Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
brnel idr
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'—, za inozemstvo Din SO'—; posamezna številka Din 2’— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 176
Leto VI	Celje, dne 7. junija 1935	Štev. 11
Še o zatiranju peronospore
Na članek o uspešnem zatiranju peronospore v zadnji številki našega lista nam je prispelo iz hmeljarskih vrst toliko vprašanj, da je nemogoče vse posameznikom odgovoriti in se moramo zato naknadno še nekoliko pomeniti o pripravi škropiva in o škropljenju. Istočasno pa opozarjamo tudi na vprašanja in odgovore v listu.
Nekateri so mnenja, da se naprava pravil-n e bakreno-apnene brozge precej zavleče, ker je treba 12 do 24 ur prej namočiti galico, da se razpusti. Cesto pa na predvečer hmeljar niti ne misli na to, da bi prihodnji dan škropil, ker je n. pr. vreme presuho in bi zato škropljenje ne bilo toliko izdatno. Pa je ponoči miren dež prav lepo namočil' zemljo, naslednje jutro pa napoči najlepši dan, kakor nalašč za škropljenje. Kako sedaj hitro pripraviti bakreno-apneno brozgo, da ni treba odlašati škropljenja do prihodnjega dne? Zelo enostavno! Od 50 1 vode, ki smo jo pripravili v manjši posodi za čisto raztopino galice, vzamemo
3—4 1 v kak dobro emajliran ali sličen (le železen ne) lonec ter jo segrejemo, da zavre, in nato v vreli raztopimo v platneni vrečici 1 kg galice. V vreli vodi se galica kar hitro raztopi in raztopino vlijemo potem nazaj v posodo, kjer smo vzeli vodo. Na ta način tudi v eni uri lahko pripravimo čisto raztopino modre galice, katero potem vlijemo na že zadnjič izčrpno opisani način v apneno mleko, pridamo še kazeina in tako tudi v prav kratkem času lahko pripravimo pravilno bakreno-apneno brozgo.
Obratno pa se tudi lahko zgodi, da smo zvečer namočili galico, zjutraj pa udari dež in ne moremo škropiti. Kaj sedaj, ko se bakreno-apnena brozga drži le 24 ur? V tem primeru pač ne pri-
mešamo raztopine galice apnenemu mleku, temveč jo pustimo samo zase, dokler se ne da škropiti; čista galična raztopina sama zase in ne pomešana z apnom se namreč drži lahko tudi več dni, le že pomešana z apnenim mlekom ne več kot 24 ur.
Glede škropljenja so nekateri napačno razumeli pripombo, da je treba vedno začeti škropiti od zgoraj doli, in tolmačili to tako, da je sploh treba škropiti od zgoraj navzdol, kar pa nikakor ne bi bilo pravilno. Škropiti moramo namreč vedno od spodaj navzgor, ker le na ta način bomo čim najbolj poškropili zlasti spodnjo stran listov; pač pa 2ačne>tno škropjiii vedno pri vrhu in ne pri tleh, kar pride zlasti pri že bolj odraslih rastlinah v poštev, ker na ta način prihranimo mnogo škropiva. Prav tako zopet drugi mislijo, da nastale modre pege preprečujejo uspeh škropljenja, pa so mnenja, da teh peg ni mogoče popolnoma preprečiti. Take pege ali lise pa seveda ne škodujejo, vendar samo kaka lisa na listu ne more preprečiti okužbe po peronospori, temveč mora biti cel list dobro poškropljen in zato kar posejan z drobnimi pikicami od brozge, kaka večja plava lisa vmes pa seveda prav nič ne škoduje.
Hmeljarji! Končno je nastopilo toplejše vreme in hmeljska rastlina prav dobro napreduje v razvoju. Le žal pa je vreme tudi preveč deževno, toplota in vlaga pa sta dva glavna pogoja za razvoj peronospore. Zato ne oklevajte prav nič, temveč nemudoma poškropite vse nasade pravilno z 1 % res prav pripravljeno in zato učinkovito bakreno-apneno brozgo, da nam peronospora ne zmanjša in skvari letošnjega pridelka ter s tem tudi cene.
Kaj potrebujemo
(Dalje.)
