ali hočeš tudi ti po isti poti'?
Zelo se proslavlja partizane in njih zmage. Ali ste res tako naivni, da vse to verjamete? V Italiji so Nemci potisnili nazaj Amerikance in Angleže, ki skušajo do sedaj zaman priti do Rima, v Rusiji so Nemci udarili nazaj in vzeli temu zmagoslanvemu medvedu Žito mir, vanžo železniško križišče katerega osebno poznam. Tore take armade, Amerikancev, Angležev in Rusov z najboljšim orožjem so Neinci potisnili nazaj, a nekaj razcapanih golorokih partizanov v bivši Jugoslaviji pa tem Nemcem stroji kožo in jih tirajo, pa jim vzamejo, mesto za mestom. Ali res to verjamete pravim, kqr nam "dokazujejo" Adamič in pa njegovi tukajšnji "partizani." Če to verjamete, potem morate tudi vere j ti v basen o spečemu kralju Matjažu, da tudi on morda pride na pomoč "zmagovitim" partizanom. Bežite, bežite!
Jaz pa mislim, da je zadaj čisto nekaj drugega: Nemci so že dolgo imeli v načrtu kako priti do Jadrana; ampak tisti most, ki se mu pravi Slovenija, je treba s poti spraviti, kratko Slovence uničiti. Kar tako pa se stvar ne da napraviti, da bi prišli in klali, dasi so že dosti poklali. In zdaj so ti partizani kakor nalašč. Že lansko leto sem čital v Srbobranu, da partizane vodi nemška Gestapo. Ugovarjal ni seveda nihče; končno je pa še od drugih strani prišlo na dan, da so v ozadju Nemci. Porečeš; kako, saj ni mogoče. Je!
Partizani so se organizirali, spravili v svoje vrste z lepa in zgrda vse kar je moglo nositi puško, razen kar jih ni ušlo v gozdove, pa "napadali" Nemce, ki so se "morali" vsled partizanske "sile" umakniti, nakar so pričeli partizani z terorjem, pobili vse "belogardiste" pa razne "klerikalce," kratko vse kar ni trobilo v partizanski rog. Ko je bilo to "očiščeno," so pričeli šturmati pa Nemci, namerili na mesto topove in dobesedno mesto z topovi razbili in v njem vse kar je bilo živega. Evo vam, kako bodo lepo Nemci istrebili ves narod, pa zaslugi partizanov, pa ne bodo prav nič "krivi" tega slovenskega pokolja in rušenja,
ker oni so se borili le proti —--- u _ «3
"komunistom" in zavezniki jim* (g V6f jdSH6l6 P® " utegnejo še nagrado dati za to,
namreč Ml^TVO Slovenijo, ker Nemcev bo ostalo še precej, precej miljonov. A Slovencev, kaj od tega poldrugega mili-jončka? Nič. Nemci se igrajo z Slovenijo kot mačka z mišjo, ki se nekaj časa z njo igra, kadar se naveliča, jo pa lepo po-' hrusta. Le dobro si oglejte pa preštudirajte, pa boste kmalu na jasnem, da je tako pa nič drugače.
Samo eno upanje je neskončni Bog. Ako On v svojem usmiljenju prikrajša te grozne dneve, ter On otme naš ubogi narod, drugje rešitve ni. Slovenec v izseljeništvu, nehaj klicati slavo tem, ki ugonablja-jo tvoj narod doma, nehaj vesel j ačiti in ogrni se v žalno obleko, pa poprosi neskončno usmilejnega Boga, da prizanese narodu doma, da ne bo uničen.
Bil sem priča takih bojev v Rusiji, bilo je strašno in krvavo; o Španiji, o kateri smo či-tali, ampak hujše kot v Rusiji in hujše kot v Španiji, je danes v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji. Deni skupaj to, kar je bilo v Rusiji in kar v Španiji, pa boš dobil sliko, kaj je v Sloveniji.
Prav mnogi bi nam radi naslikali kako fletno je tam pri partizanih, kako se "pogumno" borijo za "svobodo," ampak meni ne bodo tega dopovedali, ne Adamič ne Kristan, pa sto Nazorjev in Titov. Čital sem pismo našega poštenega Pre-serca, katerega poznam in vem, da ni prav nič lagal. Čemu neki? Kar on tam piše, je tisto o čemur je pisal že Rev. Ambrožič, pa on ne ve za kakega Rev. Ambrožiča in Rev. Ambrožič ne za dotičnika; sta tudi oba kraja preveč na razen; ampak poročila o grozodejstvih so pa tako rekoč enaka. Pa bodo še rekli: Rev. Ambrožič mir kali, se vtika v'stvari, ki ga ne brigajo itd. No, slepcem pač ni mogoče dopovedati, kako je ko sonce sije, kakšen je gozd itd. Prav tako je skoroda nemogoče kaj dopovedati našim ljudem, razen male izjeme, prav nič.
Svoje poročilo in vtise o shodu sem sicer precej razširil in se dotaknil stvari morda preveč na široko, ampak imel sem namen, da o priliki malo- poseženi v stvari, ki brigajo slehernega Slovenca in Slovenko. Saj se gre za obstoj ali propast našega slovenskega naroda.
Ko smo se vozili tje P^ pem Euclidu, ki spada v becirk, sem rekel Ji»u Franku: "'Vesta kaj, ali® kazalo, če bi zdajle malo skusili, kako se bodo nasi sovivjemali? Za Jima«* kaj zna, če je pa France » ko rabo, mi pa ni znano, nega pomena namreč bi hodili za dva-
m
_ Note- ima ■ (a
niiM
da

pa da bi bilo ^Vn,
obrnem nazaj kjer sem vaju pobral vedela. Mačka pa jaz ne žaklju kupoval. Enkrat* naplahtalo, pa mej^,
farme-1 ibaral: 2v
bosta i bo®

pokojnim našim se nekoč vozila na sem ga spotoma po
znaš kaj pet?^ ^
kraju
ze, pa
"Če znam kaj kaj nisem v starem^^ ^ ^ koru pel?" mi je	r;-:
zume se, dk mi je taK >

