REZULTAT POSLOVANJA DEVETIH MESECEV 1968 V PRIMERJAVI S PRETEKLIM LETOM IN PLANOM Rezultati poslovanja # V tretjem tromesečju smo poslovali mnogo uspešneje kot # v I. polletju, s čimer se je skupen rezultat znatno izbolj-S šal. Po predvidevanjih za zadnje tromesečje pa moramo ® računati na manjšo proizvodnjo in posledico tega poslab- # Sanja rezultata. Fakturirano realizacijo smo dosegli 114,6%, plačano 101,2 odstotka in celotni dohodek le 99,8 % od planiranega. Glede na slab uspeh I. polletja je to razveseljivo. Neto produkt je dosežen 102,2 odstotka, dohodek 96,8 odstotka, osebni dohodek 105 odstotka in sltoladi le 78,9 odstotka nasproti planiranim rezultatom. Primerjava doseženih rezultatov z enakim obdobjem preteklega leta pa kaže sledeče: Fakturirana ralizacija je 115,8% plačana 119,4%, celotni dohodek 119,2 % neto produk 114%, dohodek 111,5 odstotka, osebni dohodek 126,6 % in skladi 82,5 % v primerjavi z devetimi meseci 1967 leta. Izplačali smo pa v letu 1968 bruto osebnih dohodkov za 16,6 %, a neto za 9,7 % več kot v prejšnjem letu. Če se ne bi povečal delež družbe pri delitvi celotnega dohodka za 32 %, bi znašal delež za Sklade 18,5 % več kot lani. Znaten delež povečanega prispevka za družbo pa je posledica povečanja vloženih sredstev za investicije in v obratna sredstva. Ob manjših zalogah bi stroški bili znatno manjši. Primerjava uspehov s predhodnjim obdobjem je preživela metodo ugotavljanja racionalne proizvodnje in poslovanja. Cesto talka primerjava ni nič drugega kot merjenje slabega uspeha s slabšim. V našem gospodarstvu se vse preveč zanemarja planiranje in normiranje nalog, rezultatov, stroškov in de hodikov. Proizvodni programi, kapacitete, izkoriščanje kapacitet, normiranje dela in porabe materiala kakor tudi vseh drugih stroškov naj bo re zultat podrobnih analiz in matematičnih metod planiranja ne pa grobih ocen kot je piri nas v navadi. Glede na uporabo elektronskih me hanografsMh sredstev v našem podjetju bo nujno mresti temu ustrezne sodobne metode planiranja. Obračun proizvodnje in analiza uspeha alii neuspeha kaikor tudi prizadevanje za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela je možno samo na osnovi sodobnih metod planiranja, priprave dela, vodenja in spremljanja proizvodnje. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo izplačanih za 77,7% več nadur kot lani. Presežka ali dobička, kot pravimo pri nas, smo izplačali 96 % več kot lani v istem ob-ddbju ter znaša v odnosu do osebnih dohodkov v rednem delovnem času kar 23 %, do-čim je lani bil ta odnos 12,3 %. Premije so izplačane za 1,1 % manj kot lani, nadomestila za letni oddih pa. 12,3 odstotkov več. Nadomestila za trideset dni bolezni smo izplačali 29,5 % več, neindividualiziranih osebnih dohodkov pa 33,6 %. Zaposlenih je bilo v poprečju le 5 oseb več kot lani. Za dosego poslovnih rezutta-tov smo vložili 24,5 % več sredstev kot lani. Zlasti je veliko angažiranih obratnih sredstev zaradi visokih terjatev do kupcev in zalog in sicer 35,5 %. Količinsko smo plan dosegli le 96%, presegli pa smo lansko proizvodnjo za 6 %. Vrednostno pa smo proizvedli več kot lani le 3,1 % Dejanski stroški poslovanja pa so višji za 9,5% od lanskih stroškov. Višji stroški so posledica podražitve materiala, carine na pločevino, povečanja stroškov goriva, poštnih stroškov ter stroškov denarnega prometa, povečanja potnih stroškov v državi za 50 odstotkov, obresti za 57,5 %, reklame za 24,4 %, reprezentance za 13,3 % dnevnice za 45,6% ter osebnih izdatkov, ki predstavljajo materialne stroške za 50%. Obresti na poslovni sklad so višje za 18,8%, članarine 53,9%, iz-delavni osebni dohodki za 11,7%, režijski pa za 18,8%. Izdatki za močnejšo prehrano so višji za 19,7% zaradi nočnih izmen. Nujno bo revidirati vse stroške ter jih normirati. Zanimivo je, da se stroški, ki niso odvisni od povečanja proizvodnje mnogo hitreje zvišujejo kot tisti, ki so v odvisnosti od povečanja proizvodnje in tako tudi ekonomsko nujni, ne samo utemeljeni. Predvsem bo potrebno revidirati normative porabe materiala ter zmanjšati slabo proizvodnjo zlasti pa reklamacije, 'ker je v normative materiala že zajet 1 % ali več škarta, ni evidenca slabe proizvodnje realna ter skriva dejansko škodo. Rezultati dcila v III. tromesečju jasno kažejo, da je boljše izkoriščanje vseh kapacitet, to je zgradb, strojev, predvsem avtomatov in dela kot tudi številnih služb pogoj za zvišanje fiksnih stroškov