GORENJSKE LETO VHI. ST. 46 KRANJ, 5. NOVEMBRA 1955 Posvetovanje predstavnikov kmetijskih zadrug in OLO Kranj Zadrugam ie treba dali večjo vlogo Organizacija kmetijske proizvodnje, skrb za razvoj kmetij- SKLADI ZA POSPEŠEVANJE stva kot gospodarske panoge, ki nekaj pomeni in od katere je marsikaj odvisno, postaja v našem gospodarskem sistemu čedalje bolj aktualna in interesantna tema. To ni sicer prav nič čudnega, če upoštevamo dejstvo, da je po petletnem obdobju izgradjne materialne osnove naše bazične industrije, prišlo na vrsto kmetijstvo, do nedavnega precej zapostavljena gospodarska panoga. KMETIJSTVA To je bila tudi tema razprave. Kje naj bi se ti skladi formirali in od kod naj bi dobili sredstva zanje? Prevladuje mnenje, ki je pravilno, da bi se naj skladi za pospešen je kmetijstva formirali odslej ne le pri OLO, Prav novečani skrbi za potekal v prihodnje izključno temveč tudi pri ObLO in sa-kmPti^tvo konkretno na Go- preko kmetijskih zadrug. Iz min zadrugah. Na ta način bo reniskem ie pripisati tudi so- organizacije odkupa naj bi se moč še bolj sprostiti lokalno botni sestanek predstavnikov v prihodnje izključila celo se- iniciativo, kar b0 samo v ko-kmetiiskih zadrug, OZZ, danja državna odkupna pod- rist dvigu kmetijske proizvod-Okrajnega in občinskih ljud- jetja. Obstoja tudi mnenje, da nje. . _ »r skihodborov in vseh drugih, bi se moral dobiček, ki ga Za sedaj so viri dohodkov na tem delovnem področju za- ustvarjajo državna odkupna skladov za pospeševanje kme-interesiranih ljudi, kjer so se podjetja pri odkupu, vračati tijstva se vedno nekako v raz-menm prav o tej pereči go- nazaj v zadruge, ker je to v pravi V le-te naj bi pritekala anodaUki nroblematiki bistvu njihov trud, oziroma sredstva od dopolnilne dohod- apodarski proDiematiKi. proizvajalca nine, od dobička državnih od- ^tP~sv«£. je V£ - Pn Da bodo zadruge vse to zrno- kupnih podjetij, predvsem pa OLO Miran Kosmelj priso- bQ & . ^ obcinskih doklad. stvovah pa so se predsed. OO ^____lr_ tomxM* tnHi ^—i----q™k™ t SZDL Mirko Zlatner, podpred sednika OLO Ivan Bertoncelj ne le moralno, temveč tudi Nemalo pomembno je kako materialno, v kolikor bo to le bodo ljudski odbori pristopili in Dušan Horjak, predsednik m°2°ce- °?Z™ ?aftner'«PfnlSe?n" KDOR SKUPNOSTI NE DA-nik ObLO Vinko Hafner in drugi. Glede pospeševanja kmetijske proizvodnje na Gorenjskem, je bilo že precej storje- JE, NE MORE OD NJE PRIČAKOVATI k upeljavi občinskih doklad. Od njih višine bodo odvisna sredstva posameznih skladov, da ne govorimo o samem občinskem proračunu. Pomembno je poudariti, da So na naši vasi nekateri se z denarjem iz skladov za kmetje, ti niso v večini, ki pospeševanje kmetijstva ne nega, čeprav so to šele zamet- delaj0 vse mimo zadruge in bodo mogli izživljati posamez-ki neke sistematičnejše skrbi jih zadruga kot njihova orga- niki, ki bi se spomnili, da bi za razvoj kmetijstva.^ Zlasti so nizacija, prav nič ne zanima, bilo »pametno« nekaj graditi, očitni rezultati v živinoreji, Pac, zanima jih takrat kadar Sredstva iz teh skladov se bo-kjer se je število goveje živi- je treba nekaj dobiti od nje, do delila izključno na osnovi vine, perutnine in prašičev iz- kadar je moč izkoristiti njene gospodarske računice. Je neka enačilo s predvojnim stanjem. usiUge v lastne namene, v kre- investicija rentabilna, se izpla-"Molznost krav znaša v letos- pitev SVojega lastnega gospo- ca ali ne, bo osnovno vodilo njem letu že 14501 na kravo. Varstva. Torej: kar je tvoje, bodoče investicijske politike Dejstvo da sta obe zadružni daj tudi meni, kar je moje pa v našem kmetijstvu, mlekarni v Cirčah in Skofji njc ne briga. Loki zbrali lani 4,743.0001 mle- Jasno je, da bodo morale RAZEN PROIZVODNJE JE ka preko zadrug, je zelo po- kmetijske zadruge, prav sedaj POMEMBNA TUDI SOCIALI-memben uspeh. ko se bodo začele polagoma „.„... va«i Umetnih gnojil na ha obde- pripravljati na svoje občne mamm vasi lovalne površine porabijo zbore, takim ljudem jasno po- Delo naših kmetijskih, za-kmetje letos že kar 112 kg, vedati svoje stališče. Ker, družnih organizacij vse pre-riedtem ko so jih pred tremi kdor skupnosti ne daje, je mi- več preveva skrb za sam dvig leti samo 30 kg. Smer v kre- lo rečeno nepošteno, da od nje proizvodnje, medtem ko dosti-pitev našega kmetijstva se je nekaj pričakuje, oziroma jo krat pozabljamo tudi na njene jem območju, bodo v marsičem odvisni tudi tovrstni uspehi. SVETI ZA KMETIJSTVO ALI MEDZADRUZNE KONFERENCE Medtem ko so se nekateri zavzemali za svete za kmetijstvo (vsaj pri tistih pretežno agrarnih občinah) so bili nekateri mnenja, da je bolje pristopiti k medzadružnim konferencam na določenem območju neke občine. Take medza-družne konference so se doslej že obnesle, zlasti v Bohinju. Ni dvoma da bodo sveti za kmetijstvo, tam kjer so za to dani pogoji, koristni. Vendar tudi oni ne bodo rešili položaja, če ne bo čutiti dejanske iniciative za pospeševanje kmetijstva in dvig kmetijske proizvod, od samih zadrugah. Tudi občinske medzadružne konference bi morda kazalo vpeljati, kjer je za to interes in kjer bi to rodilo določene sadove in koristi. A. TIŠINA... Vse kaže, da se tudi jesen že poslavlja, saj nas je pred dnevi že presenetil sneg... Taki prizori so na Gorenjskem že redki ... Varčevanje koristi družbi in posamezniku Ob „Mamcu varčevanja" Zadružne hranilnice in posojilnice so Gorenjsko - Premalo iniciative, %aio so iudi uspehi pičli odrazila glede investicij že v izkorišča. družbene rezultate. Dvig kme- letošnjem letu, ko je bilo samo na področju bivšega kranjskega okraja investiranih v Na vsak način pa bo treba tijske materialne osnove mora težiti h krepitvi vezi med imeti za posledico tudi dolo-kmetom in zadrugo. Te vezi čene socialistične odnose na VES ODKUP NAJ BI BIL ORGANIZntAN PREKO ZADRUG kmetijstvu kar 230 milijonov so dokaj slabe v onih kmetij- vasi. Le tako bomo lahko re- iinarjev. skih zadrugah, ki so na ob- kli, da smo nekaj dosegli, si- ronkih mest in delavskih sre- cer pa pomeni to v bistvu raz- dišč, ker ima ta kmet možnost yoj nazaj^ in ne naprej, kakr- neposredne prodaje svojih iz- snega si želimo, delkov. Zato bo treba najti Pri tem pa nastopa kot bi- take oblike dela s kmeti, da stveni pobornik in borec za ta Da bomo posvečali utrditvi jih bo to delo zanimalo in novi duh socialističnih odno- in razvoju kmetijskih zadrug, hkrati privezalo za zadrugo, sov na vasi prav OZZ. Od kot nosilcem socialističnih od- Kmet mora videti v kmetijski tega, kako bo ona razumela nosov na vasi čedalje večjo zadrugi organizacijo, ki mu novo vlogo kmetijskih zadrug, pozornost, je jasno. Ena prvih pomaga in od katere bo razen ki naj .bi se iz '»trgovcev« večjih nalog, katero jim bomo njega imela koristi vsa naša spremenile v organizatorje poverili, je odkup. Ta naj bi skupnost. kmetijske proizvodnje na svo- Povsod po svetu je posvečen 31. oktober splošnemu varčevanju. Zato, ker si je ta dan priboril v tem oziru že določeno tradicijo, ga imenujejo »Mednarodni dan varčevanja«. V okviru tega dne organizirajo hranilniške organizacije v posameznih državah razne akcije, ki imajo namen vzbuditi pri ljudeh smisel za varčevanje. Zlasti velik poudarek imajo te akcije pri mladini, saj je treba prav njo učiti in seznanjati s tem, da bodo lahko kot odrasli že smotrno in zavestno varčevali. Imamo pa še tudi druge vr- ženi taki rezultati, kot so jih ste varčevanja. N. pr. — za- pričakovali, družno varčevanje. Tega na- Od 15. oktobra do 1. novem-čina se je poslužila Zadružna bra je bilo zbrano zgolj za hranilnica in posojilnica za 1,700.000 dinarjev hranilnih Gorenjsko v Kranju. V okviru vlog. Pripomniti je treba, da »Mednarodnega dne varčeva- se od 65 hranilno-kreditnih od-nja« je organizirala med za- sekov pri kmetijskih zadru-družnimi organizacijami na gah na Gorenjskem, udejstvu-Gorenjskem kar »Mesec var- je v »Mesecu varčevanja« le čevanja« in sicer od 15. okto- 12 odsekov. To je precej ne-bra do 15. novembra. navadna slika. GORENJSKA OB DNEVU MRTVIH Komemoracije po vsej Gorenjski - Osrednja spominska svečanost v Dragi di tega, ker so se pokazali u-pravni odbori kmetijskih zadrug v tej akciji vse preveč mlačni in neagilni. Resnici na ljubo, tudi sami uslužbenci zadrug, ki naj bi širili misel varčevanja med zadružniki, niso bili dovolj stimulirani. Zato je sklenila Zadružna hranilnica in posojilnica uvesti tak vzpodbudni sistem nagrajevanja za te uslužbence, da bodo imeli voljo do tega dela. Tudi sama Zadružna hranilnica bi morala imeti uslužbenca, ki bi se pečal izključno s problemi varčevanja v zadružnih organizacijah na Gorenjskem. No, te težave in pomanjkljivosti nikakor ne zmanjšujejo krivde upravnih odborov KZ zaradi neuspele akcije zadruž- Ceprav so še kar vestno pri- Doslej so bile najboljše KZ vania« —j Jkrii^VTL? v^S" stopili k organizacijski in pro- Cerklje, ki ima za 600.000 din stil_ v„kp™„■ 3^"J21HE pagandni uveljavitvi »Meseca hranilnih vlog, slede ji KZ za^u^^ia^fSS varčevanja« med zadružnimi Cešnjica s 120.000, KZ Šenčur S£S%^Slw^Sft organizacijami na Gorenjskem, m KZ Velesovo s 70 oziroma carstvu Gorenjske pa doslej žal niso bili dose- 69.000 dinarjev, medtem ko je J ' ^—mm^_„.^MM sama Zadružna hranilnica zbrala za 550.000 din hranilnih Prebivalstvo radovljiškega okraja ter tudi ostalih krajev Gorenjske in Slovenije se je zbralo na Dan mrtvih v Dragi pri Begunjah in na skupnem grobišču talcev v Begunjah. Ob 9. uri se je pričela spominska svečanost v Dragi. Med programom, ki so ga izvajali: godba na pihala in pev-iki zbor jeseniške »Svobode« ter recitatorji, je spregovoril nekdanji zapornik v Begunjah Aleš Jelene, ki so ga fašisti tedaj že proglasili za mrtvega. Uro kasneje je bila spominska svečanost na skupnem pokopališču talcev na vrtu bivšega zapora v Begunjah. Tu je govoril tudi ljudski poslanec France Perovšek. V svojem govoru je med drugim dejal: »Junaki, kateri počivajo v grobovih, niso nikdar vprašali, zakaj ravno oni umirajo v juri-Sih na sovražne položaje, pri mučenjih po zaporih in taboriščih. Vedeli so, da je od njih odvisen naš bodoči razvoj in naš bodoči obstoj. Naša dolžnost pa je danes, da v nadalj- njem razvijanju demokratič- stori zanjo. Danes jim tu lahnih oblik storimo čimveč za ko obljubimo, da bomo vložili porast odgovornosti posamez- vse svoje sile za nadaljnjo zapel žalostinko tudi združeni vlog pevski zbor z Jesenic in Ra- „„ on wnnKI dovljice. Na komemoraciji v OTJft^SS^SSora* Žirovnici in Mostah pa je so- NEZAINTERESIRANOSTI? delovala tudi žirovniška god- Ko analiziramo dosedanjo ba na pihala. Ob pol treh so dejavnost hranilno - kreditnih z novimi smernicami našega se jeseniški in javorniški pev- odsekov kmetijskih zadrug na " ci poklonili spominu talcev na Gorenjskem, nas predvsem Javorniku, pol ure kasneje pa opozori dejstvo, da stoje tej Nove smernice ▼ gospodarstvu Podobno sobotnemu posvetu predstavnikov kmetijskega gospodarstva na Gorenjskem, o problemih kmetijstva v zvezi gospodarstva, Je bil v ponedeljek v sejni dvorani OLO Kranj tudi posvet predstavni- sta bili žalni komemoraciji na akciji ob strani vse zadruge kov oblastnih in političnih or- Grobišče talcev v Dragi nika do družbe, za še močnej- rast nauka Marksa, Engelsa šo afirmacijo načela, da vsak in Lenina.