10. številka. Ljubljana, v četrtek 14. jannvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan sveter« izim&t nedelje in praznike, ter velja po pošti preje umu za a v str i j s ko-opor s ke dožole za vsi) leto 15 gici., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom M se leto Vi gld., za četrt lota 3 gld. 30 kr., za. jeden inesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sw po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačujo so od cetiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., co se dvakrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se no vračajo. Uredništvo in u p r a v ni št v o je v Rudolfa Kirbiša biši, „ Gledališka stoIb-»a. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Nova vlada na Francoskem. Francoska republika ima zopet novo minister-stvo. Tako bi bilo moralo prej ali slej priti, četudi bi v prošlem meseci ne bilo v parlamentu glasovanja o Tonkingu, katero je pokazalo, da ima Bris-sonovo ministerstvo le štiri glasove večine. Pre-niemba, ki so je te dni zvršila, imela je drugje vir, a ne le v parlamentarnem slučaji. Novo ministerstvo s Frevcinetom na čelu je le logično po-sledstvo zadnjih volitev. V teh volitvah je neka volilska naprava dostala svojo prvo poskušnjo, a dostala je ni po volji tistih, kateri so bili nje pri-četniki, ki so jo uganiti hoteli v svojo korist. Veliko prevaro so doživeli „opportunisti", ker se jim ni obrodil tisti sad, ki so ga pričakovali od „voljenja po imeniku". Nadejali so se bili, da jim novi način pomore do imposantne večine, katera bode strah opozicije, toda pokazalo se je, da so bili baš vsled tega sami blizu svoje smrti. Gambetta je tudi hodil v ogenj za takšno voljenje, ali vprašanje je, če bi za novega življenja takšno voljenje venderle ne doneslo tistega, kar se je vedno od njega pričakovale. „Imeniki", kakeršne Bi je izborni talent Gambettov predočeval, imajo svoje vspehe, ako jim moč dohaja iz velikih popularitet. Gambetta je bil popularen in njegovi „imeniki" bi bili morali nad-viševati sleharno volilno gibanje. Tudi Brissonov prednik, Jules Ferry, bi bil mož, ki bi s pomočjo „imeniškega|vorjenjaw dosegel močno in trdno večino, ker odločna vlada more baš pri tacem voljenji bolje zmagovati, nego-li pri katerem koli drugem. Da ni bilo Ferrvja podrlo Tonkinško vprašanje, sigurno bi bil parlament po novih volitvah dobil take sestavine, da bi ne moglo priti do sedanjega stanja notranje politike. Zadnje volitve so pristašem republike oči odprle. Uvideli so veliko nevarnost za svoje stališče, za sedanjo francosko vladavino, katerej po življenji streže pomnožena stranka monarh i sto v. Ako so jo republikanci hoteli rešiti, morali so misliti na slogo svojo, zato pa najprvo prenehati s prepiri v svojem taboru. Konservativni republikanci sami zase ne j morejo več vladati, opirati so se začeli na stranko j radikalcev. Pod to zvezdo se je rodilo najnovejše ministerstvo Frevcinetovo. V njem sedijo konservativci in radikalci. Prvi se delajo, da so zadovoljni i z novim položajem, njih stranka ima v novi vladi pet zastopnikov in to je njih tolažba. Tudi radi-kalcem novo ministerstvo ni prav po volji, a ven-der pomeni njim vspeli, kakeršnega Še neso dosegli. Ker želijo več, ker hočejo vso vlado, bi ne delali pravilno, ako bi bili s tem zadovoljni, da imajo v novem kabinetu štiri svoje, kateri bodo pač skrbeli, da se bode vlada nagibala na levico parlamenta. Kritično stanje je to gotovo, ker le prerado se pokaže vprašanje, ki utegne usekati mej republikanci stari, sedaj od oportunitete rahlo zasuti razdor. To menda Čutijo tudi vsa javna glasila republike. Mirno, novi vladi prijazno pišejo, kakor bi se bali, motiti zasilno slogo, ki je tako potrebna, želja vseh francoskih patrijotov. Clemenceau, čegar stranka je toliko važnosti dobila s sedanjim kabinetom, nema posebne vere v stalnost sedanjih rečij in zato tudi ni hotel stopiti v novo vlado. Dobro ve, da je teže vladati, nego kritikovati, da se politični prvaki v delu z veliko odgovornostjo obrabljajo, kar je skusil celo Gambetta sam. Kadar se časi zboljšajo, in kakor vse kaže, bodo se z bolj'.ali za radikalno stranko, tedaj bode tudi Clemenceau boljše vladalne volje. Republikanski časopisi, kakor smo že rekli, ne mislijo delati proti mešovitemu ministerstvu. V mejsobnin bojih se je porabilo veliko političnih močij in skrbeti je začelo politike, da konečno ne bo nobenega moža več za vlado pripravljenega, nego jedini Clemenceau. V tacih razmerah prevzeti vlado in sestaviti primeren