Studenci.
Studenci ali vrelci vr6 na raznih krajih izpod zemlje. Največ jih je ob potoeji in znožji gora; nahajajo se pa tudi vrh hribov ali vsaj blizu njega, po ravninah in nižavab. po močvirjih in ob inorskem obrežji in celi5 na tleh rek, jezer in morij. Skoro vsi studenci napajajo se z vod6. ki prihaja z dežjem, s snegom, z roso, s točo in s sodro iz ozračja na zeraljo. Voda se izgublja v zemljo, leze z višjih krajev v niže, kjer se dalje ali pa nič ne mudi, ter vre iz zemlje. Nokateri studpnci se napajajo tudi v više stoječih jezerih, nekateri pa v bližnjik rekah, drugi pa tudi v podzemeljskih vodoshrambah, v kotlinah z vodo napolnenih. Nekateri studenci tek6 močn<5, nekateri slabeje, nekatari pa včasi močneje, včasi pa slabeje, ali pa še cel6 usahnejo. Stu-denci, ki Je včas?i tek<5, so začasni studenci; začasnim studencem, ki tek<5 le ob močnem deževji, pravimo hudonrniki; tistim studencem pa, ki po-časi pojemajo ali pa h kratu prenehajo, pravimo presihajoči studenci.
*) Staroslovenski obraz tega imena je irael hohnik, ter je sliil: ,,Ven š tes lav'," od .koder je tudi nemško ime :Wenzeslaus.Wencel, in eeški (a ne novoslovenski) obraz je : Vaceslav, ter okrajšan : Vaclav (namesto: Vacslav), kajti za staroslo-venski hohnik ,,en" ima Ceh po Davadi ,,a,'" na pr. staroslovžnski je: pent'!', sventyj, češki je : patek, svaty, a novoslovenski je ondiikaj .,e": petek, sveti (der Heilige). Dalje, namesto staroslovenskega .,št", kadar je ta ,,št'"=,,tj", ima Ceh vedno ,,c", na pr.: staroslovenskije: ,,mošt"", ,,noSt"", ,,pešt"", češkije: moc,noc, p e c, a novoslovenski je ondnkaj (po večini tega naroda) ,,č": moč, noč,' peL. To nas uči. da je staro-sloTensko ime: Venšteslav' ((ieški: Vaceslav. Vacslav. Vaclav) nam Slovenom treba izrekati: Večeslav (priglas je na druzem ,,e''), o čemer je nam svedok Štirec, ki še zdaj (ohranivši stari hohnik) govori: ..sveti Venčesel"'. namesto : VcnCeslav, Ve-česlav. — To se je poredalo zatč, ker je obče znano. da večiiia Slovenov ne ve, kakšeu je bil tega imena prvotni obraz ter kako ga je izrekati po svojstvu našega narečja.
—o—.
43
Studenci so mrzli, hladni, vlažni, topli, ali pa še celrf vroči. Najhlad-nejši so 6ni studenci, ki izvirajo blizu snežnikov in lednikov. Da so studenci, bolj topli in nekateri bolj hladni, ravna se po raznih prirtfdnih razmerah. V obče se njih toplina ravna po zemljepisnej širjavi in po podnebji tistega kraja. v katerem izvirajo, še bolj pa po toplini kamenja ali zemeljskih skladov v 6nih globočinah, iz katerib. prihajajo. lz globokejib. krajev pod zemeljsko sko-rijo ko njih voda prihaja, tem toplejši so, ker se toplina redoraa mn6ži proti zemeljskemu srediSfiu. Vroči studenci nahajajo se največ blizu gorefiih ali ugaslih ognjenikov.
Popoluem čiste vode ni na svetu. Najbolj čista voda je dežnlca in snežnica. Studenci imajo v sebi razne snovi. Toplina studencev ima mnogo upliva na množino v njih raztopljenih snovin; v obče jih imajo topli mnogo več v sebi nego rarzli. Nekateri studenci so zdravilni, posebao nekateri mrzli in gorki. Zdravilni studenci so pa največ tisti, ki imajo mnogo tujih snovi v sebi, zvlasti raznovrstuih rudnin, iu se imenujejo rudnice. Eudnice se imenujejo po tvarini, katere imajo največ v sebi. Take so: apnena voda, kremenčeva voda, kisla voda ali slatina, slane vode ali slanfce, grenke vode ali grenčice, galnnate vode, vitrijolne vode, bakrenaste vode, solitarne vode, žvepleno-kisle vode, jodne vode i. t. d.                      .            ,         , .