« pred skupnostjo velja toliko, Pred spomenikom narodne- kolikor po svojih močeh tudi ga heroja Jožeta Gregorčiča je jeseniškem in javorniškem pokopališču. Na Jesenicah je govoril predsednik Zveze borcev Zvone Ažman, pri vseh kome-moracijah pa sta sodelovala jeseniški pevski zbor in godba na pihala. Tudi v Kranju, kot pač po vseh ostalih krajih, je na Dan mrtvih oživelo toliko žalostnih, že malce pozabljenih spominov. Zbrali so se pred Sindikalnim domom — mladi in stari, matere in očetje, žene in možje ter hčere in sinovi padlih. Prisluhnili so žalostin-kam godbe na pihala, pesmim pevskega zbora »France Prešeren«, recitaciji in besedam predsednika občinskega ljudskega odbora Kranj V. Hafnerja. Po končani komemoraciji so odnesli vence tudi k spomenikom in spominskim ploščam padlih. Tega dne so bile žalne komemoracije tudi v Stražišču, na Primskovem ter v vseh ostalih krajih. iz Poljanske doline, iz okolice Tržiča ter razen KZ Gorje, vse kmetijske zadruge bivšega radovljiškega okraja. Zakaj tako nezanimanje za to akcijo? ganizacij na Gorenjskem s predstavniki vseh zbornic: trgovinsko, obrtno in gostinsko zbornico. Razpravljali so predvsem • novih smernicah v naši gospo- Kljub temu, da je Zadružna darski politiki in o nalogah. hranilnica in posojilnica ukrenila vse potrebno (morda bi se kljub temu dalo še kaj u-kreniti!), je uspeh podpovprečen. To pa v prvi vrsti zara- ki stoje pred zbornicami, kot družbenimi organizacijami, o-menjenih gospodarskih panog, v zvezi z uveljavljanjem nove gospodarske politike. r Viei števM: Revolucija v kitajski modi (stran 2) Aktualna tema: Trgovina in turizem (stran 3) Ob prvi letošnji premieri v Škof j i Loki (stran 4) O športnih dogodkih v preteklem tednu berite na 5 strani 8434 TEDEN DM PO SVETU V MESTU, KI LEZI ob Lemanskem jezeru v Švici — v Ženevo, so spet u-perjene oči miroljubnega človeštva. Sestanek ministrov za zunanje zadeve ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije je v polnem teku. Najnovejša vest, ki je prišla iz Ženeve, pravi, da je Molotov na peti seji konference štirih zunanjih ministrov predlagal, naj bi ustanovili »splošni nemški svet«, v katerem bi bili predstavniki parlamentov Zahodne in Vzhodne Nemčije. Ta »svet« naj bi kot posvetovalni organ obravnaval vse probleme in pereča vprašanja, na katerih sta zainteresirani obe nemški državi. Ta načrt ne bo prinesel nič posebno novega. Tako vsaj zatrjujejo v krogih sovjetske delegacije. Ta načrt tudi ne bo mnogo spremenil splošne slike, ki se je izoblikovala v dosedanji razpravi o prvi točki dnevnega reda ženevske konference. INDIJSKI POLIT. KRO- GL ki ocenjujejo prve govore zunanjih ministrov v Ženevi sodijo, da gre na ženevski konferenci za dva bistvena pojava. Prvič, za to, da v pogajanjih kljub mnogim razlikam v glediščih ne groze. Če ne bi sprejeli stališča Indijski premier Nehru ene ali druge strani. Razen tega je značilna za sedanje ženevske razgovore tudi težnja, da bi bilo treba kar čimprej doseči določene u-spehe, kar dokazuje, da so mednarodni odnosi veliko bolj urejeni, kot je bila to dosedanja praksa. V VRSTI OBISKOV v tujih deželah smo zabeležili tudi obisk predsednika burmanske vlade U Nuja Moskvi. Na večerji, ki so mu jo priredile dežele bandun-šek konference, je U Nu v svoji zdravici izjavil, da bi morala na prihodnji konferenci azijskih in afriških dežel prisostvovati tudi Sovjetska zveza. Ta izjava je bila sprejeta v krogih nekaterih političnih predstavnikov s presenečenjem, pri večini pa je vzbudila veliko pozornost. BEN JUSEF SE BO VRNIL na prestol. V Parizu zatrjujejo, da bodo že na prihodnji seji francoske vlade uradno dovolili njegov povratek. Predvidevajo, da bo ponovno zasedel prestol 18. novembra. V maroških krogih v Parizu poudarjajo, da namerava Ben Jusef s francosko vlado, še pred vrnitvijo v Rabat, določiti načela bodočih odnosov med obema deželama. Obe deželi bi po mnenju francoske vlade bili še nadalje povezani z močnim politično - gospo darskim sporazumom. PREDSEDNIK ZDA Ei- senhower je na najboljši poti okrevanja. Bržkone bo zapustil bolnišnico že 11. ■ovembra. Najprej bo odpotoval v Washington, kjer se bo mudil nekaj časa. Iz Kamnika S tem da je dala lani škofjeloška gimnazija prve maturante, se je število loških študentov povečalo na okoli 60 ter se je ponovno pokazala potreba po decentralizirani študentski organizaciji v loški komuni. Podoben poskus datira že pred dvema letoma, a klub tedaj ni imel možnosti razvoja. Na osnovi prejšnjih priprav, predvsem pa s pomočjo SZDL pa so preteklo nedeljo loški študentje ponovno oživili svojo organizacijo pod imenom Škofjeloški akademski klub (SAK) kot del ZSJ, vključen v SZDL. Študentje so na svojem občnem zboru naglasili nadaljevanje revolucionarnih tendenc študentov prejšnjih generacij, predvsem pa obljubili, da bo- do od organov ljudske oblasti ne le terjali, ampak tudi pomagali pri vseh akcijah in se bolj kot doslej vključevali v delo društev in organizacij. Tu je predvsem mišljena tesnenj-ša povezava z ostalo mladino, zlasti pomoč mladinski organizaciji, ki v Loki kar ne more zaživeti. V okviru Ljudske tehnike bodo študenti skrbeli za komentiranje poučnih filmov, ki jih je naše podeželje zelo lepo sprejelo in si jih še želi. Sodelovali bodo tudi pri Ljudski univerzi bodisi kot organizatorji ali pa predavatelji; v KUD »Tone Šifrer« pa se že sedaj najštevilneje u-dejstvujejo kot režiserji in i-gralci. Diskusijski večeri naj osvetle probleme današnje družbene stvarnosti, saj mora biti vsak študent kot bodo- Za uspešno delo KZ v Selški dolini Po decentralizaciji bivše »Naproze« za Selško dolino se je na tem območju osamosvojilo 9 kmetijskih zadrug. Od teh zelo uspešno opravljajo svoje naloge 3 zadruge: Selca, Cešnjica in Martin j vrh. Pod vodstvom KZ Draž-goše so predvsem obnovili porušeno vas, KZ Bukovica in Sorica se lahko pohvalita z novozgrajenimi zadružnimi domovi, dočim KZ Luša, Zalilog in Davča svojega obstoja niso docela opravičile s kakšno posebno dejavnostjo, kar med drugim dokazuje primer KZ Davča, ki se je glede na prilike že spojila s sosedno KZ Sorica. Ugotoviti je treba, da so se vse naštete zadruge od leta 1943 dalje predvsem pečale z nakupom in predprodajo lesa, to je s trgovanjem, ki je bilo le v finančnem oziru sicer zelo donosno, nikakor pa ne v skladu s cilji KZ, ki bi v prvi vrsti morale posvečati pozornost pospeševanju kmetijstva. V zvezi z nastalim položajem bi bilo priporočljivo, da se KZ Luša združi s KZ Bukovica, KZ Zalilog pa s KZ Martinj vrh. V obeh primerih bi namreč obojestranski gospodarski interesi v nobenem primeru ne bili okrnjeni — temveč obratno. Problem sposobnih in odgovornih knjigo- vodij bi bil rešen, v ostalem pa bi se pri povečani gospodarski moči mnogo laže in u-spešneje lahko pristopalo k realizaciji različnih in vsestransko koristnih načrtov, kot so n. pr. elektrifikakcija gornjega dela Selše doline in podobno. Združitev KZ Zalilog in Martinj vrh bi bila razen tega neobhodna še zato, ker je povsem nesmiselno, da se obe prizadeti zadrugi pečata z nezadostno razvitimi obrtnimi delavnicami, namesto, da bi se te združile v novo, močno zadružno podjetje pod streho KZ Martinj vrh. Tako bi se lahko zaposlilo še vso ostalo delovno silo iz gornjega dela doline. Na ta način bi bila fluktuacija izključena. Z ustanovitvijo močnega in sodobnega o-brata bi se težišče predelave lesa v finalne izdelke z združitvijo glede na obstoječi med-zadružni obrat na Cešnjici decentraliziralo. Končno pa bi se na ta način Selško dolino praktično razdelilo na tri delovna središča: Selca, Cešnjica - Železniki in zgornji del, s čemer bi bile ustvarjene možnosti, da bi se v gospodarskem oziru še intenzivneje izživljalo tukajšnje delovno ljudstvo, v novoustvarjeni komunalni skupnosti. či izobraženec neprestano v stiku z dogajanjem doma in v svetu. Teorijo »čiste strokovnosti« so študenti obsodili kot zastarelo in reakcionarno. Vključili se bodo tudi v konkretno delo na področju komune: tako bodo sodelovali pri pripravah za občinski praznik, prispevali članke in razprave v Loški zbornik in Prosvetni list, se uveljavljali v strokovnih krožkih, kamor bodo pritegovali tudi ostale, zlasti gimnazijsko mladino, zbirali gradivo o loškem gospodarstvu, tovarnah itd. ŠAK se bo seveda zanimal tudi za socialni položaj študentov, sodeloval pri dodeljevanju štipendij, počitniških praks ipd. Misli pa tudi na družabno plat. V lastnih prostorih — kar je seveda trenutno najbolj pereč problem — bo poskrbel za revije, časopise, šah pa tudi za zabavo s prirejanjem izletov in veselih večerov. Letos mislijo izvesti tudi brucovski večer in akademski ples z naslonitvijo na podpornike, ki bodo nedvomno pokazali razumevanje za njihovo delo in težnje. Naloge so torej lepe, upamo, da bo izvršitev še lepša! Ob dejstvu, da so letos včlanjeni v društvu tudi starejši, izredni slušatelji naših visokih šol, kot izredni člani pa sodelujejo tudi drugi Ločani s fakultetno izobrazbo, je zaskrbljenost, da bo klub spet zaspal, manj utemeljena. Menim, da je tak način sodelovanja nadvse koristen in ploden ter da bo ob letu klub mogel pokazati le pozitivno bilanco. »LETALSKI NAPAD« NA KAMNIK Vse mobilne enote PLZ v Kamniku so imele to nedeljo dopoldne prvo skupno vajo, ki je imela namen, preizkusiti v praksi znanje, pridobljeno zadnji dve leti na tečajih. Vaja se je začela z alarmom, nakar so sledile vaje na trgu Svobode pred gimnazijo. Po »napadu iz zraka« in eksploziji bomb so nastopile sanitetna, veterinarska in reševalna enota ter gasilska edi-nica. TEDEN RDEČEGA KRIZA V KAMNIKU V Tednu Rdečega križa so Kamničani tekmovali z zbiranjem prispevkov za nabavo Seja OLO Kranj Prihodnji torek bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora • Kranj. Razpravljali bodo o ureditvi pašnih in drugih pravic koroških kmetov na obmejnih planinah v kranjskem okraju. Razen tega bodo na osnovi poročila o problemih v zvezi s štipendijami, imenovali posebno komisijo za podeljevanje štipendij. O ureditvi pašnih in drugih pravic koroških kmetov smo v našem listu že poročali. Objavili smo tudi skupni komunike o razgovorih delegacij koroške deželne vlade in Okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Delegacija OLO se je mudila v Beljaku pet dni. Torkovi seji bodo predvidoma prisostvovali tudi zastopniki koroških pašnih interesentov ter zastopniki koroške deželne vlade. avtomobila za prevoz zdravniškega osebja po obsežnem terenu nove kamniške občine. V dvorani kina so predvajali filme o protiletalski zaščiti. Razen zdravstvenih predavanj je bil tudi vpis v nadaljevalni zdravstveni tečaj za žensko mladino. Prijavilo se je okrog 100 udeleženk, kar je razveseljivo število, zlasti če bodo vse vestno obiskovale predavanja. Ob 10-letnici društva RK v Kamniku je odbor na zadnji seji podelil najzaslužnejšim članom in sindikalnim podružnicam diplome v priznanje za. požrtvovalno delo. DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV Okrajni odbor društva profesorjev in predmetnih učiteljev za bivši okoliški ljubljanski okraj je na svoji seji 21. okt. sprejel sklep o likvidaciji in reorganizaciji. Tako bodo poslej delovala društva učiteljev in profesorjev po komunah. Ustanovni občni zbori vseh treh društev za kamniško, domžalsko in mengeško občino bodo 12. novembra. Kamniško društvo bo štelo preko 100 članov. Kljub tej reorganizaciji pa bo okrajna zveza društev v Ljubljani organizirala aktive in zborovanja po strokah, da se ohrani povezava med društvi. JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA V KAMNIKU Na Titovem trgu v Kamniku je poštna uprava pred delikatesno obratovalnico postavila javno telefonsko govorilnico, ki bo razbremenila govorilnico v poštnem poslopju, v času ko je pošta zaprta, pa bo občinstvu omogočila telefonske razgovore. Obeta se poživljeno delo Društva prijateljev mladine na Jesenicah Pred nekaj leti so na Jesenicah ustanovili Društvo prijateljev mladine. Prvo leto je društvo organiziralo ciklus vzgojnih predavanj, ki so imela svoj vpliv na starše in vzgojitelje, čeprav včasih niso bila tako obiskana, kot bi bilo potrebno. Društvo je šepalo doslej predvsem zaradi tega, ker ni prodrlo dovolj v širino. Starši, nekateri prosvetni in javni delavci, so smatrali, da je delo v tem društvu več ali manj domena nekaterih poklicnih vzgojiteljev in ljudi, ki imajo zanj smisel in vese- lje. Vendar je le tako, da je vzgoja stvar slehernega državljana, naj že ima otroke ali ne. Tudi to je res, da vsakdo vzgaja, saj nas zvedave otroške oči opazujejo prav na vsakem koraku. Videti je, da na Jesenicah počasi le prodira spoznanje, da skrb za mladino ni stvar nekaterih izbranih posameznikov, ampak dolžnost in potreba vsakega razumnega in resnično naprednega človeka. Plod tega spoznanja je razmeroma dobro obiskan občni zbor DPM, na katerem je društvo Ljudje in dogodki Revolucija v kitajski modi Tudi na tem področju normalizacija Pred dobrim mesecem so v prisostvovala meščanstvo, da pa to še ne pomeni, da se delovni ljudje po svoji osvoboditvi ne smejo posluževati prednosti, ki jih prej niso bili deležni. Pri tem se tudi sklicujejo na Sovjetsko zvezo, češ da tudi tam ljudje niso uniformirani. Ze ta resnost dokazovanja priča, kako L^T^!!" ^fl^ul^l^u^^iPi" globoko