kabinet bila je težava, katero more premagati le politična razboritost in iskreno domoljubje tacega moža, kakor je Frevcinet. V tretje je sedaj premier-ministor, a nikdar ni bil tako na svojem mestu, kakor baš tačas. On je uprav brat po duhu predsednika republike, Grevy-ja, kateremu je prva in jedina skrb na srci: obstoj in moč Francije — republike. Ko bode tedaj nova vlada morala svoj pogled obračati na ovire in opasnosti v notranji politiki, gledala bode ob jednem, da je v teh potrebnih naporih ne bode motila navskrižja z vnanjimi državami. Ni tedaj pričakovati, da bi se z novim kabinetom premenilo kaj v francoski vnanji politiki, katera sedaj hodi po potih spravijivosti tudi z Nemčijo. Francoskim politikom, kakor francoskemu narodu je Nemčija dolžnica, toda za krvavo ekseku- cijo tega dolga čas ni goden, dokler neso stanovitno notranje razmere. Čas in krepka volja bosta zacelila rane, ki izhajajo iz notranjega organizma Francije, a zaceliti nesta v stanu rane, katero je prizadejal vnanji sovražnik. D v zbor kranjski. (XI. st. j ■ ne 7. januarja 1 886.) Poslanec Faber poroča v imenu gospodarskega odseka in nasvetuje: Slavni deželn. zbor naj sklene: 1. V cestnem skladnem okraji Velikolaškem mej vasema Videm in Zdenskavas obstoječa občinska pot, ki veže v postavi o uvrščevanji cesta z dne 2. aprila 1. 1866, dež. zak. štev. 2 pod točko 51 d in točko 66 d navedeno Suho Kranjsko in Rašice — Krško okrajno cesto, razglasi se za okrajno cesto. 2. Deželnemu odboru se naroča: a) zadobiti temu sklepu Najvišje potrjenje in b) po zadobljeuem Najvišjem potrjenji potrebno ukreniti, da se ta občinska pot pripravi v tako stanje, kakoršno zahteva postava glede okrajnih cest. Predlogi se vsprejmo. Poslanec Faber poroča o prošnji občine Brus-niške zaradi uvrštenja neke občinske ceste mej kantonske ceste in nasvetuje, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru z nalogom, da stvar natančno preišče in v prihodnjem deželnem zboru o njej poroča. Poslanec Pfeifer: Prošnja Brusniške občine se meni dozdeva prav pohlevna; ona namreč želi, da se kratka občinska cesta mej Brusnicami in Gabrjem uvrsti mej okrajne ceste; imenovana cestna proga dolga je komaj 21/« kil. met., ter se na jedni strani — od Gabrja proti Stopičem — združi s kantonsko cesto, na drugi strani pa — od Gabrja do Brusnic — z Brusniško kantonsko cesto oziroma Zagrebško državno cesto, tako, da je imenovani kos ceste mej Gabrjem in Brusnicami sicer občinska cesta, pa za promet ravno tako važna kakor Brus-niška okrajna cesta, ki je le podaljšana proga imenovane občinske ceste. Na tej občinski cesti prevaža se ravno toliko blaga, lesa itd. iz sosednih krajev kakor na Brusniški okrajni cesti, in vendar morajo Brusničanje sami vzdržavati to občinsko LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. Kržišuik. (Dalje.) I. Oh, kaj pač je to živeuje, v katerem jo vedno toliko ža-lostij in bed, v katerem je vse polno zanjk in sovražnikov! Kajti predno se izprazni kelib trpenja, napolni se z nova in predno so premore sovražnik, prikaže se že drug, da se bori namesti njega. Imitation de J.-G. Malo dalje od tržaškega pristanišča proti zelenemu zalivu Piranskemu je ob morskej obali že ilje časa ostavljena mala samota. Nekedaj jej je bil pokrovitelj sveti Andrej in še sedaj je ohranila njegovo ime. Obrežje se do sem bolj in bolj oži, in tukaj se zdi, kakor bi se končalo mej vznožjem gorovja in valovi jadranskega morja ter pridobiva enoliko na lepoti, kolikor izgublja na širjavi; malo-danc ueprodiren gozdič smokev in divje trte, čegar listje sveži zalivov sopar neprestano omlaja in zeleni, obrasta z vseh stranij to mirno in skrivnostno zavetje. Kadar otemni zarja ter se vali rahlo igrajo z lahno nočno sapo ter morsko površje zazibava trepetajočo podobo zvezd, ne da se dopovedati čarobnost ove tihe in pokojne samote. Jedva se Čuje nežni, vsled svoje neprestanosti večnemu vzdihu podobni šum voda, na peščenem bregi utihajočih: redkoma vrže plamenica, na nevidnem ribičevem čolni režoč obzorje, kak trak svetlobe na vale, da ga gibljoče se morje širi ter oži; ali skoro izgine in vse zopet otemni. V tem lepem kraji do cela mirni občutki ne raztresajo tajnih mislij, duh svobodno vlada času in kraju, kakor bi ga bili že prestali omejevati okovi naiega živenja; in človek, čegar vzviharjeno srce je odprto le še silnim in burnim čuvstvom, izpoznal je že kedaj, postanši v samoti svetoga Andreja, kako dobrodejen je nežen, nerušen mir. Blizu tega zavetja vzdigoval s< je leta 1807 preprosto