čevalen odgovor - ^
Komar razkrinkala tatico
Žena nekega višjega uradnika v Johannesburgu je dobila posebno dovoljenje, da sme svojemu možu, ki je trpel za težko želodčno boleznijo, nositi vsak dan toplo kosilo v rudnik diamantov, kjer je bil zaposlen. Tudi njo so seveda tedaj, ko je odhajala, preiskali kakor vsakogar, ki zapušča ta rudnik, nikoli niso mogli odkriti nič sumljivega. Nekega dne pa je ostro oko pregledovalke videlo nekaj, kar je dalo povod za sum. Na očesu uradnice se- je sprehajal namreč komar, ne da bi napravila najmanjše kretnje, da bi žuželko prepodila. Očitno je ni videla in čutila. Tedaj se je izkazalo, da ima uradnikova žena brezhibno izdelano umetno oko, v katerem je tihotapila diamante iz rudnika. Ta stari tihotapski trik ji je bil že v mnogih primerih pomagal do 'uspešnega dela." Pred sodniki pa se je v splošno presenečenje pokazalo še nekaj : mož se je bil s tihotapko diamantov poročil namreč baš zavoljo njenega steklenega očesa! Seveda so zaprli njega in njo.	»
zadosti
se malokdaj zgodi,
ki bi znal' njih bi Pa L
saj
na kor taki, usta odpirati, iz hajali vse drAgi pa petje. Ko
regis
tri,
C
3<
je »ttboi
tal Nllj iadri fci i
se
SI ■••'i
H

k«' »oj,
P-Ji*
tretje®11
pn Gramčevmpo^. pg
naprej; .
ti, Lojze- m
se® moj*;
vma rekel: rekli! Jaz bom Grame bo počez spodaj pritisni," lepo polahko, kot je ^ vada: Čez tri gore . ^ ^ veste, zapoje prve # tisti, ki poje naprej. kJ gi pritisnejo šele p", jn sjc reče "čez tri vode, ^ j(S poprime
najprej ofe lje čez, nato šele pr*
živo bas.	j0br?
Jože je še nekam « ^
del in ko sem Pf®t3, gent pogledal	n
zdaj pa le pritisni, J ^ je sebe tak čuden g^ nekaka kombinacij j, 1
sei
Forda, mlatilnegar^j j pa
Pa
tistega voza,
ki Je
ki'
li>o
21
os in lesena pesta'; zaj. najmanj dve leti nam^ei
■ so vsi le se iteli
"ti
skrega11'
iteP I
H ti
to
zardi na mizi poskočili, stene Gramčeva nfo.m» s kuhinje s kastrolo neč, da smo se in kaj še vse. , nCert»
Spomladanskega
bilo takoj konec m ^ d* Lojzeta: "Kdaj,. Pr pel na koru?" tfo^
"°> ni tak\ Jd ^ le ,
kakih pet in
"Potem pa ni iseci".: pojasnim jaz, k1 8 ajo Pe=
'»h«.	«1
ves drugačen nap fi poje vse bolj mode *
ia koru Pe'> ditj. S*» ^ ga moral še ^ £e bO se boš ze'priv*dA krat z nami pe»- pl.e# (p nehajmo, saj fs
Zato pa, fa"	v^
trije. Z«* 1V naPra
J™' sicernC v 'v
škode, naj se v**
samo da bomo n š n ^ France'-
orej ,u : , stvari i
pa posKu ijo
za 1 b ol
:sfcG; 'ari
Po
M >
da 'Va
'lca.
J<
Hc Wsi H
' se Pav, do*
\
h
glasni
Jim se bo zg
skusil dat ; , . rr0 veu*1 spodaj.	c i
smo se
J ol
iS
C0v
Ki>a
če
se P*
i;-
tesc- — teni < pl
malo razsurah, ^ vs , vem, da ^ navad»>
počez, kot Jeze	i
okoliščinah. ^	s
pa lepo v mestu."
In naš "Tam d°'i
polahk0'
7a našo vyjn iepo Pf'^
enk
"11 pftS
k O
triJfii,
I'3 i!
i iti.
fantje prav	taXo
trije fanJJe ^
so ti lepo Glasovi
01%
V mesecu aprilu je produci-rala vsaka krava v Zed. državah povprečno 14.8 funtov mleka na dan.
\
s £
zapeli- t triJe
SHBvonovi J U M
dne, kot so naz	, e
čo nedeljo-	^ iv ,
sem , d» ,jv L^ei,
d ^
Aha,' pohvalil mo razume či t s ko lep imeli lepe
li. Ce
stih
pa zi
šerap,
Euc
lid,
ko da ne
mestnimi 1'
ostav
bo
afliJ-
tla j