na enoto in prav tako režije in s tem skupnih stroškov. Naše podjetje potrebuje določene rezervne kapacitete za glavno sezono ali talko imenovane konice. Vendar, če tudi takrat niso izkoriščene, nam zmanjšujejo dohodek im s tem tudd osebni dohodek ter sklade. Najti moramo optimalne pogoje za racionalno proizvodnjo. Zaloge materiala so sicer manjše kot lani in nas zavaja v vero v uspeh. To je tipičen primer navideznega uspeha, ko slab rezultat primerjamo s slabšim. Od 1966 leta smo proizvodnjo povečali za 11,6% zaloge materiala pa za 23,3 %. Lani so bile prekomerne zaloge in seveda večje kot letošnje, ki pa so tudi prevelike. Zlasti je visoka zaloga nedokončane proizvodnje, ki je kar za 51,5 % višja kot lani. Znatno k temu prispeva razvoj z orodjarno, ki ima nedokončano proizvodnjo v višini skoraj polletne proizvodnje. Zato je plan piri njih dosežen le 39 % in je 35 % v odnosu do lanske proizvodnje. Menim, da nedokončana orodja nikomur ne koristijo. Če bi ostale zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov na isti, ravni kot lani, bi potrebovali za 212 milijonov starih din manj kreditov in plačali 17 milijonov manj obresti. Ekonomičnost poslovanja v razmerju celotnega dohodka kaže zmanjšanje za 2,6%. Delež materialnih stroškov v skupnih stroških je manjši za 0,7 odstotka, v celotnem dohodku pa za 2 % večje. Na eno tono izdelkov so materialni stroški višji za 3,8%, na enega zaposlenega pa za 9,4 %, osebni dohodek na 1 tono izdelkov je za 6% višji. Bruto osebni dohodek na zaposlenega je večji za 16,7 %, a neto za 9,3 % ter znaša v mesečnem poprečju 895 N din. Celotni dohodek na zaposlenega je višji 18,9%. Rentabilnost vloženih sredstev v odnosu do celotnega dohod- investiranju, ki do sedaj še ka je nižja za 4,3%, v odno- ni pokazalo potrebne renta-su do dohodka za 10,7 % niž- bilnosti zaradi preslabega iz-ja v cdonsiu do neto prodnik- izkoriščanja kapacitet, da smo ta pa 4,9 odstotka nižja, v znlzah , nct,° Prodajno ceno odnosu do doseženih skladov zar,adl ‘konkurence za okok 3 pa za 32.8 odstotkov nižja, milijone N din in da so stro-Delež poslovnega sklada v ški povečani, kar ima vse za skupnih angažiranih sred- Posledico manjši dohodek m stvih je 75,4% in je manjši končno, da smo več dohod-kot Hani 7,8%. Iz navedenega razporedili na osebni do-moramo zaključiti; da smo hodek, zaradi česar so skladi dosegli večjo ekonomičnost manjši, dela ob sorazmerno visokem Edi Ferenčak Letos trije Oskarji Letos smo na tekmovanje za podelitev najvišjega jugoslovanskega priznanja »Oskair za embalažo 1968« poslali naslednje itzdellke: — hobok 0 280 X 400 — pločevinko za olje 0 56 X 101 in 0 90X145 — sapo pokrov 0 66 in 0 82 — konzervno škatlo 0 163 X 230 z vakuum pokrovom in dnom — aluvi pokrov 0 31,5 X X 44 — pločevinko 0 105 X X 61 z bajonetniim pokrovom — konzervni lonček 0 73 za zlaganje — vazelmlka 0 94 X 38 Poslali smo tudi ročno zapiralko za Saipo pokrove. Dobili smo tri Oskarje in sioer za: — hobok 0 280 X 400, to-delan iz elektrolitske bele pločevine. Vzdolžna, šiiv je varjetn, dno in pokrov pa sta gumirana. Namenjen je za polnjenje olji, topil, barv dM. Vsebina holboka je oca 20 liltrov. Obod je možno učinkovito likovno obdelati. — Sapo pokrov 0 66 in 0 82, ilzdelan iz elektrolitske bele pločevine. Notranjost pokrova je lakirana s posebnim lakom, odpornim vplivom olj, ki-slin, Sladkorja in drugih snovi, istočasno pa omogoča kakovostno nanašanje tesnilnega obroča. Zunanjost je lakirana po želji naročnika. Konstrukcija pokrova je izredno elegantna. Pokrov je navznoter zarobljen, rob pa ima izoblikovane bradia-vioe, ki služijo za zapiranje. Namenjen je za vakuumsko zapiranje kozarcev, polnjenih s povrtnino, sadjem on dirugicn. — Ročna naprava za parno vakuumsko zapiranje kozarcev s sapo pokrovi. Njena značilnost, je v terni, da neposredno pred zapiranjem vbrizga v kozarce pano, paro v zaprtem kozarcu kondenzira in ustvari vakuum, ki ščitit vsebino. Ker sta namestitev in uporaba preprosta, je delovanje naprave zanesljivo in enostavno. Za najboljše rešitve v embalaži je bilo za celotno Jugoslavijo razdeljenih 43 »Oskarjev«. Največ so jih dobila podjetja iz Slovenije — 24. Po tiri Oskarje so poleg našega dobila če dve podjetji »ISKRA« Kranj in »ZLATOROG« Maribor. Mi na Zagrebškem velesejmu • Jesenskega velesejma v Zagrebu, ki je bil od 12. do • 22. 9. 