zidan, a krasen grad, katerega so poslednje vojne razvalile. Stanovniki so ga zvali dom M o n t e 1 e o n o v. Monteleone — izvirno ime Mont-lyon se je poitalijanilo — bil je francosk izseljenec ter je pred nekoliko leti umrl, ostavivši neizmerno pritrgovano imovino. Njegovi hčeri ste še prebivali v njem. Njegovega zeta in sodruga, go-i spoda Alberta, navadnega kupčevalca vzela je kuga v Solunu. Malo mesecev pozneje umrla je gospodu Monteleonu žena, mati druge mu hčere. Prva, gospa Albertova, bila je iz druzega zakona. Žalost se je oprijela k otožnosti nagnenega moža in on se jej je po tej poslednjej nesreči do cela izročil. V mrklej žalobi hiral je mej svojima otrokoma ter ni ona ga nesta mogla razvedriti s svojim laskanjem. Kolikor mu je ostalo sreče, opominalo ga je samo grenko tega, kar je izgubil. Smehljaj se mu je prikazal z nova na ustnice stoprav umirajočemu. Ćuteč, da mu bije srce mrzleje, vzjasnelo 'mu je za trenotje mračno čelo; prijel je hčeri za roke, pri-tisnol si je na usta, izgovoril ime Lucilino in Toni-čino ter umrl. (Dalj m p rib. cesto, dasiravno jo skoraj nič ne rabijo, tedaj je njih ,f Eiefcdevanje, ito bredic na več ram razdeliti, i vsega ozira vredno, tem bolj, ker morajo poleg Imenovane občinske ceste vzdržavati tudi okrajne ceste. Tedaj gorko priporočam to zadevo gospodarskemu odseku in deželnemu odbora, da pri načrtu nove cestne postave ozir jemlje na imenovano cestno progo, ter jo uvrsti mej okrajne ceste Poslanec Faber poroča o prošnji občine Blejske in Gorjanske zavoljo podpore za preložitev ceste iz Grada proti Gorjam in nasvetuje, da se izroči deželnemu odboru, da to zadevo preišče, in ako treba, določi potrebno podporo. Dr. Pok luk ar razjasnjuje nujno potrebo, da se ta cesta preloži in izraža upanje, da se bode prošnja hitro rešila, z ozirom na veliki pohod tujcev, kateri prhieso v našo deželo dokaj novcev. Predlog se vsprejme. Poslauec Obreza poroča o prošnji občine Grobše v Postojinskem okraji zavoljo podpore za gradnjo neke škarpe in predlaga, da se stvar izroči deželnemu odboru, naj jo preišče, in ako treba, določi dotični občini izdatno podporo. Predlog obvelja. Dr. Papež poroča o poročilu deželnega odbora, da je za vodovod v Smarji dovolil 100 gld. podpore iz deželnega zaklada. Se odobravaje na znanje vzame. Dr. Papež poroča o po"^'!u deželnega odbora, da je postava o doneskih zavarovalnic za požarne namene zadobila Najvišje potrjenje in nasve- ! tuje, da deželni zbor to na znanje vzame. Za besedo poprime poslanec župan G ras- . sel I i in pravi, da omenjena postava ni dosegla j cilja in smotra, kateri je bila namenjena. Namen postave je bil, zadeti zavarovalna društva, da bi do- ' prinašala k vzdržavanju gasilnih društev. Ali vsa . zavarovalna društva zvrnila so te troške na zava- • rovance, ki morejo plačevati, kajti vse zavaroval-niče so premije povekšale. Govorniku pa se ne zdi i pravično, da se dobri gospodarji, ki so zavarovani, obkladajo še z bremeni, da morajo skrbeti še za malomarnost nezavarovanih posestnikov, ker za iste plačujejo doneske za gasilna društva. Skoro gotovo bode treba nastopiti drug pot, da se doseže nameravani namen, ali čakati bode le treba, kaj bode kazal denarni vspeh nove postave. Zato pa bode zaznati ureditev prostovoljnih gasilnih društev, da se bode vedelo, je li tudi vsako obstoječo gasiiuo , društvo urejeno tem načinom, da res služi svojim . naii.mom, da ni „masculus pietus", osnovan le zaradi uniforme, jako bogato okrašene. Župan g. \ Grasselli predlaga: „Deželucmu odboru se naroča, da je dežel- < nem u /.boru v prihodnjem zasedanji poročati na ' drobno, kakšni so bili nasledki in kakšen učinek deželne postave z 20. decembra 1884. Ob jednem je razložiti stanje gasilnih naprav na Kranjskem in peročati o številu gasilnih društev, o njihovej organizaciji, o gasilnem orodji in drugi gasilski opravi, katera je istim v razpolaganje in leonečno o tem, katera gasilska društva imajo svoje posebne zaklade zi podporo tacim gasilcem, ki so se ponesrečili pri gašenji ali pa zboleli". Ta predlog se brez daljšega razgovora jednoglasno vsprejme. Poslanec Svetec poroča o predlogih poslancev Kluna in prof. Šukljeja zaradi premembe deželnega^vol lnega reda in nasvetuje, da se oba predloga izročita deželnemu odboru z nalogom, da v prihodnjem zasedanji predloži načrt novega deželnega volilnega reda. Predlog se vzprejme brez razgovora jednoglasno. (Dalje prib.) Politični razgled. Notranje cležcle. V Ljubljani 14 januvarj;t Predloge o podaljšanji pogodbe z Ogersko