72
Politični pregled.
Kandidatje katoliške stranke. — Naša katoliška stranka je postavila za peto kurijo kot kandidata dr. Janeza Kreka za kmetske občine ljubljanske okolice dr. Ivana Šu-steršiča, za notranjske kmetske občine dr. Žitnika, za gorenjske kmetske občine poštarja Josipa Pogačnika v Podnartu, za kmetske občine trebanjskega volilnega okraja vodjo Frana Povšeta in kmetske občine novomeškega volilnega okraja Viljema Pfeiferja. — Narodna stranka kandiduje v peti kuriji Matija Kunca, v gorenjskih in notranjih mestih dr. Andreja Ferjančiča, v kmetskih občinah trebanjskega okraja Josipa Višnikarja, v mestu ljubljanskem pa Josipa Kušarja. Drugi kandidatje še niso odločeni. V gorenjskih in notranjih mestih pa kandiduje na svojo roko kurat Anton Koblar. V gorenjskih kmetskih občinah je mislil kandidovati tudi Tomo Zupan, ki pa menda odstopi od kandidature, ko je katoliška stranka se izrekla proti njemu, ker se jej ne zdi povse zanesljiv.
Volitve v Trstu. — Vlada je odločila, da se volitve za peto kurijo in tretji kolegij za tržaško okolico ne bodo več vršile v Trstu, temveč v tržaški okolici sami. To so Slovenci prosili, ker je v mestu pritisk na volilce prevelik in so možje, ki volijo s Slovenci, predmet zasmehovanja italijanskih pouličnjakov. — če je verjeti nemškim listom, kandi-doval bode od slovenskih socijalistov v Trstu bivši učitelj Ka-mušic, urednik „Brivca" za državni zbor v peti kuriji. To kandidaturo bi bilo le obžalovati, ker bi se vsled tega le cepili slovenski glasovi.
Volitve v Istri. — V Istri kandiduje v peti kuriji od slovenske strani dr Laginja. Italijani se boje, da bode voljen in so jeli prebivalstvo s tem begati, da je ta mož zbolel na možganih in torej ne bode mogel več politično delovati. To izmišljeno novico so prinesli italijanski listi in razširjajo jo italijanski agitatorji, upamo, da je ne bode nikdo verjel.
Dalmatinski deželni zbor se je izrekel proti osnovi italijanske ljudske šole v Spletu ker po mnenju hrvaške večine Dalmacija ni dvojezična dežela. Italijani, ki nikjer ne žive skupno, ne morejo smatrati za drugo narodnost. Vsled tega sklepa deželnega zbora so vsi italijanski poslanci ostavili deželni zbor in odložili svoje mandate. — Nadalje je sklenil deželni zbor resolucijo, naj se pri vseh državnih uradih v Dalmaciji upelje hrvaščina kot vnanji in notranji uradni jezik.
Volitev v štajerski deželni odbor. — Veleposestvo je volilo v štajerski deželni odbor grofa Franc Attemsa, mestni poslanci dr. Derschatto, zastopniki kmetskih občin pri ožji volitvi Slovenca Robiča, iz vsega zbora so voljeni pri ožji vo-litvi dr. Schmiderer, dr. Reicher in Kokoschinegg. Pomenljivo je pri tej volitvi, da sta pala konservativec Karlon in liberalec dr. Schreiner. Slovenci se za nobenega teh dveh niso imeli povoda ogrevati. Slovenci in nemški nacijonalci so pri volitvi drug druzega podpirali. Sedaj je v deželnem odboru jeden liberalec jeden Slovenec in štirje narodni Nemci. Liberalni in konservativni listi se zaradi tacega izida volitev silno jeze. Nemškonarodna ,Ostdeutsche Rundschau" priznava, da je prav, da imajo Slovenci svojega   zastopnika v dež. odboru.
Kreta. — Na Grškem je vest, da je odšel piinc Jurij z brodovjem na Kreto pomagat kri^tijanom, vzbudila nepopisno naudušenje Velikanske demonstracije proti Turčiji je prirejalo ljudstvo pred kraljevo palačo in ininisterstvom Kristijani so se seveda močno obveselili Grkov in dobili velik pogum napram Turkom. Obkolili so takoj Kanejo, da jo naskočijo, čim se v pristanu prikaže grška pomoč Da je ta korak Grške iznenadil Turčijo in druge velevlasti, je umevno. Prva je takoj zahtevala pojasnil od Grške, zakaj je poslala vojno brodovje na Kreto. Ob ednem je pa Turčija obdolžila velesile, da so te krive ustanka na Kreti in postopanja Grške, ker so zahtevale izvedenje reform. — Velesile so se dogovorile, da zasedejo važne postojanke na Kreti, da prisilijo grško brodovje zapustiti obližje Krete, a da tudi preprečijo izkrcanje turških vojakov. Zapovedniki evropskih vojnih ladij, nahajajoČih se okrog Krete, so že dobili naroČilo, izvršiti te sklepe in izkrcati eden del moštva, da zasede rečena m^sta. Pooblaščeni so, da smejo tudi s silo postopati. Glavno poveljstvo se je poverilo francosko brodovje vodečemu admiralu. Mej tem, ko se velesile pripravljajo na odpor, vlada v Grški nepopisno nauiusenje za boj proti Turčiji. Vsi reservisti iz 1. 1893. in 1894. so se že poklicali v vojsko. Na Kreti sami so grozoviti boji mej kristijani in mohamedanci. Vse beži, kar more. — Velesile so naznanile Grški, da ta ne sme računati na njih podporo, če nastane vojna. Zares pogumna se more vsled tega ta zvati, ker je po svojem polkovniku Vassosu že proglasila Kreto za • del grške države. DotiČna proklamacija poživlja Krečane, da naj priznajo grškega kralja svojim vladarjem. — Velesile so že zasedle Kanejo. Prostovoljci prihajajo iz Grške, Turčija se pripravlja na odpor in velesile ne puste Grški vzeti Krete. Položaj je jako kritičen. Vsa zadeva se ne bo kmalu poravnala. Grška ne bo marala odjenjati, a velesile ji ne bodo pustile na Kreti dalje prodirati. Da bi vse velesile napale Grško to bi pa tudi ne bilo častno. Stvar se utegne dolgo vleči. Da bi se koneČno le na srečo Krete končala in docela tej zaže-ljeni mir.
Kuba. — Španjska vlada je že objavila načrt, kako misli pourediti razmere na Kubi. Pred vsem določa načrt, da se napravi upravni svet 35 članov iz mej Kubancev, ki bo pod načelstvom tačasnega guvernerja opravljal otok. Glede carine, trgovinskih pogodb in drugih važnejih zadev odloča upravni svet v sporazumu s španjskim ministerskim svetom. Načrt se vsestiansko kritikuje. Edni se zadovoljuje ž njim, drugi zopet ne V Ameriki sploh je načrt napravil dober utis, pri ustaših seveda ne. Ti hrepene po še večji samostojnosti. Toliko je zdaj kubansko vprašanje bližje svoji rešitvi, da se je Španija vsaj voljno pokazala dati Kubi večje pravice, kakor jih je imela doslej. Korak k miru je storjen in morda se konečno Španija in Kubanci do cela  sporazume mej  seboj.