WBMKKBU manam Ljubljana prispeva šolo y Ljubljani je v teku velika akcija za hiranje dodatnih sredstev za pomoč kozjanskemu. Mestni koordinacijski od-■0r za pomoč, ki je prevzel pobudo republiškega odbora, se je že sestal s pred-s^vniki obeh najbolj prizadetih občin na y°zjanskem, Šmarij pri Jelšah in Šentjurja Pri Celju ter s predstavniki ljubljanske Vadbene operative in se dogovoril o Osnovnih vprašanjih uresničevanja te po-Ofoči. Dodatno zbrana sredstva — pred-Vldeno je, da bi 53 ljubljanskih delovnih organizacij zbralo nekaj več kot 5 mi-ujonov dinarjev - naj bi porabili za grad-oi° osnovne šole v Ponikvi Tam je šola Preveč poškodovana, da bi jo kazalo po- Pdrvljati, tako da se bo do dograditve n°ve moralo kakih 300 učencev voziti k P Pouku v druge kraje, približno 40 pred-. s°lskih otrok pa bo ta čas brez ustrez-t nega varstva f/j * Ob tej akciji je odprtih še nekaj vpra-bnJ šc povsem jasno, iz katerih virov if' neka-^enib virov 42 milijonov din ali Ponio-?6^ kot polovico predvidene Sep' Kozjanskemu. 32 milijonov di-%Žka w nabrclo od enodnevnega za-sPlkiarSe^ovn‘b ljudi, preostanek pa iz k cie^l0stn‘h stanovanjskih skladov. Ker , Cep r enodnevnega zaslužka de-je l* Slovenije namenjen za gradnjo Sefe orei za gradnjo stanovanj za pri-^z^P^bivalce Kozjanskega ostalo so-*8f° f ° malo sredstev. Pomagati si bo V pr^_ 2 dragimi bančnimi posojili, ■Ptočj gotovo ni najbolj ugodna oblika te cei potresnemu področju. Kolikšna reri,n?,.škc>da, še ni natanko znano, k^iuuil t ^ki koordinacijski odbor še ni bi ga ^,ega Podatka. Prav pa bi bilo, da saj bi ta podatek precej htanjp Pri °dločanju delovnih ljudi za etekira Pom°či Kozjanskemu v redni ali e kakšni izredni akciji. R. B. ■ __________ $0 delovne organizacije lahko dale to kfUtno pomoč Kozjanskemu, saj so ver-,1 0^° skladi skupne porabe že preveč “ bp^enjeni pri večini podjetij. Drugo feUšanje, ki prav tako ni nepomembno 2 ‘z katerih virov naj bi pritekala še ^ostala sredstva, ki bodo potrebna za L5ni° šole. Objekt, kakršnega pred-pgajo predstavniki Kozjanskega za šolo v kP‘tevi, naj bi po oceni veljal nekaj več (j p 10 milijonov dinarjev, torej precej V, ^ K0* bo zbrala Ljubljana Ali naj bi r {pikajočo polovico prispevala še ne-g0era druga slovenska mesta in bi šolo imunskemu zgradila Slovenija s posebej kritni sredstvi. Slišali smo tudi pred-uftipuJ bi manjkajoča sredstva izločili od site ^ bilijonov redne pomoči Kozjan-f Jiuhr' ^1 se bo nabrala na območju j/ ,kJane iz solidarnostnih stanovanjskih it* kr°V’ enodnevnega zaslužka občanov it*' fe2 12 sredstev delovnih organizacij in t sC^ib skladov družbenopolitičnih tneiin°sti- Predlog je toliko bolj ute-! Podfn’. ker naj bi šolo gradila ljubljanska ii grc‘db^a'- so Se kljub visoki sezoni v t-; bo^prištvu posebej zavzela^ da bo šola v 4 Poj, ki dograjena in usposobljena za K do šolskega leta 1975/76. V V f "kciu Kjtibljani so doslej zbrali v redni J %/nz« pomoč Kozjanskemu skoraj 16 f ^°>to °V dinarjev od predvidenih 20 mi-J 0(1; smo nudili tudi atletom iz-Kopra in ^ . Pričakujemo še rokometašice Slovana u1 **: ta hitro bo prišel čas, ko se bomo moraliž dni spet posloviti od našega platnenega $ % Mislim, da smo lahko z rezultati letošnje^ ^ai v Mozirju zadovoljni. Pogoji za delo so “ p reč izredno ugodni.“ ! K Pa udeležba na tečajih za organizal°"L kreacije? „Prvega tečaja se je udeležilo 28 ljuCl.jup gega pa kar 41. To je precej več kot sploh največ doslej. Seveda ne gre za na%(fa p V zavest naših delovnih ljudi namreč PJ spoznanje, da aktivno razvedrilo ni fj^a muha, temveč nekaj nujno potrebnerM slej ko prej dejansko postati de1 j; taM mora srej ko prej uejansKo posiau vodnega procesa. Skratka, tudi iz obiska fUži ših tečaiih ie očitno, da dolgoletna priz3 .j; k ših tečajih je očitno, da dolgoletna p na področju rekreacije oziroma osvešč niso bila zaman. Delovne organizacij® c) s stematizirajo delovna mesta za organ3' , rekreacije pa tudi v telesnokulturnib^tai nizacijah je interes za rekreacijsko deja* * * * v' ^ leta v leto večji.1 Ai V nasprotju z minulim letom, ko s° J \ čaji za organizatorje rekreacije dolgi ^ so letošnji tečaji enkrat daljši. Zakaj? „Večletne izkušnje so pokazale, da ^ ^ stavneje in obenem bolj smotrno, ziramo daljši tečaj kot pa dva krajša. 1 ((,i je nek je večji, saj se na primer minulo 1®^ K vsi prijavljena udeležili tudi drugega teč*: mogli polagati zaključnih oba tečaja združili, tako da * Vf ta tem niso Letos smo oba tečaja združui, mku c 9. zimskih mesecih ne bo potrebno p°n0\ i rati. To je nedvomno dobra stran n0^f®jc ijQ nizacijskega prijema. Opazili pa smo, d'Jjj ^ najstdnevni tečaj zelo naporen. Dne v1* s ^ namreč slušatelji v poprečju od sedem® ^ ur predavanj, kar je vse prej kot malm P 5 ^ če upoštevamo, da se je potrebno h*®^^ pravljati na izpite. Učni program zajem3^ a ^ in metodiko športne rekreacije,. *:e0, f Hi osnove telesne vadbe, športno medidjtajjf tem ko je težišče dela na praktičnem f tvj teoretičnih osnovah posameznih špormy ^ Nedvomno gre torej za zelo intenzivh0 ^ ^ katerega smo se odločili na osnovi & k, minulih let...“ jdV V Iz razgovora s tečajniki in iz ank®* napravili v Mozirju med organizatorji povzemamo, da je bila večina zadovolj’ programom kot tudi z možnostmi za m ’ 1% davali so v glavnem najboljši slov®® jo kovnjaki na področju oddiha in_re 'ta spet v nasprotju z minulimi letL^^Vjita imeli na voljo dva obsežna priročnik3’ ('Pt; je zbrano vse gradivo, ki ga predvi ^t, načrt. „Morda kot zanimivost še to dagoški vodja tečaja Mile Ogrin. ^ * odraslih so se začele zanimati tudiJ-— j-*,-v tečajev se je letošnje leto udeležilo f A - - ' - - edek f' e t žensk, tečaja kar predstavlja lep napre®10 t tečaja se je udeležilo tudi petI1^ S stavnikov JLA, to je aktivnih °fic'rJef0vr ( Oiavnuvvz v JL-Z-V, t-vz JV., tuv 11 v iiujl skrbeli za rekreacijo svojih poklicnih Jt sr V SREDIŠČU POZORNOSTI ^JJGOTO ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve Tokrat želimo spregovoriti o hotenju skupine aMh zdomcev, ki bi s svojimi prihranki želeli so-j-lovati pri gradnji nove tovarne v Muti pri Radljah J* Dravi. V njej naj bi bili zaposleni predvsem tfomci - domačini, ki bi izdelovali hidravlične in ^ovmatske naprave ter elemente zanje. Ce smo odkriti, velja priznati, da smo o vračanju l|omcev doslej predvsem govorili; konkretnih de-p. ki bi k temu pripomogla,^pa je bilo silno malo. nergetska in surovinska kriza, splošno zmanjše-pje konjukture ter potrebe po izkušenih kvalifi-'rQnih delavcih nas zdaj silijo, da čimprej poišče-0 konkretne rešitve za vključevanje naših zdom-®v v delovni proces v domovini. , to, kar smo zapisali, nedvomno pomeni za-«Q°sten vzrok, da zasluži vso pozornost »primer v«rne za zdomce« v Muti kot konkreten poskus j!raktičnega reševanja vrnitve naših ljudi domov. Poštevaje ambicioznost programirane proizvodne ^meritve ter deljena mnenja v javnosti pa ne bo Dol-6-'' pripomniti, da terja tudi temeljito družbeno-jptično, ekonomsko in morda še kakšno drugo L®®ho. To pa ne zato, da bi povsem konkretno po-p0« katere uresničitev je tako rekoč tik pred zdaj-• skušali razvrednotiti ali celo onemogočiti, temveč da bi se prikopali do rešitev, katerih uveljavile bi tako v konkretnem kot v podobnih primerih iptavljalo, da bodo skladne z našo samoupravno ru*beno ureditvijo. ;iN ')oljfTlest° uvoda le nekaj naj-Oh'stvenih podatkov, ik c!Pa Radlje ob Dravi po mer'^h sicer sodi med iij ■ ve razvite občine, dejansko iii^tlerazvita. Če namreč od-... ° ^ hidrocentrale na nje-»ozemlju", od katerih do-a(laa občinski skupnosti pri-^alo več kot nič, od go-potenciala ostane v nekaj manjših Opj 1Zacij združenega dela in bta.a nekdanjih dislociranih 1 ^ n„0y.’ sedanjih TOZD v sesta- organizacijo zdmženega dela za izdelovanje komponent in kompletnih naprav s področja hidravlike in __ pnevmatike, zdomca Andreja Šrajneija, ki je bil pobudnik te ideje, pa imenovala 'za prvega direktorja Hyposa, kot se imenuje to podjetje v ustanavljanju. O „PORODU, KI JE TEŽAK IN SENI KONČAN" Kadarkoli v preteklosti so zdomci iz radeljske občine prihajali na obisk v rojstni kraj, so se mnogi med njimi oglašali tudi na občinski skupščini z vprašanji, kakšne so možnosti za zaposlitev, gradnjo lastnih stanovanj in sploh za ureditev življenjskih razmer. „Odgovori, ki so jih dobivali, so bili, po pravici rečeno, vsakič drugačni, kajti spreminjale so se tudi razmere pri nas in so šele s sprejemom nove ustave nastale tudi objektivne možnosti vlaganja njihovega kapi- it,. nekdanjih dislociranih j. °v> sedanjih TOZD v sesta-^pjetij jz drugih občin, ki ijij0, e izkoriščajo in predelu-u *S’ ki je največje naravno ji t^v° radeljske občine. Tudi ju^enot radeljska občinska C*0 uveljavitve novih % tiniT Jo'°čil ni imela skoraj-j Cnih niaterialnih koristi. (''j° tega seveda ne prese-a je od nekdaj več kot .fosč.,Prebival cev v občini za-le 3.900 oseb. Prr-| VjSJ|0'ik° se jih vozi na delo (SkSu °bČine- Ce odŠte- ..U5U viagcrnja njmuvcga ^apJ tfl 8laba h 500 zdomcev, se to- taia v družbeno proizvodnjo, k „Polovica vseh občanov je povedala SONJA KOMAR, 0 preživlja s kmetij- referentka za splošne gospodar- '•iif ‘n gozdarstvom, ki sta 2’: (j01 gospodarski dejavnosti (ipvljg^davnega močno 'zapo- teubj teSa pa je radeljska občili ^ °emejna občina in zato-se Posebej zainteresirana, da ,1 ^ ^ merili 011 ar ra, laa * kakršenkoli dmžbeno K ....................... lie, '^e ^Jlv način razvila do te ^.bi ne le zavrla nadalj-j ltjijj ^anje občanov na delo 15t n.v amPak zagotovila tudi ‘est ?,lVeč prostih delovnih 1 Za. t 1 ^u&pSedanie zdomce pa tudi ^iji občane, ki jim ob se-ZaD^?nh razvitosti ne mo-v n,0, oviti dela v občini ali bžji soseščini. br°kov lakih in podobnih j ..Politj. o se občinski dmžbe-[ Dni, 0rSani in organiza-Ii-No, d tremi leti odločili, ' P%hh_VS? resnostjo preteh- ske zadeve na skupščini občine Radlje, obenem pa tajnica začasnega sveta upravljanja podjetja HYPOS v ustanavlianiu. „Ne glede na tak razvoj pa je seveda jasno, da smo iskali najrazličnejše rešitve, kajti zainteresirani smo bili in smo še, da bi zgradih kaj novega, da bi občino bolj postavili na lastne noge. Tako smo sčasoma prišli do sedanje rešitve. Njeno bistvo pa je v tem, da so se naši zdomci samoorganizirali, ce tako rečem, in se ogreli za organizirano vrnitev v domovino; organizirano v tem smislu, da jih delovna mesta v bistvu že čakajo in da odpiranje teh delovnih mest zdomci sofinancirajo z lastnimi sredstvi. Zato so se odločili, da bodo svoje devizne prihranke spremenili v vezane vloge in jih naložili kot varščino za posojilo, ki naj bi ga občinska skup- S*CUpble občanov - ‘tea ^'Pom3 'i* Z ^astnim'sred" jno, ki naj m ga oocmsKa sKup- :l j^bie y 1 h 8radn.ji nove ščina najela pri banki in tako tete«bi °ani občini; tovarne, omogočila gradnjo nove to- ,P V 1 Potem dobili zaposlite'!0 Precg-h l^h je sicer pre' ii^av r. .1 vode, bilo je precej v5° Pobudo tudi ures- P» J«- 1» j« varne. ustave, ki načel- „Veste, precej s trnjem posuta pot je za nami, na nadaljnji poti pa je tudi še dosti ovir," je nadaljeval ANDREJ ŠRAJNER, ki je odšel na delo v Zahodno ^ IVi --J- — - • ;(ij0 Paših a vlaganje prihran- Nemčijo pred dobrim deset ter Seved Zdomcev v proizvod- letjem kot kvalificirani delavec sjtej 0 a ^ključno na samo- vrnil pa se je kot ekonomist.1 -itr^kih Vi in °b dmžbenih Sprva smo se obračali na najraz- V% . odnosih, v bistvu ličnejše naslove in predlagali, da sprejem odločitve, želimo tudi svoj denar vložiti v !C’ v kat Šali zgrabiti to- novo, tržno perspektivno proiz-:k tem j1* bi bdi zaposleni vodnjo. Mislim na izdelovanje -'o«- zdomci. ^ • ’----------:i - — ^ KU ^odrnk0mcb Če presko-W0tPo k nosti, h katerim pa 'V0, da -j® še vrnili, naj te oba J® skupščina občine ravi že ustanovila W u Uravi ; komponent in naprav s področja hidravlike in pnevmatike. Povsod smo povedali, da nas ne zanimata oblika in način, kako naj bi to storili, po- TOV\K\A ZA ZDOMCE Priprave na gradnjo tovarne hidravličnih in pnevmatskih naprav ter elementov zanje na Muti pri Radljah ob Dravi pomenijo prvi konkreten primer v naši republiki, ko investicijo posredno sofinancirajo zdomci, ki bodo v njej tudi zaposleni udarili pa smo, da smo naše osebne interese po zaposlitvi v domovini v celoti pripravljeni podpreti veljavni družbeni ureditvi in da na podlagi kapitala, ki bi ga vložili, zase ne pričakujemo nobenih prednosti. Menili pa smo, da bi bilo prav, če bi prednost pri zaposlovanju ob sicer enakih pogojih imeli zdomci. Razen tega smo dopovedovali, da želimo delati skupaj, ker se med seboj pač poznamo in ker mislimo, da bi na ta način najbolj koristno izkoristih delovne navade, izkušnje in znanje, ki smo si jih pridobili med delom v tujini. Skratka, po tej poti bi radi na domača tla prenesli tako tehnologijo kot delovne navade in disciplino, česar smo že navajeni in za kar vemo, da zagotavlja uspeh. Skoraj tri leta smo hodili od vrat do vrat. Če odštejemo pripravljenost organov v naši občini, da bodo pomagali, kolikor bo v njihovih močeh, ter v najnovejšem času tudi odločitev Ljubljanske banke — podružnice v Slovenj Gradcu, da bo, čeprav pod precej ostrimi pogoji, odobrila kredit za gradnjo nove tovarne, se pravzaprav nikjer nihče ni hotel z nami pogo-vaijati o uresničitvi naše zamisli. Zdaj, ko pa smo vendarle tako daleč, da je začetek gradnje tako rekoč pred vrati, spet poslušamo pripombe na vseh koncih in krajih... Najbolj značilne med njimi so, zakaj v času, ko se gospodarstvo med seboj vse bolj povezuje, po vsej sili ustanavljamo novo podjetje, zakaj naj bi bili v njem zaposleni predvsem zdomci in zakaj bo v njem v prvi fazi dobilo zaposlitev le 35 do 40 ljudi, ko pa, bi jih moralo biti vsaj 300 in več, če gre zares za tako perspektivno proizvodnjo, kot trdimo. Zdi se kot da marsikomu ne bi bilo po volji, če bi uspeli z našimi težnjami, za katere sem prepričan, da so dmžbeno koristne in da v ničemer ne nasprotujejo ustavni in sploh naši ureditvi." ŠE NEKAJ BESED O HVPOSU, ČEPRAV GA ŠE NI V informaciji o problemih, v zvezi z vračanjem zdomcev in konkretno tudi o težavah, ki spremljajo uresničevanje zamisli o gradnji tovarne v Muti, ki naj bi zaposlovala predvsem zdomce — to informacijo je skupščina občine Radlje ob Dravi pred časom poslala najrazličnejšim dejavnikom v SR Sloveniji — je med drugim rečeno, da so se zdomci začeli samoorganizirati zato, ker vedo, da jih bo v primem, če se bodo vračali posamič, prva pot vodila na zavode za zaposlovanje in je vprašanje, če bodo lahko dobili znanju in sposobnostim primerno zaposlitev. Zdomci, ki so jrrvi prisluhnili pobudi Andreja Sraj-neija, so se v dobrih treh letih pogovorili s približno 3000 našimi delavci iz Stuttgarta in okolice. Večina med njimi je soglašala s takim načrtom vrnitve, kot je bil predlagan. Še precej več pa je bilo takih zdomcev, ki bi se tudi vrnili, vendar ne veijamejo, da bodo najbolj zavzeti pobudniki takega na- čina organiziranega vračanja zdomcev tudi uspeli uresničiti svojo zamisel. Zdomec Andrej Šrajner in njegova skupina so vedeli, da morajo vrnitev organizirati tako, da bodo doma dobili delovna mesta. Navezali so stike z nemškimi podjetji in ugotovili, kakšno je njihovo stališče do poslovnih partnerjev v Jugoslaviji, kakšne so njihove potrebe in na katerem področju. Ti razgovori so razkrili, da tako Jugoslavija kot vzhodnoevropske države trenutno uvažajo s konvertibilnih tržišč približno dve tretjini naprav s področja industrijske hidravlike. Upoštevaje nadaljnjo avtomatizacijo domače industrije pa je očitno, da so potrebe po tovrstnih napravah še velike. Nespametno bi bilo, če jih ne bi izdelovali doma, če za to obstajajo možnosti. Na podlagi takih in drugih dejstev se je skupščina občine Radlje ob Dravi odločila za ustanovitev organizacije združenega dela HYPOS. Ob tem je treba vedeti, da so zdomci prosili za sodelovanje tudi slovenjegraško podružnico Ljubljanske banke in se zavezali, da bodo pri njej vezali svoje devizne prihranke kot varščino v višini 30 % posojila, ki bi ga banka odobrila ustanovitelju novega podjetja. Hkrati so se zdomci obvezali, da bodo poskrbeli za celotno tehnologijo in tehnično dokumentacijo v zvezi s predvidenim proizvodnim programom. povedal ANDREJ ŠRAJNER, „Vseeno pa nas je kakih sto tolikanj prepričanih v pravilnost naše odločitve, da ne bo težav, da bi pravočasno vezali lastna sredstva pri banki in na tej osnovi dosegli kredit, ki ga potrebujemo za gradnjo in ki bo moral biti odplačan po 65 mesecih in ob 10,5 % obrestih." „Prvo lopato za gradnjo bi lahko zasadili že na začetku leta, če bi naša občinska skupščina imela milijon dinarjev, ki ga potrebujemo za polog. Da bi banka odobrila kredit," je pristavila SONJA KOMAR. „Po dolgem iskanju partnerja, ki bi nam pomagal premostiti ta problem, smo rešitev le našli. So vse možnosti, da bi prvo lopato zasadili že v naslednjem mesecu, tako da bi v prihodnjem letu že stekla proizvodnja." „RADA BI SE VRNILA!" Začasni svet upravljanja organizacije zdmženega dela v ustanavljanju HYPOS Muta sestavljajo štirje zdomci in trije predstavniki občinske skupščine. Ta štab, če tako rečemo, predstavlja gonilno silo prizadevanj na vseh področjih: od stikov z družbenopolitičnimi dejavniki, z že znanimi in potencialnimi partnerji do vezi in neposrednih razgovorov z zainteresiranimi zdomci. Razen vsega dela in skrbii v zvezi z novo tovarno se ti ljudje še zlasti prizadevajo, da bi pomagali pri reševanju stanovanjskih problemov zdomcev. Pogovarjali smo se z zdomcema — Angelo in Francem Zakoncev Strmčnik ne moti, da se bosta morala delu v novi tovarni šele priučiti: Angela popolnoma, Franc pa niti ne, saj se bo v bistvu le prekvalificiral nazaj v kovinarja, kar je že bil pred odhodom na delo v