bodo se držuTueniu zliorei predložile že v fe-bruvarji. Vlada želi, da bi se ta stvar kolikor mogoče hitro rešila, vendar se misli v parlamentarnih krogih desnice, da v tem zasedanji ne pride v plenumu več na vrsto, če tudi jo bodo odseki rešili. V parlamentu bode najbrž bankino vprašanje prouzročilo živahno razpravljanje. Češki poslanci se bodo potegovali, da bi se v tem ožim bolj oziralo na potrebe češke dežele in pravice češkega naroda. Naučiti odsek je sklenil galidlceiuu deželnemu zboru priporočati resolucijo, da se vlada naprosi, da pomnoži število srednjih šol in srednješolskih učiteljev v Galiciji. Odsek za. deželno kulturo je pa sklenil predlagati, da naj se deželni zbor sporazume z vlado, da bode iz državnega zaklada bolj podpirala obrtno šolstvo v Galiciji. Mpo«l»jea* si rij*ki deželni zbor je sklenil, da- se vlada naprosi, naj. ukaže vodu češke šoje DtoViliji,' Jda' s,e iifia poelu&evati pri oočevdnjt' i fšenrn spodnjeftvstnjskimt obhtstvi rn učilnicami samo nemščine in ravno tako spričevala in druge spise, kateri se imajo pokazati pri kitkeni spodnjeavstrijskem uradu ali učilnici, spisavati v nemščini. Vnanj** države. Precej miroljubnejši so odločilni krogi v Sofiji, kakor v Belemgradu, posebno knez želi, da se kmalu sklene mir mej Srbijo in Bolgarijo- Knezu je VBe jedno, kateri kraj se izbere za mirovna pogajanja, da se le sklone mir. Samo Turčija in Srbija delata ovire. Prva bi rada, da se izbere kako mesto, ki spada pod njeno oblast, druga pa želi baŠ nasprotno. Zategadelj bodo morda velevlasti morale poseči vmes in določiti kraj za mirovna pogajanja. Aksakova organ „Russja nagovarja Srbe, da naj se spuntajo, ker je srbska vlada omadeževala srbsko ime, osramotila ves srbski narod, sedaj pa skuša častihlepjem in sovraštvom proti Bolgarom narodu zapreti jasen pogled. Srbska sramota ne tiči v tem da so bili srbski vojaki tepeni, a v tem, da je vlada narod iz sebičnih, osobnih ozirov zapletla v temen, nepostaven in neopravičen boj z narodom, po krvi in veri sorodnim, kateri je s Srbi trpel pod istim ižesom. Russj misli, da je većina vojakov bila goljufana, mislili so, da pojdejo v Staro Srbijo, pa bo jih vodili v Bolgarijo, da je le vlada kriva, da je srbska narodna čast omadeževana z roparskim napadom, in kdaj se je to godilo? Ko so napadenemu narodu pretile turške čete! Nadalje list opominja Srbe, da naj nikar ne sovražijo Bolgarov, ker s tem koristijo le sedanji vladi. Pravica bila je na bolgarski strani. Pravična jeza srbskega naroda mora se obračati proti vlad', ne pa proti Bolgariji. Russj misli, da ni druzega sredstva, da bi mo^H Srbi oprati svoje omadeževano ime, kakor da se spuntajo in zapode one, ki so jih zamotali v bratomor sk O vojno. - -Novoje Vrentja" je izvedelo, da 80 mej Srbijo in Grško vrše pogajanja, d» skupno začneta vojno proti Turčiji.' Srbija bode sedaj udrla v Staro Srbijo, ne pa v Bolgarijo. — Po naših mislih bi to ne bilo napačno, a sedaj je čas zato zamujen. Sovraštvo proti Srbom je v Bolgariji jako veliko in Turčija bode lahko Bolgare naščuvala proti Srbiji, ako bode le hotela. Velevlasti drugi pot ne bodo branile Srbije, ako sama začne vojno, ker so se kolektivno izrekle, da ne žele nobenih novih bojev na Balkanu. — Ob novem letu poslal je kralj mi-nisterskemu predsedniku lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje za njegovo domoljubno državniško delovanje za Srbijo, državno idejo in vladarja. N idalje se kralj zahvaljuje vrni vojski in in ljubljenemu in udanomu navodu, ki je pokazal v najtežavnejših trenutkih, da ve, kaj je njegova dolžnost proti domovini. Pa tudi politične stranke so pomagale kralju premagovati težave. Kralj zmatra za svojo dolžnost, vsem se zahvaliti ter prosi mini-sterskega predsednika, da to objavi. Poleg tega je kralj poinilostil vse politične zločince, ki so bili zaprti v Belemgradu, Požarevci in Niši zaradi ustanka 1883. leta. — Preki sod v Pirotu začel je že svoje delovanje. Mnogo Pirotčanov so zaprli, ker so nekda Bolgarom služili za ogkduhe Mej drugim so zaprli mestnega župana, ker je, kakor ga tlolže, bolgarskim četam pokazal pot čez Izvor, da so Srbom prišli za hrbet. Gadbanu efendiju se je nekda posrečilo mej turškim sultanom in knezom Aleksandrom doseči zastrati vziiodiionaiiellJftltiH zadev skoro popolno sporazumljenje. Knez Aleksander se bode imenoval za pet let vzliodnorumelijskiin generalnim guvernerjem na podlagi določeb Berolinske pogodbe. Postavodavna zbora ostaneta razdeljena, toda bolgarsko in vzhodnorumelijsko sobranje