OBZORJA STROKE
H
i.pi'.i: .ii'atstf?

ammSAi:
nagnij i jo in pisati samegaSebe reflektira izredno pomembno vprašanje objektivnosti in subjektivnosti etnološkega oz. antropološkega pisanja. Edini avtor, ki zastopa zamejske Slovence, je mladi raziskovalec Andrej Furlan i/. Trsta s prispevkom Slovenščina v muzejih slovenske narodnostne manjšine r Italiji. Kako praktično rešuje vprašanja, ki jih z izredno prodornostjo načelno zastavlja pravkar omenjeni madžarski avtor, nam predstavlja mag. Mojca Ravnik v članku Terenski pogovori - vir za etnološke in etuoliiigvisiičue raziskave. Pri Našku Križna rju ne gre za jezik in tekste z vidika tilologije, ampak šemiologije, saj obravnava v tem ključu uporabo Vjdeo kamere z njej lastnim jezikom.
Razdelek Jezik v javnosti sestavljata le dva članka, vendar s silno medsebojno od bo j nosi jo. Akademik prof. dr. Zdravko Mlinar vabi k optimističnemu ocenjevanju sprememb, ki našo materinščino postavljajo pred nove izive in preizkušnje: pisatelj in prevajalec Janez Gradišnik pa svari pred pretirano lagodnostjo v tej zvezi, saj nam skušnje na robotih slovenskega etničnega ozemlja dokazujejo, kam pripelje pritisk lujščine na jezikovno substanco nosilcev, ki ne gojijo lastne samozavesti
Veliko odgovornost za to nosi šoia, kar želi poudariti razdelek Materinščina v naši šoli Zato smo veseli odziva svetovalke za slovenski jezik Milene Ivšek, da sodeluje v njem s prispevkom Slovenščina kot živ jezik v šoli. lina ko velja za prof. dr Toma Korošca, ki se pridružuje z analizo izrazitejših napak v knjižnem jeziku pri 5Q0 abimrientih slovenskih šol v članku Nekaj kazalnikov o znanju pisne knjižne slovenščine pri slovenskih srednješolcih. Sledi razdelek Materinščina v raziskavah: Zna nas i
mladini, v katerem s povzetki svojih raziskovalnih nalog sodelujejo pod vodstvom požrtvovalnih mentoric slavistk naslednji dijaki in dijakinje: Boštjan Tratar s Srednje tehniške šole v Celju. Tanja Tekstor Nuša Kotar in Katja Spik s Srednje zdravstvene šole in gimnazije v Ljubljani ter Iiigrid A m b rožič z osnove šole v Divači.
Tudi rubrika Gradivo in zapisi je v skladu s tematsko zasnovo zbornika ustrezno izpolnjena. V njej sodelujejo s svojimi
krajšimi prispevki Sonja Horvat i Miku vtopo nimi na Vrhsh m v dolini Rase/P-Žf), Janez Mikic (Poročilo a zapisovanju narečij v Slovenski /stri). Silvo Torkar (Od prezira k priznavanju, ud preganjanja k zbiranju slovenskega u a reč nega besedišča), Cilka Trobec (Moj narečni jezik), Zvone Kopač t Doživetja nekega narečja), Berta Golob (Osebno stališče o jezika), Radovan Jelinčič (Folklorno gradivo iz /'načine).
Druge rubrike v zborniku: Polemika, Kronika. Ocene in poročila so do tematske zasnove zbornika ravnodušne, v njih pa nastopajo Angelos Bas, Tone Ccvc, Janez Dolenc, Marjet k a Gole/., H črta Maurcr-Lauscggcr, Monika Kropej, Rajko Muršlč in nekateri že spredaj imenovani avl oiji.
Vseli sodelujočih avtorjev je enainštiridesel (41), zbornik pa obsega 420 strani.
Pripis; Na koncu še iskrena zalivala za zaupanje vsem sodelujoči m avtorjem in za lepo sodelovanje tajnici medliišlva gospe Marti Koren in višjennt strokovnemu sodelavca gospodu Dušanu Meril ar ju. Brez njiju tega zbornika v laki obliki ne In bilo.
Mojca Kamšak
TAKO SMO ŽIVELI 2. ŽIVLJENJEPISI KOROŠKIH SLOVENCEV.
Uredila Marija Makarovič.
Krščanska kulturna zveza in Slovensko
narodopisno društvo Urban Jamik,
Celovec 1994.
222 sin, il.
ISBN: 3-85013-385-0
Druga knjiga iz serije življenjepisov Tako smo živeli, ¡življenjepisi koroških Slovencev, prinaša Življenjepise 17 Slovencev, od lega šest moških in enajst žensk iz raznih krajev na avstrijskem Koroškem, od Zahomca do Vogrč oziroma od Spodnje Ziljske doline do Podjllne. Merilo za izbor je bila slarosl: pri tem je imel najstarejši pripovedovalec 90 let (rojen leta ¡904) in najmlajša pripovedovalka 60 lel (rojena leta 1934), Zapisane zgodbe v knjigi si sledijo po istem kriteriju, od najstarejšega do najmlajše. Pripovedim- in pripovednikov.

Tako
smo
v • * •
živeli


ve
I 6
GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3
■■"■■■■■: riMmSMm^ • ■■ wmp mtm^ -......
!«■ Proli^MiiMMi^^^; ■ .■ ■ Bil
ki so svoj Življenjepis napisali sami, je sedem, deset življenjskih zgodb pa so zapisali sodelavc i zbirke (Micka Miškuluik. Maja logar in Aleksander Tolmaier) in etnologinja tir, Marija Makarovič, urednica zbirke. Slednja je sestavila tudi vprašalnik za zapisovanje življenjskih zgodb (objavljen v prvi knjigi). Sestoji iz trinajstih sklopov, ki zajemajo vprašanja o življenjskem ciklu pripovedovalcev: otroška leta, mladost, življenjski sopotnik, otroci, sedanjost, podedovana in pripovedovalcev:) sporočila, jaz in spremembe, domačija, prosti čas, delo, odnos do narave, vera, jaz - Slovenec,
Zgodbam sledi slovarček narečnih in manj znanih izrazov, uporabljenih v knjigi, in nemški povzetek. S slovarčkom je razumevanje besedila olajšano tudi tistim bralcem, ki jim govor pripovetlnit: in pripovednikov ne bi bil v prvem hipu razumljiv. Sicer pa je besedila v obeh knjigah lektoriral in priredil dr. France Vrbine.
Nove možnosti, ki jih odpira ta način zbiranja in posredovanja informacij, ki v subjektivnih opisih življenjskih
OBZORJA STROKE
razmer v obliki neposredne izpovedi prinašajo etnološke in druge podatke o času, geograf skem in družbenem okolju, so predvsem v tem, tla si bratec sam ustvari podobo življenja pripovedovalcev in da na podlagi organizacije zgodb presodi socialno strukturo. Prav osvetljevanje časovnih in družbenih sprememb, kakor se kažejo v življenjskih zgodbah, je bil eden od razlogov, zakaj se je urednica knjige tir. Makarovičeva lotila zbiranja. Zgodbe pripovedovalcev so neinterpretirane (oziroma je interpretacija že sortiranje in urejanje zgodb). Na začetku vsake zgodbe so prikupni uvotli zapisovalcev, uredniški posegi so navedeni v oklepaju in le na mestih, kjer bi bila jasnost biografskega gradiva preskromna ali dvoumna, kjer bodisi manjka natančna časovna ali pa je po domače zapisana krajevna opredelitev. Narečne besede so v poševnem tisku.
Zbranih zgodb je vsaj še za eno knjigo - to lahko pričakujemo v letošnjem letu.
Mojca Ramšak
NA POTI V VAS/UNTERWEGS INS DORF. KULTURA NA RADIŠAH SKOZI 90 LET/STREIFZUG DURCH 90 JAHRE KULTUR AM RADSBERG.
Uredila Mojca Ramšak in Tomaž Ogris. Slovensko prosvetno društvo Radiše, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Celovec 1994, «6 str,, U.
ISBN 3-85435-233-6
je že druga knjiga iz dvojezične serije Naša regija/l'nsere ^vgion Temeljni namen publikacij, ki so leta 1993 začele ¡'-'•ajiili na pobudo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Čemer 111 slovenske prosvetne zveze, je bit objavljati gradivo z os-IKn'nošolskih etnodelavnic, ki potekajo na dvojezičnem °2emlju v Požu na avstrijskem Koroškem.
11 lanskoletni etnodelavnici na Radišali je sodelovalo IS ^ snovnošolcev iz Ljubljane in Radiš, ki so pod vodstv om treh Mudenik etnologije in dveh etnologinj raziskovali pet tem, ki J^segjlt: na vsa tri področja etnološke sistemalike oz. kulture, odročje materialne ali gmotne kulture sta zastopali temi o '' nm:'a obrti in delu verske stavbne dediščine ali raziskavi "'na men j, kapelic in križev; družbeno ali socialno kulturo sla '-iZiskovali skupini s temama o velikonočnih šegah in načinu '■'iiuzevanja otrok: na področje duhovne kulture pa je segala
"1J<) hajkah, pripovedkah in legendah. r ,!/tskovano področje Kadiše s pripadajočimi vasmi je bilo '"•iskano na Štirih ravneh, ki se razprostirajo znotraj kulture oziionia njene delitve na materialni, socialni in duhovni del n sicer: geografsko je bilo lokalizirano na vasi: ■'tlisjVRadsberg, VerovceAVerouzach. Tuce/Tutzach, Zg. ute/Oberkreuth, Dvorec/Sehwartz, Zabrda/Saberda in do^n (Kussi;Kl1' kronološko je bilo umeščeno v čas med 1930 1 prve letnice seže spomin še živečih pripove-->V' '-'V)- socialno pa je bilo definirano s kmečko plastjo.
glasnik sed 35/1995, št. 2-3
Poleg teh petih prispevkov delovnih skupin zbornik obsega še spremne besede Gustava ttrumrilka, predsednika Sloven-
¿3