se je v kitajski jav- meščanke«, »lahke ptičice« in ženske, ki se lepo .oblačijo, »buržuji« in »reakcionarji«. Ljubljani lahko videli pred- proslavam v Pekingu, je ve stavo neke več stoletij stare dela povedati, da se je sreča-kitajske opere. Seveda so jo vala z ljudmi v modrih ali si-gledali samo na platnu, t. j. v vih preprostih hlačah in na-filmu, ki ga je prikazal mu- vadnih mehanikarskih blu-zej jugoslovanske kinoteke, zah z visokim ovratnikom. Nihče tedaj menda ni bil po- Zvedeli so, da je bila taka podobno. Po vojni se je na Ki sebno navdušen nad to pred- obleka obvezna za vse moške tajskem razprostranilo mne stavo, saj je bilo povsem ne- in ženske na osvobojenem o- nje, da so tisti moški in tiste mogoče razumeti jezik preciz- zemlju in seveda tudi za vojnih, komaj zaznavnih delikat- sko. nih kretenj, s katerimi so se Ta ostra mera je pravzaprav izražali operni igralci iz ob- razumljiva. V teku dvajsetlet-dobja Ming (1368—1644). Ra- ne revolucije in zlasti v njeni zen tega tradicionalne kitaj- zadnji fazi, ko je bilo treba ske »opere« niti niso tisto, kar velike štednje in skrajnih nami razumemo pod tem izra- porov, revolucionarna oblast zom. So zanimiva kombina- res ni smela trošiti denarja za cija cirkuškega artizma. nekaj, kar je bilo takrat vi-Toda čeprav večina gledal- deti navaden in nedopusten cev ljubljanske predstave ni luksuz. bila zadovoljna z vsebino te- Zanimivo pa je to, da se je ga umetniškega kuriozuma, so ta navada, ki je bila pred leti vsi prisotni zavzeto občudova- neizbežna, nadaljevala tudi po li prekrasne kostume inter- zmagi. Kitajci so sicer res ze- pretov. Kitajski srednji vek je lo skromni ljudje, toda težko zares lahko ponosen na svojo bi bilo prepričati naše bralke, odlično oblačilno kulturo, ki da bi se Kitajke branile no- tudi najbolj razvajenega u- siti lepo, okusno obleko, ki bi metniškega sladokusca spravi poudarjala njihove čare. Pa je v navdušenje. Kakor so Ki- vendarle bilo prav tako. tajci včasih prednjačili v do- »Čeprav ima doma nekaj mala vseh področjih človeške zelo lepih pisanih obleke — civilizacije, tako je tudi nji- je v diskusiji o modi, ki jo je hova moda ves čas do impe- pred kratkim organizirala re- rialističnega obdobja lahko akcija kitajskega lista »Novi tekmovala z ostalim svetom, opazovalec«, dejala gospa Ke Prvi časnikarji, ki so po re- Jang, — »moja hčerka noče voluciji obiskali Ljudsko re- v njih na ulico, ker se boji. kaj bodo na to dejali ljudje.« ravnost branijo oblek, kakrš nih smo mi navajeni in kakrš- ™*$ /f°r*mml nih so bila tudi sama navaje- Predsodek«. Razen tega tudi na, samo zato, ker se bojijo poudarjajo, kako nerodno je, kritič. pripomb, da so »malo- k° na Kitajsko pridejo na o- bisk razni tujci in nikakor ne morejo razumeti, zakaj Kitajke isto obleko nosijo doma, na delu, na sprehodu in na koncertu. Uradni člankarji pišejo, da je ta navada grda LOJZEK JAST MAMA ATA BABA DED Karikatura iz šanghajskcga časopisa »Hsin Min Van Pao < nosi naslov »Deklica je narisala družinski portret — Aluzija na uniformirano modo. Iz člankov, ki so jih na to in da brez potrebe potrjuje re-temo v zadnjem času objavili akcionarne pravljice o sivem publiko Kitajsko, so med drugim poročali tudi to, da je pre bivalstvo na vsem osvobojenem ozemlju oblečeno v sive ali modre, uniformam podobne »KAJ BODO REKLI LJUDJE« Ce preberemo še nekaj iz. razni kitajski časopisi za tujino, je videti, da je današnje kitajsko vodstvo spregledalo, da kitajski revoluciji ne bo in uniformiranem socializmu. RAZPRAVE O SMERI Uradna politika je torej prav nič škodovalo, če se bo sklenila, da je tudi v modi že obleke. To so kasneje potrdile jav, ki so prav tako padle na znebilo lastnih neumnosti, prenehal vojni komunizem in številne fotografije v našem in omenjenem sestanku, nam ne Sklicujejo sestanke in na njih da je treba vnesti vedrejših tujem tisku in tudi naša sin- bo težko razumeti, kako je pri- pojasnjujejo, da se je včasih sapic na modno fronto. Caso- dikalna delegacija, ki je letos šlo do tega. Udeleženci so pri- sicer res lepo oblačilo samo pisi prinašajo karikature, v stopilo pred ljudi s svojim obširnim programom. Društvo meni, da bi bilo potrebno na Jesenicah ustanoviti niz vzgojnih ustanov (vzgojno posvetovalnico ipd.), bolj sistematično skrbeti za izvenšolsko zaposlitev mladine, za počitniška letovanja, urediti otroška igrišča ter nov otroški vrtec na Plavžu. Vse te naloge zahtevajo nedvomno mnogo dela in truda in jim bo društvo kos le, če bo stalo v njegovih vrstah dovolj delovnih ljudi, ki jim je pomoč mladini pri srcu. katerih se norčujejo iz nesmiselne uniformirane prakse, hkrati pa že razmišljajo, po kateri poti naj krene povojna kitajska moda. Pred kratkim je bila v Pekingu sklicana konferenca, na kateri so sodelovali: pesnik. nekaj slikarjev, glasbeni kritik, sindikalna funkcionarka, zastopnik mladinske organizacije in dve novinarki iz neke ženske revije. Kot piše kitajska revija »China Recon-structs«, udeleženci niso mogli doseči sporazuma o tem, kakšno modo bi bilo sedaj treba svetovati Kitajkam. Slikar Cang Ting je menil, da bi bilo najbolje svetovati kmetom, naj obdržijo svoja stara oblačila, ki so pač najbolj praktična zato, ker nimajo mnogo šivov (le-ti se lahko razparajo) in so brez gumbov (le-ti se lahko odtrgajo). Za mestne prebivalce, je predlagal, naj modne revije izdelajo praktične kombinacije modernih oblek zahodnega tipa in lepih živopisanih sestavin iz bogatega kitajskega folklora. Živahna razprava je nastala, ko sta predstavnici sindikatov in mladinske organizacije povedali, da sta za običajno zahodno obleko. Prisoi ne sta opozorili, da je tradicionalna kitajska ženska noša zelo neprikladna zaradi dolgih, ozkih halj. Kompromisen predlog je našel iznajdljivi slikar z idejo, naj halja le o-stane dolga in ozka. Da bi se pa Kitajke vendarle lahko Ribale, je v svojem osnutku ob straneh krila predvidel globoke gube. O moški modi si doslej no Kitajskem še niso razbijali glave, pa tudi to bo nemara H prišlo na vrsto. Vsekakor smo veseli, da *i bodo Kitajci odslej po svojem okusu izbirali obleko — brc* strahu pred predsodki. —ji Z7 432 Ali naj redimo na Gorenjskem manjši in globokeiši tip živine? Še neka! vtisov iz Gorenjskega kmetijskega tedna v Naklem Aktualna tema: Trgovina in turizem Običajno posvečamo trgo- vah. Tam so n. pr. trgovine Gorenjska gotovo še nikdar ni imela toliko kmetijskih prireditev kot v letošnjem letu. Razen obširnejših prireditev v Cerkljah, Komendi, Skofji Loki in v Bohinju ima vsekakor največji pomen »Gorenjski kmetijski teden« v Naklem, ki ga je priredila Okrajna zadružna zveza v Kranju, da o raznih manjših zborovanjih živinorejcev (premovanje živine) in o sadjarskih razstavah lokalnega značaja niti ne govorimo. Priznati moramo, da smo pri sodelovanju za priprave »Gorenjskega kmetijskega tedna« čutili veliko pripravljenost kmetijskih zadrug in strokovnega kadra OOZ. Uspeh je bil v splošnem zadovoljiv. Na razstavi kmetijskih pridelkov je bilo prikazano, kako je treba gnojiti in obdelovati zemljo in kakšno seme z največjimi u-spehi uporabljamo. Dalje se je iz razstavljenih pridelkov najbolje videlo, koliko različnih vrst pšenice, krompirja, jabolk itd. gojimo na Gorenjskem, označeni hektarski donosi pa so nam nazorno pokazali, katere so najuspešnejše. Tu se je kmetom nudila najboljša prilika, da ugotovijo, kje lahko dobe najboljše seme in cepiče, skratka, ta razstava je bila poleg zrcala raz- Kulturni tednik Prvi korak Pokrajinskega muzeja v Radovljici V prostorih radovljiške graščine, ki jih urejajo v muzej, je bila pretekli petek odprta razstava slik poznosrednjeve-ške noše na Kranjskem. Slike prikazujejo način oblačenja ljudi po stanovski pripadnosti ter načinu in obliki njihovega dela. Tako zasledimo tu vse od noše berača in služabnika, dalje noše krvnikov, krčmar-jev, lovcev, trgovcev, vse do najrazkošnejšega oblačila meščanov in plemičev. .Svoboda" Javornik je gostovala na Jesenicah V nedeljo je gostovala Svoboda Javornik v Mestnem gledališču na Jesenicah z mladinsko spevoigro »Alenka išče srečo«; bila je to njihova 16. predstava. Naštudirali so jo že v minuli sezoni v počastitev Tedna kulture na Javorniku, a jo na željo občinstva igrajo tudi letos. Na Jesenicah so gostovali z njo prvikrat. Igro je napisala Martina Bidovčeva, uglasbil pa jo je Viktor Fa-biani. Pravljico v petih dejanjih je v glavnem naštudiralo učiteljstvo javorniških šol, med tem ko je pevske in glasbene vložke naštudiral Polde Me-jač, balet pa Svetlinova. K uspehu je veliko pripomogla v resnici pravljična scena, ki sta jo pripravila Jaka Torkar in Ivan Blažič. Tudi orkestralna spremljava je bila dobra in Fabianova glasba prijetna, žal pa je to pot manjkalo nekaj vidnejših godbenikov. Otroci vrtca, osnovne šole in gimnazije z Javornika, oz. Koroške Bele so se predstavili Jeseničanom prvič in doživeli velik uspeh. Te kopije našega gotskega in renesančnega stenskega slikarstva, so po naročilu Ljubljanskega muzeja izdelali slikarji: Boris Sajovic, Leon Koporc, Marijan Trškar in Vladimir Mokus. Te noše, vse od začetka 15. do 16. stoletja, so iz različnih bližnjih (Suha in Crngrob pri Skofji Loki, Mače nad Preddvorom, Ig pri Ljubljani, Sv. Peter nad Begunjami, Sv. Primož nad Kamnikom itd.) in nekoliko bolj oddaljenih krajev (Muljava, Prilesje pri Gorici, Hrastov-lje nad Koprom itd.). Zanimivo je zlasti primerjanje pestrosti barv glede na kraj in stanovsko pripadnost. Berači enega kraja se v primeri z drugim glede na pestrosti svojega oblačila že nekoliko razlikujejo, čeprav so si v bistvu enaki — z velikimi malhami, strgani in pohabljeni. Večja razlika pa je o-pazna pri ostalih poklicih — trgovcih, krčmarjih; najbolj pa se razlikujejo noše plemičev in plemkinj. Vse je sicer bogato okrašeno, nakičeno, ženska pokrivala v najrazličnejših barvah in oblikah, vendar so vidne razlike glede na kraj. Izstopajo tudi krvniki s svojimi značilnimi maroga-stimi oblačili in končno nekoliko ibolj umirjena ženska in moška ljudska ter mestna noša. Slabše je ohranjena kopija,j ki prikazuje delo meščanov predenje, prodajo na statvah! itd., ter bolje ohranjena ženska plemiška noša iz 16. stoletja s Sv. Katarine nad Branikom. Razstava bo odprta do 13 novembra in pomeni vsekakor prvi vidnejši uspeh radovlji-j škega pokrajinskega muzeja. voja in napredka kmetijstva na Gorenjskem tudi praktična šola za kmetovalce. Razstava strojev ni prikazala celotnega razvoja mehanizacije kmetijstva, ker je na njej sodelovalo premalo podjetij, ki stroje izdelujejo ali prodajajo. Mnogo zanimanja je vzbujal kmečki voz z gumijastimi kolesi, ki ga je izdelal »Agroservis« na Labo-rah, in reporeznica na motorni pogon. Novost na razstavi je bil prikaz sušenja krme na ostveh in prenosljivih kozolcih. Naši klasični kozolci so v primeri s temi zelo draga stvar. Za naše razmere bi posebno ustrezal za sušenje druge košnje detelje, ker so takrat vsi kozolci založeni z žitom in jo zato ne moremo spraviti ob pravem času. So zelo praktični, stroški zanje pa bi bili malenkostni, saj bi jih kmetje pozimi lahko sami izdelali. Zelo okusno in poučno sta bili urejeni gozdarska in dre-vesničarska razstava. Tu je bilo nazorno prikazano, katere vrste gozdno drevje gojimo pri nas, kako ga vzgajamo in kaj iz njega pridelujemo. Razen nekaj dobrih fotografij, čudovitega primerka sploščenega smrekovega vrha in obsežne zbirke plodov, je bila razstavljena tudi lepa zbirka gozdnih škodljivcev. Na razstavi živine je prišlo do nesoglasja med strokovnja- ki glede naše cikaste govedi pincgavske pasme: ali naj gojimo večji tip živine, oplemenjen z uvoženimi biki, ali manjši in globokejši tip, s smotrno odbiro naše domače živine? Ce bi bili živinorejci o tem nesoglasju oziroma o nameravani smeri reje že prej poučeni, ne bi bilo tako hudo. Tako pa je stvar udarila kot strela z jasnega, ko so videli, da ocenjevalna komisija daje prednost malim kravam bohinjskega izvora. — Nižinski kmetje, ki gojijo večji tip živine, so se čutili močno prizadete. Spraševali so se, kaj bo sedaj s tisto našo živino, ki so jo do sedaj gojili ob sodelovanju strokovnjakov? — Uvažali so drage bike, da so z njimi zredili boljše pleme, zdaj pa, ko je potomstva dovolj, je