'e

h ,
t
5er
V
jtil* ? nas u ia bine .o poli
>vei
zaf J se je začelo sedaj po-vnhc-PSa v g-lavi jasniti. Spoznal
fjobe* Ua oa,
;efflP5' jloži®1
aju al prepr> 1
la bi li sfl paf kri,
kot
P*?Uje t«.
pa
j, « ,jZ8,
(II
ioja ' bese"
n J"
*sic;,
"AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26, 1943
Trebušnik na dunajski lovski razstavi
Spisal Janko Mlakar
ki se po naših pravilih vrši v "Dunajski restavraciji" v čast zmagovalcem v lovski smoli. Po banketu se jima izroči tudi častno darilo."
Sedaj se je vse gnetlo k našima lovcema ter jima častita-lo k tako veliki lovski smoli. Razsodništvo je sicef hotelo tudi gospico "predavateljico" s seboj odvesti, toda temu sem se pa jaz odločno uprl. Ivan-^oriee ter naznanil, da ! ka mi je to hudo zamerila. Po
ni k°nčana in se za-pra^ %re fe glasovati_ Nato
L bost» aJa bo® rneis ver )tn
»e, PJ
se ^ zajec razletel. Sli-■e Priletela s tako moč-. »žival, da jo je raztr-dr°bne kosce ter jo raz-vse strani." u v Wski smoli nekate-m . »Wo mogli solza ,.,rzevati ter so se spusti-. Bn Jok. Toda predsed-' ^usmiljeno zavihtel
hj gospico predavatelj pljuje.
%nV8U?1Ca "Predavateljica" "Groga pobere g avo ter gre z na pol srcem naznanit stri-C0vest' da se je "zad-
ati
eii Jj
®*!Lrodu"raznesel na s?ta-Na k3opi
SV potem ob* objo-
Ojo nesrečo. Stricu je da je moral zfi'e f««sti, česar še ni yjenju storil. Pokaže iz veže rešilni POcl°bi kuharice Barbe
ZT: "Kaj bi tulila
^ 5 zajca, saj
mi
H [v .
ni bil
gSe Pa tiče zajčje po-r ^li n0ja skrb> da jo bo-v oi(l \	toliko pameti
'Pol,11® razneseta svoje
kot & ta,
i^SizuPniji."
, av cfS
gtaffil
ja ^ ■
si ki
čooeJ*

tolažil sem jo šele z obljubo, da jo bom peljal v "Luna park." Predno smo se pa ločili, je predsednik vprašal Ivanko, če na Gorenjskem zajci še bolehajo za črnimi kozami. Po-rednica mu je pa pojasnila, da te bolezni ni sedaj več med dolgouho divjačino, ker dajejo zajklje svojim mladičem, kakor hitro spregledajo — koze cepiti. Nato se je gospod lepo
Brez imena
Nekega dne si je Ruben, najslavnejši slikar tedanjega časa, ogledoval okolico Madrida. Na tem svojem obhodu je prišel tudi v neki samostan, kjer so menihi živeli v zelo strogem redu. Tu najde na malem in revnem samostanskem koru podobo, ki je pričala, da je bil slikar iste izvrsten umetnik. Naslikan je bil umirajoč menih. Rubens se ni mogel na-čuditi lepoti te podobe. Pokliče svoje učence in jim jo pokaže in vsi skupaj niso mogli prehvaliti slikarja.
"Kdo je vendar slikal to mojstersko delo?" vpraša učenec Van Dyk, ki ga je Rubens najbolj ljubil.
"Tukaj spodaj je bilo napisano neko ime, pa so ga skrbno jzopet izbrisali," odgovori Van Thulden.
Rubens je naprosil predstojnika samostana, da bi prišel na kor. Ko pride stari menih, ga vpraša Rubens za ime umetnika, ki je vreden, da ga vsak občuduje.
"Ta slikar ni več od tega sveta," reče prior.
"Mrtev!" zavpije Rubens, "mrtev! In ga nihče ni do se-
zahvalil za prejeto pojasnilo	v	.
tistega i P°znal- Nihče ga ni obcu-
hav Je SV0J0 besedo dr-obr° so se imeli na
tudi
t
j sodovanju, in n u zboren. Res je, da
^ sPoznanje drugačen par Pravi divji zajci, ž.tudi preživel svoje J1 U en je _v stričevem

za
sle
-M kTn ZaJCem' lelifia j a Gorenjskem.
n stric sta zgodbo o
rile1 m
H,
,ert» J'akua m Spelica ter še
da
.let.
' ,11 n
n 0' >
Pe>
5
V'
bos t ra
J^ljeni prijatelji so oš <*J ponosni, da so
111 z zaicem. ki je
ter odpeljal "junaka" večera na banket, midva z Ivanko sva pa odšla h gpdbi.
Tu sva naletela na mojega prijatelja, ki se je sprehajal s svojo malo rodbino po krasno razsvetljeni Veselični cesti. Ivanka se je takoj sprijaznila z njegovima ljubeznivima hčerkama ter v njuni družbi kmalu pozabila, da sem ji "odjedel banket," kakor se je blagovolila še malo poprej izraziti.
Ko se naveličamo godbe, gremo v bajno razsvetljeni Luna park. Zares čarobna razsvet-
doval, nihče izrekel njegovega imena, ki bi moralo biti nesmrtno, pred katerim bi se morda moralo skriti celo moje ime! In vendar," pristavi nekako ponosno umetnik, "in vendar, častiti oče, sem jaz Pavel Rubens!"
Pri teh besedah se čudovito oživi priorjev uveli obraz. Oči se mu zasvetijo, strastno jih upre v Rubensa in v njih je bilo brati nekaj več nego samo radovednost. Toda ta dušni nemir je trajal le par trenutkov. Menih je zopet povesil
Ijava je bila pa tudi edina zna- ogi> prekrižal roke, ki jih je
Si
pokopala glo-' Zato sta jo pa raz-
lPo Jt pridejali. Kaj ti "0 bitko
iz angleško-ameri-
i' stl slovesnosti, ki i...
redii; styelJ'al inireč bali, da bi se Avstrijci ne
nenitost tega zabavišča. Vse komedije so bile proračun j ene le na ljudi, ki mislijo, da morajo vse videti, potem se pa čudijo svoji neumnosti, da so šli na limanice. Edino izjemo je delalo gledališče, v katerem se je dioramično predstavljala pomorska bitka pri Visu, ki so jo pa vsled ugovarjanja italijanskega ministrstva prekrstili
Cj0
' 1 2ajca
kanske vojske. Lahi so se nam-
>1
6m da
se je razširi-!
l'adoljiškem okra-
lita,
so na Trebušniko-! atl^u jedli
mačka
Je