tujino. Izračunala sta namreč, da pri taki proizvodnji, kot naj bi jo razvijal HYPOS, smeta pričakovati boljši zaslužek kot bi ga imela, če bi še naprej delala v tekstilni industriji. Delala pa bosta doma! Za večino drugih, ki naj bi bili zaposleni v novi tovarni in ki tudi že „vnaprej“ rešujejo svoje stanovanjske in druge probleme, pa bo vrnitev še toliko lažja, ker bodo v bistvu le zamenjali sedanja delovna mesta z enakimi. NEKAJ VPRAŠANJ ZA RAZMISLEK Če odštejemo stroške za izdelavo gradbenih načrtov, v priprave na gradnjo tovarne HYPOS doslej ni bil vložen niti dinar dmžbenih sredstev. Direktor Andrej Šrajner in vsi drugi, ki potiskajo voz naprej, svoje delo opravljajo brezplačno. Tako bo osMo, dokler tovarna ne bo začela obratovati. Če ne bi bilo njihove pobude za tak način vrnitve v domovino, kot smo ga opisali, bi bila sredstva, s katerimi sodelujejo pri gradnji, s stališča vključevanja v družbeno reprodukcijo po vsej verjetnosti izgubljena. Čeprav bi se nemara vsaj sprva marsikaj zatikalo pri proizvodnji v no- Na naši sliki vidite del pred kratkim odprte tovarne poljedelskega orodja Gorenje-Muta. V neposredni ' soseščini te tovarne, torej na komunalno že urejenem zemljišču, bo zraslo še podjetje H YPOS, ki bo v prvi fazi razpolagalo s 700 kvadratnimi metri pokritih površin, zaposlovalo pa bo 35 do 40 zdomcev, Id bodo s svojimi sredstvi prispevali k uresničitvi te investicije. Ko so se pristojni organi skupščine občine Radlje ob Dravi odločali o podpori projektu ali proti njemu? so tudi vedeli, da ima novo podjetje v prvem obdobju možnost prodaje svojih izdelkov tovarni Gorenje v Muti in tudi tujemu (nemškemu) partnerju, s katerim bi kasneje lahko sodelovali kot kooperanti. Nemški partner se je obvezal, da bo usposobil delavce za zahtevnejša dela in pomagal pri reševanju tehničnih in tehnoloških problemov v zvezi z uvajanjem nove proizvodnje v Muti. Del delavcev, ki naj bi se v prvi fazi zaposlil v novi tovarni, je že na specializaciji pri nemškem partnerju. „Kijub zanimanju pa je razumljivo, da se mnogi zdomci le stežka odločajo, da bi zares vplačali svoj del sredstev, preden bi se na lastne oči prepričali, da jo že gradimo," je še Strmčnikom,’ ki sta trenutno zaposlena v Burladingenu v Zahodni Nemčiji, vendar se pripravljata na vrnitev domov v radeljsko občino, kjer je možev dom'. ,,Zdaj sva prišla, da bi dokončno uredila formalnosti v zvezi z nakupom zemljišča, na katerem bi postavila lastno hišo," sta pripovedovala. ,.Nekaj časa bo še, trajalo, da bova prihranila toliko, da bi lahko začela zidati. Zato bova zdaj del zaslužka vezala v banki, da bi ob vrnitvi imela zagotovljeno delovno mesto. Ta denar bo še kako prišel prav ob koncu gradnje, tako da bo tudi za naju vsaj dvakrat koristno, če podpreva gradnjo nove tovarne . .. Res je, nezaupanja se sicer še nisva povsem otresla, vendar enkrat se človek mora odločiti in odloči se za tisto, kar zagotavlja največ. vem podjetju, so naložbe družbenih sredstev vanjo zavarovane neprimerno bolj kot pri katerikoli, drugačni investiciji. Vnaprej si tudi lahko mislimo, da bo ,,primer tovarne za zdomce" v Muti v prihodnje opozoril še na mnogo vprašanj, ki jih bo nedvomno treba proučiti tako s stališča delitve kot samoupravnih odnosov. Prav gotovo to ne bo niti lahka naloga. Toda če smo doslej bolj ali manj deklarativno reševali probleme vračanja delavcev iz tujine, opisani konkretni primer in še nekateri njemu podobni terjajo temeljito proučitev vseh možnih problemov in zapletov, to pa ne za to, da bi uresničitev konkretnih pobud preprečevali, ampak zato, da bi jih uveljavljali in uresničevali skladno z našo dmžbeno ureditvijo. MILAN GOVEKAR V SREDIŠČU POZORNOST! DE UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVIT^ S tem da smo se družbeno dogovorili, da bomo živeli v socialističnem samoupravnem družbenopolitičnem sistemu, smo utemeljili poleg družbene lastnine proizvajalnih sredstev, plansko-tržnega načina gospodarjenja, samoupravnega odločanja na vseh ravneh družbenega življenja tudi načelo nagrajevanja po delu. To načelo je bilo dolgo časa pastorek našega zanimanja. Šele ko smo spoznali, daje nujna posledica tržnega t gospodarjenja reprodukcija nesociliatičnih odnosov v delitvi OD, smo posegli po orožju, s katerim bi se tem negativnim pojavom bolj ali manj uspešno postavili po robu. To orožje so bili samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Sporazumevati smo se začeli na tem področju šele tedaj, ko smo spoznali, da neenakosti, ki jih uzakonja tržni način gospodarjenja, ni mogoče odpraviti z nobenimi zakonskimi regulativi - ukrepi torej, ki bi odpravili negativne tržne težnje ob hkratnem očuvanju njegovih pozitivnih teženj. Urez teh pa ni napredka, ni vključevanja v mednarodno delitev dela itd., kar smo v preteklosti, ko tržnih zakonitosti nismo spoštovali, občutili na lastni koži. Ko smo rekli, da trg uzakonja neenakosti, smo mislili na to, da enak vložen trud - opazovan posamezno - praviloma ni enako družbeno priznan. Tržišče in njegove zakonitosti - in tudi zakonitosti neenakomernega tehnološkega razvoja -določajo različno družbeno vrednost enakih količin in kvalitet dela. Analitično opazovanje tržnih pojavov nas privede predvsem do dveh poglavitnih vzrokov te neenakosti. Prvič: tudi v isti dejavnosti, kjer so teoretične možnosti za pridobivanje dohodka enake, rezultati enakih enot dela niso enaki, ker so ene organizacije bolje usposobljene, organizirane in prilagojene za pridobivanje dohodka kot druge. To spoznanje ni novo, zapisal ga je že Marx v svoji definiciji zakona vrednosti, ko je dejal: „Ne glede na to, koliko dela je posamezen proizvajalec potrošil za proizvodnjo ene enote blaga, ne glede na to, kakšen je njegov individualni produkcijski delovni čas, se vrednost njegovega dela določi na trgu v družbi z ostalimi proizvajalci enakega blaga. Vrednost njegovega blaga bo odvisna od količine družbeno potrebnega dela, ki ga je opredmetil v proizvodu. To je zakon, ki vlada v blagovni proizvodnji, to je objektivna sila, ki deluje med blagovnimi proizvajalci - to je zakon vrednosti." In drugič: v stvarnem družbenoekonomskem življenju trg ne deluje samo po načelih zakona vrednosti. Zakon vrednosti je namreč v blagovni proizvodnji instrument stihijske delitve skupnega družbenega dela; njegovo orožje so cene. Prepustiti trg delovanju zakona vrednosti pomeni vrniti se v čas liberalnega kapitalizma - najbolj surove oblike kapitalizma - z vsemi njegovimi posledicami. Zato se vse moderne družbe borijo proti negativnemu delovanju tega zakona z zavestnimi družbenimi akcijami - planskim umerjanjem proizvodnje, mehanizmom cen, sistemskimi ukrepi in podobnim. Z delovanjem le-teh pa pride do nujne deformacije pogojev za pridobivanje dohodka. Te neenake pogoje pridobivanja smo hoteli, zanje smo se zavestno odločili, da bi onemogočili stihijsko delovanje zakona vrednosti. Na videz je vse lepo in prav. Toda: dohodek proizvajalcev v temeljni organizaciji združenega dela je v najtesnejši organski povezanosti s količino sredstev za osebne dohodke. Čim večji je, tem večja je tudi možnost za večje osebne dohodke. To pa pomeni nagrajevanje po uspehih poslovanja, ki pa, kot smo ugotovili, premalo upošteva obseg vloženega dela delavcev. In prav zaradi te objektivne neenakosti, ki nekatere delavce tudi v socializmu kaznuje, druge pa mimo njihove neposredne zaluge nagrajuje, delavski razred kot razred zahteva human princip nagrajevanja - nagrajevanje po delu. Kaj je definicija nagrajevanja po delu? Predvsem: za enako delo enak osebni dohodek! Vprašanje pa je: kako uresničiti to načelo, ko pa vemo, da pogojev pridobivanja dohodka ne smemo enako nagrajevati, ker bi potem prišli do novega absurda - nagrajevanja po delovnem času. Kaj potem pravzaprav hočejo delavci? Predvsem to: nagrajevanje po količini družbeno potrebnega dela v enakih pogojih pridobivanja dohodka, toda v našem socialistično plansko-tržnem gospodarstvu z neenakimi pogoji pridobivanja dohodka. Definicija je na videz zapletena, pomeni pa, da razlike v osebnih dohodkih morajo biti. Toda samo razlike, ki so posledica bolj učinkovitega, bo(j produktivnega dela ali, kot bi se izrazil Marx: od enakih količin individualnega dela mora biti bolje nagrajevano tisto delo, ki vsebuje več družbeno potrebnega dela. Definicija pa tudi pomeni, da razhke v osebnih dohodkih ne smejo biti pogojene z različnimi pogoji pridobivanja dohodka - s takimi pogoji, kakršni vladajo dandanes na našem socialističnem trgu. Vemo pa tudi, česa delavci nočejo: uravnilovke in nagrajevanja nedelavcev za nedelo. Gledano z druge plati, bi to pomenilo tudi naslednje: delavski razred se zavzema za načelo, da morajo uspešnejši in bogatejši sorazmerno več vlagati v svoj razvoj in razvoj celotne družbe, upoštevajoč pri tem, da si pri tem kot temeljne organizacije združenega dela in kot posamezniki objektivno prilaščajo del ekstra profita, ki jim ga prizna tržišče. To je zavestna družbena politika; iz nje pa izhaja jasna razredna težnja - zagotoviti čimbolj enak osebni dohodek za enako delo. Toda: koliko sorazmerno več morajo uspešnejši vlagati v svoj in družbeni razvoj? In - ali vsi enako bogati enako? Naš odgovor je: ne! Če bi slepo izvajali to zahtevo, bi negirali osnovno predpostavko nagrajevanja, ki smo jo zapisali v ustavo - delavcem gre iz dohodka toliko za osebno in skupno porabo, kolikor so s svojim tekočim in minulim delom prispevali k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela in celotnega družbenega dohodka. Kako ugotoviti ta njihov prispevek, ko pa ne moremo ponoviti zahteve po izenačevanju pogojev gospodarjenja, ki bi lahko postali enoten imenovalec - merilo za resničen „oči-ščeni" uspeh njihovega dela? Očitno je, dh se morajo delavci v združenem delu dogovoriti za neko merilo - merilo, ki bo skupini proizvajalcev z enako ali približno enako produkcijo povedalo, kaj je zanje normalen delovni uspeh. Ta normalen uspeh pomeni obenem v največji niožni meri na računski, teoretični način očiščen rezultat poslovanja vseh različnih pogojev za pridobivanje dohodka. Za določitev tega uspeha pa so potrebna merila -ne za vse enaka in od nekoga predpisana - temveč samoupravno dogovorjena v samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. V gradivu, ki ga je kot pripomoček za novo sporazumevanje izdelal center za sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri republiškem svetu ZSS, smo predlagali nekatera takšna merila - kazalce: dohodek na zaposlenega, družbeni proizvod na zaposlenega, celotna akumulacija na zaposlenega, celotna akumulacija na poprečno angažirana poslovna sredstva in podobno. Tako razmišljamo v naših sporazumih in v tej smeri tudi izgrajujemo programsko zasnovo sporazumevanja. Marsikdo nam lahko pri tem očita površnost, poenostavljanje in nepoznavanje raznolikosti sil, ki na trgu vplivajo na oblikovanje višine dohodka temeljne organizacije združenega dela. Vemo, da vseh pogojev ni mogoče povsem eliminirati in bržčas nikoli ne bomo našli dovolj preciznih meril, s katerimi bi lahko otopili delovanje vseh sil. Zato tudi ne vztrajamo na absolutnem načelu nagrajevanja po delu za enako delo enak osebni dohodek, temveč pravimo: za približno enako delo približno enak osebni dohodek. Dobro se tudi zavedamo, da s kolikor bolj možno natančno opredelitvijo „pravične“ količine sredstev za osebno in skupno porabo v dohodku problem nagrajevanja po delu še ne bo rešen. Ta problem se nadaljuje na področju, na katerega sindikati in drugi družbeni dejavniki praktično še nismo dovolj posegli - to pa je področje interne delitve. Na tem področju pa se pojavljajo novi problemi: kriteriji za merjenje vrednosti dela posameznika, da bi določili njegovo udeležbo v delitvi. Vendar pa se tudi tu premika. Za določitev globalnega razmerja med osebnimi dohodki posameznih delavcev - ne za določanje njihovih osebnih dohodkov - bo kot orientacija služika dogovorjena oziroma družbeno ocenjena vrednost tipičnih skupin poklicev oziroma delovnih mest. Pripravlja pa se tudi ovrednotenje težavnosti delovnih razmer, katerih merjenje in proučevanje opravlja znanstveni inštitut. Z izdelavo teh kriterijev bo torej samoupravno sporazumevanje storilo korak dalje. S tem bo odprlo novo stran v sporazumevanju, kjer se prične tudi že interna delitev. To še ne-bodo merila, ki bi opredeljevala konkretno višino delavčevega osebnega dohodka, temveč le merila, ki bodo to višino uokvirjala, upoštevajoč doseženi dohodek in produktivnost dela. Njegov zaslužek pa bo odvisen od njegovega dela, in to po merilih, ki jih bo določal samoupravno on sam skupaj s svojimi delovnimi tovariši v internih aktih temeljne organizacije združenega dela. Rekli smo: delavci nočejo uravnilovke in nagrajevanja za nedelo. Zakaj pa potem sindikalna lista, ki določa enake ali skoraj enake pravice delavcev ne glede na rezultate gospodarjenja njihove organizacije združenega dela in njihove osebne dosežke? Zato, ker vsi osebni dohodki in osebni prejemki niso enako „težki“. Že na prvi pogled vidimo, da jih lahko razdelimo na „direktne“ osebne dohodke - tiste, katerih velikost je neposredno odvisna od količine in kakovosti dela posameznega delavca, ter na tiste, ki od teh prvin niso odvisni. V pogovornem, jeziku imenujemo prve osebne dohodke „iz dela", druge osebne dohodke „ob delu". Regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine in drugo so prejemki, ki s pridnostjo pri delu nimajo pravzaprav nobene zveze, ker je bila pridnost nagrajena že drugje - v osebnem dohodku. Sindikalna lista enotno ureja tudi dodatke za težje delovne 'razmere, ki izhajajo iz drugačne razporeditve delovnega časa, kot je v navadi: dodatke za nočno delo, nedeljsko delo, praznično delo in deljen delovni čas. Poleg tega ureja tudi prejemke, ki bremenijo materialne stroške (kilometrine, dnevnice, regres za prehrano), najnižji osebni dohodek, obseg sklada: skupne porabe, sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje itd. Če bi kdo vprašal, ali smo s sindikalno listo uspeli, lahko odgovorimo: da, sindikalna lista je zelo uspela, čeprav vseh omenjenih pravic še vedno ni povsem uravnovesila. Še -vedno so nekatere pravice danes v razponih, druge pa omejene le z zgornjim limitom. Toda uspela je zato, ker je te pravice in iz njih izvirajoče prejemke potisnila v socialistično sprejemljive meje. Ne dogaja se več, da bi nekdo dobil za dopust samo zelje, znanec čez cesto pa sam# meso. In kaj je njen največji uspeh? To, da je ta demokratično sprejeti dokument bolj spoštovan kot marsikateri zakon, da ta dokument potrjuje, da smo krenili po pravi poti, ko smo se odločili, da bodo v samoupravnem socializmu urejali naše življenje samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ki so jih sprejeli tisti, ki so temelj naše družbe - delovni ljudje. Daleč smo od tega, da bi trdili: sindikalna lista je popoln dokument brez pomanjkljivosti. Še so pomanjkljivosti -nismo še uspeli zajeti vseh pravic, tudi nismo uspeli, kako naj se te pravice uresničijo ob posazmenih pojavnih oblikah dela - teh pa je nešteto. Toda to je stvar njenega izpopolnjevanja. Prav zavoljo tega težko razumemo očitke na,tak način dogovarjanja. Očitajo nam, da ni dobro za druge, kar je dobro za Slovenijo. Pravijo, da so interesi v naši širši domovini tako različni, da bi pravice v sindikalni listi dobile nesprejemljiv razpon. Odgovarjamo jim: seveda, če bi vnesli vanjo projekcijo dejanskega stanja; potem bi odpravnina izgledala takole -najmanj nič, največ pa~47 osebnih dohodkov delavca, ki gre v pokoj! Ali je tako prav? Sicer pa: zakaj ne vprašamo za mnenje tiste, ki s svojimi rokami in s svojo pametjo ustvarjajo denar? ! MARJAN ZUPAN Objektivno vrednotenje samoupravnega sporazuma, ki ga je kot prvega iz gospodarstva komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije na svoji seji dne 30. julija 1974. leta priznala kot skladnega z.ustavo in ustreznim zakonom in primernega za usklajevanje z drugimi samoupravnimi sporazumi, je še zlasti pomembno iz naslednjih razlogov: - njegove vloge kot ustreznega vsebinskega vzorca; - možnega vedenja, pri razporejanju dohodka posameznih udeležencev in - kakovostnega prispevka delovanja vsebine sporazuma za oblikovanje medsebojnih razmer med delavci ter za dvig vseh izraznih oblik smotrnosti v poslovanju udeležencev. Če našo oceno sporazuma razčlenimo po navedenih razlogih, se moramo ob ocenjevanju njegove vloge kot ustreznega vsebinskega vzorca ob njegovih pozitivnih prispevkih (prelom z miselnostjo, da se lahko razporeja le čisti dohodek, da je treba pri razporejanju dohodka nujno izhajati iz neke mase kalkulativnih osebnih dohodkov; uveljavitev analitične ocene delovnih mest na tako nevralgičnem mestu, da bodo ustrezni samoupravni organi in strokovne službe prisiljene uresničevati to težnjo sporazuma, opredelitev delavčevih pravic in dolžnosti pri delitvi dohodka v celoti) soočiti tudi z nekaterimi njegovimi pomanjkljivostmi. Tu mislimo predvsem na nedorečenost glede konkretnih smernic vrednotenja minulega dela posameznikov (seveda zgolj in le prek živega dela), še bolj pa na pomanjkanje določitev nimi dohodki tudi ob enakem norih1 dohodku,, medtem ko je ta rast pri naj nejših le nekje na ravni 40 % od odstopi večanja življenjskih stroškov. Nesporazumi pri izračunih razporejat#, hodka, ki bi lahko nastali glede nagi*, jencev, štipendij in osebnih dohodkov i2! ) nepravnih razmerij v delitvi, bodo ntorf nedvomno odpravljeni z ustrezno metod® že v prvi polovici meseca septembra. Tudi v obrazcu iz 5. člena se bo f1 skupna komisija posluževati dostopnih ^ številk, saj le-te lahko v precejšnji meii^ rajo prizadevanja udeležencev za boljše 8® darjenje. Naj ob