1968, se je naše podjetje tudi letos udeležilo. • Za letošnji jesenski velesejem se je naša tovarna odločila ® za novo stojnico, ker stara ni več ustrezala sodobnim • zahtevam. Tu ne gre za »muho« posameznika, temveč za • skupno odločitev, da mora naš razstavni prostor imeti • sodoben videz, s kar najboljšim pregledom razstavljenih • izdelkov. Kdor je novo stojnico videl, je lahko ugotovil, 9 da je naš razstavni prostor eden izmed najlepših v hali 6, ® kjer naše podjetje že vrsto let razstavlja. Izdelki so bili razporejeni po posameznih skupinah zelo pregledno, tako da so imeli tudi tisti, ki so zastopali naše podjetje na sejmu, veliko lažje delo. Kupcem so lahko hitro dajali pojasnila in pokazali ter priporočali posamezne izdelke, ki so zanimali naše dosedanje ali pa bodoče odjemalce. Kot dosedaij vodno smo tudi za letošnji jesenski velesejem v Zagrebu pripravili nekaj novosti za trg in sicer: plastičnim pokrovom. Škatle so namenjene za vaikuumsiko zapiranje mlete prave kave. Dodatni plastični pokrov pa služi za hermetično zapiranje že odprte pločevinke. Za to pločevinko je bilo veliko zanimanje in smo interesentom dali nekaj vzrorcev z nasvetom kako naj bi jo uporabili za zapiranje svojih proizvodov. Poudariti moram, da je bilo pri poslovnih obiskovalcih zelo veliko zanimanje za »va- Vlečene škatle 0 73 se vedno več uporabljajo, zato tudi tu pričakujemo občutno povečanje naročil. O tem moramo že sedaj razmišljati in poskrbeti za pravočasni nakup pločevine in lakov. Bille so tudi pripombe, predvsem za škatle: Kare, Minced in Chopped pork. Rešiti moramo problem lakov za pokritje vzdolžnega zgiba. SAMOSTOJNI POKROVI Pri teh proizvodih je bilo veliko zanimanje predvsem za SAPO pdkrove, ki se vse več uporabljajo. Zapiranje s temi pokrovi nakazuje zunanje tržišče, zato moramo v letu 1969 računati z večjo prodajo. Poleg osvojenih mer 0 66 in 0 82 bi bilo treba Nova pločevinka za kavo 0 99 X 145 mm, namenjena za vakuumsko zapiranje mlete prave kave. Ob polnjenju se izsesa ves zrak, nato zapre kot konzerva, tako embaliranje kavi ohrani aromo. Ob uporabi pokrov prerežemo in v nadaljnji uporabi zapiramo z dodatnim plastičnim pokrovom, ki nam varuje aromo. Pločevinka je bila na sejmu zelo dobro sprejeta in prav gotovo jo bo vesel vsak ljubitelj dobre kave. ŠIROKA POTROŠNJA Od teh artiklov smo imeli razstavljeno kot novo: — 4-dolno okroglo garnituro — litografija »Kočije« — luksus kaseta 225 X185 X 75 — litografija »Hlev« — garnitura pladenj s podstavki 7 +1 »De luxe« in nove litografije »Zajčki«, »Japonski motiv«, »Kitajski motiv« in štirioglati pladenj vseh mer z novo izvedbo litografije »ornamenti«. EMBALAŽA Od te skupine naših proizvodov smo razstavljali nov hobok s cevko št. 1 — 0 280 X 400 mm. To je nova ob-lilka hoboka, za katerega smo dobili tudi letošnjega »Oskarja« za embalažo. Razstavili smo tudi hobok s tlačnim pokrovom in zapiralko za zapiranje. Več predstavnikov kemične industrije se je zanimalo za ta proizvod in seveda z njimi v zvezi tudi za zapiralko. Razstavili smo tudi nove škatle za kavo 0 99 X 145 mm z dodatnim zelinke« — to so doze, ki se jih potrebpje v kozmetiki. Zato moramo kakovosti izdelave tega izdelka posvetiti več pozornosti. Več kupcev nas je opozorilo na dobavne roke — seveda opravičeno — in mislimo, da je že skrajni čas to našo staro napako odstraniti. KONZERVE Kljub temu, da je bila konzervna škatla 0 163—3/14 in 5/1 kg razstavljena že na spomladanskem sejmu je pri razgovorih z našimi odjemalci ugotovljeno, da se še vedno smatra kot nova. Vsi kupci, katerim smo v letošnjem letu prodali večje količine teh konzerv, so mnenja, da so zelo kakovostne in želijo, da jih tudi v bodoče z njimi zalagamo pravočasno in tudi s potrebnimi orodji za zapiralke. Male ovalne škatle so zelo dobro sprejete in lahko z gotovostjo računamo na močno povečanje naročil v letu 1969. razmisliti tudi o osvajanju pokrova z manjšim premerom, ker se pojavljajo interesenti tudi za ostale velikosti. Pri alupo pokrovih ni bilo večje problematike, ker smo jih imeli v letošnjem letu stalno na zalogi. Za pano pokrove 0 100 je ugotovljeno, da ne ustrezajo svojemu namenu zaradi zelo slabega zapiranja. Vzrok je v neenakih kozarcih za vlaganje. Predlagamo, da se čim-prej osvoji pokrov 0 100 milimetrov alupo, ki bi zamenjal dosedanji pano. Za kronske zamaške in alu- vi vijake ni bilo večjega zanimanja. Obiskali pa smo vse naše odjemalce, ki so razstavljali na velesejmu. AVTOELEKTRIKA Pri tej Skupini naših izdelkov smo kot novost prikazali stikalo za vzratno vožnjo namenjeno vozilom FIAT 750. Drugih novosti na tem sejmu žal nismo prikazali. 