Delovanje te zadruge bi bilo v glavnem dvoje. Prvič bi posredovala hmeljarjem vnovčenje hmelja na ta način, da ga iz rok hmeljarja spravi naravnost v roke pravega kupca. Pogubno delovanje tekačev bi bilo s tem onemogočeno, ker bi potom zadruge dosegel hmeljar za svoj hmelj vedno več kakor pa potom tekača, kajti zadruga bi za svoje posredovanje računala le malenkostno pristojbino za kritje stroškov, dočim tekač pri svojem posredovanju išče vedno v prvi vrsti le čim večji dobiček za svoj lastni žep. Ker bi zadruga imela vedno tudi protivzorec prodanega hmelja, bi s tem prenehale tudi vse nerednosti pri prevzemanju blaga. Dalje bi zadruga tudi regulirala cene. Sicer ne bi motila, temveč celò pospeševala svobodno trgovino, toda kakor hitro bi kupci skušali napraviti umeten zastoj v kupčiji in potisniti cene izpod paritete, bi pričela zadruga z inlervenčnimi nakupi na svoj račun, preprečila tako usodno zmedenost ter prekomerno popustljivost med hmeljarji in brez večjih težav dvignila ceno zopet na pariteto. To bi bili dve glavni nalogi zadruge. Poleg tega pa bi zadruga tudi še v drugem oziru znatno koristila hmeljarjem, tako n. pr. s propagando našega hmelja in pridobivanjem novih trgov, preskrbo predujmov itd. Seveda pa bo taka zadruga tem lažje in tem bolje vršila svojo mnogovrstno nalogo, čim več hmeljarjev se je bo oklenilo in čim več razumevanja ter zaščite bo našla pri merodajnih oblastih. Ob tej priliki moramo namreč omeniti, da slično zadrugo že imamo, ki pa se do danes še ni mogla tako uveljaviti, kakor bi bilo za hmeljarje potrebno, vprav in le radi tega, ker oba navedena predpogoja nista izpolnjena. Ako bi bila n. pr. ta zadruga v letu 1932 razpolagala vsaj z nekaj stotisoč dinarji, bi bila preprečila ogromne izgube hmeljarjev v tem letu. Tedaj so namreč potisnili ceno s 22 Din docela neopravičeno nazaj na 17 Din, daleč izpod paritete, in šele čez dobrih pet tednov se je cena ponovno dvignila na 22 ter 30 in 35 Din. Tako dolgo pa hmeljarji niso izdržali ter mnogo svojega pridelka prodali izpod paritete in tako zavrgli lepih par milijonov dinarjev. Izdržali bi pa bili, če bi jih zadruga podkrepila z inlervenčnimi nakupi in tudi ne bi bilo treba skoro šest tednov čakati na zopetni dvig cen. Toda zadruga tedaj ni našla razumevanja nikjer iri si tako tudi ni mogla nabaviti za intervenčne nakupe potrebnih sredstev. Pri nas se pač mnogo govori in piše o zadružništvu ter se priporoča vsepovsod, toda prave zaščite in pomoči zaenkrat še
ne uživa. Sicer se nam v zadnjem času zopet obeta, da se bo tozadevno obrnilo na bolje, kar bi že tudi bil skrajni čas, kajti le v zadružništvu je rešitev iz sedanjega nevzdržnega položaja za našega kmeta sploh in tudi za hmeljarja.	(Konec prihodnjič.)
Razno
Tudi švedska bo sadila hmelj! Kmetijska zbornica v Stockholmu meni, da bi se večino potrebnega hmelja (lani so ga uvozili za 2,250.000 šv. fr. = 24,525.000 Din) moglo pridelati doma. Predlaga, da bi se poskusilo s pridelovanjem in oplémenjevanjem hmelja v najugodnejših legah občine Urskult, Kronsbergs Län, vzhodno od Rysbergeta v Blekinge itd.
Za povečanje hmeljskih nasadov v ČSR je bilo vloženih že nad 800 prošenj, ki pa so vse odbite", ker prevladuje tendenca nasade še skrčiti, nikakor pa ne povečati.
Uvoz piva v USA je znašal lani skupno 1,764.317 hi. Največ piva je prišlo iz Anglije in njenih dominionov, namreč 1,196.165 hi in potem iz Nemčije 266.823 hi. Kanada, ki je v dobi prohibicije najbolj zalagala USA s pivom, je uvozila lani le 20.466 hi.