tej točki razpredemo za® misel, po kateri je za oblikovanje sam1 Ijavske zavesti delavca bolje, da sp1 0® dopušča nekajodstotni realni prostor dovanja dovoljenim osebnim dohodko®1 _ da je meja dovoljenih osebnih dohodi sporazumu tako zaostrena, da je udel® . skoraj prisiljen v popolni meri izkoristil* | D ner hial itial pravico. Sama merila za oblikovanje najvišjega ® ye( Ijenja bruto osebnega dohodka so posta morda (2 %-3 %) nekoliko preohlapno, se srečujemo z ugotovitvijo, da ,.popravi)® iš kvalifikacijskega količnika deluje k zn! dovoljenega zneska, in z dejstvom, da f i janski izplačani znesek najvišjega osa dohodka pogosto predmet moralno-pol' , razprav v sami organizaciji. Čeprav so razmerja motivacijske nadl m ena od 5 temeljnih vrst medsebojnih f3*' Ocena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanj1 dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu SR Slovenije namena in načina združevanja sredstev po načelih vzajemnosti ter kriterijev za pomoč organizacijam, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave. Medtem ko glede razširitve problematike vrednotenja minulega dela že obstajajo nekateri predlogi (za njih realizacijo bo potrebno morda spremeniti nekatera določila sindikalne liste), pa je bila v razpravah o pomoči organizacijam v gospodarskih težavah večkrat omenjena osebna in kolektivna odgovornost posameznih na vseh ravneh - od delavca do tistega, ki daje včasih politično podporo neustrezni investiciji. Ob tem se pojavljata še dve dilemi: — v katerem sporazumu naj najdejo svoje mesto delavci TOZD in OZD z več panogami (naj se ravnajo po panožnem, teoretično pravilnejšem načelu ali po ..podjetniškem", krvnem, načelu nujne solidarnosti); - nasprotje med politiko inflacije in vzgajanjem delavcev na vseh ravneh v resnične samoupravljavce, nosilce smotrnejšega gospodarjenja. Druga od dilem dobiva prav na področju razporejanja dohodka nezaželeno usmeritev. Nedvomno bo pozornost kritikov sporazuma osredotočena na ekonomske posledice razporejanja dohodka, saj delitev dohodka v sporazumu z blizu 60.000 zaposlenimi prav gotovo lahko bistveno vpliva na (ne)realizacijo ciljev družbenoekonomske politike v republiki. Kdor podrobno sledi vsebini členov (denimo 6.) sporazuma, bo uvidel, da ob spoštovanju sporazuma ne sme priti do kršitve splošnih razmerij v delitvi družbenega proizvoda na področju SR Slovenije. Ta obveznost bo morala biti - ob nekaterih neznankah v obrazcih iz členov 4, 5 in 14 -letos še zlasti poudarjena. Ob analizi obrazcev iz 4. člena lahko vidimo pomemben vpliv števila pogojnih ur in podra-žitvenega količnika. Sami instrumenti samoupravnega sporazuma omogočajo sicer skupni komisiji, da ne glede na omejitve iz družbenoekonomske resolucije pravilno usmerja delitev, vendar bo glede na veliko število podpisnic izredno težko delovati diferencirano po posameznih udeležencih, kar lahko v največji meri prispeva k realizaciji ciljev sporazuma. Vseeno lahko pričakujemo objektiven dvig kvalifikacijskega količnika pogojnih enot enostavnega dela za kakih 15 %, kar bo narekovalo skupni komisiji dolžnost, da se le delno (morda 3 %-4 %) posluži pravice uporabe podražitVe-nega količnika v letu 1974. Ostro pa bo treba v skladu ,s sanacijskimi določili 78. člena stopiti na prste kreatorjem nerealiziranih sistemizacij, pripravljenih samo zato, da bi pridobili pravico do večjega deleža osebnih dohodkov v delitvi. Samo vključevanje podražitvenega količnika v obrazec je ustrezen način vključevanja dinamičnega aspekta v delovanje obrazca, pri čemer je srž njegove vključitve v ideji, da so udeleženci pri enakem dvigtl življenjskih stroškov in dohodka v primerjavi z izhodiščnim obdobjem upravičeni obdržati realno enaka razmerja v delitvi Na drugi strani pa se pravica do večjega nominalnega zneska v delitvi hitreje povečuje udeležencem s podpoprečnimi oseb- med delavci, so v neposrednosti svojih tako pomembna, da ne moremo mim0 ■ sporazuma tudi s tega stališča. Tu lahko presodimo, da je nov kon®ej? moupravnega sporazumevanja (in Sp°™ gradbeništva mu zvesto sledi) z uveljavil* analitične metode ocenjevanja popreč lovnih učinkov poprečnih delavcev na1 delovnih mestih (le tako smemo razuiti6*!^ tivna razmerja iz 14. člena) podal P° ,( okvire medsebojnim razmerjem delavce®, ^ litvi osebnih dohodkov. Ob relativnih ra* J ^ pa se je potrebno upreti razlagam, da sjJ,|rile tivna razmerja med teoretičnimi lovnih mest že tudi element določanja 0^(j. dohodkov posameznikov. Take razlag®.,(.° vzdržne, saj so osebni dohodki v P.rfM odvisni od doseženega dohodka, v drUg1^.^ gibanja življenjskih stroškov, kar PovZf%0i]i so osebni dohodki v jugoslovanskih raZ ^ še vednn sestavlieni iz ..socialnega" P* ^ rb še vedno sestavljeni iz ..socialnega" nostnega" dela. Če analiziramo instrumente spora* stališča pospeševanja smotrnosti v PoS,4‘. udeleženca, lahko ugotovimo, da prek * afJ — nosilca interesa gospodarjenja sp°“ |torij večjo proizvodnost in donosnost. Sam 3,5 ji v letu 1974 (ob podražitvenem količnik .IJ1 izdelan tako, da za pogojnega enostav® ^«1! lavca zagotavlja udeležencu mesečih3, ®jp tično le 1.663 dinarjev bruto ali približa dinarjev neto, od tu naprej pa delavec . vsako nadaljnjo enoto dohodka le še hj t enote kot sredstva za bruto osebne d® 'tč Ko udeleženec začne ustvarjati izredno ugodnih tržnih razmerah, L, vsako nadaljnjo enoto sredstev za brut° ]' dohodke ustvariti kar 4 enote dohodk®^ .•:% se njegov interes za ustvarjanje nadaljni dohodka nikoli ne konča, obenem Pa^|f počasi oblikuje občutek za smotrnost, Možnost povečanja osebnih dol1®. skladu z rastjo proizvodnosti je za 0 2/U(] gradbeništvu še toliko bolj pomembna velikega povpraševanja.po delovni siljn ^ rth popoldanskem trgu, kar bi ob omej613 |#,Dl popoldanskem trgu, nostih oblikovanja osebnih dohodkov združenem delu vodilo k stagnaciji ah zadevanju proizvodnosti. . /r 1 Tudi 8. in 17. člen sta s svojo vsebih^Jpl) vodili k smotrnemu gospodarjenju, pa bomo lahko zabeležili zaželen® Mri šele ob urejenem stanju na trgu rep , -skega materiala. . š Kot zaokroženo oceno sporazu^^i riie. podamo mnenje, po katerem jc spo^ redil pomemben korak na podr® 1 upravnega sporazumevanja v sekunda* njegovi sestavljavci pa bodo morah y ijrilo navedene pomanjkljivosti, vgrajeva,(, razum drugi sporazumi, dikatov, da :ne pomanjKtjivostt, vgrajv- pF, ustrezne elemente, ki jih sporazumi, ob tem pa je prav ' store vse za odpravo institucionalnih pomanjkljivosti proces samoupravnega sporazumeva' Predsednik komisije za samoupravnih Slovenije . ■azumevanl3 MIRAN MlKMj izvršnega^^ presojo sporazud1 »pora**" , V SREDIŠČU POZORNOSTI C J^OTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE iiUDl in POČITNICE jan? ois? ieJ" z3ni, no«! delavec, kaj je sploh to? ^tevjlnim dijakom in študentom, ki so se - že po tovarniški tradiciji - v se je zdelo, da je najbolje, če si na vprašanje iz naslova. počitnicah zaposlili v Saturnusu, kar sami odgovore r°či avgustovski dnevi se sicer zde popreč- l0witiai-U ^e*ovnemu človeku edinole primerni za na- uiakan- Je v morju ali za posedanje v hladni senci z 0dk'|j^im Pivom v rokalr, toda ... so tudi dmgačni e|ež;fr.Je’ ^i lahko rekli. Predvsem tisti, ki še vedno ' 113 c'e^ovn^1 n”165!!!1 in čakajo na „svoj g3WU/eK'- ^°’ tokrat ne bi govorili o njih, tem-‘' c bi dali besedo tistim mladim ljudem, ki se iceP . iot',1 Dj, torei ne „delajo“ v običajnem po-‘Jeit^^cle, vendar le niso vsega poletnega po-e časa namenili za oddih, razvedrilo, po- Je in druge sončne mladostniške užitke. ^terjt^ ■''h pač že je ... Dali smo besedo ne- 1 Strupih mladincem, ki so se vsaj za mesec dni a nav” bodo šli na delo v tovarno. Tam jim ^ufftudg^ Pravijo „praktikanti“ ali kar na kratko Vfivi ntie '■ Dobro, ne mislimo se opletati z na- ^ iUdje nas je zanimalo, kako so se mladi iDnj t C' ZakaJ so sploh šli delat v (zanje) neznane tovarni, kako so sprejeli delavce in o p razmere in kaj nameravajo napraviti s no ■ | ^ °bljenim počitniškim zaslužkom. Prav- d^Nj, SlTl0 inieli pripravljeno celo kopico vpra- 1 smo •0d^je Razmišljali, kje bi lahko dobili pri delu (je u mladih „dopustnikov“, smo se pa ^na ljubljanski Saturnus, kjer vsako po- iilil^ktoStežaj 0(tpro vrata študentom in dijakom. * je k*Ca kab°vskega sektoija Karla Novak 'pL »Mladm naravnost povedala: 3lj*T0bili ža C1 Prav dobro vedo, da bodo pri nas ^eti ; b°slitev v počitnicali, to je že tradicija! * V^Q lei0 ^a 86 tega prav dobro zavedajo, saj is,Tl'Cl trpk Padejo trkat na vrata, ne da bi nam C#'H ba H'i;— -- - - \ bajati razpise v časopise ali kaj po- koristi ima Saturnus od prakti- e^Hbidobu Sni° vprašali, da bi osvetlili tudi ta, i l',fh'lv Pravih ^°m0b nam ie zel° dragocena, če- '“d/^tih. p'Dnia delajo ne na pomožnih delovnih i -j-Krv. na *„ j. i.,. _ ________________________________________________________________________________________________________________________j, m nN ^t po”] - 5 ^ lumvv/ nji-jtvzv dP^V^ siemo na letni oddih večino delavk. V °rie • ‘‘6 bnaj° tudi one otroke, ki bi radi na škS. ^te jp, ^am’ kako pri vas sprejmete prak-^V^iprei •• ° P°tem ravnate z njimi? “ jih Se m Popravimo popoldanski seminar, Sa,v. r*3nimo S nodietiem niponvr> zoorln- oi%' samoi,n 1?° S Podjetjem, njegovo zgodo-l^|fji^.0stj° nnPravJianiem in — še prav posebej s ^ L D'b’ da ^ 5e^U- Navsezadnje ne smemo po-elovna organizacija z zaposlitvijo praktikanta naloži na pleča veliko odgovornost. Kaj, če se tak.mladinec ponesreči? Dobro, zaenkrat je bilo pri nas vse v redu, vendar previdnosti nikoli ne more biti dovolj. Sicer bi bilo bolje, da vprašate njih same, kako ravnamo z njimi in kako se počutijo v Saturnusu. Le nekaj ... pri nas je sprejemanje praktikantov na delo med počitnicami že dolgoletna praksa, zato imajo naši delavci in mojstri veliko izkušenj, kako je treba z njimi ravnati. Prav zato bi si upala trditi, da so pri nas zadovoljni, čeprav priznavajo, da delo nikakor ni lahko. Nekaj bi pa le vprašala: kaj je bolje, da se mladi med počitnicami zaposle - vsaj toliko, da spoznajo delo v tovarni — ali da se potepajo? Mislim, da je počitniško delo del vzgoje!“ Tako - šli smo na potep po tovarni. Mladih sogovornikov ni bilo treba pretirano iskati, saj jih je po vseh oddelkih lepo število. Danilu Strupihu je bilo videti, da mu kljub monotonemu delu ni zmanjkalo dobre volje in besed ni bilo treba „vlcči“ iz njega: ,.Hodim na šolo za poklicne fotografe. Imam šestnajst let in sem doma iz Ljubljane, z Viča. Zakaj sem šel delat? Če povem po pravici, nisem natančno vedel, kaj naj bi počel med počitnicami. Zakaj bi se dolgočasil, sem si rekel in se oglasil v Saturnusu. Navsezadnje me zaradi meseca dni ali kaj več dela še ne bo konec mar ne? “ se je nasmejal, kakor bi hotel reči, da tako zelo naporno pa delo spet ni. L'4 Ivan Andročec „Moram reči, da sem z delom kar zadovoljen. Delavci so nas v redu sprejeli medse,, tako da pravzaprav ni občutiti nobenih razlik med rednimi in nami, praktikanti. Sploh nas ne gledajo zviška in še manj mi njih.“ „Zanimalo nas je, koliko računa, da bo zaslužil in kaj bo počel z denarjem? „Natančno ne vem, kakšen bo zaslužek, kar je odvisen od učinka vse skupine. Redni delavci že vedo, vsaj od—do, mi pa nimamo nobenih primerjav za' računanje. Nimamo občutka ... No, saj to bo šele moja prva plar^a ... Načrtov pa še ^imam, vsaj ne bolj natančnih, kaj bom z denarjem. Najprej moram videti, koliko ga bo, potem pa že ...“ Ivan Andročec je bil nekaj starejši — osemnajst let - in je prišel iz poklicne grafične šole. Bil je zanimiv sogovornik, ker ni bil novinec v tovarniškem delu, kakor večina njegovih vrstnikov, temveč so letošnje počitnice že četrte, ko se je zaposlil: „Če povem po resnici, bi raje delal v Avto-montaži, ker sem bil tam že prejšnja leta in mi je bilo delo všeč. No, ker letos nisem dobil prostora pri njih, sem prišel v Saturnus in ni mi žal, čeprav me sprva- ni preveč vleklo. Delo ni pretežko in tudi ne preveč monotono, ker sem šofer. Pravzaprav prevažam transportne vozičke iz oddelka v skladišče in nazaj. Najbolj zabavneje kljub vsemu v polurnem odmoru, ko se zberemo prijatelji, izmenjamo novice ali pa udarimo malce nogometa na dvorišču. Drugače pa moram reči, da delovni čas še kar hitro mine, čeprav je zjutraj vstajanje pred šesto malce nerodna stvar in so zadnje ure poti drugi precej vroče. Da, avgustovska vročina nam pa res — razen popoldne na kopanju — nič kaj dobro ne dene. Za razpored denarja imam pa že natančen načrt. Lep delež bo šel za šolske knjige in druge potrebščine - saj veste, da je vsako leto dražje — kar bo pa ostalo . .. bom videl. Zapravljati že ne mislim, ker vem, kako sem ga zaslužil. ..“ Vero Horvatič smo najprej vprašali, če že ima kakšne „izdelane“ načrte v zvezi s svojo plačo. „Z dekleti je po navadi tako, da znajo denar bolje obračati kot fantje. Kako je z vami, potrjujete to pravilo ali ne? “ „Ne vem, kakšne načrte imajo kolegi, ki delajo v našem oddelku in drugje. No, sama sem že nekaj razmišljala, seveda, saj to sodi k odločitvi, da bom šla delat v tovarno. Najprej bodo na vrsti šolske knjige, nato bodo sledile nekatere malenkosti ... Bolj podrobno mi pa ni treba povedati, mar ne? “ Vera je doma iz Zadobrove pri Ljubljani, stara je sedemnajst let, letos pa bo šla v 4. letnik srednje gradbene šole. „Moram povedati, da bom delala v Saturnusu res samo mesec dni. vendar sem bila že pred tem na praksi — tudi mesec dni — na terenu. Geodezija me zelo veseli in bom šla verjetno prihodnjo jesen ha fakulteto. V Saturnus sem prišla zato, ker je tu zaposlena moja mama, in mi je že prej povedala, kaj bom delala in kakšne so razmere v podjetju. Slišala sem, da je veliko primerov, da otroci delavcev hodijo na prakso v Saturnus. To se mi zdi kar v redu in lahko rečem, da zdaj mamo lahko drugače razumem. Priznam, da me jc sprva morala malce pregovarjati vendar mi zdaj ni žal. Morda je bilo le prva dva dneva bolj žalostno, ker nisem nikogar poznala in smo sc tudi v odmoru bolj Vera Horvatič Dejan Perovšek gledale kot pogovarjale. Potem je šlo hitro na bolje, še celo pa takrat, ko sem povedala, da tudi moja mama dela v Saturnusu. Ne, z mamo sva v različnem razporedu, tako da ne hodiva skupaj na delo ...“ Od vseh mladih, ki smo jih srečali na delu v Saturnusu, je bil Dejan Perovšek najmlajši -komaj petnajstletnik. Doma je z Viča iz Rožne doline, po vsem videzu iz dobro situirane družine, tako da ne bi mogel govoriti, kako ga je stiska pognala na delo, čeprav samo v počitnicah ... „Smo prav uganili? “ ,.Pravzaprav res. Oče je inženir, vendar moram povedati, da je tudi on v mladih letih hodil na prakso v tovarno, tako da zdaj samo ..nadaljujem tradicijo". Letos sem v tovarni prvič, kot delavec namreč, sicer pa sem jih že veliko videl od znotraj. Me pač veseh, ker študiram strojništvo na srednji tehnični, kasneje bom pa morda šel na fakulteto. Vsaj prvo stopnjo ... Če mi je nerodno zaradi kolegov? Sploh ne! Res je, da nas je šlo delat čez počitnice iz razreda bolj malo — morda štirje ali pet — vendar se s prijatelji lahko dobim kasneje, popoldne, na kopanju. Le mama pravi, da me zdaj, po novem, ni nikoli doma .. . Zaslužek bo menda kar v redu, tako da bo šlo nekaj na hranilno knjižico, nekaj pa kot prvi delež za motor." Zanimivo je, da je tudi Dejan imel nekaj pripomb na „prva dva dneva", vendar je sam priznal, da se mlad človek lahko zelo hitro privadi na novo okolje. Zanimalo nas je še, kaj bo povedal o „svojih“ praktikantih oddelkovodja Janez Turk: „V Saturnusu sem že devetnajst let in kar pomnim, smo jemali praktikante. Je pač tako, da imamo ravno čez poletje največ dela in bi nam hudo narobe hodilo, če ne bi napolnili praznine z mladimi. Res nam veliko pripomorejo, da delo normalno teče. Vedeti je namreč treba, da gre pri nas največ za dela v liniji, kjer se vsak številčni primanjkljaj hitro pozna. Mislim, da se pri nas kar dobro počutijo, saj je velika večina takih, ki pridejo spet prihodnje poletje ali celo večkrat. Zanimivo se mi pa zdi, da se za delo k nam prijavljajo največ fantje, čeprav je delo pretežno žensko. Naj povem, največkrat je delo tako, da zahteva sorazmerno enolične in ponavljajoče se gibe. V takem so dekleta kot doma, fantje pa kaj kmalu začnejo razmišljati, kako bi se dalo napraviti drugače. No, potem me prosijo, če jih vsaj za nekaj dni dam drugam .. Janez Turk se je kaj zgovorno nasmejal: „Fantje so pač taki! Saj jih imamo dobro preštudirane, vendar oni ne vedo, da imamo zanje že vnaprej pripravljeno zanje primerno delo. Če je le mogoče... Sicer pa moram reči, da so vsi letošnji praktikanti pridni delavci in da smo vsi zadovoljni No, drugo leto se bomo menda pa spet srečali. Vsaj z večino od njih!" IGO TRATNIK z KAKO V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA V MISLINJSKI DOLINI URESNIČUJEJO DOLOČBE »SINDIKALNE LISTE««?