4-delna garnitura — litografija »Kočije«. Izdelana je iz bele pločevine z navznoter okroglo robljenimi robovi in vtisnjenim dnom. Litografija je enostavna in estetsko učinkovita tudi v najmodernejši kuhinji. Avtoelektriika je imela veliko obiskovalcev — dosedanjih kupcev — navezali pa smo stik tudi z novimi. Omeniti moramo seveda tudi to, da kljub vsem obljubam tudi do tega sejma še nismo dobili prepotrebnega kataloga, kar zelo otežkoča prodajo. Katalog je bil obljubljen že v prejšnjem letu in ga žal do danes še ni. Vodja vseh priprav in del na sejmu je bil spet tovariš Bregant, ki je zaupano dolžnost zelo dobro opravil. Prodajna služba — zastopstvo na sejmu — je bila tako organizirana, da smo lahko ob vsakem času sprejeli svoje stranke po posameznih referatih in jim dajali potrebna pojasnila. Vsa ekipa, razen vodje razstavnega prostora tovraiša Breganta, se je izmenjala po petih dneh. V prvi skupini so bili: tov. Kovačič Jožica, Galič Ana, Medič Janez, Zalokar Jože. V drugi pa: Časar Marija, Sani ar Marija, Jalen Fani in Zalokar Zoran. Tak način je zelo koristen, ker se tako uslužbenci komerciale neposredno spoznajo z našimi odjemalci, s katerimi običajno komunicirajo preko telefona ali dopisov. Tudi vodilni člani tehničnega sektorja so z obiskom imeli priložnost neposredno govoriti z odjemalci naših izdelkov ter se tako seznaniti z njihovimi željami na tehnološkem področju. Poleg naših so bili na sejmu navzoči tudi predstavniki »Marketinga«, ki so sprejemali kupce široke potrošnje in avtoelektriike. Z veseljem ugotavljamo, da je bil glavni namen letošnjega sodelovanja na velikem mednarodnem velesejmu v Zagrebu prikazati naše proizvode in informirati tržišče — povsem zadovoljivo dosežen. Vsi obiskovalci so bili zelo zadovoljni in s tem seveda tudi mi. Edina napaka, ki se vleče iz leta v leto je v tem, da še vedno nimamo katalogov za naše proizvode, kar nam zlasti kupci za široko potrošnjo in avtoeletkri-ko zelo zamerijo. Smo veliko podjetje, pa še vedno nimamo tega prepotrebnega pregleda naših proizvodov, niti nimamo zadovoljivih prospektov. Problem bo sicer, vsaj za avtoelektriko, kmalu rešen, toda za široko potrošnjo in ostale proizvode pa ostane še naprej odprt. Razumljivo je, da bi se tržišče informiralo veliko bolje s katalogi kot pa z nekaj vzorci kakor to delamo sedaj. Upamo, da bo tudi ta pomanjkljivost v najkrajšem času dokončno odpravljena. Jože Zalokar *•*•%*•%*•*! v * • • ' To je nova oblika hoboka, ki je izdelan iz elektrolitske bele pločevine s tako konstruiranim pokrovom, da omogoča nakladanje enega na drugega, kar je zelo važno pri transportiran ju in vskladlščenju. Lepa zunanjost pa ga postavlja v vrsto komercialno zanimive embalaže. Za njega smo dobili »Oskarja«. Pred konferenco mladinske organizacije Prišla je jesen z vso svojo deževno značilnostjo in odpadajočim listjem. Prišel je čas, ko bodo mladinski aktivi imeli svoje konference, kjer bodo mladi povedali svoje mnenje o težavah, problemih in željah ter tako dali vodstvu svoje organizacije nove smernice in zahteve za nadaljnje delo v prihodnjih obdobjih. Ker imamo tudi mi svoj aiktiv, se moramo prav tako pripraviti na konferenco in začeti razmišljati kaj je trenutno na/jbolj potrebno naši delavski mladina. Oceniti bo treba delo tovarniškega komiteja v preteklem letu, predlagati in izvoliti nove Širne in jim dati novih nalog. Imamo preko tristo članov mladinske organizacije, zato se je moral tovarniški komite ZMS SATURNUS ( v na-daJjnem tekstu TK) odločiti, da izvede konferenco po delegatskem sistemu: na vsalkih pet članov bo izvoljen po en delegat. Tako bomo imeli okoli 70 delegatov, ki bodo zastopali svoje sodelavce v obratih. TK želi, da bi med temi delegati bila vsaj -polovica že starejših mladincev (24 let in več). Ker smatramo, da bomo lahko slišali tudi za njihove težave in želje, ki se jih prav gotovo ne manjka. Vzemimo na primer samo stanovanjske probleme, s katerimi se bojujejo predvsem mladi zakonci in tovariši, ki niso iz Ljubljane. Vemo, da nekatera dekleta nimajo samo 8-urnega delavnika, pač pa 14urnega, saj marajo popoldne ali dopoldne delati za hrano in stanovanje. Kje je njihov prosti čas? Še in še bi lahko naštevali probleme, pa prav zato želimo, da o tem1 spregovori mladina na svoji konferenci, da nam ne bo