kruto
te^Vilj
vzel'
■e •
i'l d0->
t,
e b0
a itiJ
1 P*
VSi
»It^t
e
si0' „ in
maščevala ljubljenega mu-
K
5loVskncam Žalostno zgo-ki sta j«
Ja triglavska lov-

se
t Vzd%nil jok, ka-
za "lovske do-takl'at še ni slišal.
"akt ra
^ šim
ol2	lovcem so
^a jee sivih brad. Dol-Ves vihtel predsednik,
^(Ji^^n, kravj^v^
%
se
je občinstvo
^OliC
pomiril°. Nato
Sai ! ln pravi: "Go_
^ enki'. ;az ne bom povzeli "feri.,1 ' kav nam je go-
k j^vatelj
Ho,
ln tudi
icja pripove-razsodništvo se
ker je vse to
X» jti vi ste i)riča'
\ kja lovska smola do-
ifl1
lzje-
])»„, -»"m in jaz.
\ Od
ije

•fjflV V!meha-a tudi jaz


oii1

is
lPi
0i i" i
p
dvetretinsko ve-l«h očii"
S ,7.sedah je zopet ves V,>kal. Edino
pohujšali, ko bi gledali, kako | Tegetthoff. potaplja italijan-i ske bojne ladje. Toda vsak, ki je le enkrat videl s parnika dalmatinsko obal, je takoj spoznal, da se je ta bitka, ki se je tam predstavljala, bila v Jadranskem morju.'
Vsa stvar je bila še precej dobro narejena. Ako si imel le količkaj kuj no domišljijo, se ti je zdelo, kakor bi z visokega obrežja videl v daljavi vročo pomorsko bitko. Da je bila prevara še večja, so se ladje celo premikale, zraven je pa pokalo, kakor v pravi bitki.
Izmed ostalih zabavnih paviljonov naj omenim samo še mlin, ki so se v njem iz starih grdih bab mlele mlade in lepe. "Mlinar" je na ves glas kričal in vabil navzoče ženske in dame, naj poskusijo njegovo, za človeštvo prekoristno napravo; toda revež se je zastonj mučil, kajti nobena izmed navzočih Evinih hčera ni hotela priznati, da je grda in stara.
(Dalje prihodnjič) -o---
&	Ivanka
cem obraz ter se
VbiPJaV nobene skuš-|j'	svoje oči pri-
\ia etretjinski večini.
m°jih tQvarišev se H Veliko manjša od
iT