____________________ Še zmeraj nekatera nerazumljiv a odstopanja Služba družbenega knjigovodstva je zaprosila za podatke, kijih je potrebovala pri pripravi analize o uresničevanju sindikalne liste, vse temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela, tudi s področja negospodarstva, žal pa so le štiri negospodarske organizacije združenega dela odzvale prošnji. Tako so prvič lahko ugotavljali uresničevanje določb sindikalne liste le v gospodarskih organizacijah združenega dela. Kar zadeva najnižji osebni dohodek, je v obdobju januar-maj na območju občine Slovenj Gradec 25 zaposlenih (v gradbenem podjetju in v Tovarni meril) prejelo nižji mesečni osebni dohodek, kot ga določa „sindikalna lista". V več organizacijah združenega, dela pa je bil najnižji mesečni osebni dohodek le za malenkost višji od tistega, ki je določen s sindikalno listo za polni delovni čas in za normalni delovni uspeh Večjih odstopanj tudi ni pri izplačevanju nadur, dodatkov za delo ob nedeljah ter praznikih pa za deljen delovni čas. Tudi dnevnic ne izplačujejo v višjih zneskih, kot jih določa sindikalna lista. Precej različno določajo v organizacijah združenega dela v Mislinjski dolini terenski dodatek ter nadomestilo za ločeno življenje, prav tako pa tudi stroške za prevoz na delo in z dela. Sicer pa v dveh organizacijah združenega dela (veterinarska postaja in gozdarstvo in lesna industrija) priznavajo za regres za prehrano med delom več kot 100 dinarjev na zaposlenega na mesec. V petih organizacijah združenega dela in sicer v Tovarni meril, Industriji delovnih zaščitnih sredstev Prevent, Tovarni usnja, Kolinski -TOZD Slovenj Gradec in v Gostinskem podjetju Pohorje, pa izplačujejo mesečno manj kot 100 dinarjev regresa za prehrano na zaposlenega. Največja odstopanja od sindikalne liste pa je mogoče ugotoviti pri nagradah učencem v gospodarstvu pa tudi pri odpravninah in nagradah ob delovnih jubilejih Kar pet organizacij združenega dela je na začetku leta izplačevalo vajencem nagrade v prvem letu učenja po 150, 200, 250, 350 oziroma 450 dinarjev. Pri teh organizacijah združenega dela, in sicer pri Brivsko-frizerskem salonu Maja, Mene Celje - TOZD Slovenj Gradec in Kolinska Ljubljana -TOZD Slovenj Gradec, pa so nagrade za vajence v tretjem letniku nižje, kot pa jih prejemajo varjenci v nekaterih organizacijah združenega dela za uk v prvem letniku. Razlike v nagradah vajencem so več kot očitne in nesprejemljive. Od 16 organizacij združenega dela s področja gospodarstva do konca maja letos kar v devetih niso porabili niti dinarja za strokovno izobraževanje, v šestih pa manj kot 1 % od bruto osebnih dohodkov. Kar zadeva regres za letni dopust, so se v petih organizacijah združenega dela odločili za najnižji regres (600 din), v štirih pa za najvišjega (900 din). Precej različno v organizacijah združenega dela izplačujejo tudi odpravnine delavcem ter nagrade ob delovnih jubilejih Iz analize o uresničevanju določb sindikalne liste v gospodarskih organizacijah združenega dela na območju občine Slovenj Gradec pa sledi še ena ugotovitev: zaposleni v kmetijskih, trgovskih in obrtnih delovnih organizacijah niso v enakem položaju z zaposlenimi v drugih gospodarskih dejavnostih, saj prejemajo nižja nadomestila, regrese in druge prejemke kot-drugi zaposleni, kar je predvsem posledica položaja kmetijstva, trgovine in obrti. (An) - NA LINIJI 323-554 VELENJE Na zadnjih sestankih po samoupravnih delovnih skupinah so zaposleni v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje na predlog predsedstva osnovnih organizacij sindikata tega kombinata 'razpravljali o predlogu sporazuma o pravilih finančnomaterialnega poslo- vanja konference osnovnih organizacij sindikata, o predlogu spremenjenega pravilnika o poslovanju blagajne vzajemne pomoči ter o predlogu pravilnika o pogrebu članov kolektiva kombinata. (vš) MINI INTERVJU VIKTOR ERŽEN, PREDSEDNIK KRANJSKIH SINDIKATOV DOBRO PRIPRAVLJENI NA KONGRES „Čeprav smo se časovno nekoliko „odmaknili“ od sprejema republiške in zvezne ustave in so mnogi prepričani, da je s tem že vse opravljeno, ostaja za sindikate v naši občini tudi poslej osrednja programska naloga dosleno uresničevanje ustavnih določil o združenem delu. To, kar ustava še posebej poudarja, da je treba delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela dejansko omogočiti neposredno odločanje o ustvarjenem dohodku, da se ob tem krepi zavest, da je njihov položaj mogoče izboljševati le s povečanjem produktivnosti dela z različnimi oblikami poslovnega sodelovanja in interesnega povezovanja, bodo morale naše osnovne organizacije doseči za vsako ceno.“ To je bila le ena od osrednjih ugotovitev Viktorja Eržena, predsednika občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ko smo se pred dnevi pogovarjali z njim o delu kranjskih sindikatov v predkongresnem obdobju. Takole je pripovedovat „Med akcijami, ki se jih bomo lotili med prvimi, naj omenim nujno potrebno usklajevanje letošnjih gospodarskih načrtov organizacij združenega dela z družbenoekonomskim načrtom občine za leto 1974. Izkušnje so nam pokazale, da smo se zadnja leta premalo dogovarjali o tem, da moramo ne glede na interese posameznih podjetij gospodarsko politiko občine oblikovati enotno in v okviru nje tudi reševati vse P'® bleme. Tega, da bi vsak načrtoval zase, gotovo ne bomo mogli več pustiti. Kot dokaz za to, da se bomo morali dogovarjati, naj ometi1' med mnogimi en sam značilen primer. Zadnja leta nas posebno sP visoka stopnja zaposlovanja, vemo pa, da bi hkrati s tem morala naraše tudi produktivnost, toda v praksi je vse drugače. Naše delovne orgajj zacije intajo še vedno preveč polkvalificiranih ali nekvalificiranih “ lavcev, občutno pa jim manjka kadrov z višjo in visoko izobrazbo, tem, kaj storiti, tako v organizacijah združenega dela kot v občini, h1 morali tudi čimprej začeti dogovarjati. Sindikatu smo že predlagali P katere spremembe k sprejetemu družbenemu dogovoru o kadrov politiki v občini, predvsem tistega dela, ki zadeva vprašanja zaposl vanja." t Kot povsod, tudi v naši občini sindikatu pripisujemo poseben potf uveljavljanju delegatskega sistema. V občinskem zboru združenega o6 je zdaj vključenih veliko število novih delavcev, zato bomo morali P, skrbeti za stalne oblike njihovega izobraževanja. Že takoj po dopust bomo organizirali za delegate v TOZD prve seminarje, saj se zavedali1 da je ta čas ena izmed naših najvažnejših nalog, da jih čimprej seznani z njihovo vlogo in dolžnostmi pa tudi z vprašanji, o katerih bodo zboru združenega dela sprejemali odločitve in jih potem posredov delavcem v njihovih podjetjih. Jeseni bomo, kar je še naša dolgol® ( praksa, organizirali še sindikalno politično šolo, „nadaljevati“ pa na^ ravamo tudi s seminarjem za člane samoupravne delavske kontrol® organizacijah združenega dela. d ,,V okviru gorenjskih občinskih sindikalnih svetov smo se tudi dogovorili, da se bomo predkongresnih priprav lotili kar se da zavzet0 temeljito. Tako smo že pregledali ključe za sestavo delegatov za kol# ZSS. Sindikati v Kranju pa smo izdelali tudi poseben delovni prograb1 predkongresno obdobje. Tako bomo na zborih delovnih ljudi v med drugim organizirali razpravo o družbeni vlogi, nalogah ter org3 ziranju sindikatov in zveze sindikatov. In ker smo v Kranju tudi v p# uresničili vse sklepe 4. konference slovenskih sindikatov, sem prepti0 . da bomo uspešno opravili tudi priprave na novembrski kongres RS ZS Ustava postaja samoupravna praks Nadaljevanje s 1. strani janje naših skupnih potreb, smo v začetku letošnjega julija na sestanku delegatov osnovnih organizacij sindikata sklenili, da bomo ustanovih krajevno konferenco zveze sindikatov, ki bo, pač zavoljo tega, ker nima statutarne yeljave, nekakšen posvetovalni organ, hkrati pa naj bi bila koordinator vse naše dejavnosti in pobudnik prizadevanj za dosledno uveljavitev oblasti delavskega razreda." Na ustanovni konferenci so najprej govorili o dosedanjih izkušnjah sodelovanja medvoških sindikalnih organizacij. Že več kot pet let so se predsedniki izvršnih odborov sestajali in se dogovarjali o,skupnih akcijah, denimo o referendumu za združitev delavskega in kmečkega zavarovanja, o krajevnem samoprispevku in o solidarnostni stanovanjski gradnji, o enotnem regresu v vseh organizacijah združenega dela in o graditvi novih športnih rekreacijskih objektov. „Izkazalo pa se je, da taki občasni sestanki, ki smo jih sklicevali na pobudo sindikalnih delavcev v naših največjih organizacijah združenega dela, ne zadoščajo več", je dejal inž. Mario Koprol, predsednik sindikata v Colorju. „Krajevria skupnost vse bolj postaja osnovna celica samoupravne družbe. Stare izkušnje in nove naloge so nas spodbudile, da smo se odločili za ustanovitev krajevnega sindikata." letih zgradili v Preski 216 stanovanj , medtem ko o gradnji sam-- skega doma še niso rekli zadnje besede. Vinko Pevec, predsednik sindikata v Donitu, je na ustanovnem sestanku med drugim povedal: „Če bo vsaka delovna organizacija samostojno urejala svoje stanovanjske potrebe, potlej se lahko vsaj polovici teh stanovanj odpovemo." Predsednik sindikalne organizacije v Donitu je še predlagal, naj bi prispevno stopnjo za stanovanjski sklad povečali od 6 % na 8 %, s tem da bi tako pridobljena sredstva ostala v lasti temeljnih organizacij. Stanovanja v Preski in samski dom pa bi gradili vsi delovni kolektivi. Njegov predlog je konferenca soglasno sprejela. Že na sestankih osnovnih sindikalnih organizacij, na katerih so razpravljali in sklepali o ustanovitvi krajevnega sindikata, so delavci tudi predlagali, naj krajevna konferenca obravnava vprašanja s področja šolstva in izobraževanja, prosvete in rekreacije delavcev. Ko so torej člani sindikata podprli predlog o ustanovitvi krajevne sindikalne organizacije, so hkrati tudi povedali, kaj od nje pričakujejo. Te njihove predloge in zahteve so zapisali_y osnutek začasnega poslovnika in v sklepe. v Vzgojnem zavodu Smlednik. Vanjo bodo pošiljale svoje delegate osnovne sindikalne organizacije, v koordinacijskem odboru pa bodo predsedniki izvršnih odborov. Konferenco bodo sklicevali najmanj dvakrat letno, za stališča, priporočila in dogovore pa se bodo odločali na osnovi skupnega dogovarjanja in sporazumevanja vseh ustanoviteljev, se pravi, da odklanjajo možnost slehernega preglasovanja. Krajevna skupnost se bo letošnjo jesen, v septembru ali oktovru, — organizirala kot delegatska samoupravna enota in v statutu te skupnosti bodo zapisali, kako naj se I ustanov — od gasilcev, ^ skih svetov. Kako torej 2« viti, da bi bil delavski ^ organiziran kot oblast n3 področjih družbene • ,£ nosti? Kaj bo treba stol* j bo ta oblast rasla iz tel# organizacij združenega dej3’ rej od tam, kjer naj bi začeli uveljavljati svoj pr j vseh telr vprašanjih boh10 ; brž morah še kar pre#J voriti." j Tudi o tem smo govori1 krat naj zapišem samo njihovih misli. BRANE PRAZNIK: v njej organizirajo delavci. Br KAKO BODO UVELJAVILI SVOJA SKUPNA HOTENJA Povedal je, da bodo delovne organizacije v Medvodah potrebovale do leta 1980 kakih 70 novih enosobnih stanovanj, 145 dvosobnih in 45 trosobnih stanovanj, 18 garsonjer in 156 ležišč v samskem domu. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih Krajevno konferenco so ustanovile sindikalne organizacije v medvoških podjetjih Color, Donit, Aero-Celuloza, Tekstilna tovarna, Slovenija les-Sora, Gradles, Elektrarna; Kmetijska zadruga, Zdravstveni dom, Špedtrans, na osnovnih šolah Preska in Smlednik, v Vzgojno varstvenem zavodu Medvode in 1’raviia posvetovalnica UK VPRAŠANJE: Delam na delovnem mestu, ki je že samo po sebi nevarno, delovna organizacija pa kljub mojim večkratnim zahtevam in opozorilom ne zavaruje delovnega mesta, da bi vsaj delno preprečila morebitne poškodbe. Zanima me,'ali lahko delo, za katerega menim, da je življenjsko nevarno, odklonim, ah me lahko v takšnem primeru delavna organizacija kaznuje zaradi kršitve delovne dolžnosti. B. R,- LJUBLJANA ODGOVOR: Da bi zagotovil čintvečjo varnost delavcev pri deluje republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v 47. členu določil, da ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ozifoma obstaja neposredna nevarnost telesne poškodbe ah hujše okvare zdravja, ker ni zagotovljeno predpisano varstvo pri delu. Delavec ima pravico zahtevati, da se nevarnost v čimkrajšem času odpravi. Če ste to že zahtevali, vendar delovna organizacija ni izvedla potrebnega zavarovanja, lahko delo odklonite in vam tudi v morebitnem disciplinskem postopku tega ne bi smeh šteti kot kršitev delovnih dolžnosti. Če opozorila res ne zaležejo, imate možnost zahtevati intervencijo inšpekcije dela. Menimo pa, da z resnim opozorilom na pomanjkljivo zavarovanje delovnega mesta ali delovnih sredstev, naslovljenih na ustrezno službo ali organe upravljanja, lahko zadevo rešite znotraj delovne organizacije. Kot rečeno, če je nevarnost resna, delo lahko odklonite, če pa le ni tako hudo in gre za manjšo nevarnost, opozorite pristojne organe, sami pa opravljajte delo naprej, vendar z vso skrbnostjo in pazljivostjo, kajti tudi delavec mora sam paziti na svojo varnost. M. LIPUŽIČ 5rane Praznik je zdaj v Medvodah sekretar koordinacijskega odbora-krajevne sindikalne organizacije. Je delavec, kot so zapisali v začasnem pravilniku, ki „profesionalno opravlja politične, strokovne, administrativne in druge naloge konference". Pred dnevi mi je pripovedoval, kaj vse, so napisali v sklepe ustanovne konference. ,,Za zdaj smo govorih predvsem o gradnji stanovanj in o izobraževanju, o otroškem varstvu, športu in o rekreaciji. Razen tega smo predlagali republiškemu sindikalnemu svetu, naj za leto 1975 sprejme takšno sindikalno listo, ki bo zagotavljala enakopraven položaj vseh vej industrije. Priporočili smo TOZD, naj za potresno področje na Kozjanskem prispevajo enodnevni zaslužek in plačajo vsa dogovorjena sredstva za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Po možnosti pa naj bi del prispevkov za nekdanje potresno območje v Bosanski krajini, ki je že skoraj zgrajeno, namenih za Kozjansko." Na sestanku nekaterih ustanoviteljev krajevne sindikalne organizacije, ki ga je sklical inž. Mario Koprol, predsednik sindikata v Colorju, pa so govorih še o nekaterih pomembnih področjih sindikalne dejavnosti. „Delavci bomo," so dejali, „zdaj, ko smo se organizirah v krajevni skupnosti, prisotni povsod tam, kjer bodo odločali o delitvi našega denarja." „Lahko rečemo še drugače," je dejal Stane Vilar, ..slehernim delavskim dinarjem bo šel tja, kjer bodo odločali o njegovi porabi, tudi delavski delegat. Vse naše prizadevanje bi torej lahko poimenovali kot težnjo, da zdajšnjo ustavo uveljavimo v samoupravni praksi. Želimo, da bi bili proizvajalci prisotni pri vseh odločitvah. Res pa je tudi, da se delavci na področju krajevne skupnosti uveljavljamo kot člani številnih organizacij in da Medvodam nihče ne sar podaril in da bomo jj™ vse ustvariti sami. Zato M jemo naša hotenja in st^L hkrati pa ne pozabljamo b tista naselja izven me krajevne skupnosti, kjer1 lavci iz naših podjetij." .i Vinko Pevec: ..Skup1# res bo terjal tudi bolj či nastop vseh aktivov mla , lavcev, ‘ ki že delujejo v jetjih ..." Stane Vilar: • ™ •JllG r 'A bolj enotno pohtiko do . ših delavcev in upokojeObj jim bomo morah zagoto''#] kot jim doslej damo, hoteli uresničiti naše delitvi po minulem letu- ^ Janko Tribušon: ” vlagamo svoja sredstva v' ,iv$t tovarn in stiskamo P.^Spc pa smo prav do smrti P*., ^ pri pokojnini. In nimf" j|o$j bene koristi od tega, ‘čjP jetje, v katerem smo d®1 de končno vendarle na tl. P vejo in zagotovi cem boljše plače. Tud1 .bjb rie n* # f svoji# jenci so dah nekaj svojiij JCUGl UCU1 Utivaj j'ai jenih sredstev za to, dJI® njihovo podjetje P°st ref noge. Zato predlagamo 1 Jj I škemu sindikalnemu V Ji -naj bi bih naši stari de* č , naprej člani osnovnih .j] ^ nih organizacij, iz_ k3. ^ odšli v pokoj, in ‘ ’ vsaj majhen delež vseg3 A 4olZ kar je v podjetju zras1 vega minulega dela “ Brane Prazni: t’f] naših osrednjih bodo® f 1 pa bo prav gotovo P izkušenj in podpora PjW]j| vanju takšnega deleg#., ji-i! ■ stema, ki bo omog0'''v^'| sredni vpliv delavcev n _ ločitve.1 Ob koncu našeg3 so mi še rekli, da je sin3 ^ f dela toliko, kolikor j’’je’; delavci žehjo. Teh -že K jr, obilo, samo organizk3 dela toliko, kolikor i« delavci žehjo. Teh že« .0h obilo, samo organizh3 y(Fl JANE2 STRAN 6 g-'bi,: fcrV:;®W 41 J- . . , DELAVSKA ENOTNOST STIKI S TUJINO S Težaven položaj slovenskega gledališča v Trstu Po izjavi upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je finančni položaj te ustanove naravnost dramatičen. Tako obstaja nevarnost, da ne bodo mogli Pdčeti z redno gledališko sezono. Na svoji zadnji seji je ^pravni svet objavil sporočilo, iz katerega sledi, daje gledališka delegacija obiskala vse župane slovenskih občin, deželnega odbornika za kulturo, predsednika tržaške Pokrajine in župana v Trstu. Vse ustanove so obljubile solidarnost oziroma, da se bodo zavzele za takojšnjo re-Shev problemov Stalnega slovenskega gledališča. Upravni Svet je ponovno ugotovil, da priznavajo ustanovi status Vse krajevne ustanove: tržaški, občinski in pokrajinski z resolucijami in sklepi upravnega značaja in deželni s posebnim zakonom, da pa ga še vedno ne priznavajo rimske oblasti. Položaj Stalnega slovenskega gledišča se torej ni bistveno zboljšal in zaradi tega je bil spravni svet prisiljen sprejeti nekatere omejitvene ukrepe Za naslednjo sezono. Gledališče jeseni ne bo šlo na tur-> po Sloveniji, za kar je bil prvotno že sprejet dogovor, ker so razpoložljiva sredstva zelo omejena. Razen tega je UPravni svet sklenil, da ne bo sodeloval na gledaliških Srečanjih Alpe-Adria. LJUBLJANA, 14. AVGUSTA: Danes je Ljubljano obiskala osemčlanska delegacija francoske sindikalne organizacije — CFDT. Ob obisku republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije se je delegacija med drugim seznanila z nekaterimi značilnostmi našega samoupravnega socialističnega sistema, s pomenom in vlogo sindikalne organizacije in z izobraževanjem pri nas. Po razgovoru na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije je delegacija obiskala novi klinični center v Ljubljani. Ob koncu uradnega dela obiska so si gostje iz Francije ogledali še nekatere kulturne znamenitosti Ljubljane. Sodelovanje med ZRN in SFRJ Investicijske naložbe zahod-nonemških gospodarstvenikov v Jugoslavijo bodo v prihodnje uživale 40 % olajšave pri plačilu davka. Predlog zakona o davčnih olajšavah, ki gaje že sprejela za-hodnonemška vlada, predvideva, da so investicije v državah v razvoju oproščene dela davkov. Zakon bo veljal od 1. januarja letos, med' državami, ki jih zadeva, pa so prvič tudi Kuvajt, Jugoslavija in Romunija, ki so po merilih OZN uvrščene med države v razvoju. Takšne davčne olajšave pa ne veljajo pri naložbah v turistično gospodarstvo. V NDR ne poznajo inflacije Osnovna živila, kot so meso, mleko, maslo, kmh, sladkor, riž in ribe, stanejo danes v Nemški demokratični republiki prav toliko kot pred dobrimi desetimi Inles leti, ko je cene živil določila država. Državljani NDR plačajo kot prej za kilogram govejega mesa 9,80 marke, za kg masla 10 ter za kilogram belega kruha marko. Kot navaja vzhodnober-linaks tiskovna agencija ADN, je znašal indek maloprodajnih cen (1960 = 100) leta 1965 — 100,1 in v letu 1972 celo 99,9. Ker so se čisti prejemki prebivalstva v NDR lani zvišali za 5,6 %, od leta 1960 dalje pa za več kot 50%, se je življenjska raven v Vzhodni Nemčiji v zadnjih letih zelo izboljšala. Po navedbah agencije ADN nameni vlada NDR za ohranitev stabilnih cen blaga in storitev Rovanški dan na avstrijskem lesnem sejmu 5 S: tu?