treba posploševati stvari, temveč konkretno izreči naše zahteve do skupnosti, za katere smo prav tako upravičeni, kot vsi ostali. Tudi mladinci so dali svoj delež (in to ne majhen) v NOB — ampak ne zato, da bi se danes o mladini razpravljalo, ugotavljalo le načelno, temveč z vso upravičenostjo lahko zahtevamo, da konkretno in v večjem številu, z večjim konkretnim odpravljanjem njenih problemov potrdimo, da je nalša socialistična domovina tudi za njih socialistična. Že samo dejstvo, da mora biti mlad človek 5 let v tovarni zaposlen, da sploh Lahko zaprosi za stanovanje ali posojilo izzveni precej čudno. Da ne govorimo potem še o vseh nadaljnih letih preden sploh sme pomisliti o zagotovljenem posojilu. Spomnimo se samo polemične razprave na DS, ko se še za starejše člane težko najde kakšna vsota denarja. Kaj želi doseči TK s konferenco? Prav gotovo ne samo tega, da izvolimo novo predsedstvo mladinske organizacije, temveč da mladina ožigosa morebitne nezdrave pojave v naši družbi in kolektivu samem, če le-teh ni — potem pa naj se nikoli ne pritožuje. Zavzemimo na konferenci j asna £ tali šča okoli kateregakoli problema. No, mi mladi najbolj vemo, kaj nas bolj ali manj »ž.uli«. Mi, ki smo zadnje leto vodili mladinsko organizacijo želimo, da to iskreno in brez strahu poveste na konferenci; od novega komiteja pa zahtevajte, da se dosledno bori za izvedbo zahtev. Vendar jim boste morali pri njihovem delu dosledno stati ob strani in podpreti v vsaki akciji. Hotel bi še omeniti, da misli TK predlagati konferenci, da se osnuje tovarniški sekretariat ZMS z namenom, da bodo akcije bolj načrtno pripravljene. Najbolje je, da napišem kar grobo izdelan osnutek o delu in nalogah sekretariata. Takoj pa naj pripomnim, da s tem komite ne izgubi niti ene same pravice niti dolžnosti. PRAVICE IN DOLŽNOSTI TOVARNIŠKEGA SEKRETARIATA Sestava: sekretariat je sestavljen iz 1/3 tovarniškega komiteja in sicer iz predsednika, sekretarja, predsednikov posameznih delovnih komisiji in iiz članov komiteja. DELO SEKRETARIATA: — — tovarniški sekretariat ZM je delovno načrtna grupa komiteja, kar pomeni, da pripravlja načrte Z|a določene akcije iz programa organizacije, predvsem pa planira izvedbo in organizacijo akcij izrednega neprogram-skega značaja. — za akcije, ki niso v programu, določi grupo, za njihovo izvedbo. Pri tem pa mora paziti, da akcija predvsem pade v izvedbo tiste komisije, za katero njen značaj pripada. — spremlja delo posameznih komisij iim stori vise potrebno, da akcije uspejo, — sklepa o finančnih izdatkih organizacije, vendar samo v primeru, da tega zaradi časovnih omejitev ne more Sklepati komite; — pregleduje udeležbo na sestankih, predavanjih, seminarjih in podobno ter daje predloge za morebitne potrebne kazni posameznim članom; — pripravlja predloge za udeležbo na raznih predavanjih, seminarjih in podobno. IMENOVANJE: sekretariat volijo člani komiteja. Sestanke sklicuje sekretar ZM SATURNUS dvakrat mesečno (obvezno) in po potrebi ter jih tudi vodi in pripravlja dnevni red. O sklepih sekretariata in o njegovem Jesen. delu poroča sekretar ZM ko- tavanja sekretariata. TK konferenco že mimo, ko bo-miteju na njegovih sestan- smatra, da bo s tem orga- ste čitali ta članek — pa ven-kih. nom delo celotne organizaci- dar upam, da sem z njim ne- V odsotnosti sekretarja se- jc pridobilo na elastičnosti koliko le pripomogel k raz-stanke sklicuje in vodi pred- predvsem pa na efektivno- pravi na konferenci ZM v sednik. sti. SATURNUSU. Torej-, to je grdhl opis de, Verjetno bodo priprave za Srečko Resnik .......................................................milini.......... Kaj dela izvršni odbor sindikata V nekaj vrsticah želimo člane kolektiva in člane sindikalne podružnice informirati kaj trenutno dela in s čim se ukvarja izvršni odbor sindikata. O kadrovskih problemih okoli vodstva ste v glasilu že brali, danes vam sporočamo, da kljub le zasilni kadrovski rešitvi se to na dejavnosti podružnice občuti, predvsem na vsebinskoorganizacijskem področju. V zadnjem času se skoraj izključno ukvarjamo s socialnimi in denarnimi zadevami. K tem lahko dodamo tudi razpravljanje glede nabave jabolk za naše člane. Zaradi slabih izkušenj v prejšnjih letih smo sprva menili, da v letošnjem letu sindikat ne bi nabavljal jabolk. Ker pa so člani kolektiva vajeni, da dobijo jabolka v tovarni in bi zato lahko marsikdo ostal brez njih, smo sklenili, da prodajo jabolk