ta živina nenadoma zapostavljena. — Pozneje, na sejmu plemenskih bikov, pa so kupci pokazali, da so za nekoliko večji tip in stvar se končno le ni končala tako hudo. Vseeno pa je bilo na živinorejskem zborovanju mnogo ostre debate in veliko koristnih ugotovitev glede naše živinoreje. Ker imata obe smeri pozitivne strani, bo treba gledati, da se ob tesnem sodelovanju živinorejskih strokovnjakov in živinorejcev najde čim boljša gospodarska rešitev. Zupan - Triler Tudi za leto 1956 ^Gospodarski koledar' Za uresničenje sklepov izrednega kongresa prosvetnih društev Ze nekaj let uporabljajo gospodarske ustanove, gospodarske organizacije in pod1 je tja vseh strok vsakoletni »Gospodarski koledar«. Tudi za leto 1956 bo izšel. V njem bodo pomembni članki prav o vseh gospodarskih strokah. V njem bo objavljen tudi članek tov. Zorana Poliča: »Odkrivanje napak nam omogoča boljše gospodarjenje«, nadalje članki Vladimira Krivica »Komune in naš nadaljnji gospodarski razvoj«, Srečka Rihtarja »Nekaj misli o tehnični pomoči«, Toneta Klemenčiča »Nova pota v pospeševanju graditve stanovanj«, prof. dr. Stojana Pretnarja »Nekaj gospodarskih pogledov na vprašanja iznajdi-teljstva«, dr. Lava Cermelja »Ob obletnici londonskega sporazuma«, dr. Julija Felaherja »Koroški Slovenci v letu 1955«, Jožeta Pavličiča »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, tov. dr. Marjana Dularja: »O organizaciji dela v podjetjih«, Toneta Klemenčiča »Proizvodnost dela, plače, osebna potrošnja«, Edvarda Pirnata »Drobni problemi v gospodarstvu, ki vidno rastejo« (ta članek je posebno zanimiv in poučen za komercialiste, računovodje in knjigovodje), dr. Marjana Dularja »O varnosti dela« in Toneta Klemenčiča »Seznam gospodarskih predpisov« itd., itd. V vsakem »Gospodarskem koledarju« je izšel doslej »Seznam gospodarskih predpisov«. Iz leta v leto je ta seznam izpopolnjen tako, da so »Gospodarski koledarji« trajne vrednosti za vsakogar, ki želi biti poučen o vsem novem v posameznih gospodarskih strokah in o gospodarskih predpisih v kakršnikoli zadevi. V »Gospodarskem koledarju« je mogoče najti pojasnila za vse nejasnosti v našem gospodarstvu. »Gospodarski koledar« poučuje upravne odbore, delavske svete, direktorje in komercialiste, računovodje in knjigovodje ter vse druge, da bi vedeli, kakšni ukrepi, odločbe in odredbe so v skladu z veljavnimi gospodarskimi predpisi. »Gospodarski koledar 1956« bo tako močno olajšal delo vsem gospodarskim organizacijam, podjetjem in ustanovam, da bodo prav gotovo vsi priznali njegovo koristnost. Brez njega skoraj ne bodo mogli uspešno opravljati svojih gospodarskih dolžnosti. Izvod »Gospodarskega koledarja 1956« stane 500 din. vini in njeni dejavnosti v turistične namene vse premajhno pozornost. O neki skrbi trgovskih podjetij oziroma samostojnih trgovin (tu mislim predvsem na trgovinsko mrežo v naših turističnih krajih na Gorenjskem), da bi svojo dejavnost kar najbolj prilago-godila turističnim razmeram, niti ne moremo govoriti. To področje je vse premalo obdelano. Nekako v tem smislu je izzvenela tudi razprava o teh problemih na ustanovnem zboru Stalne turistične konference za Gorenjsko. Ni pretirano če rečemo, da je trgovina ne le odraz določenega življenjskega standarda nekega naroda, temveč v določenem smislu tudi njegove kulturne ravni. Ni slučaj zgolj z našimi turisti, ki potujejo v inozemstvo, da izrabijo vsako priložnost za ogled trgovin in izložb. Ne, niso samo Slovcenci taki! Vsak dan imamo vrsto priložnosti opazovati zlasti na Gorenjskem, kjer je inozemskih turistov vedno dovolj, kako stoje pred izložbami trgovin, kjer ogledujejo in primerjajo cene izdelkom s prejemki, primerjajo naše cene s cenami sorodnih ali enakih izdelkov v njihovi domovini itd. To niso redki primeri. Ti primeri pa tudi sicer niso nič navadnega. V človeku je nekako že vkoreninjena navada, da brž ko pride v neko tuje mesto ali turistični kraj (seveda s turističnimi pobudami), si predvsem preskrbi prenočišče, nato pa odide takoj na ogled dotičnega kraja. In prve vtise o kraju, področju ali državi, mu dajo v določenem smislu prav trgovine. In morda niti ne v taki meri zgolj razstavljeno blago, kot prav urejenost in aranžma lokalov, izložbenih oken itd. Ne bi bilo morda pretirano reči, da je trgovina resnično neke vrste ogledalo dotične dežele. Glede približevanja trgovine turistom, oziroma bolje rečeno glede prilagajanja trgovine »turističnemu utripu« kraja ali mesta, ali celo samo neke izletne točka, smo menda doslej storili pri nas malo več kot nič. Ne moremo sicer reči. da niso nekateri v tej smeri že poskušali napraviti korak naprej. Toda ti predlogi so naleteli razen nekaterih drobnih ukrepov prav pri onih, ki bi morali biti za to najbolj zainteresirani, vse prevečkrat na gluha ušesa. Novotarije mnogim niso pri srcu. Sicer ne gre v tem oziru na neke novotarije posebne vrste. No, resnici na ljubo, tudi nekateri naši pozitivni predpisi in odloki v določenem smislu hromijo iniciativo za vpeljavo raznih novosti. Navajam kot primer zgolj obratovalni čas. Trgovina ni sama sebi namen. Ona je tu zaradi potrošnikov in ne obratno. Zato je umestno, da se tudi prilagodi njihovim željam. Tako je, lahko rečemo, v ostalih drža- odprte toliko časa in takrat (v mislih imam predvsem turistične kraje in mesta), kadar je to potrebno, skratka kadar so turisti v bližini. Pri nas pa se zapirajo ne oziraje se na to. Ne trdim, da je treba obratovalni čas sploh ukiniti, le prilagoditi bi ga kazalo potrebam, zlasti v izrazito turističnih krajih kot so: Bled, Bohinj, Kranjska gora, Radovljica, Jezersko itd. Pri tem pa naletimo tudi na določene težave. Nastanejo namreč vprašanja, odkod izplačevati nadure uslužbencem, povečano režijo itd. Teh zaprek se ne bi smeli bati. Saj bi si na ta način tudi promet trgovine neprimerno povečal! — Vse kaže, da se bo treba ponekod privaditi in naučiti dobro prodajati blago in izdelke. V inozemstvu znajo turista tako izmolzti, da se tega pravzaprav šele zave, ko je že «suh«. In ne le obratovalni čas. Tudi razne trgovinice na prometnih, izletniških točkah, skratka povsod tam, kjer so turisti (recimo okrepčevalnice ob žičnicah, drobne trgovinice ob avtobusnih postajah itd.), bi bilo dobro postaviti, saj bi bile rentabilne. Trgovina mora iti v korak s potrošniki in ne capljati za njimi ali pa celo obratno. Doslej je trgovina usmerjala svojo turistično dejavnost zgolj s postavljanjem majhnih kioskov in to samo ponekod, v katerih je dobil turist lahko le časopise, morda cigarete in tobak in kvečjemu še kak izdelek (ne posebno ličen in umetniški) domače obrti. Kazalo bi v prihodnje organizirati v taki obliki tudi prodajo kakih drugih izdelkov, karakterističnih za dotični kraj ali področje. Razen seveda stojnic za prodajo sadja, zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov ter okrepčil. To so samo misli! In to še niti urejene. Problem pa je aktualen. Nič manj sedaj ko smo pred zimsko turistično sezono. In če tudi ne bi mislili že na letošnjo zimo, marveč na prihodnje poletje, je sedaj ravno pravi čas za obravnavo teh problemov in razmišljanje o njih. Preudarimo o tem problemu! I. AUSEC V četrtek so se zbrali predsedniki prosvetnih društev iz vse jeseniške občine. V tej občini deluje 11 prosvetnih društev (štiri DPD »Svoboda«, 6 kulturno - prosvetnih društev in eno obrtniško kulturno društvo). Na skupnem posvetu so pretresli programske na-ioge, ki jih je postavil prosvetnim društvom izredni kongres. Najvažnejša in prva dolžnost v bodočem obdobju bo prav gotovo izobraževanje odraslih. Zato so sklenili, da bodo pri vsakem društvu o-snovali izobraževalno sekcijo, ki naj skrbi za predavanja, tečaje in ki naj priporoča ljudem primerno čtivo ter naj zbira ljudi v interesne krožke (marksistični krožek, kjer na„ bi razčiščevali predvsem sve tovno nazorska vprašanja, krožek naprednih kmetovalcev, ki naj bi seznanjal kmečke ljudi s kmetijsko proizvodnjo v širšem, socialističnem smislu itd.). Sklenili so tudi. da bodo na sedežu občine o-snovali kolektiv predavateljev, s katerim bodo pomagali vaškim društvom. Potrebna je smotrna propaganda, urejen promet In prenočišča Na zadnjem zboru volivcev v Radovljici, ki je bil lepo jazni postrežbi gostov in dom nhiviknn en mori rlrnirim tnrli r :i7nr:i vi i-» li r\ niKInmih turi'*- X: i___u:„:: Na zadnjem zboru volivcev v Radovljici, ki je bil lepo obiskan, so med drugim tudi razpravljali o problemih turizma. To vprašanje se danes nujno pojavlja, ker je tesno povezano z gostinstvom. Radovljiški okoliš ima v naravnih lepotah tega ozemlja vse pogoje za nadaljnji razcvit, predvsem pa kraji Begunje, Radovljica, Kropa, Kamna gorica, Polj-če, Vrba in Lancovo. E. Ilarris »Molčeča usta« v MMtnom gledal liču na Jesenicah Po drugi svetovni vojni je Radovljica glede turizma hudo nazadovala. Z zasedbo hotela Grajski dvor, je kraj izgubil največje gostinsko podjetje. V mestu samem je zaradi znatnega povečanja upravnega aparata ter dotoka delavcev, ki niso mogli dobiti na Jesenicah stanovanja — nastala huda stanovanjska stiska. Hišni gopodarjl in stanovanjski najemniki se ob letnih sezonah ne utesnjujejo več, ker se boje stalne utesnitve s strani stanovanjske komisije. Tako je ostal kot edini tujski prometni objekt * le Slandrov dom i svojimi 60 posteljami. V letu 1952 se je izselila vojska in s tem je bilo pridobljenih večje število sob za nastanitev gostov. Da se tujski promet v Radovljici spet poživi in doseže vsaj predvojni turistični promet — bo nujno potrebno iz- vesti sledeče ukrepe: Hotel Grajski dvor naj se v celoti preda svojemu namenu. Izselijo naj se vsi uradi in stranke ter uredi sodoben hotel. Poživiti bo treba zanimanje zasebnikov za oddajanje sob s tem, da se za časa sezone utesnijo. Pri tem pa je treba opozoriti stanovanj, komisijo, da bi ne jemala oddajanja tujskih sob, kot povod za utesnitev. Kopališče bo treba še povečati z gradnjo drugega bazena, kot je predvideval predvojni načrt. S tem bo možna večkratna izmenjava vode in segrevanje iste. Posvetiti bo treba čim večjo pažnjo lepoti mesta, posebno v središču ter ureditvi cest, potov in sprehajališč. Čistoči gostinskih lokalov bo treba posvetiti še več pozornosti kot doslej, prav tako pri- jazni postrežbi gostov in doma či kuhinji. Doseči bo treba boljšo prometno zvezo z Bledom. Avtobus naj bi vsaj štirikrat dnevno vozil med Radovljico in Bledom. Uvesti bo treba redno avtobusno zvezo tudi z Begunjami, Drago, Poljčami, Vrbo, Kropo in Kamno gorico. Poleg tega bo treba uvesti avtobusno zvezo med Radovljico in Tržičem preko Begunj po krasni podgorski cesti, po kateri je edinstven razgled po vsej Gorenjski. Zveza med Radovljico in odmaknjenim Tržičem bi bila že davno potrebna. Od Radovljice do Tržiča je približno 10 km zračne črte. Od Radovljice pa je po cesti ali železnici do Kranja 20 km, od Kranja do Tržiča pa približno toliko. Zveza med Radovljico in Tržičem bi se s tem skrajšala približno za 30 km. Prepričani smo, da bi bila z odstranitvijo te vrzeli uspostavljena krasna prometna zveza med Tržičem, Begunjami, Radovljico, Bledom in Bohinjem. M. S. Gospodarske novice is vse domovine GOSPODARSKI RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN FRANCIJO SO KONČANI V začetku tega tedna je končal delo francosko - jugoslovanski komite za ekonomsko sodelovanje. Prihodnji sestanek komiteja bo v Beogradu v začetku prihodnjega leta. Namen pariškega sestanka je bil, določiti splošno linijo in lovanje in tehnično pomoč med obema državama. okvir za ekonomsko sode-JESENSKA SETEV V VOJVODINI V vseh okrajih Vojvodine sejejo ozimino. V pokrajinski komisiji za setev izjavljajo, da so doslej zasejali blizu 40% predvidene zemlje. S pšenico so zasejali 140.000 ha, tako da morajo | zasejati še okrog 300.000 ha. NOVA NAHAJALIŠČA RUD V BOSNI IN HERCEGOVINI Zavod za geološka raziskovanja LR BiH je z letošnjimi raziskovalnimi deli odkril mnoga ližišča rud. Tako je odkril v okolici Ljubije, Vareša, Kreševa, Banja Luke in Velike Kla-duše ležišča barita, v Borovici in v okolici Vareša ležišča bakra, svinca in srebra ter pri mestu Jadar ležišča železove rude. Prav tako so odkrili velike količine kaolina pri Bosanskem Kobašu na Matajici in asfalt v mnogih krajih Hercegovine, velike