} M lahko bi storili ŠE VELIKO VEC v4,S' letu se je gospodarstvo med državama razvijalo na ustaljeni ravni,“ je dejal tovariš Verbič, „vendar s tem vseeno ne moremo biti zadovoljni. Po realizaciji iz leta 1973 je zanimiva ugotovitev, da kljub temu, da blagovna menjava z Avstrijo v načelu ne zado-13 “tl "“le “ f^puuarsKo soue- voljuje, zavzema Avstrija v iz- vj|()Ojo j med Avstrijo in Jugo- vozu slovenskih organizacij fOTe 0ttia Posebej s Slovenijo združenega dela peto mesto, (v JSL Wj j/^aško. Odgovarjal pa Jugoslaviji 12 mesto), pri uvozu Wj, avstriise..^)rašanja slovenskih v SR Slovenijo pa celo tretje ii1^'Drt^jub j nov“iaiiev- mesto (v Jugoslaviji 6 mesto), j 'itičn dokaj neugodnemu Pri tem znaša delež slovenskega mu ozračju v zadnjem izvoza v jugoslovanskem izvozu ................. J^trijZ t0rek je bil na XXIII. r i a______.____- 3vcu lesnem sejmu v Ce-J V^ovanski dan. Kakor tO f ^Oda^i’ .Sta tudi letos ob tem K KS1 aovemje ;/jSnco skHcali tiskovno VljNce o}* Gospodaiske 40,3 %, delež slovenskega uvoza v jugoslovanskem uvozu pa 44,6 %.'Izvoz iz SR Slovenije se . je v minulem letu v primerjavi z letom 1972 povečal z indeksom 127, uvoz pa z indeksom 49,9. V letošnjem letu (podatki za prve tri mesece) so gibanja za nas manj ugodna, saj se je izvoz slovenskih organizacij združenega dela povečal samo z indeksom 119,5, uvoz pa kar z indeksom 209,4. Sejemski sporazumi z Avstrijo tečejo obojestransko brez nadaljeval tovariš težav Verbič, „saj je njihova reali- zacija poprečno več kot 90 %, vendar pa v sporazumu, ki teče prek celovške zbornice, sodeluje po našem mnenju premalo koroških tvrdk. Po mojem mnenju,“ je še poudaril predsednik gospodarske zbornice, „si bomo morali v prihodnje bolj prizadevati za dolgoročno usmerjen razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja in predvideti tudi nove konkretne ukrepe, ki bodo tako sodelovanje pospeševali. V mislih imam mednarodno dehtev dela, tehnično in razvojno sodelovanje ter skupna vlaganja v podjetja na obmejnih področjih pa tudi v energetske in druge infrastrukturne objekte. Med podjetji iz Avstrije in Jugoslavije je doslej sklenjenih blizu 40 pogodb o najrazličnejših oblikah sodelovanja. Sodelovanje na področju proizvodnje vsekakor predstavlja zelo pomembno dejstvo. Zaradi tega še naprej proučujemo možnosti industrijskega sodelovanja na področju proizvodne kooperacije, uporabe prostih proizvodnih kapacitet v Jugoslaviji in vlaganje tujega kapitala v skupna podjetja. Po uradnih podatkih je bilo ob koncu 1973. leta med avstrijskimi in jugoslovanskimi podjetji sklenjeno 26 sporazumov o dolgoročni proizvodni kooperaciji. Med podjetji iz Slovenije, ki so take sporazume sklenila, h Gorenje, Ferraht, Iskra, Libela, Mariborska livarna, Mehanotehnika, Sijaj, SIP, Varstroj in Vega.“ Na tiskovni konferenci je bilo tudi precej govora o turizmu, saj je bila lani po številu nočitev pri nas Avstrija šele na tretjem mestu. Naši gostje pa so v zimskem obdobju na avstrijskem Koroškem že dosegli prvo mesto. Turistična izmenjava se obojestransko še povečuje. Tako bo, kot kaže, tudi letos, čeprav prvi meseci sezone tega niso obetali. AA Jugoslovanska podjetja so sorazmerno slabo zastopana na sejmu, saj jih je samo dvajset. Razstavljajo v organizaciji slovenske in hrvaške gospodaiske zbornice, in to predvsem sedežno pohištvo, različne druge lesne izdelke, športne rekvizite, tekstil in živila. letno kakih 10 milijard mark ali skoraj desetino državnega proračuna. Maloprodajne cene določa in nadzira država, pri čemer proizvodni obrati nimajo pravice oblikovati končnih potrošniških cen za svoje izdelke. Višje cene so upravičene le tedaj, če industrijska podjetja pri novih proizvodih, ki so jih dala na trg, lahko dokažejo višjo kvaliteto in višjo uporabno vrednost. Zato vzhodnonemško tržno gospodarstvo ne pozna inflacije, ki se z rastočo intenzivnostjo bohoti v zahodnih državah. nž. Avstrijski lesni sejem v Celovcu je prav gotovo eno najpomembnejših srečanj lesarjev Avstrije s proizvajalci lesnoobdelovalnih strojev in lesnih izdelkov z vsega sveta. Na letošnjem sejmu sodeluje na 120.000 kvadratnih metrih preko 1500 razstavljavcev, od tega skoraj 700 iz tujih držav. KMALU IZIDE RDEČI ATOM IZBOR IZ SVETOVNE REVOLUCIONARNE POEZIJE V začetku septembra bo pri ČZP Delavska enotnost v Ljubljani izšel izbor iz svetovne revolucionarne poezije RDEČI ATOM. Knjiga sodi med publikacije Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij Slovenije v zbirko Umetnost in kultura, njen izid pa je poleg Kulturne skupnosti Slovenije finančno podprl še Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri Socialistični zvezi delovnih ljudi Slovenije. Izbor kljub nujni prostorski omejenosti, objavljenih je petdeset pesmi, zajema revolucionarno pesniško ustvarjalnost Evrope, Afrike, Azije in Amerike; poleg znanih pesniških imen so v RDEČEM ATOMU predstavljeni pesniški ustvarjalci do sedaj Slovencem manj dostopnih azijskih in afriških kultur. Izbor je pripravil Božidar Premrl. Upošteval je seveda načelo umetniške kvalitete, nadvse privlačna pa je intimna ugla-šenost večine izbranih pesmi na tematiko, kjer je taka naravnanost dokaj redka. Ob pesmih posameznih avtorjev so v izboru navedeni osnovni biografski in bibliografski podatki. Izbor svetovne revolucionarne poezije RDEČI ATOM lahko služi kot pomagalo pri pripravljanju različnih proslav in praznovanj, saj zajema doslej manj znane oziroma pri nas še neobjavljene revolucionarne pesmi. V več kombinacijah je objavljeno pesniško gradivo mogoče uporabiti za različne namene in za različne stopnje. Knjiga bo obsegala blizu 100 strani, njena cena /pa bo 16,— dinarjev. Naročiti jo je mogoče pri ČZP Delavska enotnost. IZ ŠESTIH REPUBLIK ... v jugoslovanskih sindikatih HRVAŠKA: Za dopuste kaže bolje Organizacije združenega dela v Zagrebu, ki zaposlujejo več kot 280.000 delavcev, imajo med dopustniško sezono na voljo komaj 4520 „turističnih“ postelj, kar pomeni, da v že tako redkih'počitniških domovih „kandidira“ za eno posteljo 63 delavcev! Zato ne preseneča, da so zadnje analize pokazale, da predvsem zaradi tega ostaja 35 % vseh zaposlenih v zagrebškem gospodarstvu med dopusti doma, mnogi pa ga poleti sploh ne izkoristijo. Tudi razlogi za ta pojav so bolj ali manj znani: skromni mesečni dohodki delavskih družin so preveč obremenjeni, da bi si njihovi člani privoščih vsako leto še dopust ob molju. Zato so pred dnevi ustanovili pri mestnem sindikalnem svetu v Zagrebu samoupravno interesno skupnost za oddih in rekreacijo. Njeno ustanovitev je že doslej podprlo 140 organizacij združenega dela, v mestnih sindikatih pa so prepričani, da se bodo zanjo odločila tudi preostala podjetja. S sredstvi članic samoupravne interesne skupnosti naj bi v prihodnjih letih zgradili tri športno-rekreacijske center v Zagrebu, ob obah in v planinah pa hotele B kategorije s približno 3000 ležišči. Če jim bo ta akcija uspela, tako ocenjujejo zagrebški sindikati, bi lahko z leti omogočili 17.000 delavcem v mestu vsaj desetdnevni brezplačni dopust Kdor več prispeva, naj tudi vee prejema Med nezaposlenimi največ žensk Kljub mnogim opozorilom družbenopolitičnih organizacij se ženske na Hrvaškem še naprej teže zaposlujejo kot moški. Po podatkih republiškega žavoda za zaposlovanje je bilo lani od 1475 nezaposlenih delavcev z dokončano fakulteto ali višjo šolo 65 % žensk, v glavnem mlajših od 30 let Med 6800 nezaposlenimi s srednjo strokovno izobrazbo je bilo 65,9 % žensk, od 10.730 nezaposlenih kvahficiranih m viso- kokvalificiranih delavcev pa je bilo 47,6 % žensk. Ob tem dela blizu 70 % žensk v nizkoakumulativnem gospodarstvu in slabo plačanih dejavnostih zunaj gospodarstva. Na položaj zaposlene žene negativno vpliva tudi premajhna zmogljivost otroškega varstva in drugih oblik družbene zaščite. Pričakujejo, da bodo z ustanovitvijo samoupravnih skupnosti te probleme hitreje in učinkoviteje razreševali. Ena naših najpomembnejših letošnjih gospodarskih nalog in nalog v prihodnjem obdobju je dograditev in utrditev ekonomskega sistema, to je sistema razširjene reprodukcije, cen, zunanjetrgovinskega in kreditno-monetamega sistema, ki naj bi, v skladu z določili ustave, zagotovil vpliv in odločanje delovnih ljudi o celotni družbeni reprodukciji. Pri uresničevanju te naloge bomo morali odgovoriti še na mnoga idejna in praktična vprašanja, dejstvo pa je, da se - tudi zaradi neurejenega gospodarskega sistema -dobršen del ustvarjenega dohodka uporablja brez odločanja delavcev in pretaka v nasprotju z načelom delitve po delu. Če ne bomo v doglednem času začeli resneje razreševati teh problemov, bo to močno vplivalo tudi na razvoj samoupravljanja v organizacijah združenega dela. Razumljiva je torej zahteva, ki smo jo slišali na 2. seji CK ZKS - da moramo izoblikovati koncept samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter zagotoviti, da bodo v vseh dejavnostih in po območjih podpisali samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov. Zagotoviti moramo, da bo z vsebino samoupravnih sporazumov zagotovoljeno načelo nagrajevanja po delu, da bo v sporazumih V.B. HRVAŠKA Ozimnice na kredit 0D NAŠEGA DOPISNIKA Hladen tuš za turizem Tudi največji optimisti med črnogorskimi turističnimi delavci niso pričakovali tako množičnega obiska domačih in tujih gostov v turističnih krajih Črnogorskega Primorja. Težko je reči, v katerem k_aju je več turistov: v Hercegnovem, Budvi, Petrovcu, Sutomom ali v Ulcinju. Računajo, da je v tem času v Črnogorskem Primorju kakih 180.000 gostov. Kaže, da prednjačijo Ulcinj s 50.000 turisti, Budva in Petrovac s 45.000, Hercegnovi in Igalo s 40.000 turisti. .. Kljub številnemu obisku turistov pa dohodek turističnih organizacij ne bo bistveno večji kot minulo sezono, saj je turistično gospodarstvo prezadol- ženo. Mnogi gostinci so tudi zaskrbljeni zavoljo zadnjih podražitev nekaterih osnovnih življenjskih artiklov, saj je prišla podražitev v času, ko je naj večji obisk domačih turistov, ki bodo zato morali veliko bolj varčevati z denarjem, namenjenim za dopust. Podražitev živil pa bo vplivala tudi na dohodek hotelskih, gostinskih in turističnih organizacij, čeprav so se marsikje že znašh. Podražitvi živil so sledile višje cene za pijače . in hrano v mnogih restavracijah pa tudi obroki so manjši. Zato ni čudno, če turistični delavci v Črni gori ugotavljajo, da mnogi turisti odhajajo z doupsta prej, kot pa so nameravali. JAGOŠ STO JANOVIČ Mestni sindikalni svet v Zagrebu si prizadeva zavarovati standard prebivalcev. Tako so kot prvi ukrep predlagali povečanje minimalnega osebnega dohodka od dosedanjih 1150 na 1400 din. Ta predlog bo dokončno sprejet jeseni. Trenutno bo komisija za osebni ter družbeni standard usmerila vsa svoja prizadevanja na preskrbo z ozimnico. Na sestanku s Kreditno banko iz Zagreba, Ljubljansko ter Vojvodinsko banko ^ so se dogovorili za kreditiranje” nakupa ozimnice ter tekočih goriv. Kmetijski kombinat INA se je odzval pozivu ter obljubil konkreten dogovor o ugodni prodaji goriva podjetjem. Slabe izkušnje pri preskrbi z ozimnico v minulem letu so narekovale ustanovitev koordinacijskega odbora za preskrbo z ozimnico, dogovori pa so sklenjeni pri sindikalnih podružnicah v OZD. Do konca septembra se hodo dokončno dogovorih o cenah ter pogojih kreditiranja. Novost letošnje akcije pa zadeva upokojence: ozimnico ter tekoče gorivo bodo lahko nabavljali prek svojih nekdanjih delovnih organizacij in ne več neposredno v trgovini. Pokojnine večje za 10 odstotkov? Zakaj tolikšna razlika? Osebni dohodki v gospodarskih organizacijah so spet manjši od tistih v negospodarskih dejavnostih. Razlika 362 dinarjev, ki so jo v škodo gospodarstva ugotovih statistiki aprila letos, se je še povečala. Kolikšna je ta razlika sedaj, statistično sicer še ni ugotovljeno, pač pa je gotovo, da bi bilo poprečje v gospodarstvu (2122 dinarjev) znatno manjše, če bi izločili dohodke zaposlenih v termoelektrarnah (3372 dinarjev), v podjetjih za prenos električne energije (3372 din), projektivnih organizacijah (3383 din) in v naftni industriji (3298 din). SRBIJA: Svet zveze sindikatov Hrvat-ske je predlagal, naj bi od 1. septembra dalje povečali vse pokojnine v republiki za 10 %. Sprejeli naj bi tudi družbeni dogovor o izrednem usklajevanju pokojnin z življenjskimi stroški. Hkrati je sindikat naslovil na sabor vlogo, da po hitrem postopku sprejme zakon o povečanju otroškega dodatka za 15 %. Pravico do tako povečanega otroškega dodatka naj bi na Hrvaškem imelo kakih 140.000 delavskih družin in družin upokojencev oziroma 280.000 njihovih otrok. Za predlagano povečanje otroškega dodatka pa je potrebno zagotoviti 300 milijonov dinarjev. r • • • • Večji minimalni OD Najmanj za gospodarstvo! ČRNA GORA: — Tovariši, varčevati bo treba na vseh področjih! Se pravi: tudi pri denarju ... ! Količina denarja v obtoku se je do junija povečala za blizu 7 milijard ali za milijardo manj kot lani v enakem času. Od sedmih milijard pa je organizacijam združenega dela pripadlo le 789 milijonov dinarjev. Družbenopolitične organizacije in družbeni skladi so dobili 5660 milijonov din, druge organizacije 1194 milijonov dinarjev, prebivalstvo pa 888 milijonov dinarjev. Gospodarstvo je tako očitno potegnilo krajši konec, zato je vprašanje, ali taka razdelitev ne bo spet povečala nelikvidnosti! Več dolgov kot denarja TE DNI SO REKL posebej opredeljeno vrednotenje minulega dela, da bodo oblikovana merila za izločanje tistega dela dohodka, ki ni rezultat posamezne TOZD in da bodo zagotovljeni osebni dohodki, ki pomenijo življenjski minimum! V skladu z načelom nagrajevanja po delu je treba preprečiti uveljavljanje ..uravnilovke", posebno še pri istih kvalifikacijah in enakih stopnjah izobrazbe ter zagotoviti, da bo osebni dohodek za vse delavce odvisen od konkretnih rezultatov njihovega živega in minulega dela. Za kaj gre? Doseči želimo, da bi bila sredstva za osebne dohodke neposredno odvisna od poslovnega uspeha. Tisti, ki dosegajo večji poslovni uspeh od družbenega poprečja, morajo več nameniti tudi za akumulacijo. Delovne organizacije, ki ustvarjajo akumulacijo, večjo od družbenega poprečja, morajo imeti tudi osebne dohodke večje, kot so poprečni. Delovne organizacije morajo pri delitvi upoštevati osnove, iz katerih izvira njihov poslovni uspeh — torej obseg proizvodnje, stroške poslovanja, cene in drugo - pri določanju politike delitve pa morajo tudi upoštevati, da bo usklajena z gibanjem življenjskih stroškov. Ta načela naj bi predstavljala izhodiščno osnovo pri sprejemanju vseh družbenih in samoupravnih dogovorov. MIKA SPILJAK, preds® S ZSJ, v razgovoru s sin' nimi voditelji in družj političnimi delavci na Sedanji pravilniki moupravni sporazumi o dobivanju in delitvi dol11 oziroma osebnega doN delujejo nespodbudno, jih bo potrebno kol® spremeniti. Sporazumi več obravnavajo so® probleme in se pf1 ukvarjajo s spodbujaj boljšega dela. Ti dve" goriji je potrebno loč#1’ je realna spodbuda os11 dejavnik povečanja pr0 tivnosti, tega pa ne mjjj mešati s socialno politir bo še naprej v središč zornosti sindikatov. NJ lavski razred smo se obl demagoško, njegovo 8' teto smo poudarjali z dami, v bistvu pa sm5 stimulirali delo in tj ^ vodnjo. Pravilniki, ki uIj delitev, niso dobri, k8 najpogosteje niso pripi*' delavci, temveč v njib° imenu nekdo drug — moramo nujno pr*111 popraviti. ■ ■ Ji KIRO GLIGOROV, ,, sednik skupščine SF*'! intervjuju za „Borbo“: Koncepcija in pr< dolgoročnega razvoja slavije sta bistvena in $ opredeljujoča element daljnjega razvoja sam0l)' Ijanja in delegatskega ma, prav tako pa ■ odstranitev tistih pro od katerih je odvisna > tična enotnost Jugo81 £ ■ a m Če smo si zastavili ^ cilje - to pa je bil°j^ dvomno opravljeno kongresu ZKJ — te<^ moramo organizirati Zjj ničevanje teh ciljev, mo v njihovem duhj1 kretno gradili sedanj prihodnost. ZK, SD' vse subjektivne sile ^ vso svojo aktivnost p® uresničevanju te poln1 je odvisna tudi od sT|j ndsti in moči vseh upravnih, družbenih *‘l žavnih organov. Dolg0*! projekcija našega ra2v^| rej ni samo program " materialnih proizvod11 marveč vprašanje m° i obstoja enotnega trg^J kovanje nujne mat osnove za razv 0«] OJ« Ijanja in možnosti 2 Minimalni osebni dohodek bodo v Beogradu povečali od 1200 din na 1300 din. Po dogovoru vseh družbenopolitičnih organizacij ter organov v mestu so na mestnem svetu zveze sindikatov tudi sklenili, naj bi povečali nadomestilo začasno nezaposlenih za 240 din. Tako bodo te osebe prejemale mesečno od 1040 do 2080 dinarjev; večjemu številu nezaposlenih pa bodo zagotovih tudi zdravstveno varstvo. Poleg povečanja otroškega dodatka bodo povečali tudi regrese za plačilo varstvenih ustanov, letovišč ter za otroško ter delavsko prehrano. Dogovorih so se tudi, da bodo povečali vse socialne dajatve ter pomoči. m vanja materialnih a "vodnih sil kot osnov , | tičnoidejnega zdm a-jugoslovanske Pj družb« novih osnovah. DUŠAN BOGDANO^! predsednik sveta ZSM a govoru za Tanjug: g V vseh republikah | i krajinah se bo sindik. vemo, boril proti r-v-i i i It 1 , *- VT7 11 " ! ■m mukoli linearnemu J nju osebnih dohodk pretvezo, da se s P‘ penzirajo nedavne *, ,■ žitve. S sedanjimi pl1 njimi ukrepi je trebfeJ»|' vsem zaščititi tiste 0f j ki prejemajo p1 odp0P osebne dohodke. ■ ■ Zaščita standarda j Oti njih razmerah, ko ^ izrazito čutijo tržflef^ V Črni gori so znova, tokrat že tretjič, odložili pripravo predlogov predpisov za prenos državnega kapitala na združeno gospodarstvo. Črnogorske obveznosti iz državnega kapitala so znatno večje od sredstev. Deficit znaša skoraj 1,7 milijarde din. Če odštejemo obveznosti, ki naj bi jih prevzela federacija, ostane še vedno primanjkljaj 911 milijonov din. S prenosom ..državnega kapitala" na gospodarstvo bi potemtakem le-to spravili samo še v težji položaj. in inflacija, ne b° V A ^ a preprosta stvar. C® ‘ A . 