omogočimo najboljšemu ponudniku. Talko smo ae dogovorili s Kmo tijskim kombinatom iz Šmarij pri Jelšah in oni so dvakrat pripeljali kamion jabolk raznih vrst, ki so bila hitro prodana. Za novo pošiljko se nismo več menili, ker so nekateri oddelki sami za se-Ibe nabavili jabolka, talke v Zalogu in ifculdl v embalaži, tol pa so bila oenojiša .Verjetno se bomo morali v prihodnjem letu dogovoriti, da bo Itaka oblika enaka ze celotno tovarno. Sicer pa lahko svo je mnenje ali predloge poveste preko »Glasa Saturnusa« ali na sestanku. Že v začetku sem omenil, da je bila večja dejavnost IO v zadnjih dveh mesecih na področju socialnih podpor. Odoločili smo se, da v jesenskih mesecih podelimo podpore tistim članom našega kolektiva, ki živijo v težkem socialnem položaju, predvsem materam samohranilkam. Tako smo iz predlogov posameznih oddelkov in socialne službe izbrali 60 naj- bolj potrebnih in jim sku,p no podelili 970.000 S din. Višino podpore smo določili glede na število otrok. Tako smo se dogovorili, da damo za vsakega otroka po 10.000 starih dinarjev, le tem je v glavnem namenjena podpora. Nekateri so bili pri tej podelitvi izpuščeni, ker so dobili podporo že prej, o čemer bomo še posebej pisali. Ob tej podelitvi pa smo dali podporo v višini 100.000 S din tudi družini Okorn iz Orl s 5 nepreskrbljenimi otroki, kate- rih oče, član našega kolektiva je umrl in so ostali tako brez sredstev za življenje. Sindikalna podružnica daje tej družini vsako leto denarno pod|pono. Sprejet je bil sklep naj to stalno podporo v bodoče daje UO podjetja. Dvakrat smo obiskali tudi naše bolnike, ki so bili že dalj časa v bolniški. Prvič smo jih obiskali v sredini junija — skupno 23, drugič pa 26. in 27. septmbra pa 20 bonilkov. Vsem smo izročili skromno darilo in jim zaželeli čim hitrejšega okrevanja. Našega obiska so bili vsi zeta veseli. Prosili so nas, naj sodelavcem in članom kolektiva sporočimo zahvalo in lepe pozdrave. Miloš Mikolič : : | Kakšen socializem : hočemo J »Hočemo naš, jugoslovanski samoupravni so- • cializem. Hočemo socializem v katerem policija • ne bo vodila ideološkega boja. Hočemo socializem 0 v katerem postaja delovni človek politični dejav-2 nik in gospodar rezultatov svojega dela, ne pa • politična brezoblična množica. Hočemo socializem, v katerem bodo vsi ljudje enakopravni, v katerem bodo imeli vsi narodi in narodnosti enake pravice. Hočemo socializem visoke življenjske ravni brez napol praznih prodajaln blaga za široko potrošnjo. Hočemo družbeno ureditev, v kateri ni kapitalistične lastnine proizvajalnih sredstev, v kateri ni kapitalistične posesti. Takšen socializem želimo, trdno smo ga pripravljeni braniti«. Mika Tripalo, sekretar IK CK ZK Hrvatske »•••••••••••••••••••••••••••••••••«»•••»' smo hoteli o tem glasovati. Verjetno je goste, ki jih ni bilo malo tako početje motilo, toda kaj smo hoteli drugega. (nadaljevanje) Kmalu za tem je spregotvo- Po govoru predsednika republike tovariša Tita je prebral ril predsednik ljubljanskih referat predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugo- sindikatov tov. Rudi Bregar, slavij e Dušan Petrovid-Šane. Njegov referat je vsestransko Govoril je v slovenskem je-posegel v jedro naših družbenoekonomskih odnosov in opo- ziku, tako da so njegovi go-zoril, da bo na tem področju potrebno storiti še veliko. vor simultano prevajali v sr- bohrvatski jezik. Zavzel se je Jasino je, da so neurejeni razpravi delegat 'ilz Slavon- zjasna stališča sindikaitov odnosi mnogokrat tako spor- skega Broda, ki je vsem de- krepitev njegove vloge, ni, da je nemogoče pri tem legatom im gostom prebral pl()vedal je„ da je nemogoče iskati rešitve samo v samo- zelo tendenciozno pismo. ysc dosedanje neuspehe pri-upravljanju, se pravi pred »Tovariši delegati, glede na psovati na račun samouprav-narrn vsemi sifcouijo naloge, to, ker se kongres vrši v tre- [iaiija, da se mora začrtati 'kako probleme odpraviti, da nuitno zelo nejasni . politični j asu a smer našega nadaljne-se pri tem ne bi rušil zami- situaciji pri nas (misleč stu- ga razvoja, da ne moremo šljeni samoupravni sistem, dentslke nemire v Beogradu vseh napa,|l odpraviti z de-Zavedajoč sc težav na kate- in drugod) predlagam v ime- klaracijami, ko pa v resni-re bomo naleteli, moramo nu grupe delegatov, da se delamo drugače. Sindika-po udariti revolucionarni po- zasedanj e kongresa preloži, ^ bomo jasno in odločno men kongresa. vztrajamo pa pri tem, da' se