■It

nadaljujeta-

Trebušnik in Junaka nocojš-
' Zato ju vabim v aillžtva na banket,
J. G. Electric Repairs
HEnderson 7000 6122 St. Clair Ave.
Popravljamo in prenovimo električne motorje, pralnike, Čistilce, toaster je, likalnike, pi-halnike itd. Vsa postrežba v električnih lučih.
Ure: Zjutraj od 8 do 10 Popoldne: 3 do 8 zvečer
(279)
bil trenutek poprej ves zamaknjen povzdignil in je še enkrat rekel: "Ta slikar ni več od tega sveta."
"Ali njegovo ime, njegovo ime, da ga zamorem povedati vsemu svetu, da mu morem dati slavo, ki si jo je zaslužil!" sili Rubens in Van Dyk, Jakop Jordaens, Van Thulden, ki so se pri njem učili, skoraj bi rekel z njim kosali. Vsi obstopi-jo prior j a ter ga prosijo, naj jim pove ime izvrstnega slikarja.
Menih se je tresel po vsem životu, mrzel pot mu je lil s čela po bledih licih in ustnice so mu strastno drgetale, kakor da se pripravljajo, da odkrijejo skrivnost.
"Njegovo ime, njegovo ime!" ponavlja Rubens. Menih pa zamahne resnobno in slovesno z roko.
"Poslušajte me," reče potem, "vi me niste dobro razumeli; rekel sem vam, da ta slikar ni več od tega sveta, toda s tem nisem hotel reči, da je umrl."
"Živ je torej, "živ! O dajte, da se znjim spoznamo in seznanimo!"
"Odrekel se je slavi tega sveta; v samostanu je, menih j«!"
"Menih, častiti oče, menih! O povejte mi, v katerem samostanu živi, on mora med svet. Komur je Bog vtisnil znamenje velikega uma, ta se ne sme zakopati v samoti. Bog mu je podelil visok poklic, mora ga izpolniti. Povejte mi samostan, kjer je, skrit in jaz pojden tja, da ga odpeljem in ga odpeljem v svet in mu pokažem slavo, ki ga čaka. Ako bi se branil, izprosil bom, da ga sveti oče papež odveže njegovih obljub, da- se more vrniti v svet in se zopet oprijeti dela. Sveti oče me ljubi, sveti oče bo usli-Šal mojo prošnjq."
"Ne bom vam povedal njegovega imena — ne samostana, kamor se je umaknil sveti^" reče,odločno menih.
"Papež vam bo zapovedal," reče togotno Rubens.
"za božjo voljo, poslušajte me! Ali mislite vi, da se ta človek, predno je zapustil svet, predno se je odrekel bogastvu in slavi, ni junaško boril proti temu sklepu? Mislite li, da se ni dostikrat kruto goljufal, da ni pretrpel bridkih bolečin, dokler ni slednjič spoznal — reče ter se potrka na prsi — da je tukaj doli vse nečimurno? Pustite ga torej; da umrje v pribežališču, ki ga je'našel proti svetu in njegovi brezupno-sti. Pa reči vam tudi moram, da bi se trudili zamanj; bila bi to izkušnjava, kjer bi on zmagal — pristavi dalje in se po-križa — ker Bog mu ne bo odtegnil svoje pomoči. Bog, ki ga je spoznal vrednega, da ga pokliče k sebi, ga ne bo pahnil izpred svojega obličja."
"Ali, častiti oče, nesmrtnosti se odpoveduje, nesmrtnosti!"
"Ta nesmrtnost ni nič proti večnosti." Tako reče menih in potegne kapuco na čelo ter pretrga pogovor tako, da ga Rubens -ni mogel več nadlegovati.
Slavni slikar odide iz samostana in znjim njegovi slavni učenci. Zamišljeni in molče se vrnejo v Madrid. Prior pa odide v svojo celico, poklekne na slamo, ki mu je služila za posteljo in izmoli gorečo moli-'tev.
Potem pobere čopiče, barve in druge reči, ki jih je rabil pri slikanju — ker on je bil slikar izvrstne podobe brez imena — ter jih vrže v reko, ki je tekla pod njegovim oknom. Žalosten je gledal nekaj časa,' kako so valovi nesli dalje njegovo drago in ljubljeno orodje. Ko pa je vse izginilo v valovih, zopet poklekne na slamo in moli dalje pred lesenim križem.
(Iz francoščine V.M.) -o-
DELO DOBIJO
Kupujte vojne, bonde!
delo DOBIJO
MOŠKI
za pomoč v pekariji _ 79c na uro v začetku. Čas in pol za nad 40 ur. Važna industrija Zglasite se
Grennan Bakeries Inc.
1941 E. 66. St.
Moške in ženske
splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77^c na uro
Ženske 62^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na Employment Office
1256 W. 74. St.
[National Carbon Co., Inc.
_(281)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd., Rocky River.
Tri ure na dan. 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
se ne priglasite.
Employment Office oaprt
cd 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Weldirisl J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvllle 3830.
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdlcott 9359
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo totoo in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-MCA NAGROBNIH SPOMENIKOV
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
BLISS C6AL 00.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA, ŠT. 5
ima svojo letno
PRIREDITEV
V SOBOTO, 27. NOV. v SND, soba št. 1
Vljudno vabimo članstvo in vse občinstvi). Se priporoča
ODBOR
PREVEČ masti
Povzroča slabo postavo, slabo prebavo in izločenje, srčno' napako in mnogo drugih *neprilik. Mnogo teh neprilik lahko preprečite ali olajšate s pravilno umerjenim trebušnim pasom.
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte
John Prišel 15908 Parkyrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
700 Prospect Ave., Soba 901
(281)
(280)
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO predznanje ni potrebno Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženje.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave.
(282)
ŽENSKE
Operatorice na Pointer stroje Predznanje ni potrebno Plača od ure.
Cleveland Cap Screw Co.
2921 E. 79. St.
(280)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, zn moške in ženske.
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue
OPORA DEBELOSTI
Naši izkušeni umerjevalci vam umerijo pravilen pas v privatni sobi; moški in ženske umerjeval-ke. Mi tudi umerimo pasove za kilo, za podporo hrbta, elastične nogavice. Pridite še danes.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel
PK.G., PH.C. SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
DEKLETA
za pomoč v peki keksov Dnevno delo. Plača cd ure. Čas in pol nad 40 ur. Zglasite se
Grennan Bakeries Inc.
1941 E. 66. St.
__(280)
MALI 0GLAŠT
UČENCI
za razna dela
ZAČNO KOT SEKACl ŽICE SPREADERJI, ROČNI VOZIČKI TRIMERJI itd. Naučite se izdelovati važno industrijsko orodje Plača od ure, podnevi in ponoči
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton
(279)
2AKRAJSEK FUNERAL HOMX, Inty 6016 St Clair Av«. Telefon: ENdlcott S1U
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri
LEO LADIHA
1336 E. 55th St. HEnderson 7740
i of
Moderno stanovanje
Odda se 3 sobe in kopalnica. Vse moderno urejeno. Vprašajte v mesnici Ralph Cebrona, 4030 St. Clair Ave. ali pokličite KEnmore 5135.	(x)
Ženske
za
Pastry peko Drugi šiht. Plača od ure Cleveland Cap Screw Co.
2921 E. 79. St. (280).
'Poslušajte me," reče menih,
Išče stanovanje
Mirna družina išče stanova-4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče MU 1719.
(278)
V Collinwoodu
Naprodaj je hiša za 2 družini, 9 sob, 2 garaži, Venetian zastori. Vse v najboljšem stanju in jako čista. Cena je samo $5,900.
Na .E. 99. cesti blizu St. Clair Ave. 8 sob za eno družino, jako dobro zgrajena, garaža, cena $5,450. — Za podrobnosti vprašajte
J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave.
IV 7540 Ako se nihče ne oglasi, pokličite KE 0288
GRADBENI DELAVCI
Rayon delo
Blizu Painesville, O.
UNIJSKA PLAČA!
Dosti overtime. Prevoz zastonj.
Bus odpelje od 54. in Euclid ob 6:15 zjutraj vsak dan.
The Austin (o.
Painesville, Ohio.
Telefon Painesville 7535
(278)
................................................................
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 14 |
:	priredi	=
•fdruštveno, zabavo |
v nedeljo 28. novembra ob treh popoldne |
V TURKOV I DVORANI NA WATERLOO RD. |
Istočasno bo razvitje zastave.	=
Vabljeni so vsi člani tega društva ter njih prija- | = tel j i in znanci, da bo večja udeležba. Pridite gotovo! | = Dobra godba in na razpolago bodo fina okrepčila. 1	Vabi ODBOR.
^)iiiiui»iiinMU»iMii»i»iiitiininiiii»iiiHi»i»i»«»ii»iiH»iii»iiii»ni»ii»HiiHiHHU^
"najboljše in najcenejše
koncem konca Pristni MONCRIEF deli za popravo Inštalirani v vašem MONCRIEF furnezu Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca The HENRY FURNACE Co., Medina, O.


Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
haffner insurance agency
6106 St. Clair Avenue
............................................................................................
I Jos. Zele in Sinovi |
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniki vor- redno in ob vsaki url na razpolago. t.	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
= U502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 0S8S K
§	COLLINWOOD8K1 OBAD:
= 452 E. 152» STREET	T«1- KEnmore 811» =
^iiiiuiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiuiiiutiiiiitr
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 26, 1943
MISTERIJA
ROMAN
...................................................................................................................................................
V kaverni so se vršili približno enaki prizori. Tu je vladal strahovit šum: vse povprep so peli, se smejali, kričali in divje tulili.*§vete sveče so še vedno gorele, a edino stari in previdni Andres je zapazil, da se je njih svetloba vedno večala in da je že. jemala vid. Razen tega so pa gorele nenavadno naglo. Nekaj minut je še preteklo in naenkrat so vzplam-tele silno visoko, potem zapra-sketale in vse ob enem ugasnile. Roparji so začudeno in preplašeno vzkliknili. Andres je bežal v gornje nadstropje. Toda ni še napravil treh korakov, ko je strahovit pok pretresel goro, skalne stene sa se rušile in padale v jezero ter popolnoma zaprle odtok slapovi vodi. V trenutku je silno vodovje poplavilo zlati rudnik in potopilo vse one, ki jih padajoče skale niso pomečkale. Voda se je dvigala v gornja nadstropja z naglostjo dirkajočega konja. Sila eksplozije je vrgla Miste-rijo in Kennedyja na tla, a takoj sta se spet dvignila:
—Indijanci so se osvetili, je dejala mlada žena, vsa tresoča se.
—Če morda ni bil to Lionel, je ugovarjal Kennedy.
—Kaj še! Brady mora ob tej uri biti že precej daleč odtod s svojo ljubico, lepo Indijanko. Sicer je pa tudi za naju prišel čas, da čim preje zbeživa.
Napravila sta nekaj korakov v smeri stopnic, ki so vodile v veliko dvorano svetišča; toda roparji so jima zapirali pot. Strašna eksplozija jih ni bila vznemirila, vedno so še blazno tulili in prepevali in nekateri so se še prepirali za svoj plen. Zaman jih je Misterija skušala pregovoriti k pameti, njene nosnice so se širile v jezi in v njenih očeh se je bliskalo.
—Blanzi ste, jih je divje na-hrulila . . . Zbežati moramo od tod! . . . Bodite vendar pametni, vsakdo dobi, kar mu gre.
Oni, katerim je to govorila, so zmigavali z ramami in se bedasto posmehovali, a niso se umaknili, da bi ji napravili prostor in jo tako pustili k izhodu sto]3nic. V pijanosti se jim je zdelo imenitno, da se tako ponorčujejo iz Misterije in njenega tovariša ter ju prisilijo, da ostaneta v njih družbi. Zaman je tudi Kennedy poskušal da jih pregovori.
—Bežite vendar, jim je ponavljal, še ena eksplozija pride in vsi boste zmečkani v tej luknji kot črvi.
Bilo je zaman. Jezne bese-. de, pretnje, obljube, nič ni vplivalo na te zveri. Med tem prepirom, ki je trajal samo nekaj minut, je vodovje hudournika, ki se je dvigalo bliskovito naglico, preplavtilo tla grobnice. Voda je dvignila mrtva trupla in začela so po njej plavati. To pot so se ropanji naglo iztreznili, kajti spoznali' so, da so izgubljeni. S preplašenimi kriki so se dvignili, naložili na rame, kar so mogli nesti in drveli na stopnišče, ki je pa bilo tako ozko, da sta samo dva lahko stopala vštric. Vsakdo je hotel biti prvi in neizprosen boj se je začel za ta edini izhod. Vsakdo si je delal pot s streli in z nožem. Povodenj jim je bila za petami in postali so prave zveri. V par minutah se je dvigal kup mrličev pred vhodom na
stopnišče. Tako divje so se pretepali, da so bili. skoraj vsi ali mrtvi ali ranjeni: niti enemu se ni bilo posrečilo priti preko ozkih stopnic.
—Pravi trenutek je tu! je naenkrat vzkliknila Misterija, ki je vsa drhteča od jeze in ne-potrpežljivosti čakala poleg Kennedyja.
Hladnokrvno je namerila svoj browning na enega bancli-tov in ga ustrelila. Kennedy je storil isto in trenutek pozneje sta ostala edino onadva živa v grobnici. Zbežala sta po stopnicah navzgor, toda komaj sta napravila par korakov, kar jima je pridrl nasproti po stopnicah navzdol hudournik, ki je pritekel iz stranskega hodnika in ju vrgel nazaj v grobnico.
Misterija je nekaj časa brodila in plavala po okrvavljeni vodi, potem ji je naenkrat zmanjkalo dna, izginila je pod površino in izgubila zavest.
