Sklad skupnih rezerv.. V ZVEZI s člankom Obisk v Plutalu — Delovna skup-nost naj dela svoje, objav-ljenem v prejšnji številki Javne tribune, priobčujemo oceno o delu sklada skupnih rezerv gospodarskih organi-zacij v občini Ljubljana-Ši-ška, ki jo je sprejela občin-ska skupščina in izrekla skla-du za njegovo delo v minu-lem letu vse priznanje. Poslovno poročilo o delu sklada v minulem letu med drugim navaja, da je imel njegov upravni odbor lani 14 sej in obravnaval 47 vlog go-spodarskih organizacij. Vlo-ge so vsebovale zahtevke po odobritvi kreditov za osnov-na in stalna obratna sred-stva, dalje za izdajo sanacij-skega posojila, zadevale so spremembe v pogojih kredi-tiranja in izdajo garancij-skih izjav za kritje izgube, če bi jo pokazal zaključni ra-čun gospodarske organizaci-je. Tako je bilo lani odobre-nih in uporabljenih kreditov za 7,700.004 novih dinarjev, in to: N-din 4 krediti za osnovna sredstva 488.932 4 krediti za stalna obratna sredstva 1,552.265 1 sanacijsko posojilo 1,599.854 1 posojilo za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov 70.548 13 premostitvenih kreditov za obratna sredstva 3,988.405 Upravni odbor sklada je zavrnil deset vlog za odobri-tev kreditov. V dveh prime-rih sta bili vlogi za dodelitev investicijskih sredstev odklo-njeni zaradi načelnega stali-šča upravnega odbora, da se deriar, s katerim razpolaga sklad, lahko uporablja le za sanacijo in za obratna sred-stva, v šestih primerih so bile vloge odklonjene za-radi pomanjkanja denarja. V enem primeru se je gospo-darska organizacija odpove-dala kreditu, v drugem pa kljub načelni odobritvi kre-dita, ni prišlo do realizacije, ker gospodarska organizacija ni izpolnila pogojev za na-jem kredita. Sklad je lani razpolagal z naslednjimi sredstvi: N-din 1. stanje posojil 1. 1. 1967 8,057.474 2. izkoriščeni krediti v letu 1967 7,700.004 skupaj 15,757.478 3. odplačila kreditov v letu 1967 5,321.572 razlika 10,436.9U6 Sredstva sklada pomenijo torej sorazmerno visok kre-ditni potencial, s katerim je bilo mnogim gospodarskim organizacijam omogočeno boljše poslovanje. Upravni odbor sklada je pri obravna-vanju vlog upošteval glede na predpise predvsem nače-lo, naj bodo sanacijski kre-diti in krediti za kritje izgub odobreni le, če bodo ti kre-diti vplivali na boljše poslo-vanje gospodarske organiza-cije. Sklad ni pokrival samo izgub, temveč je po temeljiti proučitvi predloženih progra-mov gospodarno obravnaval upravičenost sanacije te ali one gospodarske organizaci-je. Lani je upravni odbor skla-da reševal predložene vloge — tako bo tudi v prihodnje — v okviru razpoložljivih sredstev. Zanimivo pri tem je, da so bili domala vsi lan-skoletni krediti v nekaj me-secih vrnjeni. To ni vsa de-javnost sklada, ki s svojim poslovanjem teži za pospeši-tev gospodarske organizaci-je. Sklad je lani opravljal še mnoge druge naloge. Medtem ko bi pri sanacij-skih kreditih praviloma mo-ral sodelovati tudi republiški sklad skupnih rezerv, je re-ševanje drugih kreditov pre-puščeno upravnemu odboru sklada in njegovi finančni moči. Skladu ni uspelo najeti iz republiških skupnih rezerv sanacijskih kreditov za UNI-TAS in ISKRO — Pržan, pa čeprav so na republiškem skladu sanacijske programe omenjenih gospodarskih or-ganizacij priporočili oziroma pozitivno ocenili. Občinski sklad je zato odobril sanacij- (Nadaljevanje na 8. stranl) (Nadaljevanje s 1. strani) ski kredit podjetju UNITAS izključno z lastnimi sredstvi, toda pri gospodarski organi-zaciji ISKRA — Pržan se je zataknilo. Sklad zaradi viso-kega zahtevka ni mogel sa-mostojno reševati sanacije predlagatelja, čeprav je bil pripravljen sodelovati s 30-odstotno udeležbo, če bi re-publiški sklad dal 70 % za-prošenega sanacijskega kre-dita. Sanacijski kredit je pod-jetju UNITAS omogočil iz-boljšanje poslovanja — zla-sti akumulativnost in renta-bilnost. V drugem polletjuje delovnemu kolektivu uspelo s sanacijskim kreditom likvidi-rati okrog 600 tisoč novih di-narjev izgube in še ustvariti približno 400 tisoč novih di-narjev bruto skladov. Upravni odbor sklada je kredite za osnovna sredstva odobril le v izjemnih prime-rih. Prednost so imela manj-ša podjetja, ki nimajo mož-nosti, da bi dobila kredite pri poslovnih bankah. Precej kreditov so dobile gospodar-ske organizacije, ki so denar uporabile za izboljšanje druž-benega standarda občanov, za razširitev trgovskih in obrtnih lokalov v manj na-seljenih predelih občine.