ЈОМЈПМ*’ c ^
ш
'ЧГ -ф№&«Иб ‘*г% Ш&&&&.
"Äre€nlna listu: Celo leto K 120*—, pol leta •Ш SQ'—, četrt let« K 30*—, Izven Jugoslavije : C<®k> leto K 150*—. Inserat! alt oznanila se za-.■aa&BMijo po dogovoru ; pri večkratnem inserirsnju фиШегеп popust Uprevnf^ivo sprejema naročnino, ^seeraie In reklamacije.-----------Telefon St 220.
neodvisen političen list za siovensko ljudstvo
а»ч>*«Л-«л »s-sr.*«** St**vtr >«.м	t	'
»Straža* izhaja v ponddjek, sredo ta petah* Uredništvo in upravniStvo je v Mariboru, KoroAa cesta St 5. — Z uredništvom se mor« govoHB vsak dan samo od 11. do 12. ura ftnpolrt—i
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklarr so poStnine proste.------------Telefon it J-
136. i&feflrarlUKSb,
........ Г II I IMHII4 IlilllilHIMHIW—TIHIMMIMil lil 1—1
Mavlbov, da« 28. novembra 1921.
Letnik XIII.
28. november — letos in lani.
Lani ob tem času so romali volil-•oi na volišča, kjer jih je čakalo se -đem volilnih skrinjic*, Eni so prihajali s' trdno zavestjo, 'da je. ta ali ona politična stranka prava in umerili so svoj fcoiak proti njeni, skrinjici, drugim so pa Še šumela in brnela po glavi raznovrstna agitacijska gesla, oko ge je lovilo po raznobarvnih kandidatnih listah, po čuvajih, ki so stali izza njih, roka se je neodločeno pogrezala v odprtine skrinjic ter se tu pa tam celo nehote odprla, vsem pa je bib) vendarle jasno, da bi morale te volitve ustvariti nov položaj ter končati nezaslišno samovlado ljudi, ki so so vrinili narodu ob preobratu kakor njegovi „predstavniki.“ Ce govorimo, o „vseh“, mislimo pri tem na vse tiste,, ki nosijo vsa bremena skupnega 'družabnega življenja, oni pa, ki imajo od njega samo koristi, so pa hoteli seve tudi iz volitev potegniti in izsiliti svoj vsestranski prolit. Za narodne glaso-vo so se pulili tudi največji reakcijo -narci staro-srbske in avstro-ogrske šole. V nekdanji Srbiji, kjer je bila ~ „partija“ vsemogočna, so se volitve odigravale sicer malo drugače. Za ra -dihalno .škatljo je stal navaldno kak od glave do pet oborožen pandur, za „samostalno“ — sedaj demokratsko — pa kak pisar, in hudo opozicijonalna, redimo socijalistična skrinjica, je stala nekdaj v Srbiji navadno sama, — brez zaupnika, ker ni bilo varno,_ postaviti se javno vladajočim partijam nasproti Prišel je Seljak,, 'dobil je tam krogljico in sedaj je šel od škatlje do äkatije ni mu ugajal ne pandur, ne pisai m pri osamljeni skrinjici se je zamislil.: „Ta je sama, ta bo prava za siromaka!“ — Pri nas se lansko leto sicer m dejalo: sem moraš, če ne, ti gorje, pač pa so stranke, ki so si vzele za vzor vso nekdanjo starosrbsko partijsko diktaturo in avstrijsko reakcijo, navalile z vso mogočo 'demago -gijo na narod. Pripravile so se prave z-rote in vsi tisti, ki so nosili krivdo 'bede in nezadovoljstva, so hoteli na vsak način obdržati nad ljudstvom oblast in moč.
V dveh letih raznovrstnih narod -nih predstojništev in vlad se je narod prečo, naučil, še več pa v tem letu po volitvah in zato bo dobro, da si pokličemo v spomin vse tekmece iz volil -nega boja.
Slovanska ljudska stranka
je dobila svojo volilno skrinjico na 1. mestu. V volilni boj je stopila z gesli, Tei so izražena že v njenem nazivu . Kot stranka, ki izhaja iz slovenskega ljudstva, ni imela potrebe, da se po * služuje besed, ki so v povojni dobi dobilo tako zveneč glas, ni ji potrebno , da se prepira o tem, ali naj bo na vr-nu državne upnave krona ali pa ci linder, zahteva pa vedno in povsod, da se v nacijonalno- in socijalno-poli-tični smeri razvije in uveljavi samo -uprava ljudstva. Ta stranka črpa in sestavlja svoj program iz ljudskega Življenja in iz ljudskih izkušenj. Poznamo centralizem že iz Avstrije; pod njegovo okrutno in silno težo nismo trpeli le narodno kot Slovenci, temveč tudi socijalno kot delavno ljudstvo. Iz narodnega Življenja so rastli Slovenski ljudski stranki možje, ki so zastavili svoje moči naaijonalni revoluciji, ter si zasnovali in zamislili ustroj — svobodne jugoslovanske države po kulturnih in socijalnih tendencah. Njen boj gre za tem, da se doseže držav -Ijanska svoboda, plemenska in verska enakopravnost v tej državi in se tako ugladi pot socijalnim nalogam, na katere izvršitev že tako težko čaka vsa ta leta kmetiško in dejavno ljudstvo . Delo v tem pravcu je obljubljala ta stranka pri volitvah in povsod, kjer. se I e tedaj pokazala, se lahko tudi da- I Des pokaže.
Z demokracijo in naprednja-štvom
so se šopirile kar tri stranke, Če že ne štejčmo Voglarjevih „virstvenih“ li-manc -za Prekmurce, ki se niso obnesle, in vse te stranke so otroci enega in istega očeta — starega slovenskega liberalca, ki že od nekdaj stoji goš-podsko-bahato daleč od naroda ter se mu samo iz primerne oddaljenosti in višine kaže kot „rodoljub“ v razne iz-koriščevalne svrhe. Demokrati so nastopili kot zastopniki velekapitala, ve-leverižništva, bankokracije in samovoljne oblastne klike, samostojneži so pa po taktiki dr. Žerjava udarili ob negativne strune, da zvabijo nezadovoljno ljudstvo pod noge tistih, ki so jih poslali na politični lov. Poslužili so se pri tem najhujše in najostradnej-še demagogije. Glavno ost so naperili proti SLS., proti dr, Korošcu, češ, da je prodal Slovence Srbom, zmerjali so upravo, preklinjali korupcijo, sebe pa predstavljali kot prave zastopnike — kmetov, in prvoboritelje ujedinjenega razredno-bojnega kmetskega pokreia . Kakor je demokratski bankokrat in klikar razglašal in obljubljal enakopravnost, svobodo in napredek, tako :e tudi gospodski kmet, mesar, žganjar in mešetar znal obetati kmetom samostojnost in prvo besedo v državi.
Narodni socijalisti so nastopili na svojo roko, že poprej so se ločili od demokratskega očeta, četudi se še vedno niso otresli vseh privlačnih sil o-četovega krova. Kako tudi, saj so po svojem -bistvu vendar nekaki demo -krati ali naprednjaki, ki pa niso zapadli korupciji, eni ker niso hoteli, a drugi, ker niso mogli, ker niso prišli na vrsto pri vrelcu. Socijalistične pa-lole, katere so si prisvojili, so tako ! medle in brezbarvne, da se sploh ne opažajo v življenju delovnih slojev, ki 1 imajo vrhu- tega Še priliko, da vidijo, kako se nosilci tega socijalizma v svojem naprednjaštvu udinjajo raznim socijalnim krivicam.