bode volilo delegate izmej sebe, kateri se bodo posvetovali o skupnih zadevah, kakor delegacije v Avstro Oger-skej. Knez bode imenoval vzhodnorumelijske častnike, a sultan jih bodo moral potrjevati od stotnika naprej. Nižji častniki se bodo smeli uporabljati le v jedni deželi, višji pa v obeh Zi zaostali davek plača knez Turčiji 300.000 untov šterlingov. Vzhodnoru-meliiski statut se bode primerno premenil. „Dziennik Poznanski" je izvedel, da bode HtiEsiju iz svojih poljskih pokrajin iztirala vse pruske podložnike, kateri neso do 1. januvarja 1886 dobili ruskega državljanstva. Dotični ukaz so že dobila oblastva, a je zdaj še tajen. Posestnikom zemljišč se bode dovolilo 8, tovarnarjem G mesecev, tovarniškim delavcem G do 8, kmetskim delavcem G in rokodeieem 1 teden odloga, da uravnajo svoje premoženjske razmere. Po tem ukazu bode iztiranih nad 100.000 osob. — „Novoje Vremja" piše, da boae Rusija prej ali slej morala osvojiti si Carigrad, da vse slovansko vprašanje reši v narodnem in verskem oziru. Srbija, Bolgarija, Rumunija in Grška, katere je Rusija osvobodila, bi jo že i/ hvaležnosti ne smele ovirati. trgovske tvrdke v Bukureštu so iz-, vedele, da se v kratkem začne ustaja na Kreti. Krečani so nekda dobili zagotovilo, da bodo velevlasti potrdile fait aecompli na Kreti, kakor bodo zjedineuje Bolgarov. QrugQ vprašanje je seveda, ali bode Turčija roke križem držala, ali bode pa s silo skušala zatreti uatanek. Velevlasti ne bodo branile Tuikoni, pokoriti KreČanov, kakor bi ne bile Vzhodnjerumelijcev, ko bi jih bili hoteli. Prevrat v Plovdivu Turčiji materijalno ni dosti škodoval, kajti Vzhodnja Rumelija bode še nadalje, phiftevala jda-1 *ek, ako se pa Kreta Grškej-prMrtiži, so dbhbaki od t^ga otoka m Turke izgubljeni. Prevrata na Kreti pa tudi ne bode tako lahko izvršiti, kajti Turčija ima zdaj*' zbranih toliko vojakov, da takoj lahko zatre vsako grško gibanje, kajti tudi na Kreti so oblastva že vse potrebno storila, da se ohrani red. Najvišja ipstanca je potrdila obsodbo predsednika clansttc spodnje, zbornice, Berga, na šest mesečev ječe, ker je pomagal s silo odstaviti policijskega načelnika na nekem političnem $hadu v Holstepru na otoku ltlandiji z govorniškega, odra. Vojske domačih indij uiti h Ang'ežetn prijaznih knezov so jako desorganizovane. Kb 'bi Anglija imela boj z Rusijo, bi jej ti domači knezi ne mogli dosti pomagati. Zategadelj' premišljujejo angleški državniki in vojaška oblastva v Indiji, kako hi se moglo zboljšati domače vojske in kako jih bolj spojiti z angleško-indijsko vojsko. Kakor slišimo, namerava indijska vlada čete domačih knezov spraviti v pravo razmerje k prebivalstvu in dohodkom njih držav, te vojske za zdaj vsaj nominelno prišteti k angleško-indijskej državnej vojski, kar bode v* selilo, kakor se misli, kneze, ter jim dati nekaj angleških častnikov. Na ta način mislijo Angleži zboljšati te vojske, h kratu jih pa polagoma popolnem spojiti s svojimi četami. Se li bode pa posrečilo, je še dvomljivo. Domači knezi so jako nezaupljivi in hi utegnili kmalu spoznati, da bi tako s časom zgubili vso samostojnost. Dopisi. Iz Trstu 13. januarja. [Izv. dop.] Danes ob 2. uri počel je skrutinij volilnih listkov, ki je trajal do 8. ure zvečer. Zmagala je progresova stranka, kar se je bilo že poprej nadejati, kajti „Soeieta j Politica" zagrešila je sama, in ni upanja, da bi ta 1 stranka z načeli, katere goji, zmagala. Da se je j b'h\ „Politieaa oklenila vseh patrijotičnih elementov, ter delovala skrbno, energično in ne štedila, dalo bi se prodreti povsod v vseh razredih. Tako pa, ker se le na italijansko stališče postavlja in j ima v prvi vrsti braniti italijanščino, mr/i vsem j okrog nje, ker se ne poteza za pravo avstrijsko stvar, to je: vsem narodom jednakopravično. Pro-I gresova stranka dobila je 741 glasov, „Politica" pa 2G0 največ, kar se je nocoj izvedeti moglo, jutri poročilo natančnejše, ker tu se vse drugače volilni akt vrši, nego pri vas v Ljubljani. Ko se pričelo mračiti pa do 9. ure zbiralo se je na tisoče ljudstva na glavnem trgu, pričakujoč j izida volitev. Iredenta nameravala je prirediti de-j monstracijo, najela je čez 5(> lakinov najnižje vrste, ; res jih v najlepši kavarni, „Caft'e degti Spechiu, po-j stavila. Tam so pili, pa ko je čas bil, da bi počeli j kričati „evviva", pozgubili so se. Patrijotičnn stranka, i na tisoče močna, zibala se je kot valovje morja, j pričakujoč demonstracije, da tudi ona pokaže, ka-i teri element je v Trstu faktično močneji. Toda ni j ga bilo glasu. Ko le ni