1 izpolniti to nalogo« J $ potrebna usklajeu3j(0' vseh družbenih dejaVI ■' org»nf(i' od delovne ^ r občine do republik jj1 racije. Kar zadeva y ?1> bo , naslodng.^1 j. začel z več prakt- r, cijami, s katerimi Jn tovil delavcem jdSjf prehrano po cenah, J Ijale pred nedavu0 žitvijo živil. ; I [ PODOBE 11 Našega Časa , ' Spet bo soparno, vzdihne vornercialist Matevž in se spusti naslonjač. Brez tega jutranjega ■■ ti bi težko ves čas sedel za ih1 mizo. K vodi me «eie... " Ko pa trgovine ne smemo j^Pfeti. Blagor tistim, ki so si v spil izmislili remonte, pravi . kletar Polde in srkne iz skode-• Nekoliko presladka je. Q, ^ V lonec sem natresla le '-"■ti P lčaino mero sladkorja. Tajnica člb rancka je rahlo užaljena. /lCl1 No, no, Francka, saj nisem hudega! reče pomir- ■■ dočakal, bi se najbrž nikoli ne lotil gradnje. Drugega si tako ni nakopal kot dolgove in .sitnosti ... — Ko pa na Kranjskem tako radi drug drugemu gledamo v skledo! A zakaj je sploh začel zidati? Ni imel kam z denarjem? — Sina hoče spraviti še pravi čas pod streho. Drugače je, če ti gredo starši in družba na roko in začneš živeti brez večne skrbi „kaj pa stanovanje? “ kot pa, če ti gre petnajst, dvajset let po gobe, predno si lahko za svoj denar omishš streho nad glavo. A, zdaj, kot vidiš, pristikajo nanj, naj se vseli v svojo hišo, družbeno stanovanje pa prepusti .. . - Kakšnemu fičfiriču! - Ja, kakšnemu fičfiriču! Oba, komercialist Matevž in sekretar Polde se globoko zamislita, a tajnica Francka pravi: a vestno delo sekretar Polde. Niste vi kri-• ul Mate""'-'*6 tak' Si prebral tist0’ V ipia1 Jih0 Vi V P'f ;nta lO^l Kaj misliš, na koga vse g. Na našega že. Še dobro, da SiJ1* tu- Pa na Tineta, Štefana, “P ona Piše? Ali misliš, da dobiva časo- " Dobiva. IvT Nm. Potem je pa tudi sam To ga je prizadelo . .. tl^J Mar tebe ne bi, če bi bil pri . vPetnajst let na špici, zraven ^ _ tarča vseh občinskih garni- ra enkrat zato, ker nimaš pra-s- Posluha za sindikate, pa i„ ■ ker mečkaš s tozdiranjem £>n l ^nt! Zdaj mu mečejo naše te in hišo pod zobe ter š in t r mecKas s rozairanjem foj Pe^ naprej‘ Saj Poznamo t0 na I “| H^hajo nanj, naj gre iz stano-josl* '*• Če bi vedel, da bo to Morda pa ne bo tako hudo. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Potem nekdo potrka, vsi trije dvignejo glave. Na pragu stoji Tončka iz hale B. - Kaj bo dobrega? se prva znajde tajnica Francka. — Z dopusta sem se vrnila pa mi je blagajničarka izročila tole. Teče delavka Tončka v' zadregi. - Aha, diplomo za vestno delo! prikima Francka. . - Naročila mi je, naj v tajništvu povprašam, če je treba kaj podpisati. . . - Kaj ste že dvajset let pri nas? se začudi komercialist Matevž. Nisem vedel . .. — Nič vam ni treba podpisati, reče sekretar Polde. Lahko greste! Še naprej tako pridno delajte kot doslej pa bo vse v redu! VINKO BLATNIK OPAZOVALCI Om nikakor ni mogel razumeti, zakaj je Os žalosten. Sedela sta pred komandno ploščo vesoljske ladje X 7, ki so ji Zemljani rekli neznani leteči predmet, in Om je s kančkom svojega edinega očesa opazoval Osovo starikavo telo, ki je lebdelo pred ekranom vesoljskega plovila. In ko ga je gledal, tako starčevsko nebogljenega, je pomislil: zadnji čas je, da ga pošljejo v zavod za pomlajevanje. Osovi možgani pa tisti hip sploh niso delovali in je, kot bi rekli Zemljani, molčal. Prizadelo ga je, ko mu je veliki svet tretjega planeta osončja Alfa Centavri sinoči sporočil, da je njegova misija opazovalca male dežele od Karavank pa do morja končana in da ga bo nadomestil kolega Om kot mlajši kader. Primopredaja, mu je rekel delegat velikega sveta, ki je zadolžen za kadrovska vprašanja opazovalne službe, naj traja največ mesec dni, računano z zemeljskimi merili. Potlej ga pričakujejo v rekreacijskem centru. Os je bil žalosten zato, ker se je v dobrih treh desetletjih, odkar opazuje početje slovenskih ljudi, tolikanj spoprijateljil z njimi, da jih bo, kot je menil, stežka zapustil. Om, ki je bil mlad in dokaj ambiciozen fante, pa je v svoji ihti po spoznavanju novega in zanj neznanega sveta pozabil na vso tisto spoštljivost do starejših, ki so mu jo programirali ob odhodu iz domovine. In je že prvi dan hotel vedeti: ,.Kakšni so ti ljudje, ki jih opazujeva? “ „Zanimivi, “ je v mislih rekel Os in ponovil, „zelo zanimivi Pritisni na trinajsti gumb in slišal jih boš. “ Om je to storil in na ekranu se je prikazala slika nekakšne seje. Zemljan za govorniškim odrom je govoril: „Kaj je to - neupravičeno bogatenje? “ je vprašal Om. „Ne vem, “ je dejal njegov ostareli kolega. „ Vidiš, trideset let jih že poslušam pa še zdaj ne vem, kaj mislijo ob tem, ko sprejemajo svoje sklepe o upravičenem ali neupravičenem bogatenju. In še sami tega prav dobro ne vedo. Pred kakimi tremi leti so prvič ugotovili, da je v njihovem sistemu preveč gospoščine in da bodo neupravičenemu bogatenju stopili na prste; ustanovili so komisije, ki sprva niso ničesar naredile, in potem so ustanovili še druge komisije in ponekod še tretje in potlej so zavoljo drugih družbenih nalog marsikje nanje pozabili “ „Pritisni na deveti gumb, “ je velel Os in Om je to storil. Na ekranu je zagledal možakarja, ki je sedel za kuhinjsko mizo v svojem stanovanju in nekaj pisal „Tale Ivan Skalar, “ je pojasnil Os, „ki dela v Lesnem podjetju, piše samoupravni sporazum in statute za sosednje Kovinsko podjetje. “ Potem je Os velel svojemu mlajšemu kolegu, naj še enkrat pritisne na isti gumb. In na ekranu je zagledal sliko drugega človeka, ki je nekaj pisal. „Tale Jože Peče, ki dela v Kovinskem podjetju, pa piše samoupravni sporazum in statute temeljnih organizacij združenega dela za Lesno podjetje: In ko si bosta pustila izplačati kak milijon dinarjev za to delo, jima nihče tega ne bo oporekal “ Om je še naprej pritiskal na deveti gumb in je zvedel, da je Peter Irgolič, direktor Obrtnih delavnic, dobil v svojem podjetju 80 milijonov starih dinarjev posojila, ki ga bodo vračali njegovi vnuki celo čez petdeset let, in je s tem denarjem zgradil dve počitniški hiši, ki jih zdaj daje v najem tujim turistom in tako zasluži vsak mesec še eno plačo. Delavca Franceta Kovača pa so v istem podjetju odpustili in sodnik ga je obsodil na devet mesecev zapora, ker je nesel domov kos pločevine, ki jo je potreboval za popravilo kmečkega voza. In videl je ljudi, ki so prepričevali strokovnjake v drugih podjetjih, naj pridejo v njihovo delovno organizacijo in so jim hkrati obljubljali milijone in so jim potlej te milijone tudi plačali „In zdaj mi povej, “ je rekel Os, „če je to, kar si slišal, upravičeno ali neupravičeno bogatenje? “ Om je molčal, Os pa se je režal in končno dejal: „ Vidiš, tudi Zemljani tega ne vedo. “ In potlej je mlajši vesoljski opazovalec vprašal starejšega: ,AH so med ljudmi tudi neupravičeni reveži? “ „Seveda so, “je dejal Os, „in še veliko jih je. “ ,,Pa so zanje tudi ustanovili komisije? “ je hotel vedeti Om „Niso, “ je dejal Os, „in če me še toliko sprašuješ, ti ne vem povedati, zakaj tega niso storili “ Tako se je končal prvi delovni dan primopredaje v vesoljskem vozilu prebivalcev tretjega planeta osončja Alfa Centavri. O njunem drugem delovnem dnevu pa bom pisal v prihodnji številki našega lista. JANEZ VOLJČ IZ NAŠE DRUŽBE Neupravičeno po dve stanovanji V Ribnici obstajata dve nasprotujoči si stvari: na eni strani pomanjkanje stanovanj, na drugi pa številni stanovalci zasedajo družbena stanovanja, čeprav bi se že lahko vselili v svoje nove hiše. O tem problemu so razpravljali na zadnji seji IS občinske skupščine Ribnica. Zdi se, da v mnogih delovnih organizacijah komisije, ki so dolžne skrbeti za stanovanjska vprašanja, ,,spijo spanje pravičnega", zato naj bi namesto le-teh prevzele zadevo v roke sindikalne organizacije. Ljudi, ki neupravičeno zasedajo družbena stanovanja in se nočejo vseliti v svoje hiše ter tako izigravajo družbo, bo treba pripraviti do tega, da bodo dali prostor drugim. Kjer ne bo zalegla lepa beseda, bo treba najti kak drug način. Res pa je, da med tistimi, ki neupravičeno zasedajo družbena stanovanja, skoraj ni najti delavca. vk SOSEDSKA POMOČ V OBČINI UUBLJANA-CENTER Kjerkoli smo. ONi K so tudi stari ljudje n ton d1 že doslej so v ljubljanski občini Center precej storili na področju sosedske pomoči starostnikom>Hi jeseni pa mislijo med prvimi v Sloveniji organizirati poskusno strežniško nego na domu Ni -___________ Ko smo zadnjič pisali o sosedski pomoči starim in osamelim občanom, tem izjemno humanem prostovoljnem delu aktivistov Rdečega križa, smo povedali, da je ta pomoč v nekaterih naših občinah dobro, drugod pa slabše organizirana, namesto da bi .„obtoževali“ ti-ste, ki so doslej na tem pod- ročju delovanja organizacij RK storile malo, čeprav vendarle že nekaj, smo se odločih, da obiščemo eno izmed občin, kjer je sosedska pomoč lahko za zgled drugim. Izbrali smo občino Ljubljana-Center in se na občinski organizaciji RK pogovarjali s sekretarko Marjeto Stopaj nikovo. V CELJSKI TOVARNI EMO INTENZIVNO REŠUJEJO STANOVANJSKO VPRAŠANJE Tretjina za solidarnostni sklad Celjska tovarna EMO, ki praznuje letos osemdesetletnico svojega obstoja, se je po letih negotovosti končno izkopala iz najhujšega. Kolektiv se je znova postavil na lastne noge in kar je še bolj razveseljivo, izgledi za jutrišnji dan so dokaj spodbudni. Skratka, tajniku sindikalne organizacije v EMO lahko verjame, ko pravi, da- imajo člani stanovanjskega odbora zares polne roke dela. Razpoložljivih stanovanj je namreč precej manj kot želja. ,,Posledice minulih let seveda čutimo še danes. ..,“ nam pripoveduje Ivan Cater, tajnik sindikalne organizacije. „Več let smo bili v izredno težkem položaju, med drugim so nas zelo pestile zamrznjene cene, zato si med drugim nismo mogli privoščiti stanovanjske gradnje. Razumljivo je, da je število prosilcev zato precej naraslo in da ima naš stanovanjski odbor danes polne roke dela. Stanovanjsko vprašanje intenzivno rešujemo, pa se zavedamo, da zamujeno v minulih letih ne bomo mogli nadomestiti čez noč . ..“ DOLGA PREDNOSTNA LISTA V skladu z določbami pravilnika o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj je objavil stanovanjski odbor tovarne EMO v svojem internem časopisu ,.prednostno listo" članov kolektiva, ki so na osnovi kriterijev, pravilnika upravičeni do delitve stanovanja. Prednostna lista je precej dolga, saj je na njej kar 155 imen. Poleg omenjene liste je objavil stanovanjski odbor podjetja tudi seznam članov kolektiva, ki so vložili prošnje za zamenjavo stanovanja. Tudi teh ni malo — osemdeset. „Od šestih odstovkov, ki jih izločamo za gradnjo stanovanj, gre kar trideset odstotkov v solidarnostni sklad. Letošnje leto smo prejeli sedemnajst so Udar-, nostnih stanovanj, prihodnje leto pa jih bomo dobili deset . . .“ nadaljuje Ivan Čater. „S tem bomo rešili sedemindvajset prošenj,- precej več prosilcev pa bo še vedno ostalo brez stanovanj. Dogovorili pa smo se, da lahko kandidira za solidarnostno stanovanje le družina, ki na člana nima večjega dohodka kot 800 dinarjev mesečno. Zaradi tega smo morali nekatere prošnje zavrniti. Vendar pa smo se tudi dogovorili, da bomo kriterije popravili in pomaknili mejo dohodka na člana družine nekoliko navzgor .. .“ zagate tako, da si sami grade hiše. To je sicer ena izmed najbolj . napornih poti do lastne strehe, ni pa najdražja in obenem človek ve, da bo v nekaj letih prišel do svojega stanovanja .. .“ pripovedujejo v tovarni EMO. „Letos se je nabralo blizu 250 prošenj za kredit. Da bi ugodili vsem željam, bi potrebovali kakih pet milijonov dinarjev, na voljo pa imamo le dva. Posameznik lahko dobi največ petdeset novih tisočakov; vendar pod pogojem, da se z lastnimi silami dokoplje do prve plošče. . Kolektiv je velik, prošenj za stanovanja in kredite prav tako, zato se stanovanjski odbor pri svojih odločitvah strogo drži sprejeta pravilnika. Novega stanovanja nikakor ne more dobiti delavec, ki živi v kolikor toliko normalnih stanovanjskih razmera Še vse preveč je družin, ki prebivajo v povsem neprimernih prostorih. Tudi kredit za individualno gradnjo lahko dobi le delavec, ki živi v slabih stanovanjskih razmerah, vrh tega pa mora biti zaposlen v EMO že najmanj pet let. A. ULAGA ZA SPROTNO UREJANJE OTROŠKIH DODATKOV Cenzusi na rešetu VNAČRTUGRADNJA STOLPNICE S solidarnostnimi stanovanji kolektiv tovarne EMO ne bo rešil vseh problemov. Zato se je intenzivno lotil tudi gradnje lastnih stanovanj. Trenutno je v gradnji petindvajset stanovanj, v načrtu pa je tudi gradnja nove stolpnice z enainosemdesetimi stanovanji. V tovarni EMO računajo, da bodo pričeli z gradnjo stolpiča že prihodnje leto. „V podjetju pa skrbimo tudi za individualno gradnjo. Veliko delavcev si namreč pomaga iz. Podpisnike družbenega dogovora o sredstvih splošne in skupne porabe za letos je republiška skupnost otroškega varstva pred dnevi opozorila, da je treba v zvezi z dodatki v prihodnjem letu posebno temeljito ,,pretehtati" sedanji sistem premoženjskih cenzusov. Čeprav smo letos v Sloveniji uvedli v financiranju otroškega varstva novo medcenzusno skupino, ki je sicer delno omilila prehode med dohodki staršev, pa veljavni sistem še vedno ni zadovoljiv in je zato upravičeno tarča čedalje pogostejših kritik. Dražje socialne storitve ? Socialni zavodi v Ljubljani so pri zavodu za analizo in cene vložili zahtevek za zvišanje cen oskrbnih dni. Že lani je zavod za analize in cene predlagal sklenitev družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o novih cenah oskrbnih dni, vendar do sklenitve samoupravnih aktov ni prišlo. Za takšne storitve lahko letos narastejo cene za približno 20 %. Zahtevki socialnih zavodov so v glavnem znatno višji, ker uveljavljajo v novi ceni tudi višje osebne dohodke na podlagi samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, sindikalne liste pa tudi višjih življenjskih stroškov. Zavod za analize in cene je ob podrobnejši analizi ugotovil, da so zahtevki realni. Odobritev predlaganih cen pa je drugotnega pomena, ker posamezni financerji niso vedno pripravljeni niti finančno sposobni kriti zvišani del stroškov oziroma cene oskrbnega dne. vk Problem cenzusov postaja torej vedno bolj pereč, posebno zdaj, ko smo opravili valorizacijo dodatkov. Po sedaj veljavnih določilih dobijo najvišje otroške dodatke družine s 700 dinarjev mesečnega dohodka na člana, srednje dodatke družine z 900 dinarji dohodka na člana in najmanjše dodatke, tiste z dohodki do 1200 dinarjev na družinskega člana. Zato se ne smemo čuditi mnogim primerom, ko se delavci branijo delati nadure, s čimer bi sicer lahko prišli do višjih mesečnih osebnih dohodkov, jim pa pogosto preti nevarnost, da bodo presegli cenzus in tako izgubili pravico do otroških dodatkov. Cenzusi se namreč računajo na poprečne osebne dohodke iz zadnjega leta. Seveda bodo vsa ta vprašanja ob koncu leta odpadla, če bomo omilili cenzuse in upoštevali dejanski porast življenjskih stroškov in osebnih dohodkov med letom. Pri tem je posebno pomembno dejstvo, da se republiška skupnost otroškega varstva zavzema že zdaj za natančno preučitev ne samo sistema valorizacije dodatkov ob nadaljnjih morebitnih podražitvah. temveč hkrati tudi cenzusov. Tako bi preprečili sleherno možnost za kratkovidno reševanje stisk ob povečanju življenjskih stroškov. .. . „Za vzgled drugim občinam morda ne moremo biti v vsem, kar smo doslej štorih pri organizirani sosedski pomoči starostnikom, vendar se mi zdi, da lahko kljub temu, na kratko povem, kako poteka ta oblika dejavnosti RK pri nas. Začeli smo pred dobrim letom: iz krajevnih skupnosti smo povabili na krajši seminar naše prostovoljce, v glavnem ženske, in jih seznanili z osnovnimi cilji sosedske pomoči. Med skoraj 70 aktivistkami Rdečega križa, med katerimi je bilo največ starejših gospodinj, je zavladalo za pomoč ostarelim tolikšno navdušenje, da vam tega zlepa ne bi mogla opisati. Skratka, delo je potem steklo tako, kot smo si lahko samo želeli.. . Pripomniti pa moramo, da leto 1973 ne pomeni mejnika pri organiziranju sosedske pomoči v ljubljanski občini Center. Sodelavke občinskega odbora RK so namreč že poprej pomagale starostnikom, jim nudile najrazličnejšo pomoč in skrbele za organizacijo družbenih prireditev ob praznikih, vsako leto še posebej ob dnevu žena, 1. maju, dnevu republike in pred novim letom. ,,Samo lani smo obiskali in obdarovah skoraj 900 starejših občanov. Ta podatek nas spodbuja za še bolj organizirano in množično akcijo na področju sosedske pomoči. Od tod tudi naš dogovor, da bi vsaka naša aktivistka redno skrbela vsaj za tri starostnike, sleherno, še tako majhno pomoč, pa naj bi po obiskih zapisovale v svoje dnevnike," ocenjuje doslej opravljeno delo tovarišica Stopaj-nikova. tudi v bodoče skušah p01?