Ko se je prebudila in odpr-
la oči, je zapazila Kennedyja, ki je bil v skrbeh sklonjen čez njo in si prizadeval, jo obuditi k življenju. Obadva sta se še vedno nahajala v grobnici, kjer se je bila vršila morija.
Voda je bila že deloma odtekla in okoli njiju so plavali mrliči s strašnimi, zabuhlimi obrazi. Mlada žena je bila na koncu svojih moči; spregovoriti ni mogla besedice. Kennedy ji je dal piti par požirkov konjaka in tako si je počasi opomogla.
—Rešena! je zamrmrala s slabotnim nasmehom.
—Da, je dejal Kennedy, a edina sva, niti enemu roparjev se ni posrečilo uiti, kar se pa naju tiče . . .
—Ne spominjam se ničesar.
—V trenutku, ko naju je tok vode vrgel nazaj v grobnico, se mi je posrečilo, vas prijeti ravno v trenutku, ko ste se potopili. Položil sem vas na obzi-dek, ki je še štrlel nad vodno gladino. Voda tedaj ni več naraščala, toda bil sem prepričan, da ste mrtvi . . .
Misterija je s prisrčno hvaležnostjo stisnila Kennedyju roko.
In znova se je onesvestila. Šele čez dobro uro je mogla oditi iz svetišča. Tovariš jo je podpiral in vodil do mesta, ki se je nahajalo v precejšnji razdalji od svetišča, kjer so bi-
li pustili konje. Solnce je ravno zahajalo, ko sta dospela tja. Čeprav je bila Misterija silno slabotna in trudna, se je vendar hotela takoj odpraviti na pot.
Tri dni sta rabila, da sta prišla brez vodnika preko puščave. Bila sta na pol mrtva od žeje in utrujenosti, ko sta dospela do posade.
Misterija je morala takoj v posteljo.
Matador ji je prinesel cel kup pošte. Ko je odprla neko pismo, se ji je resna guba; pokazala na čelu.
, —Brezdvomno slabe novice, je boječe vprašal Kennedy, ki ji je sedel ob zglavju.
—Da, je dejala, gre še vedno za tatvino one kitajske listine, ki se tiče Budhinega demanta in katere se je polastil Lionel. Ko bom dovolj krepka, se takoj vrneva v San Francisko.
—Ali se ne pobrigava, je dejal Kennedy začudeno, za zlati rudnik in zaklade, ki sva jih pustila tam?
—Vrneva se pozneje, je dejala z naglasom, ki ni dovoljeval ugovora . ..
Tri dni pozneje sta Misterija in Kennedy spet sedla v South Mexico Express.
Toda niti v posadi, niti v San Frančišku nista ničesar zvedela o Lionelu Bradyju.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CO.
Po Zahvalnemu dneva RAZPRODAJA Z ZNIŽANIMI CENAMI
Suknje, Suits, obleke, kožuhi * 1
'4
in športna oprava . . . po znižanih cenah od
do
110 dekliških oblek 11.85
Preje $15 do 17.95. Rayon Crepes; nekaj volnenih TRETJE NADSTROPJE
Dekliški Suits
The May Co., tretje nadstropje
8 SUITS, preje $35. Modre, rjave barve; mere 14 do 18 ........$26
10 SUITS, preje $45. Zlate, modre, rjave barve, 12-18............$38
15 SUITS, preje $25. Izbera "checks"; 12 do 20..................14.85
17 SUITS, preje 29.95 do $35. Modre ali rjave barve; 12 do 20 ...............................................21.85
Casual suknje
The May Co., tretje nadstropje
15 SUKENJ, preje 22.95. Modre in beige; mere 12 do 20..........18.88
9	SUKENJ, preje $25. Modre, beige, sive, aqua; 12-18...,......21.88
10	SUKENJ, preje $35. črne in rjave Chesterfields......................$28
Junior suknje
Tretje nadstropje, Ontario
16 SUKENJ, preje 29.95. Modre, tan; mere 9 do 15....................21.88
9 SUKENJ, preje 49.95. Tweed z podlogo, ki se jo pripne z gumbi ......................................................$38
25 REVERSIBLES, preje 17.95. Rjave ali sive tweed..........!.....11.85
25 SUITS, preje $25. Modre, zelene, rjave; mere 9 do 15......18.85
110 ženskih oblek 11.85
Preje $15 do 22.95. Temne rayon crepe obleke TRETJE NADSTROPJE
345 Budget oblek 6.85
Preje 8.95 do 10.95. Rayon Crepe; 1 in 2 komada TRETJE NADSTROPJE
Ženske volnene suknje z kožuhovino
2	SUKNJI, preje $128; z lynx-dyed volčjem ovratnikom. Zelene, mere 44; modre, mere 42 ..........$108
3	SUKNJE, preje $175; z lynx-dyed lisičjim ovratnikom. Modre barve; mere 42 in 44 ............$118
1 SUKNJA, preje $225; z mink ovratnikom in zapestji; Črne barve, mere 45 ................................$199
1	SUKNJA, preje $225; z sheared beaver tuxedos; modre barve, mere 33............................................$199
2	SUKNJI, preje $175; črno volneni z širokim mink ovratnikom, mere 41 ..................................$148
1	SUKNJA, preje $150; rdeče volnena z širokim Ocelot tuxedos, mere 33 ......................................$128
3	SUKNJE, preje $175; črne z črno-barvnimi perzijskimi polovičnimi tuxedos; mere 33, 37, 39 $138 3 SUKNJE, preje $128; Box stili, z dolgimi mink ovratniki; črne; mere 37, 39, 41 ........................$108