rezerve kamene soli v Tusinji pri Tuzli (nad 20 milijonov ton), cinkove in svinčene rude v okolici Srebrnioe (nad 300 tisoč ton). Rezerve premoga cenijo nad šest milijard ton. C$-8$..31^^::516:5B Založba »Mladinska knjiga" po desetih letih svejega dela 500 knjig - bogata zapuščina ki jih Pred desetimi leti so bili predali in knjižne police naših malčkov prazni. Slikanice, otroške in mladinske knjige so bile prava redkost. Zato založba Mladinska knjiga, ki ravno lahke naloge. Danes, po desetih letih, pa je Založba napravila že velik del svoje naloge — 500 knjig — in od tega okoli */5 izvirnih slovenskih del. Izdala je mladinska dela naših vidnejših »HČERKA BELLE STARR« le ni tako dober in resnično Tudi tokrat se na Divjem obtožujoč, kot ga je ocenil Zapadu ne zgodi ničesar no- ta gledalec in kot ga bo ver- voljni. Važno je, da se zna ANDREJ SAVLI »BREZEN« belega kruha praznik. Tak je vega. Vendar pa ima ta film Jetno še marsikdo, ki bo ostal avtor s svojo vsebino pribli- ,n v~p nr)f?n kar so lz_ Naša mladinska literatura stracijami približala otrokovi §\e Bevkove knjige: Tatic, je v zadnjem času napravila misli, njegovi predstavi in jih Tonček, Lukec in njegov ško- velik korak naprej, čeprav z skušala prikazati čimbolj pre- reC) Grivarjevi otroci, Peter Starši so nad svojimi »dobro v puberteti, temveč je. posle- razlika v oblačenju (to poseb- njenim današnjim nivojem še prosto, pristno in dostopno Klepec, Pestema itd. in že se vzgojenimi« otroci čestokrat dica normalnega razvoja. Pa- no velja za revnejše dijake), je zadeva zelo kočljiva in se je moramo previdno lotiti. Vplivi kolektivnega mnenja na otroka vedno ne moremo biti zado- otroški domišljiji. Dela za izboljšanje pevske dejavnosti na Gorenjskem napredujejo nam je oglasil z novo mladinsko knjigico — Tovariša razočarani, ko ti nenadoma metni starši in učitelji razu- brez vidnega vzroka preneha- mejo to. Učitelji, ki hočejo Bevkov način nrinovedova- jo upoštevati njihovo mnenje imeti uspeh, bodo to gonilno nja Za gotove? nrav vsak 311 mu cel° nasprotujejo. Ti- silo oziroma stremljenje izko- otroci celo raje videli, da bi kim \e najbol] odločilno otro- dijake privedli,do tega, da bo sem in tja dobilo njegovo delo Xt SS3M.a ^ ^ USpeh "V To se dogaja navadno v pu- Vplive skupinskega mnenja bertetni dobi. Takrat si otrok lahko pri otrocih v puberteti Moda le bolj pravljično obliko — bombastičnih prizorov ne opisuje rad, saj je vendar v vsak- Na eni zadnjih sej je Zveza imenovane zveze in povezo- danjem življenju toliko snovi zastavlja najrazličnejša vpra- opažamo na najrazličnejših LPD okraja Kranj imenovala vala vse pevske zbore Svobod za pisanje. Nekaj njegovih del sanja in jih skuša reševati po področjih. Eden od vidnejših komisijo, ki naj izdela vse in prosvetnih društev Gorenj- je avtobiografskih ali pa za- svoje. Starši niso več edina je način oblačenja. Da smo si predpriprave za organiziranje ske. Njena naloga naj bi bila jetin -xz sp0mina — in ta so avtoriteta, preraste jih otro- o tem na jasnem, je že do- pevske zveze na Gorenjskem, pomagati zborom k izboljša- najboljša. Zelo rad opisuje k°vo okolje izven družine. To volj, če opazujemo otroke v Ta naj bi delovala v okviru nJu njihovega dela in poživiti življenje malih otrok pred- moramo odrasli razumeti in pubertetni dobi, na kako raz- zbore, ki so prenehali delova-. mestja, katerim pomeni kos otroku z razumevanjem po- lične načine se oblačijo. Ce bi GLAS GORENJSKE //daj«: Časopisno, zalo&nittko in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška c»«ta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Beznlk. Urejuje: uredniški odbor. Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev Četrtletna . • . 100 dinarjev Posamezna ttev. atane 10 din ti, ustanavljati nove zbore in skrbeti z novimi tečaji za dvig kvalitetne ravni zborov ter izučitev novih pevovodij. Ker po osnutku pravil Zveze Svobod in prosvetnih društev Slo Drobna nasveta Robove debelih tkanin veli venije pevska zveza ne more ko laže zašijemo, če šive pred te skupine, lahko pride v fan biti osnovana, se je komisija tem zaznamujemo s koščkom tovem življenju med puberte- vega vzroka, lahko ta ali oni magati. Vedeti moramo, da je pa fante in dekleta primorali, za pubertetnika stališče in da se oblačijo na način, ki ne mnenje njegovih tovarišev v ustreza merilom njihove sku- šoli ali pri delu izredno veli- pine, ne moremo predvideti kega pomena. Ce se stališče najrazličnejšega vedenja, ki staršev ne sklada s stališčem utegne biti posledica tega siljenja. Ker se ne zaveda pra- odločila za organiziranje Pevskega strokovnega sosveta. Komisija je že sestavila osnutek pravilnika imenovanega sosveta in ga predložila Zvezi Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj v potrditev. Pričakovati je, da bo Zveza Svobod in prosvetnih društev okr. Kranj osnutek pravilnika pevskega sosveta potrdila, s čemer bo delo pevskih zborov in organizacije novih zborov na Gorenjskem precej lažje in u-spešnejše. mila. Čipke in til izgledajo mnogo lepše, ako jih med likanjem od časa do Časa poškro- to do takih nasprotij, ki uteg- otrok postane zadirčen, trmast nejo povzročiti nepravilno pri- ali sovražno razpoložen, in to lagojevanje okolici. Fant v celo v okoliščinah, ki niso v srednji šoli bo tu pa tam šel ničemer izzivalne. Učitelj ali do skrajnosti, samo da si za- starši, ki imajo za to le ko- gotovi priznanje drugih tova- ličkaj razumevanja v takih rišev. Izredno občutljiv posta- primerih seveda ne bodo na pimo z vodo, v kateri se je ne za njihovo mnenje, ne da slepo uporabili kazni, kot se kuhal riž. Dopisujte v »Glas Gorenjske* bi se tega zavedal. Njihovo to pogosto napačno dogaja. S priznanje mu pomeni tako re- tem več škodujemo kot kori- koč vse, zato se tudi čuti stimo. Veliko pametneje je, če manjvrednega in je sovražno skušamo najti notranje vzro- razpoložen, če si ga ne zago- ke in okoliščine po možnosti Topli zimski kostimi iz debe- tovi. Ta pojav ni posledica ne- spremenimo. Ako je vzrok za lega tweeda so letos priljub- .davne izpremembe, ki nastopi nesposobnost v prilagojevanju ljena modna novost Tennesse wuiiams: Steklena menežarija Ob prvi letošnji premieri v Skofji Loki Nameato uvoda: nadpovprečna, velika predstava, za diletantski oder nenavadno in nepričakovano, za gledalca nadvse prijetno doživetje; nova, sveža, moderna v izbiri komada, v interpretaciji in sceni; in končno: dostojna proslavitev 25-letnice gledališkega udejstvovanja nosilke glavne vloge Mile Valenčiče-ve. O igri: Tennesse VVilliams je predstavnik mlajše generacije ameriških književnikov, ki je zorela in dozorela neposredno pred drugo svetovno vojno. Ze 1. 1839 je dobil prvo literarno nagrado za enodejan-ko »Ameriški blues«, visoko pa je ameriška javnost ocenila tudi njegova ostala dela, zlasti našo dramo. Naši ljudje na žalost prepogosto vidijo Ameriko kot deželo svojih sanj, deželo »non plus ultra«, raj na zemlji — ker jo pač poznajo iz že prav kriminalne serije neokusnih filmov in filmskih revij, ki naj s svojo zlagano romantiko in idiliko odtrgajo del človeka od razmišljanja o perečih družbenih vprašanjih. Tennesse je pokazal drugačno A-meriko, svet malega človeka, ki se bori za svoj življenjski obstoj, ki se bori za uresničenj* svojih idealov, ki ao dru- gačni kot samo visoko razvita tehnika. Menda je avtor bolj kot kdorkoli zadel z dramo tisto, kar Amerikancu kljub visokemu standardu, kljub vsej industrializaciji manjka. Topline ni, duše ni v teh mogočnih, a mrzlosivih jeklenih kolesih, v avtomobilih in če hočete, konzervirani hrani. Ni tiste prijetne domačnosti, tistih drobnih svari, ki bi jih imel človek rad, manjka — če hočete — steklenih igračk — ni tistih duševnih globin, ki so značilne za evropske severnjake ali za Ruse. Manjka nekaj tistega pristno človeškega, lepega, pesniškega. Zato je pravo gledališko — besedno umetnost zamenjal film (konzervirano gledališče, ki ne more nikdar dati pristnega, pravega »okusa«!), lepo knjigo je zamenjal strup, kjer je vse že razrezano, zmleto in do skrajnosti servirano, da ne bo preveč duševnega napora! — jaz pa bi včasih rad trgal meso z zobmi, kako sijajen občutek! — muzeji samevajo, gledališč in oper ni... Menda ni nihče tako kot Tennesse v tej drami zadel in pretresljivo prikazal živega klica v živih ljudeh zoper tisto trgovsko suhoparnost, številke in borzne špekulacije, brezobzirnost v borbi za gmotni uspeh, lakomno grabežljivost... (Jaz pa bi včasih rad zamenjal za vse bogastvo na svetu nekaj tistih enkratnih, prelepih hipov, ko smo nekje visoko v hribih strmeli v partizanski ogenj in tiho sanjali o svobodi in - o žlici polente; morda nisem sam?). Življenje je več kakor račun, več kot sam denar in industrializacija ... Tom VVingfield je pisateljev nosilec teh spoznanj: »Preselimo se v trideseta leta,« pravi v prologu, »ko so nepregledni srednji razred A-merike vpisali v šolo za slepe. Oči so mu odpovedale ali pa se je on sam odpovedal očem in tako je na vso moč pritiskal prste na ognjeno Breil-lovo abecedo razkrajajočega se gospodarstva.« »V Španiji je bila tedaj revolucija. Tu pa sta bila takrat samo vpitje in zmašnjava. V Španiji so tedaj bombardirali Guernico. Tu pa so bili takrat delavski nemiri, v sicer mirnih mestih, kakor so Chicago, Cleveland, St. Louis... To je socialno ozadje igre ...« Tom je bil v gimnazijskih letih poet; imenovali so ga Shakespeare ... Duši ga suhoparnost trgovske službe, kjer se žrtvuje, da s pičlimi dohodki lahko (preživlja svojo v preteklost zasanjano a za vsakdanjost te borečo mater in krhko, mehko, nežno in prosojno — kot so njene steklene igračke — pohabljeno sestrico. Sit je kina, kjer vedno prikazujejo dogodivščine, ki niso resnične. Zeli si samo novih spoznanj, lastnih »dogodivščin«; hrepenenje po vsem lepem in čudovitem ga vleče ven, v svet, kot je vleklo in tudi izvleklo njegovega o-četa, ki ni imel drugega kot »čar«, ko ga je Tomova mati vzela, čeprav je imela na razpolago čudovito bogate sinove — plantažnikov! Toma je du-šilo to življenje »brez slehernih sprememb in dogodivščin«. Kakor pa je bila doba »generacije za zaprtimi vrati« polna nejasnih nasprotij in neutešenih hrepenenj, tako se je nujno morala očitovati v stilu pisateljevega dela. Tako se romantični elementi v delu »You Touchet Me« prepletajo z realističnimi magičnimi in celo naturalističnimi (27 Wa-gens Fullof Cotton). Prav tako v »Stekleni menežarlji«, ki je nekaj med gledališčem in filmom. Mnogo je poetičnega, mnogo simboličnega, še več pa kritične stvarnosti in življenjske resničnosti. Mnogo je pristnega gledališkega vzdušja, ko te Igralec pritegne prav po shakespearsko z močjo svoje besede in izraza, še več pa je v sami igri in sceni prav filmskih elementov in pripomočkov. Skratka: moderna tehnika je v veliki meri razgibala pozorišče in dramo samo, ki bi drugače morda izzvenela v konvencionalne, »oguljene-okvire. Ce strnem vse navedeno, si ne morem kaj, da ne bi drama kljub vsej navidezni sim-bolično-romantičnosti, obujanju spominov, ko je »osvetljava pičla, sentimentalna in nerealistična«, — označil po odnosu do družbene stvarnosti za izrazito realistično delo, še več: dodal bi jo kot tretjo zgodbo k v lanski sezoni čudovito zaigrani drami (bolje dvema dramama) v Prešernovem gledališču »Glejte, Amerika!« To misel podpira pisatelj sam, ki govori skozi Tomova usta: »Sem živo nasprotje gledaliških čarodejev. Ti ustvarjajo iluzijo pod videzom resnice, jaz pa vam dajem resnico v prijetni obliki iluzije.