noben rudečkarjev Črhnil, šli so patrijoti po korsi ter kričali „Evviva Au-stria". Omeniti še moram, da se izid ni naznanil, kakor drugekrati, da ni nihče zual o izidu, le ma-lokateri so izvedeli, da je izid za „Sooieto Politico4 neugoden. Veliko glasov se je razcepilo, ker ni bilo discipline pri „Politici", dočiin so progresovci kompaktno volili. Jutri več o tem. Da imamo v Trstu druzega namestnika, bilo bi danes drugače. X Reke 11. januarja. [Izv. dop.J Staro leto zginilo je v zaton, marsikatera goreča želja, katera naj bi se bila za časa vladanja njegovega izpolnila, ostala je še — goreča želja. No, naj ide z Bogom, saj posebnega kaj ni tako prineslo, za to pa mu je na odlazku vedel vsak po svoje, dati brco v slovo. Nastopilo je novo, upajmo, da bode to poravnalo, popravilo to, kar je staro zamudilo ali zanemarilo ; s prorokovanjein se to sicer ne ujema, ker naslikali so nam ga že davno z najčruejšimi bojami, to pa ostane naj le p toro ko vanje 1 Novo leto pripeljalo nam je i težko pričakovanega — vsaj za nekatere — veseljaka predpusta seboj. Dasi je temu gostu letos najdaljše življenje v tem stoletji odmerjeno, bali so se vender naši pseudo-Madjari, ReČaui, da bi morda venderle prekratek znal biti; dobro bi torej bilo podvizati se, dokler je čas: a bon jour bonne oeuvre in naj d napovedali so z vsem mogočim šumom in pompom že na 2G. dne pret. m. „grau ballo maseherato", v novem mestnem gledišči, per longum et latuin razkladajoč, kako da bode vse okrašeuo, dekorirauo, razsvetljeno, kako so se opekli! Mjsto gran ballo, bil je grandioso fiasco ! Prišlo jih je v vsem toliko skupaj, da je moglo komaj 10 parov plesati, mej temi celih sedem mask, kakor nek list julji.j omenja, da je sedem ljudij iz galerije, sedem mask v parterji občudovalo in Še ti, pravi, prišli so tako pozno uprav, ko so že mislili vrata zapreti. „Bllancija" javkala je drug dan, kako da je bilo vse lepo napravljeno, koli da je vse to stalo in Vse za nič ; drugi listi pa so se hudobno rogali. To je pa ono „furijo" tako ohladilo, da ima od tega časa gledišče riposo (počitek). Tudi električna razsvetljava, napravila je oni večer fiasco, in ako ne bo v prihodnje bolja, je draga ta naprava, zelo predraga. Da ne boste rekli, da Reka pod madjarskim blagoslovom ne »napreduje", vedite, da je bila zad nje dni v novem poslopji mestne hranilnice (Cassa comunale di risparmio) na prostoru prejšnjega gle« dišča, otvorjena dvanajsta kavana na Reki; krstili so jo „Caaffts grande", prostori so res krasni in opravljeni jako elegantno, z vsem komfortom. Ker ravno o kavanah govorim, dostaviti moram, da me vselej nevolja grabi, kadar v Reško kavano stopim, pomislite : v vseh dvanajstih kavanah, iskali bi zastonj slovenskega časnika, izvzemši jedino „kavano Europo", kjer je jedini „Slov. Narod" in še ne vselej. Komur je znano, da ima gosp. Gorup v svojej palači poleg hotela in restavracije i kavano (Caffe centrale), na lasten račun in pod lastno upravo, mislil si bode pač, da bo vsaj v kavani »velicega" tega rodoljuba vse slov. liste nagromadene dobil. Kot kapitalist, kateremu ni za par kebrov, naročen bo vender na slov. liste; storil bode to iz več razlogov: da kot rodoljub podpira slov. časnikarstvo, da s tem lahko pokaže tujemu svetu, da i Slovenci imajo svojo literaturo in časnikarstvo, in da ustreza gostom. Ali bridko bi se varal, kdor bi to mislil! Kakor drugje, tako i tu ni niti duha ne sluha o kacem slov. listu, pač pa dobiš mesto teh, razven nemških in italijanskih, nagromadenih cel kup mad-jarskih Nemzetov, Egvetertesov, P. Naplov, P. Hir- j lapov in vrag si ga vedi, kako se vse to zove. Za« j lostno ali resnično. Tako tedaj je zastopano na j Reki slov. časopisje; in vender koliko je Slovencev j tu stalnih, in koliko jih vsak dan po opravkih v ' mesto pride, zato pa se često čuje pritožba: čemu I bi hodil v kavano, slovenskega lista tam tako ne dobi in! ) Iz Žulrii 12. januvarja. [Izv. dop.] Gotovo ! se Vam bo čudno zdelo, da dobite tudi iz našega 1 trga jedenkrat kak dopis. Pa, da ae je ta čudež 1 zgodil, moral je biti že kak tehten uzrok. Premrl- ! čajte se samil Staro leto, ki nam je bilo doneslo i slabo ceno za hmelj, zato pa dobro vino, smo, hvala j Bogu! srečno pokopali. Novo leto 1886 je nastopilo, ter misli postati za naš trg precej viharno. Začetek je bil vsaj tak. Komaj štejemo nekoliko dnij po novem letu sem, že se je bil v nas boj, hujši in groz-nejši od boja pri Slivnici mej Bolgari in Srbi. Tako vsaj nam poroča naš zakotni list „Deutsche VVacht". Tu