Uvoz hmelja v Belgijo je znašal v prvem letošnjem četrtletju 4868 stotov proti 4701 v isti lanski dobi. Uvozilo se ga je največ iz ČSR, namreč 1473 stotov, potem iz Nemčije 1341, Jugoslavije 605, Francije 431, Poljske 335 in Anglije 327 stotov, izvoz pa je znašal v istem času 1035 stotov in sicer največ v Nemčijo, namreč 783 stotov, pa tudi v ČSR 54 stotov.
Pridelek hmelja na Poljskem je znašal po uradni statistiki, ki pa se ne zdi preveč zanesljiva, lansko leto skupno le 14.400 stotov proti 11.500 (po Barthu 16.500) v predlanskem letu. V posameznih okrajih se je pridelalo lani: Waršava 100, Lodž 300, Kielce 600, Lublin 2400, Wolinija 9100, Poznan 700, Lvov 100, Krakov i00 in Tarnopol 1000 stotov.
Vprašanja in odgovori
F. O. v G.: V nekem reklamnem letaku sem čital, da bakreno-apnena brozga ohrani svojo moč tudi več dni, če se na 100 1 brozge prida še 1—2 litra mleka. Ali je to res in zanesljivo drži?
Odgovor: To naziranje je zastarelo in ne drži. Pridavek mleka pač poveča lepljivost brozge, ne podaljša pa njene učinkovitosti preko 24 ur. Obratno se celò sploh ne priporoča bakreno-apneni brozgi pridavati mleka, ker bi organske sestavine mleka lahko celò kvarno vplivale na kakovost in učinkovitost brozge; tako se s pridavkom mleka brozga kaj rada »za-siri«, postane zrnasta in je le težko dobiti enakomerno tekočino. Zato uporabljajte le največ 24 ur staro brozgo, kateri ste na 100 litrov pridali tudi 35 gramov kazeina, kar stane le malo več kot 1 Din, pač pa bolje in brez vsake nevarnosti za učinkovitost poveča lepljivost in s tem trajanje brozge na listih.
J. B. v B.: V nekem strokovnem listu sem čital, da bi zoper peronosporo bilo potrebno že takoj po obrezovanju poškropiti »hmeljne štore« (korenike?) z
l%no bakreno-apneno brozgo in tudi sadeže namakati 10—15 minut v taki brozgi. Ali je to res potrebno in koristno?
Odgovor: Škropljenje hmeljske korenike sicer ne škoduje, vendar pravega smisla nima, ker se poganjki okužijo s peronosporo večinoma šele tedaj, ko rijejo skozi zemljo na površino ali pozneje. Zato si to delo, ki se praktično tudi drugod ne izvršuje, tudi mi prav lahko prihranimo ter raje tem skrbneje izvršimo poznejša škropljenja. Isto velja tudi glede namakanja sadežev.
J. M. v Ä,: Pri nekem »poskusnem« škropljenju sem ugotovil, da se je na listih kaj slabo poznalo in da je le sem ter ije ostala kaka plava lisa. Ali to škropljenje kaj zaleže in zakaj je škropljenje bilo pomanjkljivo?
Odgovor: Tako škropljenje prav malo zaleže in je škoda truda zanj. Vzrok pomanjkljivem škropljenju pa je bil pregrob razpršiinik, ali pa je bilo škropljeno s premočnim pritiskom, ali pa že brozga ni bila pravilno pripravljena. Sicer pa si še enkrat prečiiajte članek o uspešnm zatiranju peronospore v prejšnji številki našega lista, da boste znali pravilno napravili brozgo in tudi pravilno škropiti. Opozorite pa nanj tudi tiste, ki celò »poskusno« škrope napačno.
A. J. v P.: Kje dobim kazein, da ga pridam bakreno-apneni brozgi, in po čem je?
Odgovor: Kazein dobile v drogeriji »Sanitas« v Celju in slane sedaj 1 .kg 32 Din. Poglejte današnji oglas!
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Stanje nasadov je zelo neenakomerno. V najboljših zgodaj obrezanih je rastlina tudi že nad 3 m visoko, v ostalih pa je več ali manj zaostala. V splošnem pa je rastlina zdrava in se ugodno razvija, vlage ima dovolj in potrebuje sedaj bolj solnčno in suho vreme. Zadnje dni se opaža v nekaterih nasadih v precejšnji meri dolet krilatih ušic. — V kupčiji je prav mirno, sicer pa zaloge lanskega pridelka v prvi roki znašajo le še par sto stotov. Zadnji čas je bilo skoro brez prometa.