^ starostnikom čimbolj usfcj vati, ne samo med občifl%s, odborom RK in krajevf j skupnostmi, marveč tudi.‘mg, našimi aktivistkami, vol%i krajevnih skupnosti in ^ občinsko organizacijo. To, potrebno predvsem zato, imamo v občini med celo%v’ prebivalstvom kar 14% 0"R. nov, starih več kot 60 let. ^ katerimi še niso vsi deleži>l;mSl) sedske pomoči, čeprav morali biti. Tega se sicer - i Q| damo, vendar pa tudi vero0^ c, ne bomo mogli tako kH1 nuditi pomoči vsem osta^V občanom. Preprosto zatl1ljv ker nimamo dovolj prost°',fe]e cev niti mladih članov RK; aj: segli pa smo vseeno precej letl nudijo naše aktivistke pomoč že več kot 1OOO j, rostnikom, kar tudi za tak0ini. liko občino, kot je na& majhno število." « V občinskem odboru H Ljubljana-Center so letos do spoznanja, da je v kraje%f skupnostih med vsemi stajm niki, ki uživajo sosedsko P°fV aktivistk RK, najmanj 50 Metu kih, ki bi bili nujno poh{H strežniške nege na domu. |le „Izkušnje nam kažejo, pri ostarelih ne da vsega 0ri > viti s sosedsko pomočjo, ®, mnogih primerih ni potRj)^ samo občasno, ampak tudijj no, torej vsakodnevno, ‘jel: zavoljo tega in vse večjih „Po vsem, kar smo slišali, ste za sosedsko pomoč poskrbeli v vseh krajevnih skupnostih? “ ,,Za vseh sedem krajevnih skupnosti, kolikor jih je v občini Center, ugotavljamo, da je sosedska pomoč dobro organizirana. Delo ne šepa skoraj nikjer, morda sta nekoliko zaostali le dve krajevni skupnosti, kar pa ne pomeni, da si tudi tam ne prizadevajo za dobro sosedsko pomoč. Ce bi skušala strniti dosedanje izkušnje, bi lahko rekla, da smo z vsem, kar smo do zdaj opravih na področju sosedske pomoči v naših krajevnih skupnostih, lahko več kot zadovoljni. Pa vendar bomo po organizirani negi, siifj« odločih, da bomo že letcTip jesen kot prva občinska nizacija RK v Ljubljani J i)0- ža uresničevanje družbenega dogovora in samoupravnega Tof raziinievanja o štipendiranju v jesenišld občini. Oj ^ :lol(|ev”^nkotirali smo 392 učen- , ugotovili, da jih komaj ------------------------- J - d. % K>jema štipendije, takih, ki jaki gimnazije, najnižje od 190 °Ul r»r»----Ar\ ^nn t-\o n o črvli vo vrl m\r. manjše, od 200 do 690, učend ekonomske srednje šole in di- fc " Po premoženjskem cen-[,ljiče 03 ^ružinskega člana upra-:r 2* .{J1 dobivati štipendijo, pa je ,?cini . - - mo-k še najmanj 150 ali kif jii j 0(1 vseh učencev na jese-taf£ ril;e ' pednjih šolah. S tem pa sat(,lav a še zdaleč ni odgovorila sto«; e,e a vprašanja, na katera smo jK'*ajs dobiti odgovore. Omenim ce> arTl0 enega od mnogih pro-$t)£j0V: na srednjih šolah izven 001 še kakih 60 učencev, ak0 nj,'ravno tako kot mnogi iti v j i w lars.w rvw l iiuivzg a& ® uPravičeni do štipendije.4 Je,va Jesenicah ne prikrivajo u . a> da bodo morali že v s P1 ith^ ^em letu razdeliti učen-ajet1 a|;poklicnih šol, ki želijo na-5tA;ati študij, še ,najmanj 50 K H £ T° -Pa ^ "H’,?!” 0 /« ^2 ze na jesen podeliti sti-otr«1 !t0'^ tudi 63 učencem, ki so e]sj. končali srednje šole in bi d%j! . nadaljevati šolanje na -it m visokih šolah. of )«et M %’^olikš 'R,°biVi šne so štipendije, ki %) >lpi'j posledice za zainteresd ^ spodarstva za vlagatiJj! v, rj razvita območja bodrih letih. 1 : s** 1 TOROV! GOSPODARJENJA ODPRLI SO OKNA IN VRATA NAPREDKU j|lf nekaj podatKov: Lji Kih štiristo jih je in med njimi je skoraj tri četrtine žensK ter mladih. Lani je celotna vrednost njihove proizvodnje presegla -Trilijonov dinarjev, Ker je 27 % več Kot predlani, medtem ko so a b^o realizacijo povečali za 30 %. Pred leti so 93 % vsega do-ihti^ Ka porabili za plače in samo 7 % so namenili za sklade, zdaj je dlulL^Oierje 58:42. Poprečni mesečni osebni dohodKi so letos do-.j v^-600 dinarjev in v njihovem koleKtivu ni delavca, ki bi za-j •Oanj kot 2.000 dinarjev mesečno. M jjp. HRUGO ROJSTVO slovanja. Malo smo vedeli o go- li zC^VNEGA KOLEKTIVA spodarjenju in veliko časa je ufl^f^lilana se je pravzaprav minilo, da smo ugotovili, kaj ,lla dvakrat. Prvič pred 53 pomenijo različni kazalci in b| r ^vasrat. Prvič pred 53 ■Ko so kočevski meščani, ob 11 ^ 'PitT111!11 češkoslovaškega 0ustanovili „koman-ta .^žbo za izdelovanje bn ik, xln snknenih izdelkov", in ° ftČ9- septembra 1945. leta, l»lta ^evet delavk in dva moj- začelo delati v 'dc111 je dev ’ 2^di ll0novno rdo fju. sot^jjg.SO-letnici tovarne je Ma-iti ':la^emec, tedaj že upokojena se 1 rv?’ Pripovedovala: ) 'P I5ey. sijali smo stroje, čistili jah C6’ streb° sm0 prekrili z ‘ „1 ei p0 lepenko, okenskih ,a * It|,a ni bilo. Ker je bila kot-i1^ |(0j Pri bombardiranju po-or:4ve J!Vana> tudi centralne kur- rveVlsm° imeli. Sredi tkalnice to h,, Postavili peč, narejeno iz ra^orj Tega soda, ki pa pro-ijjj^ti kaj prida ogrela. Doni! ik,86 je. da je na nas med n(Aa | Snežilo. Tako smo delali Peli 6ta P° v°jni- Vsi smo žtll Pviten 8311:1 cilj: hoteh smo ob-' l°varno in povečati pro-, Ij unJ°- Vsako soboto smo de-jd^cstovoljn0 do polnoči, jlpa smo priredih zabavo. nega ali koruznega kruha tjVj|Vadne salame smo si pri-t)3 Prigrizek. Pa smo bili vsi ty]jt in med nami ni bilo I «etj Predsednik delavskega upokojeni delavec Ivan I ^V’8® je spominjal: p . septembru 1951. leta je TO, V138 izvoljen prvi delavski j6 biji-j^vsko samoupravljanje Patj Za nas nekaj novega. Pri-i$rn0 ttnram, da sprva niti Pj L t°bro vedeli, kaj in kako 14 je V poznejših letih 4j t Soupravljanje čedalje ež prijalo. Imeli smo vedno Kj-Snosti in tudi odgo-Ptil^1, Spočetka smo na se- pvorili največ o pla-cRf tnftrllej pa smo spoznali, da ^jKle^0 ukvarjati z vsemi proizvodnje in po- stno si znali pravilno razlagati podatke iz bilanc in drugih dokumentov, ki so nam jih na sestankih prebirali in razlagali strokovni delavci iz uprave. Vsak začetek je pač začetek in je težak." Dolfe Jakopin pa je dejal: „Prva leta smo bili v organih samoupravljanja predvsem sindikalni aktivisti. Delali smo, kot smo pač vedeli in znali. Nismo samo kimali; včasih smo morah marsikatero zadevo dobro premisliti, preden smo se odločili o njej." Tako je ob skupnem proizvodnem in samoupravnem delu rasla skupna zavest, ki je še zdaj najpomembnejši temeljni kamen vseh hotenj proizvajalcev v Tekstilani. „Iz skupne zavesti se porajajo vse naše samoupravne odločitve," mi je pred dnevi rekla Slavka Šega, predsednica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. Pripovedovala mi je o njihovih prizadevanjih, da bi čimprej odpravili nočno delo žensk. Že decembra 1972. leta so v Tekstilani sprejeli program dejavnosti za ukinitev nočnega dela. V aprilu 1973. leta so se na sestanku predsednikov izvršnih odborov sindikalnih organizacij, ki ga je sklical svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri republiškem odboru sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije, dogovorili, da bodo do konca leta 1977 ukinili nočno delo žensk v vsej slovenski tekstilni industriji. Hkrati so sklenili, da postopno ukinjanje nočnega dela ne sme ogrožati materialnega položaja in socialne varnosti delavk; vsa tekstilna industrija pa naj bi takoj naredila delovne načrte za uresničitev te naloge. Izpopolnjeni program, ki so ga takrat sprejeli v Tekstilani, predvideva, da bodo ukinili nočno delo žensk do leta 1976. V investicijski načrt za leto 1973 so zapisali: ,,Naša delovna organizacija si je zadala nalogo, da v bližnji prihodnosti odpravimo nočno izmeno delavk. Ker je v podjetju zaposlenih več kot dve tretjini žensk, in to pretežno v neposredni proizvodnji, ker moramo še vedno delati tudj v nočnih izmenah, je treba za ukinitev nočnega dela sprejeti številne ukrepe. Še zlasti moramo razširiti oziroma povečati zmogljivosti strojnega parka, da bi lahko v dveh izmenah naredili toliko ali še več kot sedaj. Ob obstoječih proizvodnih kapacitetah pa kljub rekonstrukciji ni možno uresničiti te naloge." Zato so že lani kupili številne nove stroje in kupujejo jih tudi letos, ko predvidevajo, da bodo za investicije porabili več kot dve stari milijardi. Ernest Deržek, vodja kadrovske službe in predsednik delav- . skega sveta, je dejal: „Z dosedanjimi investicijami, ki jih je delovna organizacija namenila za rekonstrukcijo proizvodnje, smo predvsem zamenjali stare in dotrajane stroje z novimi in visoko produktivnimi delovnimi napravami. Do nedavnega ni bilo treba graditi novih delovnih objektov, ampak smo racionalno izko-ristih tedanji delovni prostor. Zavoljo ukinitve nočnega dela žensk pa bomo morali nabaviti toliko novih strojev, da v sedanjih delovnih prostorih zanje ne bo dovolj prostora. Zato bomo letos zgradih novo barvarno in skladišče z apreturo". Torej je uresničevanje programa za odpravo nočnega dela prineslo številne pomembne novosti v delovni kolektiv kočevskih tekstilcev. O prvih uspehih tudi zgovorno pričajo lanski proizvodni in poslovni rezultati. Se bolj pa govore o njih perspektive, ki so se jim odprle v minulem letu. Predvidevajo, da bo Tekstilana v prihodnjih nekaj letih povečala proizvodnjo skoraj za trikrat in da bo delalo v njej kakih 800 ljudi. Precej sredstev za uresničitev tega velikega načrta bodo ustvarili sami, nekaj denarja pa bodo dobili, kot so se bojda že dogovorili, iz tujine. Ernest Deržek je poln optimizma napovedal: ,,Program, ki smo ga sprejeli, da bi odpravili nočno delo naših delavk, bomo uresničili pred rokom, ki smo si ga zastavili, in nobena delavka ne bo denarno prikrajšana, ker ne bo več dobila dodatka za nočno delo." KORISTI SAMOUPRAVNE PRAKSE Še smo govorili o njihovih samoupravnih odločitvah, porojenih v skupnem prizadevanju za uveljavitev popolne delavske samouprave. Slavka Šega je pripovedovala, da se je sindikat v Tekstilani že zdavnaj pred sprejetjem nove ustave organiziral po delegatskem načelu. V izvršnem odboru sindikalne podružnice so delegati vseh obratov od predilnice, tkalnice in kosmatilnice do apreture, vzdrževanja in uprave. Enako velja tudi za delavsko samoupravljanje. Res so sklenili, da spočetka ne bodo ustanovili več temeljnih organizacij združenega dela, pa vendar se samoupravljavci praviloma sestajajo v obratih in po izmenah. Pred sejami delavskega sveta pošljejo gradivo, o katerem bodo razpravljali, vsem delavcem. Sestane se politični aktiv in sestanejo se delovne skupine, sprejmejo stališča, ki jih njihovi delegati potlej zagovarjajo na delavskem svetu. Slavka Šega: „Tako v praksi oblikujemo neposredno samoupravljanje delavcev, ki ga terja nova ustava." Ernest Deržek: ,,Te izkušnje pa bomo morali čimprej zapisati tudi v naše samoupravne akte." Pripovedovali so mi tudi o njihovi skrbi za starejše delavce. „Precej tega, kar je zapisano v sindikalni listi, smo tri nas uresničili že pred leti. Še nikoli se ni zgodilo, da bi naš delavec zaslužil manj samo zato, ker zavoljo starosti ne more več tako izpolnjevati norme kot poprej. Tkalke, denimo, ne morejo delati pri statvah vseh 35 delovnih let. Pri nas delajo zadnja leta v apreturi, kjer lahko pri delu sedijo in kjer kljub niže ovred- notenim delovnim mestom ne dobivajo manjših prejemkov. _ N Kakih 95 % zaposlenih se hrani v tovarni in za obrok plačujejo le po 150 dinarjev. Imamo tri počitniške domove, ki vsaj za silo zadoščajo našim potrebam. Stanovanjske potrebe rešujemo sproti, s, posojili posameznikom, v zadnjem času pa tudi z gradnjo družinskih stanovanj. Za vzgojo kadrov, ki jih potrebujemo, skrbimo sami. V minulih desetih letih se še nikoli, ni primerilo, da ne bi imeli štipendistov. Šolamo svoje delavce pa tudi mlade ljudi, ki potlej, ko bodo šolo končali, ne bodo prišli v naše podjetje in se bodo zaposlili v kočevski občini kot profesorji in učitelji, pravniki in ekonomisti. Organizirali smo tečaje za aktiviste in strokovnjake v našem podjetju, jeseni pa nameravamo pritegniti v seminarje iij tečaje čimveč samoupravljavcev." Govorili pa so tudi o nekaterih svojih slabostih in o težavah, ki jih morajo premagovati zavoljo pomanjkanja ali nenehne dražitve surovin. Toda o tem bom pisal kdaj drugič. Tokrat sem skušal odgovoriti samo na vprašanje „Odkod tolikšni uspehi", ki se mi je porodilo ob branju podatkov iz njihovega lanskoletnega zaldjuč-nega računa. Zdaj vem: kočevski tekstilci namreč dobro vedo, kaj hočejo! JANEZ VOLJČ Skupno na ceste Kar enajst transportnih podjetij Slovenije in nekatera iz Hrvaške se dogovarja za ustanovitev skupne organizacije združenega dela. Tako naj bi nastalo eno največjih slovenskih avtoprevozniških podjetij „Kargotrans“, ki bo z dehtvijo dela, specializacijo in boljšim izkoriščanjem obstoječega voznega parka lahko nudilo našemu gospodarstvu znatno boljše storitve na eni strani, na drugi pa večji kos kruha vseh kolektivom. Podjetja, ki se združujejo, so že pripravila osnutek samoupravnega sporazuma, v mesecu septembru pa bodo že izvedli referendum o združitvi. Med kolektivi, ki se pripravljajo na tovrstno združitev - vsak od podpisnikov bo ohranil status TOZD, je tudi dravograjski Avto-prevoz. Ta 130-članski delovni kolektiv se je zadnja leta izredno vitalno razvijal. V letošnjem prvem polletju sov Avtoprevozu z 78 vozili prigospodarili 1,300.000 dinarjev bruto dohodka, kar pomeni za 56 % več kot v enakem obdobju lani. Samo letos so kupili že deset novih vozil. Avtoprevoz se tudi vse bolj vključuje v mednarodno špedicijo in so v prvi polovici leta dosegli za 700 tisoč dinarjev prometa od prevozov v inozemstvu. kw Vroče o turističnih dinarjih Na občnem zboru Gorenjske turistične zveze je bilo slišati tudi mnenje o nejasnosti 9. člena osnutka zakona o društvih. Omenjeno je bilo, da v prihodnje, ko bo začel veljati zakon o društvih, turistipna društva ne morejo pričakovati, da bi bile njihov dohodek turistične takse in da bo prav tako najbrž treba iz dejavnosti turističnih društev izločevati menjalnice, prodajo razglednic, spominkov in še kaj. Ali, z drugimi besedami: društva naj bi se ukvarjala iz-kljično z društvenimi posli (za kar so ustvarjena) ne pa z gospodarsko komercialnimi. Na občnem zboru so poudarjali, da imajo turistična društva v primerjavi z nekaterimi drugimi društvi poseben pomen, ki je ozko povezan s turizmom kot gospodarsko panogo nasploh. Menili so, da bo zakon - če bo prepovedal turističnim društvom ukvarjati se razen z osnovnimi še z nekaterimi navideznimi komercialnimi dejavnostmi — napravil turizmu prej škodo kot korist. To pa zato, ker marsikje ni specializiranih trgovin, menjalnic, agencij itd. Pa tudi, ker mora vsaka delovna organizacija poslovati po ekonomskih osnovah ter tako deliti tudi ustvarjeni dohodek. vk V OBJEKTIVU M jgjem bil je živ... Prireditev letošnjega poletja v Kranju je kakor vsako leto med-L jhil y rcnjski sejem, tokrat že XXIV. po vrsti. Ker se je sejem pred leti ti? kt(,n°V0 *la*° 111 v novc prostore v Savskem logu, se obseg te prireditve r^av^v^ovcčuje tako z novimi razstavnimi površinami kot tudi po številu ■ *rov) Gorenjskem sejmu razstavlja v veliki hali (5000 kvadratnih Petprovizorijih (2500 kvadratnih metrov) kar 283 razstavljavcev. Od tega jih je 82 iz tujih držav. Razstava pa je tudi na zunanjih prostorih, ki so jih letos povečaliza 2000 kvadratnih metrov, tako da imajo sedaj odprtih razstavnih površin že 8000 kvadratnih metrov. Kot prejšnji je tudi letošnji Gorenjski sejem predvsem komercialen. Samo razstavljavcev oziroma proizvajalcev na sejmu praktično ni, zato pa sodelujejo vsa večja slovenska trgovska podjetja. Najmočneje pa na sejmu prav gotovo zastopani izdelki pohištvene industrije, kmetijska mehanizacija, avtomobili in motoma kolesa ter ostalo tehnično blago široke porabe. Razen nekaj izjem na sejmu ni videti novih izdelkov, je pa kljub temu zanimiv za širše območje Gorenjske, predvsem zaradi sejemskih popustov. Prav zato je tudi denarni promet zelo velik. Od tujih tvrdk jih na Gorenjskem sejmu sodeluje največ iz Italije in Avstrije, na tretjem mestu pa sledi Zvezna republika Nemčija. Na sejmu prodajata letos tudi dve tvrdki iz Indije in ena iz Jordana. Kljub številnim poskusom pa organizatorjem ni uspelo pridobiti razstavljavcev iz vzhodnoevropskih držav. rekla, da bomo kupili traktor. In, jasno prvi ga bo ga tak • °- »Tale bo kar dober! Samo, če imata dovolj de-°J odpeljem domov." - • - Vsakoletni Ponte roso gorenjskega sejma so letos nekoliko razdelili po celotnem sejemskem prostoru. Kljub temu pa še vedno lahko kupite svete podobice, palčke, „zlate“ prstane in drugo podobno robo. Za nizko ceno ali - kot pravijo, oziroma pišejo na posamezne izdelke: še vedno po stari ceni! Kljub temu, da je večina kmetijskih del za letos že opravljena, se Gorenjci in drugi obiskovalci gorenjskega sejma zelo zanimajo za nakup kmetijskih strojev. ANGORA V KOBARIDU SE SIRI, KOLEKTIV JE NAJEL NOVE PROSTORE SETEV ZORI V Kolektiv Tovarne rezalnega orodja v Prevaljah je izredno uspešno posloval v letošnjem prvem polletju. Dosegli so kar za 62% večji dohodek kot v enakem obdobju lani'in to s približno enakim številom delavcev. Gre torej predvsem za sadove dosedanjih vlaganj, saj so lansko jesen v glavnem zaključili z modernizacijo pilarne. Pa tudi produktivnost dela se je povečala, uvedli so strogo varčevanje v vseh fazah proizvodnje. To in deloma morda še razmere tržišča so jim ob polletju prinesle tudi za 2,37-krat večji ostanek dohodka, kot so ga dosegli ob polletju lani..