Socijalna demokracija
je s četrto listo ponujala „republi o.“ Socijalizma prav malo, skoraj sama širokorazkoraČena lažidemokracija z velekapitalisti in špekulanti na Krmi -iu! „Kdor hoče republiko, naj voli 4. skrinjico!“ so vpili na shodih, v listih in plakatih židovsko-dunajskega sloga, pri tem so pa gazili najprimi -tivnejša demokratična načela v lastni stranki proti lastnim ljudem. V agitan ciji: soeijalizem, napredek za delavca m kmeta, republika, odločilni glas delavca in kmeta — na kandidatni listi pa debeli Kristan z v izdajstvu delavskih interesov nagrabljenimi milijoni, stric iz Amerike — suhi Kristan z zdravo dolarsko valuto, (Stari frazer Kopač, ljubljanski dandi-advokat dr. Korun in še razne 'druge proletarijaf zasmehujoče pojave, poštenjakov pa prav malo in še ti samo na zadnjih mestih, na sigurnih pa samo par in še to samo zato, ker ni šlo drugače. Pa kaj, lista je postranska stvar, hoteli so pridobiti proletarsko rajo, s katero govorim kandidati a la Kristan, dr. Korun itak samo tako mimogrede od zgoraj. Kmetu in delavcu se preberejo samo nekateri kandidati, četudi samo 16., 15., 14. in 13., drugo pa opravi takozvana strankina disciplina in pa fraze o republiki in gocijalizmu; to je več kot dovolj za narod in to Je tudi soeijalizem, kakor ga shvačajo Kristan-Korunovi trabanti.
„Kdor je za republiko, voli 4. listo!“, Če pa vpraša: kdo je Kristan, Korun, Bernof, Uratnik, se pa pregreši proti socijalizmu, ki so ga ti ljudje uzurpirali, tor postane „izdajalec pro-ietarijata!“ Proletarci pod to anatemo so se osamosvojili ter si pridobili zadnjo listo in skrinjico pod imenom
Socijalistnična levica in komunisti.
Dali so duška svojim proletarskim za-
htevam in ker so nastopili proti lju-etem, ki so od policajdemokracije do -bili patent in monopol za proletarsko gibanje, so zapečatili s tem svojo usodo. Zb pni volilnem boju se je pokazalo, da je najhujši in najbesnejši sovražnik proletarca, ki govori samo proletarski, ta, ki se je vrinil med proletarijat z lažnjivo masko na sebično Špekulativnem obrazu.
Volilci fe zadnje Mste so se v polnem obsegu zavedali, da nosijo bre -mena skupnega dru žabnegagospodarst va in da so radi tega tudi država, in zato so pa zahtevali, ida se njih mnenje upošteva. Tu ni bilo zahteve po terorju, temveč samo protest proti terorju manjšine nad večino. Ljudje, ki so nastopali v tem smislu in pravcu, so izgovarjali besede, kakor so jim prišle od -srca in zato niso smeli os -tati kot zastopniki proletarijata, ki je bil na milost in nemilost izročen v rote tistih soeijalpatrijotov, ki so znali drugače govoriti pred oblastniki in j zopet drugače pred ljudsko množico. j Ce ima eden patent, potem se mora drugega uničiti če ne z zakonom, pa brez zakona in zato
imamo danes
ob obletnici volitev Slovensko ljudsko stranko tesno strnjeno s svojim ljudstvom. Po narodnih, kulturnih in socijalnih tendencah zahteva še zdaj nedeljeno Slovenijo in narodna večina ve iz ravno teh razlogov po enoletnem delu vladajočih strank sedaj prav dobro, zakaj se to zahteva. Ta stranka je bila na vladi in danes se 'ji ne more oporekati, da je storila to samo iz prej označenih načel. Kdor jo pošten,, išče povsod samo poštenje in to tudi , pri beograjski por odici, Če pa vidi, da ni poštenja za poštenje, se pa odstrani. — Policajdemokracija je absorbi -rala veliko večino cincarstva, špeku -iativno-izkoriščujočega elementa, ki je že od davno teroriziral Srbijo, „pro -slavila“ je našo državo z edinstvenim policijskim aparatom, samostojneži So dajali za vse to cfobro podporo, zato so pa dobili prav hitro občutno brco od srbskega kmetskega pokreta. Demokratsko zastopništvo bankokracije in oblastne samovoljne klike se udejstvuje, samostojneži ji pritrjujejo za mastne profite, socijalna demoicracija ima v Beogradu centralistično-policaj-demokratske, doma pa vodeno-socija -listične resolucije in tako so se naša pričakovanja lanskega 28. novembra uresničila.
Zadnjo Škatljo je ta združena reakcija enostavno uničila in razbila 69 narodnih poslancev je pozaprla in pognala, ker je že tako, da sme reševati proletarsko vprašanje samo ta, ki je po'volji debelega Kristana nagrajenega od zavezniške policajdemokracije z milijonskim profitom beljskega posestva. Oblastniki so že ob času lanskih volitev bili na čistem glede svojih nakan. Delavstvo, ki se je odtegnilo Kristanovemu uplivu, so proglasili za nekak izrodek „klerikaliz -ma“ in sedaj, ko se je policajdemo -kratski režim umazal celo z profana -сдјо sodnije, se tudi v Slov. ljudski stranki iščejo zarotniške „vezi“ in če bi današnji režim postavljal volilne skrinjice, lahko pričakujemo, da bi listo demokratov, samostojnežev in soc. demokratov zavaroval s svojimi pan -durji, listo opozicije v Slov. ljudski stranki bi pa tako zasledoval, da ostane sama za — siromake Kam bodo šli tisti, ki sploh ne smejo postaviti svoie liste, na] pa sami presodijo po izkušnjah te obletnice, ki dovoljuje, da hodijo med ljudstvo samo ljudje, ki so se z njim učili in tudi trpeli.
pisarniški; maiterijal „radi znižanja proračunskih izdatkov“ nabavljal potom „Generalne direkcije 'drž, računovodstva finančnega min Nrslva v Beogradu “ Zaenkrat se je s tem odlokom centralizirala nabava naiglavnejšega pisarniškega materijala: papirja, pak-papirja, črnila in raznih „ipiajvazov“, kakor se imenujem v srbskem uradnem jeziku svinčniki, menda iz same mržnje do „švabstva.“
Ministrski odlok skuša na dolgo in široko utemeljiti potrebo te centralizirane nabave, češ, da je materijal na enem mestu vedno boljši, pri tem pa tudi cenejši in da bo računovodstvo generalne direkcije imelo tudi priliko, da vse nabave, potrebe, porabe lepo skontrira, nadzoruje, izjednači, odmeri, presodi'in seveda tudi nabavlja. To zadnj'e je seveda glavno, ker se izza tega papirnatega centralizma skriva zopet kak beograjski trgovec, ki hoče lepo „zaraditi“ kot centralni liferant centraliziranih pisarniških po* trebščin, dočim si lahko drugi trgovci teh stvari y naši državi — v letu 1922 — trebijo zobe.
Pri takih centralističnih uredbah vidimo prav dobro, kako si razni oblastniki in beograjski trgovci mečejo in izigravajo državne in narodne ko -risti iz roke v roko. Eden beograjski porodičar centralizira to, kar hoče dru gi prodajati za celo državo. Vsak ima svojega pajdaša. 'Minister Kumanudi je po poklicu profesor administrativnega prava, v državni upravi — če že mora biti v ujej — pa ne opravlja kakega svojemu poklicu primernega posla, temveč se spušča na druga polja, kjer je nekaj zaslužka zanj in za beograjsko čaršijo. Pa Še nekaj je pri raznovrstnih centralizacijah! Razni uradi in odseki, ki bi morali služiti drugim svrham, se imenujejo z najve-ejim, sicer precej smešnim povidarkom Kot glavni faktorji. Evo, v tem slučaju te „Generalne Direkcije“! (Vse besede dolgoveznih naslovov raznih u-radov se pišejo v našem uradnem slogu vedno z veliko črko.) Po našem mnenju bi moralo biti državno raču -novodstvo za to, da vodi in zaključuje knjige o državnem gospodarstvu, tega dela pa ta famozna ustanova že 10 let ne opravlja, kar je g. Kumanudi že sam enkrat v škripcih priznal, in dahneš. ko bi bil že skrajni čas, da se va ustanova dovede svoji svrhi, da se lačne čistiti star, zaprašen nered, da započne smotreno delo, se pa vpreže ves ta aparat v manipulativni posel nabave in odpreme pisarniškega ma^ terijala v korist par beograjskih Špekulantov.
