Gospodarske skušnje.
* Korist poljskih golobov. Da so poljski go-obje koristni,  o tem  pripoveduje   pastor Sneli v časo-
pisu „Maja" to-le: Po večletnem opazovanji sem izvedel, da poljski golobje posebno radi glotno seme, potem pa tudi mrčese, kakor na priliko polže (s hišo ali gole), gosenice, kakor tudi črvičja jajčica in mešičje za-predke pobirajo. On je preračunil, da en sam golob leto in dan okoli 799.510 zrn glotnega semena, posebno grašice itd. in kakih 15.000 polžev pozoblje.
*  Tudi za rejo in pitanje je divji kostanj dober. Divji kostanj ni samo zdrava krma za govejo živino in ovce, ampak tudi prav dober za pitanje. Daje se živini spehanega ali šrotanega kostanja, kte-rega se kmalu jesti privadi. Najbrže se po kostanji skopci ali koštruni upitajo in udebele.
*   Korist laporja obstaja posebno v tem, da poljske pridelke požlahnuje, gostejše, polniše in zrno teže napravi in močneje in krepkeje bilke zarodi. Ravno tako koristen je lapor (Mergel) tudi senožetim, travnikom in deteljišču, kjer se čista in lahko razdrobljena laporasta zemlja posebno bogato splaČuje.
*   Gnojenje sadnih dreves meseca listo-pada. Skušeni sadjerejci priporočajo gnojenje ali prav za prav zalivanje sadnih dreves in grmov meseca novembra in pravijo, da tako zalivanje drevesno rast jako pospešuje in rodovitnost posebno okrepčuje in povišuje. Ker imajo naši drevorejci za enako delo meseca listo-pada ali tudi meseca decembra, ako je vreme ugodno, več časa kakor spomladi in jeseni, naj bi ga ne opuščali in omenjenega priporočila ne zanemarjali.
*   Frodelj ali drevesno listje dobra piča za živino. Časnik „Chemischer Ackersuiann" naznanja skušnje s 16. plemeni frodeljna (listja iz zelenomehkih drevesnih češulic ali mladih vršiČev), ki so bila proti koncu malega srpana (julija) okleščena, in pravi, da frodelj za živinsko klajo ravno toliko zaleže, kakor s e-nožeško seno. Največo ceno ima pa murbovo perje, kterega sirovega se je cent lansko leto po ceni kokonov na 6 tolarjev prerajtalo, suhega pa cel6 na 17 tolarjev.
*   Ovčje kože preženo žitne črve. Po goli naključbi je to sredstvo nedavno iznajdeno bilo. V neko zel6 napolnjeno žitnico se je veliko ovčjih kož spravilo, ki so bile še v volni. Drugi dan že se je videlo, da je vse polno žitnih črvičev po njih mrgolelo.^ Ta skušnja se je ponavljala; žitne kupe so premetali, in kmalu ni bilo nobenega črviča več. Želeti bi bilo, da bi se te skušnje na več krajih napravile.