Dekliške volnene suknje z kožuhovino
3 SUKNJE, preje $118; box stili z lynx-dyed fox; toast; mere 12, 14; modre, mere 16 ..................$108
2	SUKNJI, preje $118; z lynx-dyed volčjo kožuhovino; modre, mere 12 in 16 ................................$118
5	SUKENJ, preje $138; z velikim beaver ovratnikom ; zelene, mere 18, 20; beige 16, 20 ..............$118
3	SUKNJE, preje $150; z reefer ovratnikom iz beaver kožuhovine; zelene, modre; mere 14, 16 $128 2 SUKNJI, preje $175; z lynx-dyed fox tuxedos; rdeče, modre, mere 12 in 14................................$138
6	SUKENJ, preje $88; z sable-dyed zajčjo kožuhovino, tuxedos; modre, zelene; mere 12 do 18....$78 6 SUKENJ, preje $88; naravne barve, volnene, z
raccoon ali volčjo kožuhovino; mere 16, 18........$78
8 SUKENJ, preje $88; tweed z ovratniki z rdeče lisičje kožuhovine; vse volnene; mere 14 do 20 $64
5	SUKENJ, preje $58; vse-volnene tweed z svetlo
lisičjo kožuhovino; mere 12 do 20........................$49
10 SUKENJ, preje $58; volnene-tweed z ovratniki z svetle lisičje kožuhovine; mere 14 do 20..........$39
6	SUKENJ, preje $88; toast in modre volnene barve z ci^oss-fox ovratniki; mere 14 do 18..............$68
7	SUKENJ, preje $78; naravne camel-fleece barve
Chesterfield z podlogo............................................$68
The May Company ... Suknje .. .Tretje nadstropje
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vase polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(Nov. 26, 29)
(Cupujmo obrambne obveznic« in znamke!
THE BALLET THEATR
S POPOLNIM
CLEVELAND ORKESTROM poda
NAJSIJAJNEJŠI
ROŠKI BALET
GLASBENA DVORANA
PETEK, 26. NOV., 8:30—Princeza Aurora, Romeo in Julija, Mademou SOBOTA, 27. NOV. 2:30—Swan Lake, Peter in volk, Bluebird
MESTNI AVDITORIJ
sellc M'1
Troje
SOBOTA, 27. NOV., 8:30—Dim Lustre, semenj v Soročinsku, Helena	^
NEDELJA, 28. NOV., 3:30—Billy the Kid, Romeo ill
Julija, Capricc.0
Vstopnice $1.10, $1.65, $2.20, $2.75.—Severence Hall. 11001
Euclid
Premog bo pomagal hitreje dobiti imago . ■• Vi lahko prihranite premog, ako hranite elektriko
ki se ga za
Amerika ima važno vojno delo za vsak funt premoga
more izkopati. Na tisoče vojnih industrij zavisi od njega
svetlobo in silo, kot tudi za gretje . . . Vaša viada zopet apelira na vflS ^
vaz-
arčevati to
eleven orda al-
na vsakega moškega, žensko in otroka — da pomagajo v£ no kurivo. En način, kako hraniti s premogom je, da se varčuje z triko . . . Vsaka kilovatna ura elektrike, ki jo prihranite, prihrani funt in pol premoga za druga važna dela. Vaši prihranki se bodo m zdeli majhni —, toda če se dodajo k več kot 1,300,000 drugim odje^g cem v tem okraju, ki jim streže The Cleveland Electric Illumin
Kadar hranite z kritičnem materialu, ki ga Amerika potrebuje, da pohiti s zmago. To je d lo domače fronte v vašem lastnem domu!
Company, je prihranek na premogu lahko važen . elektriko, tudi prihranite na prevoz nini, delovni sili in drugem
Hranite na ledenici
1.	Ne imejte temperature v ledenici prenizko.
2.	Nikdar ne imejte vrat ledenice odprtih dlje kot potrebno.	* Živila naj se ohlade prej, predno jih denete v ledenico.
4,	po naglem zmrznenju, ne pozabite deti tem-, peraturo nazaj na normalno.
5.	Razstopite redno. Naj ne bo nikdar več kot četrt palca ledu na Stroju.
St ic Sam vam pove, kako na luči
Ugasnite vse luči, ki jih ne rabite.
hranil
Cisto-
-pr
■ah
jO
lahk"
m
„ita
s;
Imejte žarnice, svetilke in opremo blato troši luč.
Rabite senčnike z belo podlogo.
Rabite manjSe žarnice v shrambah itd
Naravnajte luč tako, da dve osebi isto luč v istem času.
Hranite pri kuhi
gretje v
1. Nikdar ne rabite vaše peči za kuhinji. „ Kuhajte na "brezvoden način.' Rabite, če mogoče, hranljivo P° jrano. Imejte peč čisto in pravilno ad.i1^ KuJ,0. Ne prižgijte velike edinice za ^te. Kuhajte na skupni gorkoti,	___
HRANITEV JE DOLŽNOST DOMAČE FRONTE
Tukaj je vojno opravilo za vsakega moškega, žensko in 0 ka! Vaš posamezni prihranek na elektriki je morda majhen. da ogromni prihranki na premogu, transportaciji, delovni -1'1 drugem kritičnem vojnem materialu bo uspešen, ako vsakdo P° ga! — The Cleveland Electric Illuminating Company.
fH
---;
Začetek ob osmih zvečer. IGRAL BO PECONOV t ,. j Vstopnina 50 centov za osebo.	*
Vabimo vse člane in Članice SDZ in vse cenjen0
, V SND, 6417 ST. CLAIR AVE.	' -----------"	" -- - ------- ~ "	-	bližnje Clevelandske okolice
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
priredi
v soboto 27. novembra 1943
-: PLESNO VESELICO :-