je z živimi bojami naslikan grozoviti in spomina vreden boj (Sachsenfelder Schlacht), ki se je vršil 3. t. m. v glavnem kvartirji naših in Celjskih Ultra-Germanov v gostilni „k zlati kroui" vulgo Stare\ Prazne, puhle glave so so neusmiljeno prebijale in prevrtavale, bakreni nosi odrezavali, zlobni jeziki iztrgavali, da je bilo groza. Kri je kar curkoma lila, ter se v potokih valila v našo umazano Godomljo. Človeka kar kurja pot obhaja, prebravši oni dopis. In čujte, vsega tega je krivo baje naše županstvo, t. j. župan s svojimi svetovalci, mej katerimi je g. R. Sch. prvi, in posestnik one gostilne, ker skrbe premalo za mir in telesno ter dušno varnost tržanov. O simplicia siplieissima! Pa, da ne govorim dalje v ironiji, evo prave činjinice: Kakor je znano, skrbi v našem trgu za nočni mir naš policijski komisar in prvi občinski svetovalec g. R. Scb. Pa kako! Jedenkrat si najame nekatere naših fantov pretepačev, kakeršnih je povsod dovolj, gre ž njimi na ponočno stražo, potem jih doma z vinom zaliva (predlansko leto je plačala občina na ta račun 18 gld. — koliko lani, mi ni znano), sedi pri njih mizi ter trka ž njimi, ako pa jih drug dan kje po noči zaleže, našeška jih z bi-kovko. Včasih se seveda svojega ideala — vina — toli navzame, da mu še to spodleti. Da pri teh raz-sajevalcih ni na dobrem glasu, je umevno. — Dru* gega t. m. bil je naš komisar zopet v družbi onih funtov, kar se začno med seboj prepirati. Mesto da bi jih pomiril, zagovarjal je jednega najhujših pretepačev. Na to ga srditi fanti popadejo, ob tla vržejo, ter tudi njega mater nemilo k steni pritisnejo. Ali to dopisniku „D. W" ni znano? Tretjega t. m. bili isti fanti v gostilni g. H. do polunoči. Na to pa se jim je reklo, da je poli- cijska ura odbila in da ne dobi nikdo več pijače, bod i-si Peter ali Pavel. Tu odšli so mirni. V gostilni „pri kroni" pa se je na policijsko uro pozabilo, ter so se grla še naprej marljivo zalivala. Gosp. komisar si je pač mislil, vsaka postava ima svojo izjemo — zakaj tudi ne pri meni ? — .Jeden onih fantov gre tja in zahteva pijače. Njegovi želji pa se ni ustreglo, čeravno so drugi gosti dobivali pijače. To ga razkači in začne razsajati, za kar je bil prav pošteno tepen, pri čemer so ga ciganski godci in drugi gosti z buteljskimi steklenicami po glavi tolkli. Ko jim je ušel, pokliče na pomoč svoje tovariše ki so vinjeni in iazdraženi jeli razbijati po vratih mej tem zaklenjenih. G. B. pa je svojo korajžo s tem pokazal, da je iz prvega nadstropja na oblegovalce streljal. Čez nekaj časa gresta gospoda J. S. in R. Sch ven, da bi fante razgnala, ali pri tem je bil prvi ranjen z nožem na glavi, drugi pa je dokaj srečen kožo odnesel. Tako se ie vršil ta izgred, od katerega skoro nobeden tržan nič vedel ni in katerega je porabil dopisovalec v „D. W." (pri nas je javna tajnost, da piše g. B. v „D. W.", da bi osramotil naše inteligentne, narodne tržane, ter je spravil v zvozo s to sodrgo, ki je povsod najti.) O celi stvari bi bili molčali, ko bi se nam ne delo potrebno, dokazati dopisovalcu nesramnih laži j. V uvodu svojega dopisa spravi se nervozni g. dopisovalec tudi na narodno duhovstvo in učitelj-stvo, ki mu je trn v peti, ker je neki preveč „bin-dišu in se preveč peča s politiko. Posledica tega mu je seveda, da je in bo ono krivo vseh takih izgredov. Na to mu moramo pač zavrniti, da bi bilo nuino potrebno, ko bi se ta možicelj bolj brigal za svoje regulovanje, nego za politiko. Tam je njega delokrog! In če mu je zima predolga, naj premišljuje, kako bi se dalo to ali ono na boljši na. zvečorj 725-1 7 n,.. —2-8" O —10° C —.*»■;>« c si. /.ah. si. svz. si. vzh. obl. 1-80 n. m. obl. obl. »t\Ggn. brednju temperatura — .'S'3". za ( "73 pod norundora. dne 14. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo ) Papirna renta.......... H3 gld. 10 ltr Srebrna renta.......... 84 „ 25 Zlata renta........... ti"2 „ 50 „ 5"/0 marčna renta......... 101 „20 „ Akcije narodne banke....... 871 „ — „ Kreditne akcije......... 29« „ 80 . London..... . . 127 „ 05 Srebro........... — „ — , Napol. ......... 10 „ 05'/, „ C. kr. cekini ...... 5 „ 94 Nemške murke ... 62 , 20 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 123 , — , Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 „ — , Ogrska zlata renta 4°/,, ... 101 „ 15 „ , papirna renta 5°/„ . . . 92 „ 75 „ 5°'0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ — „ Dunava n g. srečke 5'',,, 100 gld. 117 , 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/<, zlati zast. listi . 