Kakor znano, je v Beogradu vsaka stvar zelo draga in tako se sedaj z raznovrstnim centraliziranjem pro-* titanski molom beograjskega trga še podpira, po celi državi še širi in veča draginja, zmerni in solidni trgovski stalež pa odbija in uničuje.
Politični prowled.
KRALJEVINA SHS.
Pašičevo slepomišenje glede vladne krize in rekonstrukcije je še vedno v istem Stadiju neznosne-* ga prerekanja med radikali ter demo-* krati radi razdelitve portfeljev.
Proračuna tudi ne misli vlada pustiti pred parlament, ampak je sklenil ministrski svet, da se bo zahtevalo z ukazom od narodne skup* ščine podaljšanje dvanajstin za mesce januar, februar in marec 1922, če bi parlament ne sprejel pravočasno proračuna za 1922.
Vse se centralizira.
Sedaj je papir na vrsti, sploh ves pisarniški maternal. Finančni minister je po Hrvatskem že pred tednom razpošiljal po vse3i uradih svoje „na-redjenje“, po katerem naj bi se ves
V duhu centralizma.
„Slov. Narod“ deli taboritom lekcije. Pod zaglavjem „Ljubljana se o-glaŠa“ je starostni „Narod“ duševno pritlikavim taborifom povedal glede u-stanovitve mariborske oblasti par neprijetnih očetovskih opominov. Taboriti so v svoji centralistično-perverzul
maniji dan za dnevom trgali Slovenijo v dva dela. Kakor otroci, ki vzljubijo svojo igračo šele tedaj, ko je pokvarjena ali razbita. Ata „Narod“ pa ne trpijo brezglavega ugovarjanja — preračunali so, da bi stala ustanovi -iev mariborske oblasti državo najmanj 100 milijonov kron! Zato se hudujejo na tiste, „ki mislijo, da se dado nove oblasti ustanoviti z eno potezo peresa.“ „Narod“ je prišel do zaključka , da bo treba po kalkulaciji in računu strokovnjakov preskrbeti za novo oblast okroglo 300 sob. Taboriti pa ne mislijo na stroške, ki bi jih država u-trpeia radi centralističnih eksperimentov, ne, oni gredo dalje in podtikuje-jo previdnemu' „Narodu" tajne zveze s klerikalci in drugimi takimi „avtonomisti „Tabor“ se v svoji duševni še -pavosti Čudi, kako neki je to mogoče, da je med nasprotnike mariborske oblasti zašel tudi „Slov, Narod“ in se nadeja, da bo „kljub temu zmagala pravična stvar ter da bo Maribor postal sedež inostojno avtonomne oblasti, kar i ra pozdraviti vsakdo, ki želi Maribi t in njegovemu ozemlju lepši in šir razvoj.“ iTem bedastim frazam so taboriti dodali delikatni o -cvirk: „Da Ljubljano to jezi, je pač samoobsebi umevno.“ „Narod“ pa odgovarja na tabor.itske otročarije takole:; „Ne prihaja nam na misel, da bi zapoceli kako polemiko, (kdo, za Bo -ga, naj bi se spuščal s taboriti v kake brezolodne polemike ?), pravimo samo: Gospodje, ki govorite o ustano -vitvi maribprske oblasti, ne da bi se bili poglobili v ta problem ter ga vsestransko proučili, vzemite svinčnik v roke in računajte Ako pridete po teh računih' do rezultata, ki bo priporočal ustanovitev oblasti v Mariboru, potem Šele pričnite z delom in propagando za to oblast. Pri vsem tem študiju in pri teh računih pa upoštevajte predvsem narodno-politične razmere na Sta jerskem! Morda nas razumete, Če ne, smo pripravljeni dati vsa potrebna ? o-„asnila med štirimi očmi!“ Tako. „Sl. Narod“ z dne ,25. i. m. jZanima nas predvsem aluzija na „narodno-politič-ne razmere“ in pojasnilo med štirimi očmi Pni „Narodu“ jih najbrže obhaja grozna slutnja, da bi v skupščini mariborske oblasti dobili preklicani klerikalci premoči 'Ce je to osnovano, se moramo naivnosti centralistov res smejati. Gospodje okoli obeh policaj -demokratskih trobil, bodite uverjeni, da sestavljate račune brez krčmarja* Bližnja bodočnost bo pokazala, da bo ljudstvo obračunalo z vsemi eksperimentalnimi centralisti, pa najsi se o-grevajo za eno ali dvoje oblasti! Ali nas razumete?!
Stojan Protič o razdelitvi’ države na oblasti. Stojan Protič je priobčil v, svojem „Radikalu“ na uvodnem mestu članek, v katerem pravi, da_ so na meravali demokrat pri razdelitvi države na oblasti razkosati samo Hrvats-ko ter Slovenijo,, dočim bi ostale Bosna in ' Hercegovina ter Orna gora_ v svojih starih mejah. Najbolj zanimivo pa je, pravi Protič, da, je osnoval g. Pdbičevič mesto primorske oblasti svojo krajevno oblast, ki ni nič drugega nego staroavstrijska „Militär-grenze“.
Na državno stroške. Iz Beogra -da poročajo: V zadnji seji! ministrskega sveta je g. Pašič spomnil ministre na prenos telesnih ostankov pokojnega Andre Nikoliča m dr, Vesniča v domovino. Krasno. Na državne stroške se vozijo, dokler so živi; na državne stroške živijo. Na državne stroške urinirajo. Na državne stroške jih polagajo v zemljo. In ako umirajo v Parizu, Grönlandu, Beogradu ali pa na Loveenu, je to popolnoma vseeno: dr-žavotvorce prepeljejo na državne stre Ske v domovino. O, Eldorado, Elđo -rado . . .!
Centralizacija plesa. .V belgrajs-kih’ „Novostih“ Čitamo: Naposled so se organizirali tudi plesni učitelji. Njih ■centralizirano udruženje nosi oficijel-IIi naziv „Udruženje Učitelja igranja SHS“, sedež društva je pa Beograd. Minister prosvete je pravila že potr -dih Udruženje stoji pod nadzorstvom vlade. Slišali smo, da se baje nameravajo tudi šabački cigani organizi -rati in centralizirati, .Tudi oni pridejo pod nadzorstvo vlade. Na ta način bodo v kratkem času prenesli vse veselje v belgrajsko prestolnico. Plesno m glasbeno umetnost bodo pa z novimi komadi nenavadno obogatili in prav v,
kratkem se bo Beograd divil Pašič -valčku, Pribičevič-mtaršu, Kumanudi-kolu in Pucelj-polki ...
Centralizacija konjarjev. Centralizem, centralizem in zopet centrali -zem. Po centralizaciji plesa so izvr šili tudi centralizacijo — konjarjev. ,Ta veliki akt se je pred dnevi vršil v iTopčideru blizu Beograda. Kongres je otvoril bivši minister dr, Velizdr Jankovič s „kratkim in jedrnatim govorom, v katerem je izrazil svoje pre--pričanje, „da bo kongres podal za Viteštvo nove smernice, iZveza (ko-njerejskih društev) predstavlja skupno kulturo v vzgojevaltno-jviteš -kem pogledu.“ Bravo, Velizar!
Sremski Srbi proti razkosavanju Srema. „Jutarnji list“ poroča iz Beograda: Neposredno pred Pašičevo o-stavko se je pojavilo med poslanci radikalne stranke iz Srema veliko nezadovoljstvo radi cepljenja Sremav ki je nedeljiva zemljepisna in gospodarska enota. Radi delitve Srema v. dvoje oblasti so intervenirali sremski poslanci pri ministrskem predsedniku PašiČu, [Tudi iz notranje Srbije prihajam ogorčeni glasovi proti parceli-ranju 'države v posamezne , oblasti* Srbijancem že samim preseda centralistična manija državofvorcev. Dobro znamenje!
Znaki slabega gospodarstva.