Čeprav bi lahko izvozili na tuje tržišče skorajda vso proizvodnjo, tovarna rezalnega orodja izvozi te desetino svoje proizvodnje, saj so potrebe domačega tržišča po rezalnem orodju zelo veliker Kljub zadovoljstvu ob dobrih rezultatih v polletju pa niso brez skrbi. Cene reprodukcijskih materialov so močno porasle, pa tudi likvidnost postaja čedalje bolj zaskrbljujoče. V združenem podjetju Železarne Ravne na Koroškem, katerega TOZD je Tovarna rezalnega orodja, so prišli tudi do delne delitve programa in specializacije, kar pa še zdaleč ni zadnja beseda o možnostih dogovarjanja v združenem podjetju. | ker jim cene uslug v ve-A' Phnierov niso dostopne. ie ali,( izf Vl\^ iko šival po^i ia n3' sij1; in saj pripravljajo po- Delavci kolektiva Strojne iz Maribora so na svoje urejeno naselje v Poreču, čigar izgradnja se je pričela že v letu 1972, izredno ponosni. Na gričku, imenovanem Čiri-biri, so si v sklopu počitniškega naselja Metalne iz Maribora postavili osem počitniških hišic. Delavcem je v vsaki hišici na voljo opremljena kuhinja, v kateri ne manjka hladilnika ter kompletni kuhinjski pribor, lepo opremljena spalnica ter otroška soba, pred hišico pa velika veranda z mizo in stoli. Ni slučaj, da se mimoidoči ozirajo po teh hišicah. Upamo trditi, da je naselje Strojne eno najlepših ne samo v Poreču, temveč daleč naokoli. Celotna investicija izgradnje počitniškega naselja je veljala blizu 80.000 dinarjev, kar znaša za tako majhen kolektiv z 200 zaposlenimi nedvomno veliko investicijo. MEDVODE Nova strelska družina Ena izmed počitniških hišic Strojne v Poreču . Pred dnevi je bila v Medvodah ustanovljena strelska družina „Barie Ambrož". Na dobro obiskani ustanovni skupščini je bila predvsem poudarjena želja po oživljanju strelskega športa v tem kraju. Dogovorjeno je bilo, da se bodo najprej lotili obnove strelišča v Goričanah, ki naj bi ščasoma preraslo v osrednje strelišče šišenskih strelcev, nujna pa bo tudi koordinacija številnih sekcij v delovnih organizacijah. Ker je zanimanje za strelski šport v Medvodah veliko, ni bojazni, da ob dobri organizaciji nova strelska družina ne bi polno zaživela. F. R. In še cene: cena letovanja za en dan znaša 10 dinarjev na osebo (za člana kolektiva in njegove družinske člane) za ostale pa 20 dinaijev. V ceno so všteti stroški pranja perila, elektrike, vode in turistične takse. Kuha si lahko vsak sam, lahko pa se hrani v kampu TVD Partizan iz Ljubljane, kjer velja hrana blizu 30 dinaijev dnevno. S. LOGAR RADOVLJIŠKI SINDIKATI IN ŠPORTNA REKREACIJA istf1 i(jj Ravne na Koroškem !# tista območja na Slo-> jV|em, kjer so se skrbno pri-in nadvse prizadevno °.’ L di v vseslovensko akcijo Ajj^fino se plavati". Ob tem % zaP*sati- fia So v >j dolini že vrsto let tudi do-i i°r8anizirano skrbeli za to, % Se čimveč občanov, po-mladine, naučilo Pomembno je tudi, da republiško akcijo „Na-'jje' se plavati" vključili vse ' lV občini, poleg Raven to-15 jr ^valje, Mežico in Črno || W foškem, pokroviteljstvo 1 Nit i0 Pa Je Prevzc' Pred-I R h' skupščine občine Ravne V r°škem Rudi Vrčkovnik. "m t kritem bazenu v Domu |f' e,- ter na kopališču ob ^ V Se v središču Mežiške ' drstili doslej že štiri te-'* K I neplavalce> učence J Ptin Poseben tečaj pa i ^ NojnBravfii tudi za malčke iz h JvatVarStvenega zav0(ja prj. N ig/1 je mogoče, da se bo -t ’'Na, ?nj° vseslovensko akci-°v [j HaVnčimo se plavati" v obči-a^lStj 6 na Koroškem naučilo to p naimanj 700 otrok, prav of^ovtudi več d0Set starejših VROČINA JIM NI VZELA VOLJE Letos so v Radovljici pripravili že pet občinskih sindikalnih prvenstev, postavili so stezo trim na Obli gorici, v Begunjah pa se pripravljajo še na postavitev 2000 metrov dolge steze ■jm •' te: jmtimmi Čmo jezero v poletnih mesecih ... (Foto: V. H.) BISTRIŠKO POHORJE “Tudi v teh dneh, ko se dopustniška sezona približuje svojemu vrhuncu, športniki v naših delovnih organizacijah ne mirujejo. Doslej smo namreč organizirali, če prištejemo k ostalim še smučarsko tekmovanje in osrednjo šahovsko prireditev, skupno že pet občinskih sindikalnih prvenstev. Za balinarji so junija „prišli na vrsto" namiznoteniški igralci, pred dnevi pa še plavalci, ki so se pomerili za naslove letošnjih sindikalnih prvakov v naši občini," nam je ob zadnjem obisku v Radovljici z zadovoljstvom pripovedoval o poletni športni rekreaciji delavcev v tamkajšnjih podjetjih Drago Rozman, sekretar občinskih sindikalnih konferenc. Kopalna sezona tudi na Črnem jezeru Vroči poletni dnevi so prinesli kopalno sezono tudi na višine bistriškega Pohorja, na čmo jezero pri Treh kraljih, kjer je sicer kopalna sezona zelo kratka. toplih dni pričakovati tudi dolgo kopalno sezono na Črnem jezeru. Te dni je mogoče opaziti vedno več kopalcev, med njimi tudi starejših, ki se zatekajo Idi Veaie tudi zanje. oS.f 1(0 IJ« lahko občina Ravne te.tetete61!! mnogim resnično telteih V Prizadevnosti in v do-e1 |CN.UsPehih pri akciji „Na-^ Plavati". cJ| (ma) Za razliko od leta 1973, ko ■ pred vročino tudi v najbolj od-so pričeli s kopanjem v tem bi- daljene kraje bistriške občine. seru Pohorja zelo pozno in je trajalo le nekaj dni, so letos skočili v vodo najpogumnejši kopalci že v drugi polovici julija. Tako je ob podaljšanju N>io Nv^ifinda DAN TRiM 'tNizaute' Tudi tokrat j° ie Vesti iz celja tako- tudi na Črno jezero, do katerega je potrebno pešačiti blizu ppl ure od planinskega doma pri Treh kraljih ali od Osankarice. Med obiskovalci Črnega jezera je poleg večjega števila mladih, ki tukaj preživljajo svoje počitnice, tudi večje število delavcev iz bistriške občine, ki tu uživajo zaslužen letni oddih, daleč proč od brnenja strojev. Med tistimi, ki si zaželijo sveži planinski zrak in mimo okolje, so tudi številni obiskovalci iz vse Slovenije, pa tudi sosednjih republik. Ljubitelji planin radi obiščejo pot ob Črnem ježem, ki je kot nalašč za sprehod in osvežitev. V. HORVAT fiern zagodlo slabo f skoraj ves dan VI v3ub t0mu se je 130 )<Ž.sCevpriključilo 600 pla-■te 'tete,. P.^ega plavalnega dne Vsi so prejeli IfN J^Cka-plaval- Vtrr PIavano 50, 100 ali k Vdolgo progo. 3C1 tiskar1!611 so ce,iski tj J 0rji rkafi tečajniki - orga-; f' h se s kreacije iz Mozirja, Kj^di jn ^ar>ili z akcijo trim tek ^0~,tudi „praktično ' ‘ako akcijo pri- pravljajo v sodelovanju s celjsko zvezo za rekreacijo tudi v Rimskih Toplicah in Mariboru, kjer bodo plavali 18. avgusta. Če bo lepo vreme, potem bodo Mariborčani prav gotovo podelili večino naročenih 2500 medalj. V juliju sta bili odprti še dve TRIM stezi v celjskem okolišu. V Šempetru v Savinjski dolini je steza ob Savinji, v Dobrni pa leži v gozdu nad zdraviliščem. Poleg steze v Dobrni bo zveza za rekreacijo pomagala pri načrtih tudi v Štorah in na Hudinji — slednji bo tudi financirala. Tako bodo letos v Celju že 4 TRIM steze. T.GORŠIČ Športne igre Polikema Konec meseca septembra bodo v Medvodah 1. športne igre novoustanovljene SOZD „PoIikem“ v več športnih panogah. Organizator OSO Color in Donit pričakujeta udeležbo številnih športnikov iz 9 TOZD, ki zaposlujejo več kot 7000 delavcev. F. R. IGRE DONITA Letošnje IV. športne igre SOZD Donit bodo v Medvodah 31. avgusta Številni nastopajoči se bodo pomerili v nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju, streljanju na glinaste golobe, šahu, balinanju in atletiki V prvih treh nastopih so bili ekipni zmagovalci tekmovalci iz TOZD Medvode. FR. Najprej so torej stopili na sceno balinaiji. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, vendar pa med kopico novih ekip ni bilo nobene, ki bi resneje ogrozila nekajletni primat moštva občinske skupščine. ,,Kdo bi verjel," je smeje‘ko-mentiral rezultate občinskega sindikalnega prvenstva v balinanju naš sogovornik, „da so naši občinski možje tako spretni tudi v tem športu. Letos so zmagali že tretjič zapovrstjo in, če bo šlo tako naprej, bo postalo prvenstvo v balinanju nezanimivo". Pa ne vzemite tega zares ..Če ostanemo pri rezultatih, se je za ekipo občinske skupščine uvrstila na drugo mesto vrsta Almire, tretji so bili tekmovalci iz Elana, četrti pa balinaiji Verige." Na ekipnem sindikalnem tekmovanju v namiznem tenisu so se najbolje odrezali člani osnovne organizacije sindikata iz Elana, drugi pa so bili delavci Merkurja. Med najboljšimi vrstami, ki so se zvrstile od tretjega do šestega mesta najdemo še ekipe Iskre iz Otoč, vzgojenega zavoda iz Kamne gorice in begunjske psihiatrične bolnišnice. NAJMNOŽIČNEJŠE - PLAVALNO PRVENSTVO V začetku tega meseca so radovljiški sindikalni delavci opravili na področju športne rekreacije svoj doslej najtežji izpit. Ob pomoči domačega plavalnega kluba so pripravili občinsko sindikalno plavalno prvenstvo. Čeprav je bilo prvo, je nekaj deset tekmovalcev in tekmovalk navdušilo, saj je vedno bolj očitno, da vlada v delovnih skupnostih te občine največje zanimanje ne samo za smučarska, temveč zadnje čase tudi za plavalna tekmovanja. „Pri nas je po vsem tem sodeč akcija „Naučimo se plavati" že krepko prešla od besed k dejanjem. Če pa vas že zanimajo rezultati, vam rade volje postrežemo tudi z njimi. Na prvenstvu je nastopilo 70 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v več starostnih skupin. Ekipno stf bili v moški konkurenci najboljši plavalci Sukna, Almire in Iskre iz Otoč, pri ženskah pa so zmagale tekmovalke Almire pred Iskro in Viatorjem hoteli Bled. Med posamezniki je bil daleč najboljši Ravnikar (Iskra Otoče) s tremi prvimi *V$KA ENOTNOST - §T. 32-17. AVGUSTA 1974 mesti, dvakratna prvaka sta postala pri moških Cilenšek (Veriga), v ženski konkurenci pa Pikonova (Iskra Otoče), znana državna reprezentantka v alpskih disciplinah. Toda to še zdaleč-ni vse, kar smo letošnje poletje opravili na področju športne rekreacije . .. TRIM AKCIJA V POLNEM RAZMAHU „Povedati vam moram, da smo skupno s komisijo za množičnost in rekreacijo pri TTKS izdelali program nekaterih nalog za popularizacijo akcije trim. Akcija bi po našem morala doseči svoj osnovni cilj -izpolnitev rdečega kartončka po lastni izbiri, modrega kartončka z že določenim programom za dosego norm, k tem „obveznostim“ pa smo priključili še zbiranje točk za osvojitev zlate, srebrne ali bronaste značke in seveda postavitev trim stez," je načel drugo temo našega pogovora tovariš Rozman. Čeprav volje ni manjkalo, pa so v Radovljici žal kmalu spoznali, da. z izjemo kolektiva Gozdnega gosopdarstva Bled, ostale delovne organizacije in občani niso pokazali posebne pripravljenosti za to akcijo. Kljub takemu „razpoloženju“ je trim akcija vendarle stekla. V prijetnem okolju Oble gorice nad kopališčem je že postavljena prva steza. Dolga je 550 metrov in ima 12 postaj z navodili za izvajanje različnih vaj. Služila naj bi predvsem delavcem iz radovljiških podjetij za njihovo množično športno rekreacijo in ostalim občanom, med poletnimi meseci pa tudi domačim in tujim turistom iz bližnjega campinga. S pripravami za ureditev 2000 metrov dolge trim steze so pred kratkim začeli tudi v bližnjih Begunjah. Steza bo speljana v neposredni bližini smučarskega centra v Krpinu, ker pa namerava pri njeni postavitvi sodelovati tudi tovarna Elan, lahko pričakujemo da bo naprava res vzorna. Morda še to: radovljiški sindikati bodo skupno s TTKS podprli sleherno pobudo za gradnjo podobnih stez v občini, kar je popolnoma razumljivo, saj si prizadevajo, da bi v prihodnjih letih dobili te preproste in koristne naprave za množično športno rekreacijo vsi večji kraji v občini. _jv STRAN 15 NASE OKNO V SVET Pomena „Luke Koper“ za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo prav gotovo ni treba posebej poudarjati, če povemo, da je promet tega pristanišča že leta 1969 dosegel drugo mesto med jugoslovanskimi lukami. Zgodovina koprske luke je pravzaprav kratka; njen razvoj je bil neverjetno hiter in uspešen. Lahko pa bi ga razdelili na tri obdobja. Prvi začetki gradnje Luke Koper segajo v leto 1957. Takrat je s poglabljanjem morskega dna na eni strani nastala prva operativna obala, na drugi pa z izkopanim materialom novo kopno, kjer danes že stojijo velike skladiščne stavbe. že 800.000 ton. Nadaljnji skokovit porast prometa pa je 1967. leta omogočila dograditev železniške proge do pristanišča. Sedanji promet, ki znaša skoraj 2 milijona 'ton letno, pa je vnovič na meji zmogljivosti prometne povezave koprske luke z zaledjem in nujno narekuje modernizacijo železniške proge. Od skromnih začetkov pred 16 leti se je Luka Koper razvila v sodobno opremljeno pristanišče. Z otvoritvijo novega bazena prejšnji mesec ima sedaj 1.100 metrov operativne obale za ladje dolge plovbe in 145 vezave s kopnim. Ponovna otvoritev Sueškega prekopa in s tem predvideni porast prometa v vseh sredozemskih lukah, tako tudi v Kopru, predstavlja precejšen problem za luške zmogljivosti. V Kopru so izračunali, da bo promet v njihovi luki in v pristanišču na Reki narasel za približno 500.000 ton. Skrajšana morska pot iz Perzijskega zaliva, Indije in tja do Japonske bo glede na rentabilnost preusmerila blagovni tok iz severnoevropskih pristanišč v Sredozemlje. Koper in Reka bosta zopet postala zanimiva predvsem za Češko in velik del Nemčije. Leto dni po začetku del je v Kopru že pristala prva prekooceanska ladja. Do leta 1962, ko je kopenski prevoz od luke potekal po cesti, je dosegel promet 270.000 ton in v letu 1967 PSiSIfc v?' , Ročnega dela je v luki Koper že zelo malo, saj so ga nadomestili z moderno mehanizacijo. metrov obale za ladje male plovbe in še pristajalne mostove za tankerje, koruzo in tekoče kemikalije. Poleg obale so v teh letih zgradili 160 tisoč kvadratnih metrov zaprtih in 150 tisoč kvadratnih metrov odprtih skladišč. Gradijo pa še nove. Imajo tudi kondicionirano skladišče s 5.200 kvadratnimi metri in hladilnico, dozorevalnico in plinske celice s skupno prostornino kakih 7 tisoč kubičnih metrov. Razpolagajo z rezervarji za olje, melaso, žvepleno kislino, koruzo, vino, nafto in kemikalije s prostornino več kot 113 tisoč kubičnih metrov. Luških tirov pa je več kot 16 kilometrov. V Luki Koper je zdaj zaposlenih kakih 1.500 delavcev. Porabili bi preveč prostora, če bi hoteli naštevati vse, kar se v Luki Koper vsak dan dogaja. Oglejmo si le dva od načrtov, s katerimi se trenutno najbolj ukvarjajo v Kopru. Kljub mehanizaciji je raztovarjanje velikih prekooceanskih ladij še vedno prepočasno. Nekatere ladje raztovarjajo tudi po dvajset dni. PRIPRAVE KOPRSKE LUKE NA OTVORITEV SUEZA Sedanje kapacitete Luke Koper so danes polno izkoriščene, prav tako pa tudi prometne po- Že sedanje kapacitete koprske luke so včasih znatno premajhne, da bi sprejele vse ladje. Čakanje na sidrišču pa prav gotovo ne spodbuja ladijskih družb, da bi se usmerjale v naše pristanišče. Z otvoritvijo Sueza bo zadrega še znatno hujša, saj doslej sevemojadranske jugoslovanske luke na predviden porast prometa niso pripravljene. Z investicijami, ki jih koprska luka lahko uresniči do otvoritve Sreza in ki so že predvidene v srednjeročnem programu razvoja, lahko pravočasno povečajo zmogljivosti prometa generalnega tovora od 1,4 milijona ton (1973) na 2 milijona ton (1975). S podpisom samoupravnega sporazuma o interesni skupnosti za železniški in luški promet in z republiškim zakonom pa so luki zagotovili za to investicijo beneficirane pogoje kreditiranja. Za gradnjo nove obale v dolžini 200 metrov, s katero mislijo začeti že letos, in za modernizacijo obstoječih kapacitet ter za izgradnjo 73.500 kvadratnih metrov skladiščnega platoja imajo praktično že zagotovljenih dobrih 30 milijonov dinarjev kredita, ki ga bo v glavnem dala Ljubljanska banka. V naslednji fazi naj bi uresničili še tako imenovani projekt sipkih tovorov, to je gradnjo pristajalnega mostu, in avtomatizacijo transporta v skladišča. Za to investicijo pa bi potrebovali nadaljnjih 18 rnilijonov dinarjev. Načrtujejo tudi gradnjo kontejnerskega terminala in posebne obale, ki bo namenjena ladjam, ki prevažajo kontejnerje na priklopnikih. Prav ta način transporta je eden od najmodernejših, ki ga uvajajo v svetu. Take ladje so v koprski luki pred časom že pristajale. Grajene pa so tako, da odpro kljun ladje in so v njej natovorjeni kontejnerji že na priklopnikih. Največja prednost tega načina transporta je, da jo lahko raztovorijo v eni uri. Tak transport bo prav gotovo tudi pri nas _________ Kot že vsa leta obstoja Luke Koper nenehno s poglabljanje1” rvtJl IX, vsa icia ut/ai-uia i^uivc. tnajuvi u^u^iuivr a širijo operativno obalo. Po ceveh pa izkopani material nasip” s tem pridobivajo nove površne za gradnjo skladišč. V S nai^N iva1)* 1 hitro doživel širok razvoj. In koprska luka že pripravlja načrte in zbira finančna sredstva za gradnjo obale, raztovarjanju in natoV--takih ladij. fe|S| Pred kratkim je bilo v »g, ustanovljeno novo podje') f 11 min, ki naj bi organiziral ^ njo industrijske cofle ^ Koper. V novem podjelj” ^ ;rj|, deluje 15 podjetij, v glaV ^ Slovenije. Poleg lahke !lot žične industrije, ki naj b’ ^ vila na področju luke, ”, j c jejo še gradnjo kamio”8^ ^ avtobusnega terminala- pa govorijo v zadnjem^ K. gradnji rafinerije, petr°K"/i5i industrije in elektrarne- ‘elj za nekatere od teh obje[j; "! ____________________ že izdelani. Kaže pa, da % ^ na vrsti rafinerija — ko V koprski luki ima Slovenijales svoj obrat Troples, kjer žagajo ogromna debla, ki prihajajo iz Afrike. razpolago dve milijardi i ^ |VC( delavska ENOTNOST masno zveze srNmKATOv Slovenije, izdaja czp De.avska ^ ~ ur7d“ 316^1“ 'c! urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uPrave:. rjubljana, Dalmatinova n a ’ P. 601 ^lg0, prl Ljubljanski banki št. 501-S20-7-12100. Posamezna številka s‘d,gg' j “ifi^rTn P_"r.^aa|o;^Srn r^ar7-dpeo^naraplaeaPna v Ut, vini - Tiska CZP »Ljudska pravica., Ljubljana. Na P° Naročnina je četrtletna 25,00 din Sekretariata za informacije IS SRS, Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pn LJUDijansKi oanKi ^0 polletna 50,00 din - in letna 100,00 din - Rokopisov ne vračamo - Poštnina plačana v gotovini - Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubija . , št 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno nlačila temeljnega davka od prometa proizvodov