« Sedaj bi pričakovali velikih in mogočnih besed o uprizoritvi v Loki. Velike besede pa včasih ne povedo vsega. U-metnost je treba doživeti in občutiti. In če rečem, da je bila uprizoritev v Loki resnični umetniški užitek ne samo zame ampak za vse, sicer bolj maloštevilne gledalce, moremo vsem ustvarjalcem le čestitati in se jim zahvaliti. Mlademu režiserju in scenografu Janku Kreku, igralcem Mili Valen- čičševi (Amanda Wingfieldo-va), ki je kot običajno zaigrala z veliko rutino in bogatim repertoarjem čustvenih odtenkov, Ireni Leničevi, mladi talentirani igralki, ki je sila zahtevno vlogo hčere Laure VVingfieldove prikazala z velikim posluhom in vživetostjo v dušo osamelega, zaradi po-habljenosti vedno bolj vase se zapirajočega dekleta, dokler ni bila res kot »ena izmed lutk njene lastne zbirke, preveč občutljiva in krhka, da bi jo bilo mogoče vzeti s police« ter s poroko uresničiti materine načrte; nadvse prijetno je presenetil Janez Ziherl v vlogi Toma, ki je v pojavi, glasu, dikciji in igri pokazal nedvomne igralske kvalitete; močan in prepričljiv je bil zlasti v prizorih z materjo. Ker je istočasno pripovedovalec in igralec, bi bilo morda režisersko pametno, da bi na nek način i v maski i v obleki poudaril časovno odmaknjenost od pripovedovanja do časa, ko so bili ti spomini resničnost. France GoliČič kot gospod na obisku Jim O'Connov je lepo dopolnjeval družinski krog. Morda bi v njegovi pojavi želeli več pristno amerikanske-fia, česar zgolj žvečilni gumi in sedanje na tleh ne more pričarati. Scena je bila domislena (po-maknjenost verande v dvorano!), efekti z lučjo in glasbo so pomembno prispevali k celotnemu vzdušju igre, zlastlr če upoštevamo njen pretežno simboličen okvir. oglasi Mali oglasi Prodam hišo v Kranju, grajeno do podstrehe. — Oblak Angela, Huje 85, Kranj. Mlada krava, 8. mesec breja, je naprodaj. —■ Voklo 31, Šenčur. Dobro ohranjen radio aparat »Siemens« in nove škornje Št. 42—43 ugodno prodam. Dr. Sancin, Jesenice, blok 7. Prodam radio aparat »Te- strokovni tečaji. Poučevalo se sla« 54 E.« — Skofic Jože, Go- bo angleščino, francoščino, renja Sava 18, Kranj. nemščino, strojepisje in ste- Sprejmemo v službo absol- nografijo. Prijave sprejema venta-ko ekonomske šole, lah- uprava strokovnega šolstva ko začetnik za vodenje knjigo- Železarne Jesenice — Ljudska vodskih poslov. — »Roleta« Kranj. Poceni prodam leseno posteljo z žičnato mrežo, ženske kompletne smuči in nekaj slik. Stražišče 72 (pri Vrtnariji). Prodam dobro ohranjeno univerza Jesenice. • Gledališče Prešernovo gledališče Kranj Nedelja, 6. novembra ob 16. Gospodinjsko pomočnico k spalnico za 20.000 dinarjev 3-članski družini iščemo. — Hafner, Kranj, Zlato polje 5. Nastop službe takoj. Plača po Naprodaj peč »Zephir« s 6 dogovoru. — Ing. Kus Miloš, iuknjami. ing. Hočevar, Bled. Poljane nad Sk. Loko. Obveščamo gospodarske or- Poceni prodam dobro ohra- ganizacije, da imamo napro-mjen divan. — Rupnik Ema, Kranj, Jezerska 27. Elektromotor, 6—10KS ku- sijo v upravi nodjetja do 15. Pim. Pismene ponudbe z opi- nov 1955 — Gorenjska obla-som poslati na Konjar, Smled- čikaca, Kranj, nik 42. in 20. uri — gostovanje v MG v Ljubljani — William Inge: »Piknik«. — Izven. Sobota, 12. novembra ob 16. in 20. uri — gostovanje v Cerkljah pri Kranju — Bratko snas? »b^n^aih ^sbeje*« -ob miz. Interesenti naj se zgla- Kino Kino »Storžič«, Kranj predvaja 4. in 5. novembra amer Poziv! Vse stranke obveščamo, da 16. uri zaključena predstava za gimnazije in višje razrede osnovnih šol. —■ Ob 20. uri Izven. Nedelja, 13. novembra ob 16. uri — Izven in za podeželje — B. Kreft: »Celjski grofje«. šport * šport m šport Triglav tretji - Mladost peta di oni zadovoljiti z neodločenim rezultatom, vendar s to razliko, da med tekmo ni nobeno moštvo doseglo gola. TRIGLAV : IZOLA 3:0 p. f- Njihovi kolegi — nogometaši film »Belle Starssova hčerka«, ob 16., 18. in 20. uri. V glavnih vlogah: Džorž Mongomeri, Rod Kameron in Rut Romen. V soboto, 5. novembra ob 22. je podjetje »Fotoservis« v Kranju prenehalo poslovati z dnem 1. XI. 1955. Izgotovljene slike bomo izdajali strankam samo še v soboto, 5. novembra od 8. do 17. ure, v ponedeljek, 7. no-uri premiera ameriškega fil- vembra od 8. do 15. ure in v ma »Ujeto mesto«. — Prodaja soboto, 12. novembra od 8. do vstopnic od 15. ure dalje. i6. ure. 6. nov. ob 8.30 in ob 14. £a vse preostale slike ne uri švedski film »Dobri vojak prevzame podjetje nobene od-Bum«, ob 10.15 uri amer. film govornosti. »Ujeto mesto«, ob 16. in 18. u- Podjetje »Fotoservis«, ri amer. film »Belle Starsso- Kranj - Partizanska 4 va hčerka«, ob 20. uri premi- MMMM>MMMMMMM......, se bo izterjalo preko sodišča era amer. barv. filma »Po čim • Podjetje »Fotoservis«, Obvestilo. S 6. novembrom Kranj, Partizanska 4 prično v okviru Ljudske univerze Jesenice jezikovni iritttttt»ttttt» t >♦♦♦>♦>♦ ««♦«»$♦♦ Po*iv upnikom in đot&niham Ker je po sklepu Občinskega ljudskega odbora v Kranju z dne 28. 10. 1955 prenehalo poslovati podjetje »Fotoservis«, vabimo vse upnike, da v roku 14 dni predložijo svoje terjatve — in dolžnike, da v tem roku poravnajo svoje obveznosti. Po tem roku se upnikov ne bo več upoštevalo, dolžnike pa MLODOST : TABOR 0:0 To sta mesti, ki jih imata kranjski enajstorici po zadniih nedeljskih srečanjih. Nogometaši Mladosti so gostovali v Sežani, kjer so ?e srečali z e-najstorico Tabora. Kot nogometaši Triglava proti istemu NK »Triglav« pa so osvojili nasprotniku so so morali tu- obe točki brez igre, ker mo- Strelci z Visokega so dobili svoje strelišče štvo Izole ni nastopilo. Grajati pa moramo dejstvo, da gostje Kranjčanov niso obvestili, da ne bodo prišli. Prav gotovo je tako postopanje neodgovorno in nešportno. Namesto prvenstvene tekme pa sta se pomerili enajstorici Triglava in garnizona JLA iz Kranja Moštvo NK Triglav je odločilo srečanje z visokim rezultatom 6:1 (2:0) v svojo korist, čeprav njihov nasprotnik ni bil tako slab kot kaže rezultat. 'Nekateri posamezniki iz mcčtvc* garnizona so bili prav dobri, vendar pa se jim je poznalo, da moštvo ni vi-grano, kar je tudi glavni je slava«. Film bo predvajan na wide screen sistem. 7. in 8. novembra ameriški film »Ujeto mesto« ob 18. in 20. uri, predstava ob 16. uri ©dlpade. Kino »Svoboda«, Kranj: 5. novembra amer. film »Ujeto ob~5.o5, 6.00, 12.30, 15., 17., mesto« ob 16. in 18. uri. — 19 30 in 21 ^ Oddajo »Ze-Predstava ob 20. uri odpade. leli gte __ poslušajte« ob nede-V nedeljo ob 10. uri mati- !jah ob 15 15 uri> ob delavnj_ ne j a švedskega filma »Dobri kih pa ob 14 35 Kmetijski na_ vojak Bum«, ob 14. uri pre- sveti in Kmetijska univerza Radio LJubljana Pred kratkim je obhajala Preddvora s 105 krogi pred strelska družina »Sajevic A- Radom Carmanom iz Predoselj loj z - Kokra« z Visokega 5- z 98 krogi. letnico svojega obstoja. Ob tej Vrstni red pri pionirjih je vzrok tolikšnega poraza. Tek- priliki je bil na Visokem tu- bil naslednji: 1. »Mrak Franc« mo je zadovoljivo vodil sod- di zanimiv strelski troboj in 404 kroge, 2. »Tugo« Pred- nik Viktor Fajon iz Ljubljane. istočasno otvoritev novega dvor 374 krogov, 3. »Sajovic --- strelišča, ki so ga člani strel- Alojz - Kokra« 277 krogov. V nedeljo pa se bosta na i- ske družine zgradili s prosto- Milan Sekne z Visokega pa grišču Mladosti srečali obe e- voljnim delom. Slavnostne o- je bil med pionirji najboljši najstorici iz Kranja. Prav go- tvoritve so se udeležili števil ni strelci iz Predoselj, Pred dvora, Velesovega in Čirč. Pri Nepričakovano -1:8 C0:3) miera amer. barvnega filma »Po čim je s^ava«. Amer. film »Ujeto mesto« ob 18. in 20. uri, predstava ob 16. uri odpade. V Kranju bodo v tem letu na rednem sporedu sledeči filmi: amer. film: »Želim te«; ameriški barvni film: »Beal Bru Poročila poslušajte vsak dan ja violinist Isaac Stern. 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 16.00 Družinski pogovori. 18.00 Iz naših kolektivov. 20.00 Richard Strauss: Šaloma, glasbena drama v 1 dejanju. Četrtek, 10. novembra: 7.00 Igrata ansambla Češka godba in kvartet Frank. 11.15 V lahki glasbi iz dežele v deželo. 12.00 Opoldanski operni kon-11.15 Od- cert. 14.25 Ljudsko-prosvetni Slovence, obzornik. 15.15 Hammond — vsak delavnik ob 13. uri. Nedelja, 6. novembra: 8.00 O športu in športnikih: Letošnja smučarska sezona. 10.00 Družinski pogovori daj a za Beneške strelec in je dosegel 108 kro- tovo bo ta 'ekma zelo zani-gov. miva in morda tudi precej Najboljša ekipa je prejela v razburljiva, saj sta obe mo-reditve pa se je udeležil tudi trajno last lep pokal, ostale štvi po dosedaj odigranih tek-zastopnik SZDL komune Kranj ekipe in posamezniki pa so mah na vrhu ljubljansko - pri -in predsednik Okrajnega strel- dobili diplome. morske nogometne lige. skega odbora Kranj, Rajko Mali. V strelskem troboju so tekmovale strelske družine iz Predoselj, Preddvora in Visokega. Člani so tekmovali z vo- Repr. Gorenjske nogometne ko izražena v njihovo korist, jaško puško, pionirji pa so se podzveze se je preteklo nede- V prvem polčasu so bili pomerili z zračno puško. Naj- ljb pomerila v Celju z odgo- gostje enakovreden nasprot-boljša pri članih je bila strel- varjajočo enajstorico Celjske nik, če ne morda celo boljši ska družina »Tugo« iz Pred- nogometne podzveze. Enajsto- in bi z večjo spretnostjo na-dvora s 406 krogi pred »Mrak rica z Gorenjske je doživela padalcev lahko kljub slabi o-Franc« iz Predoselj s 355 kro- v tem srečanju nepričakova- brambi odločili ta del igre v gi in strelci z Visokega s 303 no visok poraz. Zmaga doma- svojo korist. Tudi v drugem krogi. Med posamezniki pa je činov je sicer zaslužena, ven- polčasu so imeli Gorenjci več bil najboljši Janez Mehle iz dar je razlika v golih previso- zrelih priložnosti, da bi dosegli gol, na žalost pa jih niso znali izkoristiti. Kljub temu, da je vratar Volarič z Jesenic prejel 8 golov, je bil najboljši igralec na igrišču in ima precej zaslug, da Gorenjci niso doživeli še težjega poraza. Visok poraz rokometašev Rokometaši SD »Mladost« so lu pa so popustili, kar so na- preteklo nedeljo gostovali v padalci Odreda spretno izkori- Ljubljani in se v prvenstveni stili. Omeniti pa moramo še tekmi srečali z Odredom, precej hladno vreme, saj je Ljublančani so z mnogo bolj- bila temperatura zraka —1°C, šo igro zasluženo premagali kar je prav gotovo zelo vpli- goste z visokim rezultatom valo na potek igre Kitek: Skratec Zgagec). 12.00 Prekmurske narodne v priredbi Danijela Gruma, poje 12.00 Pogovor s poslušalci, orgle v ritmu. 15.30 Iz mla 13.30 Pol ure za našo vas. 21.00 dinske književnosti: Dve zgod-Kulturni razgledi. bi dveh mladih piscev. 16.00 Ponedeljek, 7. novembra: Gospodinjski omnibus. 16.10 men«; italijanski film »Pesem n.05 Radijska šola za nižjo Glasbene uganke. 18.00 Doma-mladosti«; ameriški film »Iz- stopnjo — M. Bartenjev (po. če aktualnosti. 20.00 Mladin-gubljeni sin«; ameriški barvni k. Ewaldu): Kako so se spre- ska oddaja. 20.20 »Četrtkov film: »Rapsodija«; Jugoslovan- minjale pokrajine. 15.30 Se večer« domačih pesmi in naški film: »Deklica in hrast«; pomnite, tovariši? 15.45 »Hej pevov. ameriški barvni ^J^m brigade«!. (spored partizan- petek „ novembra. nM ene noči«; amer. barvni film. skih pesmi). 16.00 Zdravstveni cicibanom _ dober dan! (M. Sahare«; amer. film: »Greh nasveti. 20.00 Kulturni pre-»Sin bledoličen«; franc. film: gied. 22.15 Naši ansambli v »Otmičari«; indij. barv. film: plesnem ritmu. »Mangala«; jugosl film: »Ju- Torek 8> novembra: 11.45 Mariborski komorni zbor'pod bilej gospoda Ikla«; angleško- cicibanom _ dober dan! (E. v. Rajka sikoška. 13.30 Od- trancoski barvni film: »Romeo Peroci: v mestni šivalnici). iomki iz znanih oper. 14.25 m Julija«; amer. barvni fi m: 12 30 Kmecka univerza - Zanimivosti iz znanosti in teh »Crni konj«; amer. barv film. Prof Priol. Delo instituta za m.ke> 15.30 utrinki iz litera »Sneg na Kilimandzaru«_ ame- sadjarstvo v desetih povojnih ture _ stevan Sremac: Kram riški bavni fibn »Beg iz trd- letih 13 30 50 minut z jugo_ polomljeni uri. 15.45 SrFffii Tnr^Vpn^?- ate slovanskimi orkestri lahke za- slovenske narodne in umetne »Ujetnik ^.^l^:^- bavne in filmske glasbe. 14.20 pesmi poje Vokalni kvartet riški ba^ni film^Maga^mbo«, Pionirski koticek. 18.00 Zuna- Vrhnika. 16.00 Modni kotiček, amer. barvni film »Roberta«, njepoliti5ni feljton: Sodelova- 18.00 Ludje med seboj. 21.00 nje socialističnih sil v svetu. Mednarodna radijska univerza. 18.30 Športni tednik. 19.00 Radijski dnevnik. Sreda, 9. novembra: 7.10 Zabavne melodije. 12.40 Vir- 19:7 (11:4). Kranjčani so bili v začetku tekme še precej e-nekovredni nasprotnik, kma- franc. barvni film »Rdeče in črno« I. in II. del. Kino Naklo predvaja 5. in 6. novembra ameriški barvni film »Dumbo«. 9. in 10. nov. Gibanje prebivalstva v ameriški film »Sled v luki«. tuozne violinske skladbe izva- Predstave v sredah in četrt- - kih ob 19. uri, v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. Kino »Sora«, Skofja Loka predvaja od 4. do 6. novembra amer. film »Ni malih gre- Rojstva: Angela Tršan, trg. hov«. pomočnica iz Kranja rodila Kino »Radio«, Jesenice: od dečka; Bogdana Pretnar, ab-6. do ?