Kumanndljevo posojilo. . O, inozemskem posojilu finančnega ministra ne sme javnost ničesar izvedeti. Izjemo pa tvori ta-le verzija: „Gospod finančni minister, ki je prevzel nalogo, da prouči pogoje, pod katerimi bi naša država v mejah zakonodajnega pooblastila Narodne skupščine zamogla v inozemstvu skleniti posojilo, je po posvetovanju z merodajnimi krogi in glavnimi bankami v Parizu in Londonu predložil ministrskemu svetu svoje poročilo, ki je bilo v svrho pretreso-vanja sprejeto.“ To je službeno obvestilo vladnega presbiroa, [Vse drugo je zaenkrat še zavito v tajinslveno meglo Ali nas hoče finančni minister iz-nenaditi? Naenkrat bo vrgel lepe zlate franke in funt Sterlinge na zeleno mizo in celi ministrski svet bo vsled začudenja in sreče zdrknil na svoje stolčke.
Mastne diplomatske plače. Naši diplomati so nas že na vseh koncih in krajih oškodovali. Njih grabežljivost gre celo tako daleč,, da stopajo nekateri celo na stran raznih bank, ki nas izkoriščajo, — kot mešeiarji in posredovalci v našo škodo. Povrh pa dobivajo po določilu finančne sekcije še sledeče mastne plače: poslaniki v Londonu, Parizu in Washing-tonu po 40.000 zlatih dinarjev na leto, drugod po 32.000, diplomatski zastopniki po 24,000, generalni konzuli pa po 15 do 18.000 dinarjev v zlatu.
Beležke.
Kaj bo še z demokrati? Beograjske „Novosti“ pišejo, da bi: se demokra ti razleteli ko živo srebro, kakor; hitro bi prišli iz vlade v opozicijo. Eni bi šli v republikansko stranko, seveda, če bi j:h ta hotela, drugi bi poskušali napraviti nekako agrarno skupino, (to dela že sedaj razpukovnik Milan Pri-bičovič). tretji — izraziti bankokrati — bi pa ostali v sedanji strankini formi. Za to se vodstvo'demokratske Stran ke toliko trudi, 'da se obdrži na vlad: s pomočjo koalicije, ki bi se seveda od nikogar drugega ne dala dobiti, kot od PašiČa, ker je to edini na čin, da se obdrži cela „partija“ v kompaktnosti,	j
Predlog za amnestijo sq vendarle začeli izdelovati v ministrstvu pravde. Kako daleč bodo prišli, se seveda ne ve, mogoče, da ostane samo pri predlogu, ker delajo policajdemokraiti že sedaj dovolj težav in ovir. Radikali so za splošno amnestijo, demokrati pa za posamezno, ker bi radi tudi pri tem uveljavili jsvojo dobro poznano samovoljo in diktaturo.
Pravijo, da se boj vršil beograjski atentatorsM proces v Kolarčevi ki-ne-dvorani. Prav značilno. Saj so tun. dl razne stvari v tej „iztragi“ vredne snovi kake najtemnejše kiuodrame, G. sodnik Vujič se lahko proslav!: in najde .celo primernejši poklic.
Dnevne novice.
»Straža« stane za leto 1922: celoletno 35 din. ali 140 K, polletno 18 din. ali 72 K, četrtletno 9 din. ali 36 K in mesečno 3 din. ali 12 K. Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno 2-50 din. ali 10 K več, torej celoletno 65 din. ali 260 K, polletno 33 din. ali 132 K, četrtletno 17 din. ali 68 K. Naročnina se plačuje naprej. — Uprav-ništvo.
10.000	radarjev naj dela le 3 dni v tednu, ker manjka vagonov in ker se silno kopiči nakopan premog v revirjih trboveljske premogokopne družbe. Pred par dnevi je že začela ta družba skrče-vati svoj obrat, ker nima sredstev za odvažanje premoga. Pravi, da potrebuje na dan 300 vagonov, dobi jih pa samo 12 in zato naj bi delavci delali in služili samo 3 dni v tednu, ostale dni pa naj stradajo, beračijo ali delajo kar hočejo. Tako zna kapitalizem! Vsled svoje nesposobnosti uničuje industrijo, nešteto vagonov stoji ob hrvaških in srbskih progah ter čaka na razpad, delavec pa naj strada.
Se privesek k redu na severni meji. K mnogim pritožbam proti postopanju obmejnih finančnih organov prinašamo še sledeče:
Dne 21. t. m. jc nesel 65 let stari Stefan Rutnik iz ’Sv, Priinoža n. Muto, oddaljenega 10 km od avstrijske meje, nahrbtnik zelja na postajo Vuzenica.
Med potom blizu Mute, že kakih 15 km od meje, ga je hotel ustaviti finančni stražnik,' ki se je pozneje iz -dal kot finančni kontrolor Djukič, s klicem „stoj!“, česar pa starček, ki slabo sliši, ni slišal.
Nato je oddal stražnik en strel iz svoje karabinke; Rutnik je smatral, j da strelja kak lovec v bližini, ter je \ lezel počasi naprej. Stražnik je prišel nato za njim, ga ustavil ter zahteval od njega znesek 50 dinarjev kot carino za distih 10 glav zelja, v nahrbtniku. Na tej svoji zahtevi je vztrajal v-kljub temu, da je imel Rutnik v lastniku zelja pričo, da je zelje iz Sv. Pri j moža torej iz jugoslovanskega ozem -Ija, in zato ni moglo biti vtihotaplje -no- Dični stražnik je dejal, da njega nič ne briga, kakega izvora je blago ter 'da bo zelje zaplenil, Rutnika pa aretiral, ako mu ne plača takoj 50 dinarjev.
Ker Stefan Rutnik ni mogel in ni hotel tej zahtevi ugoditi, mu je stražnik nahrbtnik odvzel ter ga hotel pognati nazaj proti meji, da bi izgleda-lo, kakor da ga je zasačil pri tihotapljenju čez mejo. Izpustil ga je Še le vsle energičnega nastopa lastnika zelja, nekega razmere dobro poznavajočega orožniškega sfražmojstna v pokoju.
Skrajni čas bi res že bil, da se obmejne finančne organe pouči, kako daleč sega njihov delokrog in 'da po nepotrebnem ne uporabljajo orožja.-
Norea se delajo. Poslancu dr. Hohnjecu je finančno ministrstvo dne
14.	oktobra 1921 br, 6567 pisalo, da je delegacija ministrstva financ izdaja na vse davčne oblasti nalog, da. se morajo ozirati na vse prijave škode prizadete po suši, če so tudi te prijave prepozno vložene. Na stotine naših ljudi je res potem vložilo take prijave. Davčne oblasti pa jih sedaj zavračajo z opombo, da se mora taka prijava do poslati 'davčni oblasti tekom 8 dni',, ko so zapazili škodo.. Iz Ljubljane alji Beograda pa niso davčne oblasti dobile prav nobenega tozadevnega naročila ali navodila, Ali se ,nie pravi to iz trpečih se delati norca? Gg, poslanci zahtevajte, da se krivca prime in pošteno kaznuje!
O g. Pernetu, davčnemu oblastniku v Ljutomeru, smo dobili zadnji čas toliko upravičenih pritožb, da jih z ozirom na obseg« niti ne moremo objaviti. Vse gradivo bomo odstopili merodajni oblasti Zanimivo je, da se nekateri gospodje v Ljutomeru toliko zavzemajo za Perneta. Kajti, če uradnik posebno pa vodja urada pripusti, da se polaga pri odmerjanju dohodnine več verjetnosti podlim ovaduhom in špiceljnom, kakor pa lastni] napovedi prizadetega, presega to vse meje. Perne je kot vodja davčne oblasti kriv, da bo uničena v (celem okraju eksisten ca cele vrste kmetskih in obrtniških družin. In najlepše je to, da Perne prizivov niti naprej ne da. Obrtniki celega ljutomerskega okraja,) pa tudi
t kmetski posestniki ne morejo več pre* nesti valpetskega biča Pernetovega« Vsaka sila do vremena, Mi vemo, d» davki morajo biti, a da bi Perne ugo* nabijal s pretiranimi predpisi cele družine, to pa vendar tudi ne gre. Ur* parno, da bodo gospodje to upoštevali in popravili storjene kriveče.