Vojvodina: Razvoj hmeljske rastline zadrgi čas hitro napreduje. Ker je vreme toplo m vlage dovolj, se pojavlja semtertja peronospora, proti kateri pa se skrbno škropi. — V kupčiji je docela mirno in skoro brez prometa.
Češkoslovaška: Pri ugodnem vremenu hmelj-ska rastlina sedaj hitro napreduje; izvzemši nekatere po boihačih močno napadene nasade je že povsod privezana in v zgodaj obrezanih tudi že do nad 1 m visoko. Nevarnost bolhačev počasi mineva, opaža pa se tudi že nalet krilate uši. — Na tržišču je trajno mirno in le prav malo prometa, skoro izključno za izvoz. Cene so še popustile in se plačuje sedaj 54 do 65 Din za kg lanskega žateškega pridelka, katerega je znamkovano dosedaj že 50.205 stotov.
Nemčija: Pri bolj toplem vremenu si je rastlina precej opomogla. Prvo privezovanje je večinoma končano in pri zgodnjih vrstah in v boljših nasadih rastlina tudi že do 3 m visoko. Bolhači počasi izgi-
njajo, pojavlja se pa precej peronospora in je že potrebno škropljenje. — Vsled deževnega vremena je konsum piva še vedno zelo slab in zato pivovarne kažejo malo volje za nakup hmelja. Tako je tržišče nadalje mirno in prometa le malo ter se plačuje za domačo porabo lanski pridelek Hallertau 84—109 Din, najboljši Spali 107 Din in Hersbruck 78—84 Din, za izvoz pa Hersbruck 56—57 Din, Württemberg 56 do 59 Din in neznamkovan 35—42 Din ter predlanski Hal-leriau 47 Din za kilogram.
Francija: Pri bolj toplem vremenu si je rastlina nekoliko opomogla in je večinoma že povsod napeljana; radi slabe in počasne rasti je pa nevarnost peronospore vedno večja. — Na tržišču je prav mirno in tudi prometa le malo, ker so zaloge že prav pičle ter je zlasti boljše blago le težko še dobiti. Plačuje se sedaj za lanski alzaški hmelj 40—58 Din, Nord 27 do 29 Din in Burgund 42—43 Din za kg.
P o 1 j s k a : Rastlina še vedno počasi napreduje ter se bo obiranje letos izredno zakasnilo. — Na tržišču je položaj heizpremenjeno miren ter pride le semtertje do kakega zaključka za cenejše blago.
Belgija: O stanju nasadov ni nobenih točnejših poročil. — Na tržišču je tendenca za lanski pridelek mirna ter notira Poperinghe in Alost 23 Din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa pri čvrstejši tendenci 20—21 Din za kg.
Anglija: Poročila o stanju hmeljskih nasadov iz posameznih okolišev so v splošnem povoljna, venaar je rastlina radi dolgotrajnega mraza zelo zaostala in so deloma celò pomrzli mladi poganjki. — Na tržišču je tendenca nadalje prav mirna. Prometa je malo in nekaj zanimanja le za cenejše blago.
Amerika: O stanju nasadov ni nobenih pravih poročil. — Na tržišču je še bolj mirno ter prometa prav malo in pride le semtertje do kakega pomembnejšega zaključka po 8—10 Din, za najboljše blago tudi po 15—16 Din za kg. V ostalem pa so cene ostale nomi-nelno neizpremenjene.
Najvišje cene, dejansko plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile
naslednje:
Nemčija (Hallertau) ...............................98	Din
Češkoslovaška (Zateč)..............................65	Din
Anglija (Golding) .................................58	Din
Francija (alzaški).................................54	Din
Jugoslavija (savinjski)...........................31	Din
Poljska (wolinjski) ...............................27	Din
Belgija (Alost) ..................................24	Din
Amerika (Oregon)...................................16	Din
DROGERIJA SANITAS CELJE
Pomagajte hmelju v rasti, da pride čimprej na vrh drogov
Gnojite s 16% apneno sečnino
Naročajte jo pri
Tvornici za dušik Ruše ali pri skladišču Kmetijske družbe v Celju in J. Krašovicu v Žalcu
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške
dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge j amči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
Ljudska posojilnica v Celju
v novi, lastni palači	1
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice