OBZORJA STROKE
Mateja Habinc
NEZAKONSKI OTROCI1
"Pojem nezakonski otroci označuje otroke, ki so rojeni v izvenzakonski skupnosti in živijo navadno le z enim od staršev. /.../ Otrok je nezakonski lucli, če eden od ftaršev umre, preden se poročita oz. se poročila po otrokovem rojstvu."
Status nezakonskih otrok in njihovih staršev je hil v zgodovini nekaj posebnega - odkar poznamo zakonsko zvezo, poznamo (udi ločevanje otrok na zakonske in
j
nezakonske."
Avtor knjige Vanbračna porodica, Milan Bosanac, piše v poglavju Kratki historijatdruštveno}* tretnictna djecepbditelja vau braka ti našim krajemma (str. 91-94), da je za nezakonske otroke do Justinijanove dobe v rimskem cesarstvu skrbela država, od tedaj pa se je vzdrževanje podložnikov preneslo na (nezakonska) starša.
Od 4, stoletja dalje se je položaj nezakonskih otrok slabšal: Justinijan je ukinil možnost posvojitve teh otrok, Arkadij in Honorij pa sta z zakonom pretrgala odnos med otrokom in njegovo materjo, ki ji zanj zato ni bilo potrebno skrbeti.
V srednjem veku se je s krščanstvom položaj Še poslabšal: skupinske zakone slovanskih prednikov je na novem ozemlju zamenjal monogamni zakon, pravne institucije bolj razvitih sistemov so zamenjevale ohičajsko pravo. Nezakonski otroci so bili po cerkvenem pravu brezpravni in brezčastni, niso pripadali nobeni družini in nobenemu statusu, to pa je bilo v fevdalizmu pivi pogoj za uživanje minimalnih pravic.
Njihov položaj so začele spreminjali šele buržoaznc revolucije in spremenjeni pravni sistemi, l ak pravni sistem iz leta 1852 se je iz t Irvaške Širil tudi v Slovenijo. Nezakonski otrok je bil po tem sistemu v sorodstvu le z. materjo (ne pa tudi z njenimi sorodniki), imel je njen priimek, državljanstvo in pravico do nasledstva. Dopustna je bila tudi potrditev očeta nezakonskega otroka, in če je ta hotel, je otroka lahko vzdrževal, vzgajal in izobraževal (sicer je bilo to prepuščeno materi). Toda nezakonski otrok ni bil v sorodstvenem odrtosu z očetom in njegovimi sorodniki, ni mogel imeti njegovega priimka in po njem ni mogel ničesar naslediti. Sčasoma pa je pridobil otrok tudi slednje pravice.
Do II. sv. vojne je bilo izenačenje položaja nezakonskih in zakonskih otrok mogoče le s poz a ko njen jem s poroko vsaj enega od staršev in priznanjem otroka s strani obeh poročenih '
V PODSREDI IN BLIŽNJI OKOLICI PRED II. SV. VOJNO IN PO NJEJ
Kontracepcije in napovedi rojstva po izjavah treh informatorjev pred II. sv. vojno in še nekaj časa po njej niso poznali. Nezanesljiv način kontracepcije, ki se običajno ni obnesel, naj hi bilo, po pritrjevanju ene izmed infonnatork, dolgo dojenje otrok, npr tudi do dveh let.
Po II. sv. Vojni pa so "bolj razgledane ženske'' spoznale metodo plodnih in neplodnih dni ter merjenja temperature Okoli leta 1950 so se pojavile K1NIN tablete, ki so jih vzele ženske, če so domnevale, da so noseče in so hotele splaviti Tablete so povzročale krvavitev, ta pa splav Pozneje so se pojavili kondomi, diafragme. ženske so začele redrieje hodili h ginekologom. Po mnenju nekega informatorja vsa navedena kontracepcijska sredstva povzročajo raka na rodilih
V zvezi s kontracepcijo piši' Nevenka Rožancc še na začetku 90. let v svoji seminarski nalogi/ izvedeni v Ljubljani, da "se je neredko dogajalo, da je prišel na svet otrok, ki ni hil načrtovan. Vendar so ga starši kljub vsemu lepo sprejeli .'
Če nekoč mati otroka ni želela obdržati, ker bi bile posledice zanjo in za otroka prevelike (glej spodaj več o družbenih pogledih na mater in otroka), je poskušala splaviti ali pa je že rojenega otroka celo umorila.
Po pričevanju naj bi bilo splavov v vasi malo. večinoma naj bi ženske zaradi nevarnosti ob splavu otroke raje rojevale Neka in forma torka je dejala, da so si splave delale ženske same in da ni bilo osebe, ki bi jim pri tem pomagala Za splav so ženske uporabljale pijačo iz pelina in peteršilja ter še nečesa (česar se in forma torki ne spominjata). ta naj bi povzročila krvavitev in s tem splav Po pričevanju drugega informatorja pa so obstajale ženske, ki so splave doma pacale" in so jim ljudje zato rekli "mazačke". Zanje naj hi ženske iz vasi vedele, bile so nekakšna "javna skrivnost". Pred 11. sv. vojno so te "mazačke" delale splave drugim ženskam tako, da so z dolgo iglo šle skozi nožnico in prebodle plod alt predrle maternico, kar je povzročilo krvavitev in splav, dostikrat pa tudi sepso. Po vojni so ženske splavljale v bolnišnicah, vendar so za to najprej morate dobiti dovoljenje komisije, za kar so potrebovale izvide in mnenje zdravnika ter potrdilo socialnega delavca.
Po mnenjll istega informatorja je bilo (in je še danes) od človeka do človeka odvisno, kako je gledal na žensko, ki je splavila. Pred vojno so na lo močno vplivali duhovniki, ki so pravili, da je takšna ženska morilka in zato grešnica. a nek informator trdi, da sam pozna najmanj tri duhovnike, ki imajo
1	Prispevek z raziskovalnega taboru Podsivda 1994 je nastal po teivttskih zapiskih skupini', kije raziskovala šege in navade življenjskega cikla poil vodstvom etnologi nje Helene Rozman. Pogovarjali sva se Študentki etnologije Ai ves Späh in Mateju Habinc
2	Sonja Cul in Helena Meglic < mentorica Milena Ft t rek). Nezakonski otroci nekoč in danes. Tipkopis (Naloga za Gibanje znanost mladini.) ¡'tuj 1988, str. 4.
3	Milan Bosanac, Vanbračna porodica Zagreb 1976, str. 9/.
4	Za obdobje med letoma 1936-1939 omenjeni avtor na strani i 12 v navedenem delu navaja podatek o 12.2 % nezakonskih otrok t Dravski banovini, pri čemer je ta odstotek višji ¡jo večjih mestih, npr. r .Marii>orn 21.2 %. na Ptuju 21.9 %. v Celju 2.1..; %
5	Nerenka Rožanec, Ženska in nje rloga v družini. Seminarska naloga t Tipkopis v knjižnici oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Ljubljana 19X1. sir. 10.
6	Citat se nanaša na zakonske otroke.
M
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3
nezakonske otroke.
Ljudje kljub vsemu niso toliko obsojali žensk (razen običajnih vaških opravljivk), ki so splavile, kot tiste, ki so rodile nezakonske otroke (drugi otroci se. na primer, niso smeli igrati z nezakonskim tovarišem, matere takšnih otrok so težko dobile delo itd.).
Detomorov v vasi ni bilo veliko. Eden se je zgodil pred 30, leti, ko je mati zadušila nezakonskega otroka svoje 17 letne hčere. Oče otroka naj bi bil neki "fin gospod", ki naj bi nato vso stvar utišal, da ni prišla preveč v javnost. Neki sogovornik se spominja tudi človeka na Kozjanskem, ki je moril svoje otroke zato, ker jih ni želel imeti, in drugega s Križne gore, ki je imel na vesti poleg dveh umorov še tri deiomore. Slednji je bil nekaj časa zaprl, nato pa je naredil samomor.
Ob tem se mi zdi zanimiva tudi vraža, da "štorklja vzame otroka", če otroka ni, če npr, izgine iz zibelke. Informa torka vraže ni natančneje pojasnila, zato bi bilo zanimivo izvedeti, če je s tem morda mislila tudi na detomor.
Za nosečnost je bila po menju moških kriva Ženska sama (tako sta dejali ženski informa torki). Tista, ki je rodita neza-kon-skega otroka (nezakonski materi pravijo v okolici JurkloŠtra posebna' ), je bila razglašena za grešnico, nanjo so ljudje gledali veliko huje (so jo zavračali) kol na žensko, ki ni mogla imeti otrok ('jalova' ženska)" Domači slednje so bili žalostni in zaskrbljeni, podobno pa so z njo sočustvovali tudi sovaščant.
V	stoletju je pri Ptuju obstajala navada, da so mater nezakonskega otroka vaški fantje s samokolnico nekajkrat peljali okrog cerkve v času. ko so ljudje Sli k maši V Pod s red i lega m omenil nihče ''
Z leti naj bi se la odnos spremenil, vendar ni nihče npr. dejal, dít so otroke in matere medse sprejeli enakopravno, kot navaja primer pri Vrhniki Širok Stergeljeva: "Spominjajose le dveh primerov nezakonskih otrok, vendar Otrok niso nikoli zasia-movali. pa tudi matere ne. Odnos do njih je bil povsem normalen."'"
Pred II. sv. vojno je bila odločitev o krstitvj nezakonskih otrok v Podsredi povsem v rokah duhovnika To se razlikuje od ugotovitve v raziskovalni rnilógi o nezakonskih btrokill pri Ptuju (v obdobju med 1830 in 1930), saj avtorici pišela,11 da niti v šoli niti v c erkvi ni bilo razlik med zakonskimi in nezakonskimi otroki. Slednji naj bi prejeli (in tudi so) vse cerkvene zakramente prav zato, da ne bi bili zaznamovani. Tudi njihova imena naj bi bila povsem običajna - dala jim jih je mati in ne duhovnik ob krstu, kot je v slovenski literaturi dostikrat navedeno.12
Kako pomembna je bila nedolžnost deklet - predvsem pred II. sv, vojno-zanje in za celotno družbo, je razvidno predvsem iz šeg v zvezi s poroko.
V	vasi je obstajala "Marijina družba", v katero je duhovnik sprejel dekleta, ko so bila stara 14 let. Ob tem so dobile svilen trak m M arijino podobo. Do svoje poroke so morala dekleta
OBZORJA STROKE
živeti vzdržno, če pa so zanosile, so bile iz družbe sramotno izključene in so morale trak vrniti. Ko pa so se dekleta poročila. so trak in podobo obdržale kol spomin.
Pred vojno se je nevestina nedolžnost izražala že po barvi
1 , i
njene obleke: nedolžna nevesta je imela belo obleko, noseča pa ni smela nositi ne bele barve ne venčka na glavi, sicer so jo ljudje obrekovali. Po 11. sv. vojni, ko cerkev po mnenju informaiork ni imela več toliko vpliva na življenje ljudi, so tudi nosečnice in vdove lahko nosile belo poročno obleko. Nedolžnost ob poroki v 50. letih več ni bila tako pomembna bila ji' bolj želja moža, če sta se dekle in fant "vzela" mlada (22-25 let) Če sla se hotela poročiti pred 21 letom (s tem letom so še nekaj let po vojni dosegli polnoletnost ), sta morala na škofijo poslati prošnjo in si ob temdostik-ral izmislila, da je dekle noseča, saj sta na ta način privolitev dobila prej. Manj možnosti, tla bi bila nevesta še nedolžna, je bilo pri nekoliko starejših nevestah (do 35. leta). Po pripovedovanju se je zgodilo ludi. da je mož zelo očital ženi. če ni prišla v zakon nedolžna.
Posebej pred II. sv, vojno noseča nevesta ni smela imeli v laseh belih voščenih rož (z voskom oblit krep papirju po: doben papir) in dobiti belega Šopka voščenih rož, ki bi ji ga bodoči mož dal na pragu, ko bi prišel ponjo.
S. T je tako opisal priprave na poroko;
"Na predvečer poroke pridejo nevestini tovariši in tovarišii e pod okno na krancelj popevat, Vsi pridejo ob mraku popolnoma tiho. Zapojo:
Se sonce ožim lepo. ki jemlje od mene slovo, se lx>m oženila, deviširo pustila, stopil:! Ivini \ zakonski stan.
Deklfči, V:im rožce izročim, fantičom nedolžnost pustim, nedolžno živeti. najbolje žitvti, tak nauk 7:.\ slovo jaz vam dam (itd.)
()b tej priložnosti pošlje navadno tudi ženin godce k nevesti na krancelj igrat'." 1
Če pa je bila nevesia noseča (prim. vsebino pesmi!), ni imela kranclja in ji muzikantje na večer pred poroko niso igrali Prav tako ji ob polnoči na poročni slovesnosti starešina ni snel kranclja: "O polnoči govori starešina napitnico: 'Nevesta! Zdaj si stopila pred oltar in po možu si dobila drugo ime. Ta venec; ki ga nosiš na glavi, je znak nedolžnosti in lepega življenja tvojih mladih dni '/.../ Nevesta se pri nagovoru joče in nič ne govori. Nato ji sneme vajgocla krancelj z glave. Iz kuhinje pride pomočnica s krožnikom. Vajgoda da na krožnik kran celj in začne pobirati denar. /.../ Ko spije, spravi denar (nevesta - Op. p.), ki je njen."11
Po pripovedi matere iz okolice Ptuja 1 je očim za nezakonski
(Jože LekSe), Običaji in vraže oh rojstvu v okolic! JurkloŠtra Slovenski etnograf.iJ. Ljubljana ! 9 79. str i l'y S Enako naj hi hilo tudi pri Ptuju, kjer naj hi se zaradi govoric materina ljubezen do otroka dostikrat spremenita v sovraštvu do njega in naj bi mati krivila otroka za svoje trpljenje
9	Sonja Gol in Helena Meglic, u. il., str. 1-2. v Izjavah.
10	Zdenka Širok Stergeij, Rojstvo m nega dojenčka ter vzgoja otrok v Mirktth in Retovljah j>ri Vrhniki. Tipkopis. Seminarska naloga na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. t Vrhnika) 1977. str 19.
11	Sonja Gol in Helena Meglic, n. d„ sir 5-6
12	A' d., str, 5-6.
13	Wciysta mora bitiMoohlečena. vstale družice pa morajo imeti obleko druge Imtve (modro, si vilo Ud, >. " S(tane) Jïercaki Ženitovanjski običaji v Podsredi. Slotvitskf&itugra/J2. Ljubljana 1979. str 1 ,'5
1.4 A'. d„ str. 15 .V d., sir. JJ6.
GLASNIK SED 36/1 996, št. 2-3
45
OBZORJA STROKE - POLEMIKE
deklici lepo skrbel. V zvezi z odnosom moških do žensk in skrbi zli (nezakonske) otroke so ljudje v Pod s red i dejali, da poznajo tudi primere, ko so se možje večkrat ženili le zaradi dot. ki so jih dobili, in se ne ozirali na ljubezen do bodoče žene.
V vasi ni bilo navade, čeprav so ljudje zanjo slišali, da bi na prvo poročno jutro nevesta kol znak nedolžnosti ob vstopu v zakon morala tašči pokazali okrvavljeno rjuho.
Nedolžnost kol oznaka je žensko spremljala vse do smili. Če so ženske do svoje smrti ostale nedolžne in neporočene, so bile kot pripadnice "Marijine družbe" pokopane v belem oblačilu, čeprav so bile stare morda že 70 let Tudi bele rože na vencih in beli trakovi na pogrebu so simbolizirali (za oba spola), da je bil(-a) umrlif-a) še mlad(-a) (nekako do 35. leta) in neporočeni -a J (za poročene so naredili vence z rdečimi ali rumenimi rožami). Za take so naredili tudi belo krsto
Zmago Smitek
UMIŠLJENEMU OPONENTU
"Metoda, ¡ocenil od modrosti, priklene Člorehi tja satiisuiv, svet trpljenja, brez možnosti izhod«,"
(budistična razlaga/
V azijski sopari sem prebral nič hladnejši polemični prispevek Slavka Kremenška (Glasnik SED ¿(v 1996, št. I, str. 2729) v rubriki z obetajočim naslovom Obzorja stroke. Kremensek piše, da je moj umišljeni oponent, kar je morebiti v kakšni zvezi z budističnim naukom, da je svet konec koncev le iluzija. Sledeč tej ideji, ali tudi ne, pa se je žal spet izognil komentarju o večini strokovnih dilem, kt sem jih zastavil v zborniku Kazvoj slovenske etnologije od ŠtrekJja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevali!
Zagotovo sem Krcmen.šku hvaležen za vse, kar je nekdaj storil zame; Vendar ji' zanimivo, da sem si zdaj prislužil njegov očitek neznačajnosti predvsem Zato, ker sem se zavzel za zaščito svo|ih avtorskih pravic, ki jih je doslej skušal zamolčali (glej geslo Mitologija v Enciklopediji Slovenije). Bi kdo drug, ne glede na posledice, na mojem mestu ravnal kaj drugače?
S svojim pisanjem je Kremensek tudi relativiziral zagotavljanja. tla mi je v celoti predal odgovornost in skrb za neevropsko etnologijo na ljubljanskem oddelku Filozofske fakultete in da "že zdavnaj nima več opravka" s tem študijskim predmetom. Zakaj potem toliko hude krvi: čemu poglabljanje
v predmetnik in iskanje bolj ali manj mogočih grehov in napak v tem. za Kremenška povsem postranskem, segmentu etnologije?
Spočetka sem sklenil tir. Kremenšku odgovoriti podrobneje in bolj argumentirano. Temu sem se odrekel že naslednji trenutek. ko sem odkril, da ni pravilno navedel niti osnovnih podatkov o moji razpravi, na katero je stresel svoj srd. Besedilo. ki sem ga v resnici napisal in objavil, sem naslovil Neevropska etnologija r Sloveniji ali koliko daleč vidimo (gre za vprašanje, do kod sploh sega naš vid ali razumevanje), Kremensek pa vztrajno citira ...kako daleč vidimo (kar je mogoče razumeti, kot da bi res kam daleč videli!). Razlika je dovolj pomembna, da lahko ugotovim neresnost in nestrokovnost že v KremenŠkovem začetnem pristopu k stvari Tega si avtor, ki skuša dokazati "Smitkova Izkrivljanja", pač ne bi smel privoščiti. Ker očitno res govorimo različne jezike slovenščine, tudi jaz menim, tla bo vsaka nadaljnja razprava brezplodna. Svojemu umišljenemu oponenlu pošiljam lep pozdrav.
Šmitek Jakarta, maj 1996
16 Sonja Gol in Helena Meglic, n. d., str. J, v Izpovedih.
46	GLASNIK SED 36/1996, SI. 2-3