• novembra amer. barv- solvent TSS " Sa^o^c" ni film »Lahko je ljubiti«. Od dila deklico; Milka 9 do 11. novembra amer. film gospodinja iz Kranja rodila »Rdeča reka«. Predstave vsak deklico; Meira Bajnč, gospo-dan ob 18. Sobota, 12. novembra: 6.35 Mali glasbeni mozaik. 11.15 Domače napeve izvajajo Miro Gregorin in Štirje flosarji 12.30 Kmečka univerza — Ing Sušin: Opis tipov tal. 14.20 Pionirski kotiček. 16.00 Novi filmi. 18.35 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. Svoboda — Ljubljana 6 6 0 0 107:40 12 Odred — Ljubljana 6 5 0 1 114:43 10 Rudar — Trbovlje 6 5 0 1 76:31 10 Celje 6 4 0 2 88:62 8 »Partizan« Črnomelj 6 4 0 2 57:44 8 Krim — Ljubljana 6 3 0 3 57:72 6 Maribor 6 2 0 4 55:73 4 Mladost — Kranj 6 1 0 5 58:83 2 Drava — Ptuj 6 0 0 6 25:88 0 Fužinar — Ravne 6 0 0 6 25:116 0 Prvi nastop pionirjev - rokomotašev Minulo nedeljo je bilo v so se kranjski pionirji na tem Ljubljani podzvezno prvenst- delu prvenstva marsikaj na- vo pionirjev v malem roko- učili in lahko upamo, da bo- metu. Tega prvenstva se je u- do v drugem delu prvenstva deležilo 6 moštev, med njimi trši oreh vsakemu nasprotni- tudi pionirji SD »Mladost«, ku, saj bi že to pot z malo več To je bil prvi nastop mladih sreče lahko dosegli vsaj kak- Kranjčanov, saj se do tega dne šno točko. Tako pa so vsa sre- še sploh niso pomerili s kate- čanja izgubili in sicer proti rim koli drugim moštvom. Svobodi iz Ljubljane z 1:13. Prav zaradi tega pa od njih Odredu 0:8, Proletarcu iz Za- nihče ni pričakoval kakega u- gorja 0:5, Krimu iz Ljublja- speha in zato tudi ne smemo ne 1:11 in Papirničarju iz reči, da je zadnje mesto za- Vevč z 2:3. nje neuspeh. Tekmovali so z mnogo boljšimi ekipami, ki so že dalj časa vigrane in kjer tudi vsak posameznik zelo dobro obvlada žogo. Vsekakor pa Spored GNP ZA 6. NOVEMBER 1955 Na Jesenicah ob 14 30 uri Lestvica moške republiške Jesenice : Prešeren, službujo-rokometne lige po šestem kolu či Brejc. je takale: V Medvodah ob 14. uri Med- vode : Triglav B, služb. Ro-hinjc V Stražišču igrišče Mladosti ob 10. uri Mladost B : Tržič, služb. Jerkič. V Skofji Loki igrišče Loča-na ob 10. uri Ločan : Bo hinjc, služb. Mar^uč. ZA 13. NOVEMBER 1955 V Tržiču, igrišče Tržiča: ob 14. ,uri Tržič : Ločan; službujoči Dobrin Jckob. v Kranju, igrišče Triglava: ob 14. uri Triglav B : Mladost B; službujočega določi NK Triglav, v Lescah, igrišče Prešerna: ob 14. uri Prešeren : Medvode; službujoči Vovk. v Šenčurju pri Kranju: ob 14. uri Svoboda : Jesenice; službujoči Erzin. Vse NK in nogometne sekcije obveščamo, da NK »Bled« ne tekmuje več v prvenstvu GNP in so klubi, ki bi morali po razporedu igrati z njim, prosti. Prireditev kamnišhih motoristov rstje na zemlii? Točnega števila živalskih rrst na zemlji zaenkrat še ni Vse človeštvo tehta največ 150 milijonov ton, torej se-mogoče podati. Doslej ljudje demkrat manj kot živalstvo. ^"onTrTTnpHr dinja iz Zagreba, rodila dekli- poznajo približno 1,100.000 vrst En sam roj kobilic ali vlak *-----senikov lahko tehta mnogo milijonov ton. V pretežni večini so mikroskopsko majhna bitja, ki jih S prostim očesom nikoli ne vidimo, a jih je lahko v enem samem gramu drobne prsti kar 2 milijardi. Njih števila niti približno ni mogoče oceniti, zato so znanstveniki izdelali verjetnostni račun. Ce upoštevamo, da tehtajo posamezna mikroskopsko majhna bitja tisočinko grama, bi se dalo izračunati, da živi na zemlji trilijon živali, velikih in majhnih. ■ Nekateri znan- 7' rprfstave ob 16 18 in 20 ^ Marija Blažič, skladiščnica različnih živali. Znanstveniki u2 — V nedeljo 6.'novembra iz Kranja, rodila dečka. domnevajo, da je vsega sku- nh"io uri matineia mladin- Umrli so: Melita Glač, roj. paj od okoli 3 do 10 milijonov skei fiteia ™Dumbo« 21. 10. 1955 v Kranju, hči usl., različnih živali. Večina žuželk sKega nima uuinuu umrla ^ ^ J() igg5_ Tatja_ dQslej ge m raziskana v Sr Kino »Plavž«, Jesenice: 6. na Glač, roj. 21. 10. 1955 v Evropi živi okoli 50.000 žival- novembra amer. film »Rdeča Kranju, hči uslužbenca, umrla reka«. 7. novembra zaprto. 8. novembra amer. film »Rdeča reka«. 9. novembra ameriški barvni film »Lahko je ljubiti«. 10. novembra zaprto. 11. novembra amer. barvni film »Lahko je ljubiti«. Predstave skih vrst. V večini *o žuželke, 21. 10. 1955; Frančiška Kosiša, ki jih je okoli 28.000 vrst. Cr- roj. Hribar, roj. 1. 3. 1882, go spodinja, umrla dne 28. 10. 1955 v Kranju. Poročili so se: Janez Nart-nik, kurjač in Frančiška Kune, tov. delavka; Janez Brezar, ob delavnikih ob 18. in 20. uri, mizar in Marija Lindemann. tov. delavka; Ferdinand Vidic, tehnični risar in Emilija Hvala, kuh. pomočnica; Tomaž Ga-brovšek, čevljar in Veronika Sitar, uslužbenka; St. Polanc, ob nedeljah ob 16., 18. in 20 uri. V nedeljo ob 10.30 uri matineja mladinskega filma »Dumbo«. Kino Koroška Bela predva vov je v Srednji Evropi 3.500 vrst, enoceličnih bitij 3.300 vrst, pajkovcev 2.300 vrst, vretenčarjev pa le 750 vrst. V srednjeevropskih vodah je okoli 6.000 živalskih vrst, večinoma žuželk, črvov in enoceličnih bitij. Kamniško Avto moto društvo je vsa leta po vojni s prirejanjem motorskih dirk in drugih prireditev nenavadno dvignilo zanimanje za to vrsto športa in nekateri njegovi čla- Napredek nogometa v Kamniku Nogomet v Kamniku vse do zadnjega ni napredoval uspešno. V zadnjem tekmovanju pa so kamniški nogometaši zabeležili vrsto uspehov. V drugem razredu ljubljanske skupine so v konkurenci premagali Jadran s 5 : 1, obe moštvi »Tabora« iz Ihana pa z 9 : 1 ter zasedli prvo mesto. Tako se bodo zdaj pomaknili v prvi razred in kamniško občinstvo, ki v čedalje večjem številu poseča nogometno igrišče, bo v prihodnji prvenstveni sezoni imelo priliko videti vrsto zanimivih tekem. ni so dosegli pomembne uspehe na mnogih dirkah doma in v inozemstvu. Ze napovedano ocenjevalno vožnjo je moralo preložiti na to nedeljo. Za prireditev je vladalo veliko zanimanje med tekmovalci in med občinstvom. Startalo je 30 tekmovalcev iz Kamnika, Domžal, Ljubljane in Cerkelj z enominutnim presledkom. Prvo mesto je dosegel Janez Kermavner iz Črnuč, ki je dobil samo eno kazensko točko. Sledili so Ciril Komotar iz Blagovice 21,7, potem pa do 10. mesta kamniški tekmovalci. Prvih deset tekmovalcev je prejelo lepe praktične nagrade. _ Korošec prvrk Jesenic Šahovski klub Jesenice, ki je letos izredno delaven, je organiziral v oktobru prvo brzopotezno prvenstvo Jesenic, za katero je vladalo veliko fl. novembra amer. barvni strugar in Pavla Žagar, šivi- film »Lahko je ljubiti«. 7. novembra amer. film »Rdeča reka«. Predstave ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 17. m 19. uri. lja; Alojzij Gantar, avtomeha-nik in Matilda Tavčar, trg. pomočnica; Anton Novak, valja-vec in Ljudmila Zagmajster. tor. delavka. Koliko živali živi neki na stveniki so mnenja, da je to vsej zemeljski* površini? Ru- število še znatno prenizko, ^ki raziskovalec Vcnnckv je Ce bi bil zgornji račun vsaj izračunal, da je na zemlji ca. približno točen, potem pride >»,..................M>...... zanimanje. 1 2.500 milijard ton rastlinskih na enega samega človeka 500 sne vi in le eno milijardo ton živali. Razmerje med živalstvom in rv.stlinstvjii _;e torej 1 : 2500. milijonov predstavnikov živalskega sveta, kar je jasen dokaz, da smo ljudje na zemlji v precejšnji manjšini. Sr^rlašujite ,Gla«m Gorenjske" končano pretekli teden s sledečimi rezultati: — Korošec 9 točk, Jevšek in štrumbl 7. Langus 6 točk. PREPREČUJMO ALKOHOLIZEM Alkohol slabi organizem, kvarno deluje na živčevje, povzroča kriminal in ogroža soeialno stanje Danes alkoholizem ni več samo problem Jugoslavije temveč je problem vse Evrope. Vse države se zavedajo nevarnih posledic alkoholizma in se borijo proti njemu; nekatere že z uspehi, pri drugih pa teh še ni opaziti kot n. pr. v Franciji in Jugoslaviji. Proti alkoholizmu pa se ne smemo boriti samo deklerativno ampak moramo nastopati proti njemu z določenimi ukrepi. Vedeti moramo, da posledice alkoholizma niso ravno majhne, ugotovljeno je, da je v Jugoslaviji 150.000 kroničnih alkoholikov in 400.000 takih, ki uživajo alkohol večkrat v manjših količinah. Od celotne proizvod j ne alkoholnih pijač je bilo izvoženo v inozemstvo prav malo, tako da je ostalo doma preko 750 milijonov litrov vina in žganja. Pri tej statistiki pa niso vračunani niti drobni proizvajalci, ki proizvajajo alkoholne pijače le za domačo uporabo. Povprečna proizvodnja sliv na leto znaša pri nas 50.000 in grozdja 77.000 vagonov. Od tega je uporabljeno na leto okoli 36.000 vagonov sliv za žganje in se tako samo ena tretjina uporablja za vkuhavanje, marmelado in sušenje. Od 77 tisoč vagonov grozdja je predelanih v vino kar 68.750 vagonov in samo 8.250 vagonov potrošenega v dnevni uporabi in prodanega v inozemstvo. Iz teh številk je razvidno, da je ves nas pridelek sliv in grozdja usmerjen prvenstveno v predelavo za alkoholne pijače. Ce bi te količine spremenili v dinarje, bi samo v Sloveniji v letu 1954 prišli na fantastične vsote — alkoholnih pijač je bilo prodanih za 1.210,675.000 dinarjev. To je seveda samo okrogla vsota prodanega alkohola, kajti potrošnja je nepri-mero večja, ker sem niso vračunani individualni proizvajalci. Ugotovljeno je tudi, da je število gostiln v vseh republikah danes 8 krat večje kot Zmagovalec Mounf Everesta na Južnem tečaju Prav malo so nam še poznane širne pokrajine o-krog južnega zemeljskega tečaja, ki po približnih cenitvah pokrivajo površino kot jo obsegata Evropa in Avstralija skupaj. Človek pozna le nekaj delov obale in pot do Južnega pola, ki sta jo utrla v večni sneg raziskovalca Antarktike Amundsen in Scott. Vsa vklenjena v led in sneg skriva dežela v svojih nedrih mnoge dragocene rudnine, ima pomembno strateško lego ter posreden vpliv na klimo vse zemeljske oble. Zato je razumljivo, da se prav vse države, njene najbližje sosede, potegujejo za prvenstvo na belem kontinentu. V vrsti številnih dosedanjih ekspedicij bo prav gotovo med največjimi odprava Britanske skupnosti narodov, ki bo odšla na pot prihodnji mesec pod vodstvom dr. Viviana Fuchsa in znamenitega himalajskega alpinista Sira Edmun-da Hillaryja. Ekspedicija ima namen zbrisati z antarktičnih zemljevidov kar največ belih lis, pa tudi raziskovati gore, študirati geologijo, opravljati meteorološke preiskave in meriti debelino ledene odeje. Del ekspedicije, ki jo vodi dr. Fuchs, bo 'letošnjo zimo zgradil bazo v Weddellovem morju (glej karto). Prihodnje leto pa bodo potovali čez kontinent proti tečaju, kjer naj bi se srečali s Hillarvjevo skupino. Člani tega dela odprave bodo prišli iz Nove Zelandije, v Rossovem morju pa bodo zgradili letalsko bazo, od koder bodo oskrbovali Fuchsovo skupino. Za gradnjo različnih baz bo ekspedicija potrebovala približno eno leto, ves kontinent pa bo verjetno prešla v štirih mesecih. Dr. Fuchs me- ni, da bo pot precej naporna in da bo njena dolžina znašala 2000 milj (3200 km). Za razgledovanje in razi-skavanje bosta obe skupini u-porabili letala, opremljena s smučmi. Odprava z Weddello-vega morja bo vozila s seboj največ mehaničnih vozil in le hovi. Pokrajina okoli Weddel-lovega morja pa bo precej drugačna, ker je njegova obala pokrita z ledenim shelfom. To se pravi, z ledenimi pečinami, ki se dvigajo sedem do trideset metrov nad gladko površino ledene mase. Vemo, da leži v osrčju dežele eno ali Antarktika nekaj psov za slabše terene. Raziskovalci z Russovega morja bodo pa odvisni samo od pasje vprege, ker je njihov del poti precej težji. Prodirali bodo po popolnoma neznani pokrajini in morda bodo morali preiti zadnjih 100 milj celo peš. Član odprave David Strat-ton si je v radijski oddaji BBC takole zamislil pot ekspedicije: »Grahomova dežela ima alpsko topografijo s strmimi ledenimi pečinami, ledeniki in skalnimi gorskimi vr- dvoje samotnih gorovij. Tam se verjetno tudi raztezajo prostrane ler^ne planote, obzorje pa I>.aže prav malo reliefa, razen valovitih sipin, ki jih nanesejo ostri vetrovi. Rad bi vam opisal čudovito barvitost Antarktike. Čeprav je obzorje ena sama belina, seva nebo tako čudovite pastelne nianse, kakršnih ne more ujeti nobena kamera.« Člani ekspedicije bodo posneli celotno pot po Antarktiki na barvni filmski trak. J. K. je bilo 1946; čudno da pa za Čitalnice in druge kulturne ustanove vedno primanjkuje prostora! Razen tega povzroča alkohol v našem gospodarstvu precej materialne škode. Statistično je dognano, da je okoli 50% nesreč pri delu in okoli 57% prometnih nesreč prav zaradi alkohola. V neki tovarni v Sarajevu se je število nesrečnih slučajev v preteklem letu pri delavcih zmanjšalo od 13 na 3 odstotke po prepovedi alkoholnih pijač v tovarniški kantini. Ce pri prodaji alkohola gledamo na gospodarsko stran, se moramo zavedati, da alkoholizem zmanjšuje tudi delovno sposobnost naših ljudi, da povzroča nesreče, obolenja itd. Vse to vpliva na zvišanje izdatkov za socialno zavarovanje. Ljubljanska bolnišnica za umobolne je v 4 letih registrirala okoli 500 duševno bolnih zaradi prekomernega uživanja alkohola. Razen tega, da alkoholizem razbija človeške odnose, razbija tudi odnose v družini, povzroča socialno bedo, moralni propad, vpliva nepravilno ' in škodljivo na vzgojo otrok. Dalje alkoholizem povzroča gospodarski kriminal, prostitucijo, neracionalno potrošnjo, vpliva na prehrano, vodi k moralnemu in socialnemu propadu itd. Zato je alkoholizem najbolj nevaren sovražnik človeške družbe, napredka in socialistične graditve. Zaradi tega ga moramo kljub trenutnemu »profitarstvu« preprečevati in zatirati. Z delom je treba čimprej pričeti, čeprav bo precej težko. Nekateri menijo, da se v tej smeri uspehov ne da doseči, vendar je ta pot povsem zgrešena, saj je človeštvo rešilo že mnogo težje naloge. Pametno bi bilo ustanoviti v Sloveniji protialkoholno društvo. V Srbiji imajo namreč že 50, v Hrvatski 64 in v Crni gori 35 protialkoholnih društev; v Sloveniji in Bosni, kjer je alkoholizem najbolj razširjen, pa teh društev še nimamo. V biltenih hrvaškega protialkoholnega društva lahko beremo, kako se mora pravilno pristopiti k temu problemu. Ne smemo se predati nekemu pretiranemu optimizmu niti pesimizmu temveč moramo pojave alkoholizma proučevati znanstveno na realistični osnovi. V nekaterih primerih nas položaj nujno sili k strogim u-krepom. Prepoved točenja alkoholnih pijač je pri nas za sedaj še nemogoča, čeprav bi verjetno mnogo koristila. Lahko pa preprečimo, da se bodo pijače točile po podjetjih in ustanovah, prav tako tudi ne mladoletnim in pijanim ose- bam. To predpisuje tudi zakon in treba mu bo prav v tem oziru posvečati večjo pažnjo. Organi javne oblasti ne smejo tolerirati pijančevanje in nemoralno ponašanje alkoholikov na javnih mestih, temveč morajo za vse te pojave delati po predpisanih zakonih. Alkoholizem je torej socialnega in psihološkega razvoja, zato se moramo proti njemu boriti ekonomsko in moralno; v veliki meri pa je alkoholizem tudi slaba tradicionalna navada. Našo industrijo bo treba vse bolj usmeriti v izdelovanje brezalkoholnih pijač, nuditi jim moramo zdravega razvedrila, ne da bi veselje ustvaril šele alkohol. J. J. — izhlapi na zemlji letno nič manj kot 380 bilijard litrov vode. S številkami napisano: 380,000,000,000,000.999 litrov, ki se vrača na zemljo v najrazličnejših oblikah padavin. — je atom tako majhen, da vsebuje en prostorninski centimeter vodika 10 trilijonov a-tomov, samo jedro atoma pa ima v premeru 400 milijar-dink centimtera. Med jedrom atoma in elektroni, ki krožijo okoli njega, je ogromno praznega prostora. Ce bi atome lahko popolnoma stisnili, bi pridobili toliko prostora, da bi vse vojne ladje sveta lahko stisnili v en naprstnik. — tehta samec gorila do 204 kilogramov. To je izredno močna žival, ki strahu tako rekoč ne pozna. Gorje leopardu, ki bi jo razdražil: podivjana gorila ga dobesedno zmrcvari! ^ J\ rv I M I Ar O S T 1 KINEMATOGRAFSKI SEDEŽI Pred nedavnim so objavili statistiko, ki pripoveduje o številu kinematografov in sedežev v njih p« vsem svetu. Razumljivo je, da ta statistika poleg vse natančnosti ne more biti popolna. Kljub temu pa so statistiki dognali, da lahko na svetu gleda filmske predstave istočasno 43 milijonov ljudi. ZARADI LAKOTE SO POSTALI PRITLIKAVCI Antropološka ekspedicija je na meji med Venezuelo in Columbijo našla pritlikavsko pleme Yupa. Največji moški v tem plemenu dosežejo komaj 140 centimetrov višine. Strokovnjaki so ugotovili, da to niso rasni Pigmejci, temveč Indijanci, ki so skozi stoletja živeli v izredno težkih pogojih in zaradi slabe hrane postali pritlikavci. ENERGIJA, KI JO IMA EN KILOGRAM URANA 1 kg urana lahko proizvaja isto količino energije kakor 2 in pol milijona kilogramov premoga. Ista količina te dragocene prvine lahko zalaga z električnim tokom 12.000 let nepretrgoma eno žarnico, mesec in pol pa lahko razsvetljuje in greje mesto s 100.000 prebivalci. Lahko pa vleče tudi običajni vlak 110.000 km, kar predstavlja skoraj trikratno pot okoli sveta. KAKO JE PO ZADNJIH PODATKIH PORAZDELJENO PREBIVALSTVO SVETA? 9 Po zadnjih podatkih iz leta 1954 živi na svetu 2 milijardi 493 milijonov ljudi, in sicer: v Afriki 216 milijonov, v Sev. Ameriki 233 milijonov, v Juž. Ameriki 121 milijonov 1000 tisoč, v Aziji (brez SSSR) 1 milijarda 323 milijonov, v Evropi 406 milijonov 500 tisoč in na Oceaniji 14 milijonov 200 tisoč. KOLIKO POŽRE SLON? Kadar potujemo v kako večje mesto, si med drugim ogledamo tudi živalski vrt, seveda če se v tem mestu nahaja. Tam vidimo slone in pri tem niti ne pomislimo, koliko ti sloni požro. En slon požre dnevno 60 kg sena, 18 kg zelenjave in starega kruha namočenega v vodi ter popije tudi do 150 litrov vode. To vsekakor ni malo. VLADA, KI IMA 63 MINISTROV Da ne bi mislili, češ to je sigurno Mehika, ki je znana po velikem številu generalov. Ta država je v Evropi, in sicer Zahodna Nemčija. V Nemčiji ima kancler Adenauer okoli sebe 62 ministrov, on sam pa je triinšestdeseti, kar je tudi svojevrsteni svetovni rekord. 26 Milana pa ni moglo ničesar več potreti. Ležal je sam pod snegom in kamenjem in z žalostjo so mislili nanj tovariši v zasedi. Saj so ga videli, kako zelo se je veselil srečanja z mamo. Najbolj vesel je bil med vsemi. In pred dvanajstimi urami so bili še vsi veseli. Nihče ni mislil na žalost. Nihče ni mislil na smrt. Zdaj pa je prišla smrt in s smrtjo žalost. Smrti so bili vajeni. Niso se prvič srečali z njo. Saj jih je spremljala skoro na vseh poteh. Bila je njihova zaveznica in njihova nasprotnica. Bila je eno. Kakor so si v smrti eno vsi ljudje. Vendar jih je danes potrla. Ni jih obiskala v boju. Našla jih je v radosti sončnega dne. Zato je bilo zdaj v njih toliko temneje. Le v enem ni bilo temno, dasi je hlinil potrtost. Bil je Peter, propala slovenska duša. Sibkež. Slabotnež. In zato izdajalec. Strah pred kaznijo je njegovo izdajstvo še poglobil. In strah pred kaznijo ga je delal neustrašenega med partizani, neustrašenega v delu za svoje gospodarje. Kljub temu pa Petru ni bilo prav, kar se je popoldan zgodilo. Ne zato, ker bi obžaloval Milanovo smrt. Jezilo ga je, da je Kazianka nehote prebudil v partizanih opreznost in tako postavil njegovo izdajalsko nalogo pred nove, še neznane težave. Kako lahko bi bilo zanj, če bi popoldanskega dogodka ne bilo. Bataljon bi se ponoči vrnil v taborišče. V to grapo, iz katere je ob napadu beg nemogoč. Ko bi bataljon zaspal, bi se on neopaženo zmuznil mimo straž in ob svitu pripeljal Nemce naravnost v taborišče. Vse to mu je preprečil oni nori orožniški komandir, na katerega je davi naletel. Ta norec je hotel, da bi skupno napadli desetino, ki je ostala v taborišču. Petru je bilo zdaj žal, da te želje orožniku ni izpolnil. Partizani bi jih pobili in še sam bi jim pomagal. Tako bi ne čepeli v tej mrzli noči v zasedi. Zavladala bi zopet brezskrbnost in ne čakali bi zdaj Nemcev. Peter, kakor so partizani imenovali Pavla Peternela, je vedel, da bodo Nemci prišli. Zdaj je ura dve ponoči. Ob štirih ali petih se bodo začeli vzpenjati iz doline od obeh strani proti Sedlu. Ce bataljona ne bo v grapo, bodo trčili na to šibko desetino. In v tej desetini je tudi on. Mi-traljezec. Udarili bodo zato najprej po njem. Tako je v vsaki vojski. Najprej poiščejo mitraljezce in jih uničijo. In Petra je postalo naenkrat groza. Zbal se je za svoje ničevo in propalo življenje. Kaj če bi komisarju povedal svojo zgodbo in ga opozoril na nevarnost, ki grozi bataljonu? Kaj če bi izdal svoje gospodarje in rešil bataljon? Morda bi se potem rešil tudi sam? Ze se je premaknil in odprl usta. Beseda komaj prebujena, pa mu je prestrašena obtičala v grlu. Ni si upal. Partizani bi zvedeli za izdajalca Pavla Peternela. Zvedeli bi, da je izdal partizane, ko so ga Nemci ujeli. In zvedeli bi, da je prav tako izdajal internirance v taborišču. Ti so potem šli v Dachau, Mathausen, v Auschvvitz... Vse bi zvedeli in ga sodili. Ubili bi ga. Zato je molčal in premišljal, kako se bo splazil na nemško stran, čim bodo Nemci prišli. Toda kako? Med stotinami vojakov, ki se bodo kmalu začeli vzpenjati proti Kepi, vedo le poveljniki za geslo »Unternehmen Schneegestroben«. In le poveljniki vedo, da je med partizani njihov človek s posebno nalogo. Vsi drugi pa ga bodo imeli za partizana in kot na takega bodo tudi streljali. Peter bi lahko vse drugače opravil svojo izdajalsko nalogo. Tega se je naenkrat zavedel. Zakaj mu to ni prišlo na misel, ko je bil pri Fritzu Adlerju? Predlagal bi mu, naj mu da s seboj strup. Pomešal bi ga med hrano in bataljon bi bil uničen brez boja. Da, brez boja! Pojedli bi in poginili. Pavel Peternel ali Peter, kakor so ga klicali partizani, ni vedel, da je Fritz Adler razmišljal tudi o tem bojnem sredstvu. Tega so se Nemci že večkrat poslužili. Zastrupljali so hrano. Zastrupljali časopisni papir, v katerega so partizani zavijali tobak — ali resničneje rečeno — čike. Vendar se jim je to le redkokdaj posrečilo in smrtnih žrtev zaradi zastrupitve med partizani ni bilo. Bili so kvečjemu le redki, silno reki primeri. In ko se so zastrupitve na ta način prvič pojavile, je partizansko vodstvo opozorilo na to vse svoje edinice. Zato je Adler to »bojno sredstvo« zavrgel. Iz prakse je poznal njegov neznaten in brezpomemben učinek. Izdajalec Pavel Peternel se je čutil sedaj popolnoma brezmočnega. Bal se je smrti, ki jo je zaslužil kot kazen, in bal se je smrti, ki ga lahko Čez nekaj ur doleti v boju. Tedaj se je dvignil komisar in spregovoril: — Tovariši, bataljona še ni. Enega naših pa so Nemci ujeli. Upam, da bo trden in nas ne bo izdal. Ujeti partizani navadno ne izdajajo ... Pavel Peternel se je stresel. On je bil ujet partizan in je izdajal. Morda je prav tako govoril o njem komisar, ko je zvedel, da je ujet. Morda je prav tako zaupal vanj? Seveda je. Partizani nekdanje Pavlove edinice se niso umaknili iz taborišča. Pavel jih je izdal in Nemci so jih tam napadli. Partizani so mislili, da Pavel ni boječnež in šibkež. In vendar je bil. Bal se je smrti pri kolu. Komisar je medtem razložil svojo misel. Umaknili se bodo in šli čez Sedlo bataljonu nasproti. Našli ga bodo in seznanili tovariše s smrtjo, ki jih je včeraj popoldan obiskala. Danes je bilo namreč že 17. novembra in ura je bila pol štirih zjutraj. Premraženi so se borci dvignili. Odšli so proti koči. Tam je bilo prijetno toplo. Vsakdo bi najraje ostal ob ognjišču, na katerem je tlela žerjavica. Pa ni bilo časa. Prav ob tem času je z Dovjega krenila nemška kolona, druga, še daljša pa se je na koroški strani vzpenjala proti Rutam. Obveščevalec Miha se je le s težavo vzpenjal v breg. Podpiral ga je John Cowley. Za njim je šla Helga in tik za njo drobni fant z bolnim obrazom. Komisar je šel prvi. Za njim kuhar Srečko z velikim štiridesetlitrskim loncem na hrbtu. Potem Peter z mitraljezom in drugi. Zdaj niso več pazili, da bi zabrisali sled. V temi je bilo itak skoro nemogoče. Prišli so na pot, ki je vodila proti Sedlu mimo Kepe na Koroško. Prišli so na ozemlje, ki ga je vodja za zatiranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti na Koroškem Fritz Adler te dni začrtal z rdečim svinčnikom na svoji specialki. Pot se je položno vzpenjala proti planoti, kjer je pred vojno stala jugoslovanska graničarska karavla. Šli so mimo njenih ruševin. Nato je postal breg strmejši in steza je izginila med smrečjem. Odmik med posamezniki se je povečal na pet metrov. Bližali so se Sedlu, kjer je prostor zelo pripraven za zasedo.