126 „ 60 „ Prior, oblig. E izabetine zapad, železnice 116 „ — „ Prior, oblig. Ferdinandovo sov. železnice 105 „80 , Kreditne srečke .... 100 gld. 178 „ — „ Rndolfove srečke . 10 „ 19 „ 40 , Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 106 , — „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 198 , 40 B Proda ho po nizki <*eiti Brockhaus Conversations - Lexikon. Izdaja iz leta 1883. (22-1 > Kje? se izve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". 1 z dobrimi šolskimi spričevali, 14 let star, zmožci slovenskega in nemškega jezika, vsprejine se takoj pri (12-3) J. S. Osetu na Vranskem. Trgovski pomoćnik, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, kateri ima 1500 do 2O0O gld. gotovine, vsprejme aa za sodružnika k firmi, katera se peča z razpošiljatvijo kolonijalnega in druzega jedilnega blatna in južnega sadja. Več o tem se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (2«—1> Blizu lilftijakeg« trg» prods se iz proste roke, oziroma «la v nn j«*in mlin s štirimi tečaji in stope z osmimi puhovi in jako moćno vodno silo. Če se bodo želelo, pridalo se bode nekaj ceml)iA£. — Kaj več pove Anton Roth v l^|ui>ljaiii im S V. Petra cesti ftt. 84. (16—2) i Velika partija 1 («*-i»> sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. • Storch t IIinii. bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Ako MT Važno za trpeče na prsib in plučah. Neogibno potreben zoper kaialj, hrlpavost, zaallzenje, katar in oslovski kašelj, wi take, ki žele dobiti čist in U repek glas, za ikrofelj-naate, krvlone, slabotna, bladldna in krvi-revne je sok kranjskih planinskih zelišč, JlPaV" * po«lfoNlomo Itlsllm apnom In železom pomešan. "*^Mt5 Lastni izdelek. Cena 56 kr. Dobiva se v (673—10) LEKARNITRNKOCZY ■raven rotovia v Ljubljani, ■i Razpošilja se vsak dan po pošti, sssl 11. jan.: Franc Mahkota, hišnega posestnika sin, 6 m., Krakovsko ulicevšt. 7, za bo-žjastjo. — Ana Sraj, delavka, 66 let, Karloveka cesta št. 3, za pljučnico. 12. jan.: Anton Urban, umirovljeni gozdar, 76 let, sv. Jakoba trg št. 11, za starostjo. — Jakob Verbajs, črkostavec, 28 let, sv. Florijana ulico št. 7, ! a j etiko. V deželnej bolnici: 10. jan.: Ana Gore, posest-nica, 52 let, za krvavenjem. 11. jan.: Anton Zaletu, dninar, 36 let, za jetiko. — Marijana Jager, gostija, 06 let, ■a gnojenjem pljuč. Kranjska estnitna teta v Maciji. Likvidacijski odsek Kranjske eskomptne družbe sklenil je vsem upnikom tega /avodu izplačati daljno 12-VVo odplačilo. Izplačevalo se bode od 16. t. 111. dopoludne od 9. do 12. ure proti temu, da se odda cheque, ki pride na vsoto 121/»°/o in pokaže uložna knjižica, katera se bode kolekovala in zopet nazaj dala. Tedaj imajo se cheque glasiti baš na polovico vsote, ki se je izplačala 16. julija lanskega leta. Znesek te vsote se od 16. t. m. nič več ne obrestuje. Daljna izplačila se pa bodo izplačala, kakor bode napredovpla likvidacija. V Ljubljani, dne* 13. januvarja 1886. (25-i) IJkviilacftJskl odbor. "št Iranska eskontna druži Bilanca z dne 31. decembra 1885. v LjutjIjaeL golil. kr. Št. 69G77 19 1 338861 14 2 18122 58 3 G128 48 4 1314 72 5 18500 — 6 2051 65 7 581 — 8 4101 54 9 200 10 154G 24 11 80225 18 12 5033 91 13 12892 10 14 15 IG 559285 78 ■ gold. kr. l 2 8 4 5 G 7 8 9 10 11 12 13 14 Za tekoči račun........ Dvojljivi račun delničarjev .... Tekoči račun kreditnega društva . Dvojljivi račun........ Itimesni račun A....... liimesni račun B....... Troški........... Naj marina . >........ Služnine.......... Za pokriti kredit t , t Račun troškov Avg. Tschinklovih sinov Giro-imenje-......... Kačun blagajnice....... Račun dobička in izgube..... Akcij na glavnica........... Akcij ne obresti........... Kreditnega društva poroštveni zaklad . . . Kreditnega društva obresti in poroštveni zaklad Račun rezervnega zaklada kreditnega društva . Za tekoči račun........... Erlektni račun.......... . Iliinesne obresti A.......... Ilimesne obresti B.......... Obresti za pokriti kredit... .... Ciii liro Račun prvega 25°/0 poplačanja pri giro-konto •„ druzega 25% „ Provizije............. Obresti za tekoči račun........ Mobil ije............. 150000 37 20607 2892 2654 23207 254 4270 4123 565 343356 224 258 151 6171 460 50 50 77 90 26 02 57 56 90 43 85 14 32 01 559235 73 V LJUBLJANI, v dan 81. decembra 1885. Kranjska es3so2^CLptra.a. d.r-uLŽ"ba, lilsT7-id.a,c3oI- Mayer s. r. J os. L ur Umu 11 u s. r. Fran Zeschko s. r knjigovodja. Izdatolj in odgovoini urednik: Ivan Zeloznikar Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".