Kdo plača davke? Nedavno je izjavil v zakonodajnem odboru v imenu finančnega ministrstva en uradnik, da ni plačan do danes v Srbiji niti en vinar vo odobičuega davka. Na to je poskusil g, finančni minister, na seji zakonodajnega odbora pobiti izjavo svojega uradiiika in izpovedal, da «e združen v Srbiji davek na vojne dobičke z drugimi davki. Medmno-gohrojno šaro argumentacij pa so mu vendar ni posrečil dokaz, da so pla* čani v Srbiji davki na vojne dobičke. Pri tej priliki je izjavil gospod tinarič ш minister, da so plačale od 1. jan,
1919	'do 31. oktobra 1921 Srbi ja in. Orna gora 155 milijonov, Slovenija
1 97, Bosna in Hercegovina 89, Hrvats-ka in Slavonija 133 milijonov dinarjev^ Dalmacija 9, Vojvodina 143 tega davka., Hrvatska in Slavonija ste plačali i od davkov, ki bi se moral pobrati 82.5%, Srbija 66.5%, Bosna |.jn Hercegovina 66%, Pri vsem tem je zanimivo, da je plačala Srbija več davkov! kot je bilo določeno in je to dejstvo najboljši znak, kaka davčna politika. se vodi v Srbiji, Glede direktnih dav, kov ter zemljarme je izjavil gospod finančni minister, da je bilo ipobradlh v letu 1919 v Srbiji 12 milijonov aH 14%, v Hrvatski in Slavoniji 19; leta
1920	je bi|o pobrane v Hrvatski in Slavoniji 36 nfilijonov zemljarme, — leta 1921 pa 83 milijonov.
Ukinjen promet na progi Spilje—
! E a dgo n a—Lj atome r in skrajna nezam dovoljnost obmejnega prebivalstva. Z® lezniškega prometa na. zgoraj omenjeni:; progi še vedno ni kijiib vsem mogočim pogajanjem med našimi in avstrijskimi delegati, Avstrijci valijo krivdo ustavitve na nas, mi pa na Avstrijce in tako (počiva železniški promet na progi, ki je za naše severno obmejno prebivalstvo življenskega pomena. Ravno v času, ko je bilo uradno objavljeno, da bo promet na fej pro gi zopet vzpostavljen, je narahlo več premožnih slovenskih obmejnih posestnikov poljedeljske stroje lin celo težko lokomobile iz Nemčije,, Nemške tvrdko so odposlale že, davno naročene stroje, ki pa še danes ležijo in rjavijo v Mureku na postaji. Po cesti jjih ni mogoče odpeljati, železnica ne vozi, a Avstrijci se smejejo naročnikom, čoš* le plačujte ležarino, stroje vam pa pri peljemo, ko so homo pobotali radi železniškega prometa z vašo vlado. Si pač lahko mislimo, kako in kolliko ne-voljo vzbuja ukinitev železniškega pro meta na( tej progj: med obmejnim prebivalstvom. Za našo vlado bi že ven dar, le bil skrajni čas, da pritisne na Avstrijo in da se začne spet železniški promet na progi, Id je za obmejne Slovence in Avstrijce največje gospodarske važnosti lin pomena. Obmejno prebivalstvo je že dovo’4 namazano s potrpežljivostjo!	i
Za potnikej D-vIaka, Od 26,- nov. tega leta naprej je priklopljen, D-vHa-ku 3 v Mariboru, oziroma 4 v Ljubija ni 1 Abc za potnike I., II, to Ills razreda, ki. potujejo med tuzemskimi postajami (Maribor, Celje, Ljubljana), Od tega dne naprej jje zopet dovoljeno z D-vlaki 3 in 4 (Maribor—Ljubija* na), in 7 in 8 (Maribor—Zagreb^ potovanje v tuzemstvp z izjemo, da so potniki za tuzemstvo v priklopnem vozu strogo ločeni od potnikov, ki potujejo preko državne meje.
Posnemanja vredno ravnanje ,carinikov, Velika: dobrota je šapirograi za društva. V eni uri razmnožite veli ko število tiskovin,, Koža, ki se često rabi, kmalu odpove* [Treba kupiti novo. V naši državi se ne izdeluje. Dob’s jo v Nemški Avstriji. Seveda moraš plača,ti| na meji lepo carino. Toda niti na misel mi ni prišlo, da bo carina znesla več kot stane koža, Vj papirni trgovini Blanke v Ptuju so mi rekli, da bo prišla koža na 120 K, Zalo sem jo kar pri njem naroöTL — Lahko si mislite, kake oči sem naredil, ko sem dobil kožo in račun, |z katerega sem spoznal, da me stane ca rina več ko vse drugo, celih 200 K zahteva carinik. Bog mu žegnaj!
Srebro v grahn. Iz Gruža v Dal* maciji je hotel neki «trgovec Triglen
vtihotapiti v Italijo 70 kg srebrnega denarja. Pomešal je. srebro v 5 vresah z grahorn, da pošlje kot vzorec v Italijo. Ali T ri gier se je ukanil na pristanišču, ko se je hotel vkrcati na parobrou „Lovrenac“, so mu prišle pa sled carinske oblasti z granička stražo, mu srebrni vzorec zaplenili, prebrisanega trgovca pa spravili na varno mesto,
S Blažena birokracija. Nedavno so arnavtske tolpe zapaPle majhno vas Tajnište. Vlada je poslala v južne kra fe komisijo, ki naj bi proučila tamkaj-.2 'ja varnostne razmere. Clan ta komisije pripoveduje:	Mesec dni pred
žaloigro v omenjeni vasi je dobil načelnik sreza {okronaj obvestilo, da pripravljajo Arnavti napad,, Načelnik pa ni padvzel za varnost vasi nobenih ukrepov. ObvjestBlo je podal okružne mu načelniku ter zaprosil za nadalj-ne instrukcije. Okružni načelnik pa istotako ni ničesar ukrenile, kuverti-ral je celi akt ter ga odposlal ministrstvu za notra je leve s prošnjo za nadaljna nav o	. Pri tem je
tudi ostalo.. Ko sen rišel spet v Beograd, je izjavil om leni gospod, sem se napotil v ministrstvo, da vidim u-sodo tozadevnega akta. Zelo sem se ustrašil, ko smo ga po dolgotrajnem iskanju izvlekli iz arhivar namesto od govora je neka malomarna roka nap pisala nanj: U akta. Važen akt je brez odgovora izginil v arhivu. Tako izgleda blaženi birokratizem naših centralistov, Kaj hočemo, glavna stvar je, da se brez predhodne odobritve resortnega ministra ne sme ničesar ukreniti. Kaj zato, če pri tem pogine cela vas pod streli argavtskihi divjakov, To je centralizem v (praksi!.
Vse kombinacije, katere širijo demokratski listi o sodelovanju k hrvats-Icega bloka v vladi, so že na prvi pogled navaden demokratski manever. -Kiti bi ne mogli radikali ponuditi hrv, bloku vstop v vlado, niti bi ne mogel hrv, blok sprejeti kako tako ponudbo. Hrv. blok'bo od vsake nove vlade zahteval, da se jasno izjavi o hrv .< vprašanju ter da navede svoje osnove za sporazum s Hrvati. Pašičeva vlada pa nima mogočnosti, da bi prišla Hrv a iom. nasprotij potrebna je konzultacija volilcev. Vlada naj vpraša volilne, če odobravajo današnji loenlraliziem in to borbOj katero' so zapoceli dem o dr a- , Ö, ali pa če hočejo sporazum s Hrvati, Katerakoli vlada pride danes, ni pooblaščena za dalekosežno akcijo, samo zato, ker danes nima parlamenta,
M bi nosil odgovornost, Najprej1 treba ustvariti normalne razmere, prekaniti izjemne mere, omogočiti vsem zastopnikom, da pridejo v parlament ah pa razpisati nove volitve. (Po „Obzorju“
Pd 2o, f. m.)