borili za družbeno reformo Počasnost in zaostajanje v materiali preberejo, potem pa tcr energično odstranili vse razvoju samoupravnih druž- naj delegati o teh materialih tisto kar zavira napredni raz-benih odnosov pri izgrajeva- ,V0^>J° razprave po sindikal- voj nju gospodarskega in politič- n , Podružnicah, sole na-to Nato so sledili pozdravi tu-nega sistema, nezadostna naj se s'L1(-e kongres. jih delegacij, bilo jih je 56 učinkovitost pri razreševanju Ne smete si predstavljati, iz 49 držav, nekaterih bistvenih družbe- da ie ta grupa delegatov Vsi delegati so z navdušenih problemov, kakor tudi predlagala tako kratko ptis- njam potrjevali, 'kako čudovi-nezadostna vztrajnost v bo- m°- Temeljito so preštudira- to imamo urejeno delavsko ju zoper negativne pojave še momente, da bi kongres samoupravljanje ter, da je bolj zaostruje objektivne te- premaknili in s tem pridobili to edina možna pot k( resnič-žavo pri uresničevanju refor- čas za svoje politične aimbi- n0 humanim odnosom, me. “j6- Visak govornik je z laSkar Ko odločno podpiramo Avtorji pisma so bitji v v im priznanjem ocenil govor smernice Zveze komunistov skrbeh za našega delovnega ,tov. Tita, češ saj vam je lahko s polnim prepričanjem človeka, pri tem pa pozabili, predsednik jasno povedal; rečemo, da izražajo v bistvu da kongres sindikatov lahko tu ste, imate vse v rokah, najširše interese in zahteve, veliko prispeva k urejanju storite za delavski razred tiki so jih delovni ljudje po- vseh odnosov. sto kar si vsi želimo — hu- SfcaivlljaU v predkongresni raz- Zato se opravičeno bojim, mane in prijateljske odnose, pravi. Maramo se zavedati, da se je pri nas že vse pre- Med delegati je bilo najela najuspešnejšo pot pri pre- več udomačila prebrana skrb več zanimanja za delo komisi-magovamju vseh ekonomskih za delavne ljudi ter pozab- je za družbenoekonomski raz-socialnih in političnih težav ljamo, da ves naš napreden Voj, samoupravljanje in de-predstavlja doslednost. razvoj sloni na ramenih de- litev. Kongres mora s svojimi lovnega človeka in če že upo- Prvotno je bilo prijavljenih stališči in odločitvami v tem rahljamo ta izraz /bod(imo 2gy delegatov v to komisijo, pogledu določiti program ak- odkriti s svojimi namerami ansko pa nas je bilo 600, tivnosti Zveze sindikatov in ™ rfs _ storimo kaj. za bolj- $e pravj skoraj polovica vseh čim jasneje opredeliti vlogo še življenje nas vseh. udeležencev kongresa. Za raz- in odgovornost. Kakšna politična škoda bi pravo se nas je prijavilo 236 Predsednik Zveze siimdika- bila s preložitvijo kongresa deleagtov, od tega jih; je 80 tov nas je opozoril, na vrsto je težko reči, vemo le to, da spregovorilo, 121 nas je od-negativnih pojavov, ki se bodo sprejeti sklepi kongr- dajo pismene izjave, 36 de-skrivajo za vsemi napredni- sa in njegovo izvajanje v legatov pa je odstopilo od mi družbenimi pojavi ter, da življenje potrdili vso Valiči- razprave, teh elementov ne gre podce- no tega delovnega dogovora. Uvodne misli na tej kamisi-n j vati. Med branjem pisma, pose- ji je povedal sekretar cen- Takoj po referatu predsed- bej pa na koncu smo delegati tratnega sveta Zveze sindika-nika, se je prvi prijavili k izžvižgali! predlagatelja in ni- tov tov. Marjan Rožič. Opo- zoril nas je na težo problemov, ki stojijo pred nami. Po teh uvodnih mislih se je pričela razprava. Govorniki so kot na tekočem traku stresali nejevolji)! na naše oblastvene organe in so za vsak problem v gospodarskih organizacijah iskali krivca v višjih forumih. Prav nič pa niso bili pripravljeni priznati napake, ki jih delamo v posameznih delovnih organizacijah in verjetno ne gre vseh težav stresati na najvišje državne forume. Težko si je predstavljati, da so sindikalni aktivisti naenkrat pozabili, da je konec koncev sindikat tisti, ki mora krepiti samoupravljanje in skrbeti za to, da je naš samoupravni mehanizem demokratičen, zato moramo biti objektivni pri ocenjevanju lastnih napak. Skratka, opaziti je bilo, da kdor ni odločil, da se bo iznesel na oblastvene organe, je bil izžvižgan ter je hote ali nehote moral prenehati z razpravo. Zelo zanimivo razpravo je imel kovinski delavec Miloš Kicevič iz Beograda. »Vsi se sprašujemo in tudi tovariš Tito, kateri partiji pripadajo tisti, ki so z besedami za delitev po delu, za integracijo, delajo pa druga če. Mi ne živimo v iluzijah, da je naša družba brez nasprotij ter nas tudi ne sme zapeljali birokratsko formalna enotnost. Sedemindvajset tisoč Beograjčanov je plačalo davek na svoje dohodke, pa se sprašujemo koliko jih je iz industrije. Mi delavci vse to vemo in nam ne more biti vseeno kaj se dogaja. Zahtevamo, da se čim hitreje zgradi sistem, da bomo delavcem dali višek dohodka, ter, da se pod družbeno kontrolo vrši delitev povsod.