Koliko uradnikov ima dandanes Jugoslavija? V naši Jugoslaviji službuje sedaj — '200.000 uradnikov, Hr,-vafska in Slavoniia sta imeli pred vojno samo 10,000 uradnikov, toda od teh so bili vsi — „pismeni “
Grozen umor v Somboru. Pred par dnevi se je v Starem Sivcu blizu Sombora zgodilo nekaj strašnega. Ne-fci Švab iz tamkajšnje okolice je posilil dekle iz omenjene vasi. Ko se je
&'1шмжвжшт№жаттитатт!жшшшжжтжсти1мштж№.тжт1тжт1иашшж
I reva osvestila in znašla pred završe-nim dejstvom, 'je nasilnežu zapretila, da ga bo javila policiji, Toda zverinski lopov si tega ni pustil dopasti. Iztaknil je ostro železno palico in jo porinil nesrečnici skozi trebuh in prša s tako močnim sunkom, da je konica palice stopila deklefu iz ust. Po izvršenem umoru je vrgel truplo v gnoj, ter ga zakopal. Pozneje se je spomnil nesigurnosti tega zakrivanja. Neki kmetje so ga zasačiti, ko je namera, val truplo vreči v bližnji studenec. — Zločinec čaka v somborskem zaporu na zasluženo kazen.
Bar srbskim vojnim sirotam. Znani angleški dobrqtnjjlq, Sidney-, Seveđž je podaril 680 funtov, šterlingov srbskim vojnim sirotam. Ministrstvo s;ici-jalno politike je to darovana s vorn (707,200 K) nakazalo zaščiti otrok in mladine.
Karl Habsburg piše svoje memo-arje. Bivši monarh je zašel med me • moariste. 2e v Švici je napisal debel zvezek spominov in reminiscenc, v katerih opisuje konec vojne in polom av-stro-ogrske monarhije, Del teh roko -pisov je izročil Julesu Sauerweinu, u-redniku pariškega lista „Matin“, ki jih namerava v kratkem priobčiti, U-pravičeno se sumi, da je spisala te memoarje — gospa Žita,
Vrednost denarja. Ameriški dolar slane 207 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.55, za 100 čeho-slovaških kron 320—321, za 100 nemških mark 104, za 100 laških lir 1235 jugoslovanskih kron. Francoski Irank stane 21—,2134 naših kron, V Gurihu rotira naš dinar 170. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za pet točk.
Naročajte koledarček Kmetske zve ze. Dobiva se v Tajništvu Kmetske zveze v Mariboru ali СеДји, Ец komad stane s poštnino vred 18 K. Koledarček je lino tiskan in trda vezan, ter vsebuje vse podrobnosti glede računanja lesa, kolkov itd. Tajništvo v Mariboru ga je v pav dneh razprodalo že več sto izvodov. Ta koledarček je najliepši in najbolj primeren koledar za leto 1922.
Novi koledarji. V zalogi tiskarna sv. Cirila v Mariboru sta ravnokar izšla: 1. Pisarniški skladni koledar za leto 1922, ki se je že lansko leto bil zelo prikupil. Stane brez poštnine 20 K. 2. Mali stenski koledar za leto 1922, nalep -Ijen na kantonu, Stan6 brez poštnine 5 kron.
Planinski koledar za leto 1922 je založil Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica 5/1., kjer se tudi naroča in stane 20 K ali 5 din., po pošti 21 K ali 5 din. 25 para. Oblika koledarčka je lična, vezava solidna, vsebina pa tako zanimiva, da bi ne smel manjkati v žepu naših hribolazcev, vsled česar ga vsem, zlasti našim hribolazcem kar najtopleje priporočamo. Kot posebna zanimivost koledarčka so načrti potov na naših slovenskih planinah, torej je ta koledarček izboren vodnik od koče do koče na naših slovenskih planinah.
Božične razglednice in svilen papir gladek in prešan (kreppapir) se najceneje kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Opozarjamo za Silvestrov zvečer in predgusf na dva kupleta, katera zlasti na Gorenjskem predstavljajo z lepim uspehom. Več o tem v inserat -nem delu lista.
„Tabo*-“ je pravi dobrotnik vsako vrstnih špekulantov. V njem lahke — pripadniki policajdemokratske državotvornosti po mili volji trgajo razne nasprotnike na vseh mogočih potih jav -nega življenja, dajo se jim pa tudi prilika, da v politični polemiki precej jasno kažejo na svojo obrt ter da po morebitnem uspehu svoje polemike — prav lahko nastopijo kot liferanti. Na tej poti je advokat in ciglarnar g. dr. PIduš, ki je dve strani nedeljskega „Tabora“ obložil z nekako „razpravo“ c „razdelitvi države.“ Advokat je ostal v zaprašenih aktih, v j dolgoveznem članku meša in packa pravi pravcati ciglarnar in zato ni o kaki logični zvezi ne duha ne sluha. „Za razdelitev so merodajni zgolj prometni in gospodarski oziri“ — s tem se članek začenja in končava in vsa nagroma-dena dolgoveznost ima samo to-Ie tendenco: zidajte in gradite, da postanem jaz, centralist dr., Radoslav Pipuš — Hidrant opeke! Pri tem maltarsko-cig-larskemu izdelku tega centralista se je naškropilo in napackalo tudi pre -eej nasprotij, vrednih spomina. — Na firimer: možakar začne, da se plemen ski in zgodovinski oziri niso smeli u-veljaviti, nadaljuje pa o zgodovini Ma ribora, ki je bil nekdaj „Kreisamt“ in mora zato postati tudi sedež okrožne oblasti, Zagreb in Beograd dobita svoje posebne'oblasti — kot zgodovinske vladarske prestolice, „Ljubljana nima za Maribor in za njegove potrebe niti sroa niti razuma“ in s pojavo tega novega mestnega separatizma bodi dovolj o tej ciglarsko-politični kopici; g. idr. Pipuš naj bi imel več sreče in spretnosti kot lifenant — kot polemik se je že dovolj blamiral.
Dekliški tečaj v Mariboru dne 27. novembra je bil kljub slabemu vremenu zelo dobro obiskan. Celo iz Murs -kega polja, je dospelo večje število deklet. Zastopana so bile (po večini vse Dekliške zveze in Orlice mariborskega, okrožja. Ob 8 uri so udeleženke v cerkvi oo. frančiškanov prisostvovale sv. maši. Tečaj je otvoril ob 9. uri in vodil podpredsednik SKSZ dr, Capuder. Predavali so: gdč. Bregant, prof. Vesenjak, p. Pavel,'dr. Jeraj, Zebot, in dr. Jerovšek. Vmes se Je vršil občni zbor mariborskih Orlic kot vzo -rec, kako se vršijo in vodijo občni zbo ri Tečaj se je zaključil ob pol 4, uri popoldne.
Nekaj o rajnem profesorju Lazar. Rodoljub iz dežele nam poroča: Dne 23. nov. „Straža“ piše, 'da m umrla profesorjeva vdova Lazar. Pripomba:' Profesor Matija Lazar je služboval na gimnaziji v Mariboru, odtod so e preselil v Varaždin, kjer je pisec teli vrst bil njegov učenec, leta I860 ’' nastopil službo v Gorici. Bil je blaga duša jn samec. Se le ko je nameraval stopiti v pokoj, poiskal si je tovarišico iz razloga: Na starost po meču j em postrežbe in zakaj bi po nepo -
ишмшмшшшшинјшв» штшгш тшшшнтмж ш/жопктт »и шјш от ивлнк
, trebnem državi podaril pravico d'- dm j žinske pokojnine, pa je za ženo vzel i (Vduottno in ubogo deklico. Ta se iaj počiva v župniji Škalje, mož »a v Go* rjci	j
Stanovanjski urad • v Mariboru razglaša: Osebe, ki se žele na nova preseliti v področje stanovanjskega oH lastva ali pa se preseliti v notranjost stanovanjskega okoliša, morajo ta ja« viti vsaj mesec dni poprej pristojnemu oblastvu, sicer se dotično osebo pri« silno izseli. Prazna stanovanm se morajo v roku treh dni prijaviti stano * v arijskemu uradu.
Eksekutor, ki žali poštene ljudi« Zadnje dni dobivamo številne pritož * be, da hodi po Mariboru nek ekseku-tor, ki je silno rabijaten in na neču* ven način žali poštene ljudi. Te dni se je spravil nad uboge postreščeke* m jim jo kar šiloma hotel zmetati pohištvo na cesto. Pri svojem poslu je mož tako nasilen, da presega to vse meje poštenosti. Opozarjamo davčna oblast in davčni urad, da vendar opo-zori tega eksekutorja, naj opusti ne -osnovano psovanje in žalitev pošteniK ljudi. Mi se bomo zanimali o osebnosti nasilnega eksekutorja in mu borna — če treba — priskrbeli primerno nagrado, .Vse prizadete pa prosimo, da nam natanko opišejo nasilno postopanje tega eksekutorja. — Nerazumljivo je, da se je davčni vijak spravil tudi na uboge postreščeke, ki niso mnogo na boljšem kot berači. Njih družine živijo y. največjem pomanjkanju, pa .davčna oblast se ne mara ozirati na utemeljene prizive teh ubogih ljudi — čeravno so prizive pošteno kolekovalL Vse kar je prav!
ti Se pi\ malo kavarn imamo v MarT-boru. Lastnik grajske kleti namerava otvoriti v Gradu kavarno. Z otvoritvijo nove grajskejjjkavarne bo zopet 5—6 družin brez stanovanj,’
Nemškutarenje; naj mariborskem 0-krajnem glavarstvu.. Od zanesljive strani se nam poroča: “Okrajni tajnik Babič se še vedno ne more vživeti. v nove razmere. Mož v svoji družini brezpogojne mem?p^ijfterii. Ojtraci jjti ne razumejo slovenskega jezika. Ce ga žena z otroci obišče v uradu,, germanskega žlobudranja n! me konca ne kraja. Babič se 'tudi grozno gifla na klerikalce, Zakaj, ne vemo! Menda za tegadelj, ker jim je znano, da ima Ba bič specijalno 'trgovino s čevlji in sa poučeni o nekem zanimivem dogodka v njegovem uradu, 1ц kaj je bilo z g, Stiper? Ce bo Babič še naprej brez povoda psoval „klerikalce“, bomo prišli šp z drugimi novostmi. Naj se Babič raje bolj briga za urad, a ne reči, Idi mu niso nič mar.
Odprlo pismo-
Prepričan sem, da živimo v pravni državi in da je javna varnost že ali Še tako daleč, da ne moremo sre -čavati raznih zločincev na dnevnih po tih. „Taborov“ movičar pa menda misli nasprotno in zato je mene kratko-malo obdolžil, da sem nekemu Srbu — odrezal jezik. Gospodje, vse kar je — prav! Ce že mislite, da spi pravica,.
Gladiatorji.
Ex.va knjiga. — Eros,
(41 nadaljevanje.)
„Pa zakaj hočeš ravno ti in ra v -00 men; storiti toliko uslugo?“ je previdno vprašal. Kajti redko se rodi na hladnem severu značaj, ki bi se prenaglil in bi nepremišljeno skočil v — zanko. „Jaz sem barbar, tujec, skoro sovražnik Rimljanov, Kaj je nama skupnega ?“
„Morebiti sem se zaljubila y te -be“, se je zasmejala, „morebiti mi u-tegneš ti storiti kako uslugo v povračilo, — Ej, mrzel si, kakor ledena sveča! — Premisli si in hitro pojdi z menoj! Nimam mnogo časa!“
Daši mu ni nikdar popolnoma zaspalo, je bilo hrepenenje po svobodi zadnja dva, tri dni posebno živo v Eskim duši. Ni si še sicer upal priznati, 'da ljubi Mariamno, pa zavedal se je, da ga srce z nepremagljivo silo vleče k njej in da brez nje zanj ne življenje ne svoboda nimata nobene vrednosti.
Ta misel mu je huje ko kedaj grenila dušo. Vedel je, da bi bilo nespametno. zanj, ki njegovo življenje ni bilo njegova lajst, ga 'posvetiti ;komu
urugemu, in suženjske verige, ki mu 1 jih je sicer njegov gospodar lajšal na j vse mogoče načine, so se mu hipoma zazdele neznosno Ježke, Čutil je, da bi ne bil noben trud prevelik, nobena žrtev pretežka, samo da bi bil svoboden, in da bi radevolje tvegal svoje življenje in ga tudi izgubil, če bi si z njim mogel kupiti svobodo, in če tilde le samo za teden dni —.
„Videl si mojo gospodarico“, je začela, ko sta hitela po temnih ulicah „Najlepša in najmogočnejša gospa v mestu je in bližnja sorodnica tvojega gospodarja. Ena sama besedica od nje zadostuje, pa naredi iz tebe, karkoli hoče. — Toda svojeglavna je, Ida veš, m gospodovalna in ugovora ne prenese ! Malo žensk je, ki bi ga prenes -j.e! “
Eska se je moral še le naučiti in si izkusiti takih ženskih posebnosti. Zato je Mirinino pripovedovanje o njeni gospodarici nezaupno poslušal in hude slutnfe so ga obhajale —.
„Ali je izrecno po mene poslala?“ je vprašal, “In kako si me našla v takem velikem mestu?“
„Jaz vem mnogo reči“, se je smejalo dekle, „toda ne povem vsakomur, vsega! — Pa odgovorila bom na tvoje
vprašanje, ako ti meni odgovoriš na moje. Valerija ni imenoma po tebe poslala, pa mislim, da ni moškega v Rimu, ki bi ji mogel bolje služiti v njene namene, ko ti. Vedela sem tudi, da te najdem pri Tibera, ker goski ne moreš ubraniti vode in neumneža ne njegovi usodi! — Ali boš tudi ti meni sedai odkritosrčno odgovorili? Ti ljubiš bledolično dekle, ki je s tako naglico pobegnilo, ko sem vaju izne -nadila ?“
To vprašanje si ie tudi že Eska večkrat stavil tekom večera, pa odgovora si ni znal dati. Zato je bilo težko, zadovoljiti Mirino.
Nekoliko je zardel, pomolčal in nato rekel:
„Enako se druži z enakim, Kaj imata skupnega dva tujca, vsak iz dragega najskrajnejšega kota impe -lija?“
Mirina je-tlesknila z rokami.
„Enako se 'druži z enakim, pra -viš“, je radostno vzkliknila. „Preden bo minila ura, boš drugače govoril!
- Pst! Molči sedaj in tiho stopaj ter tesno za menoj! Tema je tukaj pod drevjem!“
Tako ga je, opominjala in odprla ozka vrata v postranski ulici, po ka-
teri sta prišla. Stopala sta med gosta zasajenim grmičiem, mesec je bil še nizko in tema je vladala po \rtu, da je komaj razločeval pred seboj Miri-nino belo obleko. Dobro je poznala pot in na -de je hitela naprej. Le težko jo je dohajal.
, rišla sta na mehko trato sred5 gruče temnih ceder, mesečni žarki so sijali skozi njihove veje. Mimo belega sfebričja in orjaškega marmornatega, kipa ga je peljala, odprla zopet vrata in stopila z njim v dolg, s preprogami obložen hodnik Svetiljka ie bnela na ..jtgovem Ronou.
..Počakaj tu, da prinesem luč!“ mu ie Šepnila in smuknila po hodniku.. Kmalu se je vrnila in peljala Esko skozi obširno temno dvorano v drug hodnik,
ri ara se je ustavila, dvignila svilene zastore in dejala:
..Našel boš vino in jedila v šobili
Potisnila ga je skozi zastore in izginila —,
(Dalje prihod.)
Širite katoliške liste!
bodite vsaj toliko taktni in ne blatite društva armade in Castništva, ki mi ,se v dolgi vrsti let poverilo že marsikatero važno, odgovorno in tudi častno nalogo po svoji presoji — brez vašega odobrenja, — Je že tako, gospodje pri „Taboru“, pred krogi, katerim še sedaj pripadam v časti in poštenju kot poprej', ko nas je družila ak-
tivna služba v koroških bojih, ni po -trebno. da odgovarjam na blato vašega dopisnika, znano jim Je, kako sem nastopil pravno pot proti enaki ne -sramnosti v „Balkanu“, samo to sem še dolžen, da opozorim javnost na zavratno častikrajo, ki se vdinja v raz-ne interese ter ne najde drugje pro -štora kot tam, kjer se često zagovar-
jajo razni izgredi, Če imajo primerno, v politični interes spadajočo krinko.
Kakor zna „Balkan“ dolžiti razne ministre ubojev, bivšim avstrijskim o-liciriem pa naprtiti odrezane jezike , Jako se tudi „Taborov“ dopisnik vež-ba v Častikraji, Na „Balkanov“ napad sem odgovoril s pritožbo, odgovora pa nisem dob,!!, radi „Taborove“ notice
f
pa opozarjam javnost, naj se vsak, ki hoče sploh Živeti v javnosti, najpoprej iniormir.a, бо ni mogoče na poti kakemu gospodu okrog „Tabora“, ker bo drugače vedno v nevarnosti, da se ga obdolži tega ali onega zločina.
Maribor, 28, 11,- 1921.
Milan Grebenc, major v ostavki.
TISKARNA sv. Cirila v MARIBORU
KOROŠKA CESTA
TELEFON IT. 113
priporoča raznovrstni papir, kakor kan-ceiijskl fini in srednje fini, koncepta, strojepisni pivnik, risalni papir, nij-raznovrstnejše
KOROŠKA CESTA
eeeeeeaseeeeaese« o e
e
I
Si llHHttt—
mapice v vsaki muslini, kuverte, razne zvezke za srednje in ljudske šoIe,spSoir vse pisarniške potrebščine po na!’ nižjih cenah
MEDIC, RAKOVE L ZANKL
d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubljana Skladišče: Novi Sad. Telefon ,64.
dosposka ui. PODRUŽNICI! MRIBOR. »h«.
Em&jlni laki. Pravi firaež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
I »MERAKL
I
a Lak za pode. — Emajini lak. Ländern lak za pode. — Bru-noline.
12—568
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
Zahvala.
Odsek za ustanovitev prostovoljne požarne brambe v Studencih, se najiskrenejše zahvaljuje vsem dobrotnikom za na-klonje da: ove in prispevke. — Odbor za ustanovitev prostovoljne požarne brambe v Studencih.
Ugodna prilika za
ženine in neveste! Proda se s 1. decembrom kompletno spalno sobo, jedilno sobo in kuhinjo z vso pritiklino, perilom, kuhinjsko posodo, porcelanom, steklom i. t. d Kupljeno novo pred nekaj meseci po zelo ugodni ceni; eventuelno tudi na obroke. Vpraša se pri blagajni tvrdke Pinter & Lenard, Maribor. 3—3
635
Kotorskega in sedlarskega učenca ponih
starišev sprejme. Sicer ta plačam na uro 3 K, v drugem učnem letu za aro 4 K. v tretjem učnem letu pa do 6 K. Stanovanja bi ne mogel dati. Natančnejši pogoji pri dogovoru. — Fraujo Pergler, tovarna, Maribor. Mlinska ulica 44. 3—3 653
Smuči in sanke
se kupi več parov Cenjene ponudbe skozi upravmštvo lista na Brunon Rotter.
Zaloga zimskega perila in vseh vrst ва-lefakturiega blaga Franjo Maier
iariber, (slavni trgi.
Ajdova lati
živilska sol, kamen
kakor moko, sladkor, kava, petrolej, sol, riž, mast in drugo kupite vedno najceneje pri
MILAN JELENKO, Lajters-berg 250, preje Pölz. ?л
Nogavice se pletejo
nove in podpletejo stare za nizko ceno Strojna pletarna Vezjak v Vetrinjski ulici 17, Maribor
2-657
Širite „Stražo“!
UGODNO KUPITE:
Žičnate žimnice (Drahteinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnic a K 940, 1 komad konjske plaht e, impregnirane I20 do 16o c m dolge in 200 cm široke K 5O0 do K 600, cajg-hlače K 120 do K 260, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do I4 let stare od K 54 do L 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufaktumo blago vsake vrste pri
ALOJZU
Maribor, Glavni trg.
£ Trgovci! ObrtnikiI
& miMiiiiiiiiiiiiiiifsiiiiiiiiuiiinmmimiiimmmimiiiiiniimmmuiiiuiimn
k Ako hočete imeti uspeh,
^ inserirajte v «STRAŽI»!
- v** v
GNIUŠEK,
niki! 1
uiiuimiiinui
speh, 4 ŽI»! ^
Tovarniško skladišče za kole P. BERNSTEIN IN TMl
Tiiefon štev, 2-01 — ZAGREB Telefon štev. 2 01
nastavlja apel svoj pssso
i nalazi se u dvorištu u vlastitoj kuči	2—2 658
iunduiičeva ulica 4. Ulaz Takodjer Iliča 29.


zimsko perilo	9-io 605 -
čevlje, dokolenice (gamaše)	|
dežnike, dežne plašče	I
copate, nogavice, torbice	za trg	|
potovalne košare in razno galanterijsko blago kupite! najbolje in po zmerni ceni pri tvrdk«
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
0Planinski koledar
sa leto 1922.
Uredil Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, ualo&ii Brunon Rotter v Mariboru, Krekova ul. S.
Cena komadu 20 K ali 5 Din., s poštnino 21 K ali 5 Din. 25 para ter se naroči pri
založniku v Mariboru.
J
*1

Za Silvestrov večer in predpust!
„Smrkav kuplet“
in „Jabolčko s tabo Je križ“.
Prodaja knjigarna Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Cena komadu 4 dinarje.	664
Odvetnik
Dr. B. Schaubach
naznanja, da je otvoril svojo pisarno v Slovenski Bistrici (v Grilovi hiši). 2-3 659
Lokal za trgovino se išče I
V najem se vzame dobro vpeljana gostilna, eventuelno tudi na račun, kje v sredini mesta Maribora. Ponudbe na
oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.
2—2 662
Menili ilraitr za skled
Trgovina
*п«нш1г1шж111н11шшшш1шп1пшшшшм111штттм1шш|1ш:ш||м1ш1шш|11
3-1 o 634 sp S
MiminotiiHit« u Ш1||||"|"шги,|"шш>>||ш"|"||||"""1 m 11 mini,111111,itiHNiiuimra	A
emajlirane, porcelanaste, steklene in	_
«o	kuhinjske posode iz vlitega železa	“
n n i II i' Mimi	in	i ti i	i C
0-0 se priporoča cenj občinstvu o-o	£
Pfj	■lllltillinillHIIIIIUIIIUIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllilillllllliiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK	“
z ALBERT VICEL, Maribor Glavni trg 5.	® !
min nn h	i m i i i i i	1111	1	1 ш n	hi
Najceneje
kupiš
Najbolje
v Cirilovi tiskarni v Mariboru
п1тн111И111111Ш1Ш1Ш11Шит1Ш1Н11Н1Ш1ШН11т1Ш1111111111Ш111111Ш11111111шш1Н11нн11Н111Ш1Ш11111111М11ШШ1111ф||пм1111111нп1ммнш1штмн
iniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiMiiiiiHi'riiiiiiiimiilllll'ull>IHII|m|M»HmmnmmiiHmimiwniHHiiiiiiiiniiniHiiiiiiHHiimmiiHui4iiiHiimHiiHiiHiiHHMm
papir kanclijski, fini in konceptni, pisemski, svileni (zidani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške potrebščine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. — Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige, šolske potrebščine in krasne razglednice.
Solidno	Tofno

шшш.
LIVARNA
ZVONOVE IN KOVINE
POPREJ DENZEU SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu I
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah In zift-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdeika. Popravijalnica za brizgalne itd.
31t
Inž. 1. & H. Bühl.
156
fedajatelj In založnik; Konz» „Straže.®
Odgo^nrtel racndtaile« ШаШ» ЕвбвпјаК.
Tisk Oirilfive Ksk&rna v MadBeffi*