« Nepristranski poznavale* razmer so 'trdili, da kaj takšnega kot se je dogajalo dva dni v veliki dvorani dama sindikatov še ni bilo. Nekateri so celo to imenovali novo revolucijo delavskega razreda pri nas, ki bo do korenin pretresel nekatere toge predpise v našem ekonomskem sistemu. Tako sem imel občutek, da so nekateri izgubili občutek za realnost in pozabili, da imamo poleg sindikata še skupščinske organe, kateri so odgovorni za sprejemanje zakonskih določil. Talko ni bil samio en primer, ko so govorniki zahtevali takojšnjo spremembo zakona o delovni dobi itd. Skratka v veliko dvorano doma sindikatov je postalo ozračje nabito. Predsedstvo kongresa se je trudilo, da bi se delo odvijalo v delovnem vzdušju ter, da ne bi prišlo do incidentov. Precej kritike je padlo na račun tega, ker delu komisij ne prisostvujejo predstavniki skupščine, gospodarske zbornice in drugi. Te zahteve so bile tako odločno postavljene, da se je delno spremenil dnevni red kongresa in je bila tretji dan popoldan sklicana plenarna seja kongresa. Seje so se udeležili: — predsednik ZIS - Mika Sp lijak — podpredsednik ZIS - Ki-ro Gligorov — predsednik gospodarske zbornice - Tone Bole in drugi. Takoj se je prijavil k razpravi podpredsednik ZIS Ki-ro Gligorov. Dejal je, da je potrebno pni vsakem delu iin postavljanju nekih pogojev izhajati iz realnih možnosti ter, da gre vsako pretiravanje na škodo nas vseh. V 24 urah se še s tako voljo ne da ničesar narediti, od nas vseh pa se zahteva, da vse zahteve pregledamo, proučimo možnosti za spremembo posameznih zakonskih določil. Nemogoče je iti mimo skupščinskih organov, ker bomo s tem, če to naredimo vnesli v oblastne organe tak anarhizem, ki bo naš razvoj pahnil nazaj iz demokratičnih okvirjev. Velike so zahteve, ki smo jih postavljali. So pa v interesu delavskega razreda, samo paziti je treba, da bomo ob izvajanju kos nalogam, ki smo si jih zadali. Zelo dostojanstven govor, ki nam je vsem vlil upanja, da smo veliko storili za naš nadaljnji razvoj s poudarkom na doslednost in spoštovanje. Slavko Verzel Glasilo je namenjeno vam — za to naj bo za VAS PO VAŠE Dopisujte! Linija pokrovov 0 163 v Zalogu. S sej samoupravnih organov 10. SEJA UO (12. 9. 1968) Člani UO so na tej seji v prvi točki razpravljali o finančnih rezultatih za obdobje januar—julij 1968, ki ga je podal direktor računovodskega sektorja tov. Ferenčak. O tem lahko obširneje berete v posebnem članku na 1. strani. Pregled stroškov v obdobju januar—julij 1968 v primerjavi z istim obdobjem v letu 1967. Materialni stroški so se povečali za 8,9 %. Povečali so se tudi stroški za potovanja v državi, še posebej pa stroški za prevoze na delo in z dela. Skupno so se stroški za reprezentanco, reklamo, potni stroški v inozemstvo, stroški investicijskega vzdrževanja, stroški izobraževanja in razni1 stroški povečali za 4,8 %. Stroški dnevnic za službena potovanja v državi in tujini, nagrad vajencev in drugih osebnih dohodkov so se povečali za 6,6%. Stroški amortizacije so se zaradi velikega vlaganja v osnovna sredstva povečali za 13,7 %. Za 22,8 % so se zvišali stroški za obresti od poslovnega sklada, raznih prispevkov in članarin. Osebni dohodki so se povečali za 12,8 %. Osebni dohodki so se zvišali zaradi zvišane lastne cene proizvodov. Stroški za varnostno obleko in obutev ter močnejšo hrano so se zvišali za 30,7%. Skupno so se stroški povečali za 9,9%. Pri nekaterih stroških smo letos precej prihranili. Če bi prihranili tudi na materialu (reklamacije), bi bil rezultat letošnjega poslovanja boljši kot rezultat poslovanja v minulem letu. Osebni dohodki lahko postanejo 'cv skupnem znesku višji zaradi večjega števila zaposlenih, boljšega doseganja oz. prekoračenja norm, raznih izplačanih nagrad, premij in presežka nad osebnimi dohodki. Povprečje osebnih dohodkov stalno raste. Bruto osebni dohodki so letos precej porasli, zaradi zvišanih prispevkov pa niso tako močno porasli tudi neto osebni dohodki. Povprečni osebni dohodki so se torej precej dvignili', niso se pa tudi osebni dodhodki posameznika in to prav zaradi zgoraj navedenih vzrokov. V primerjavi z lanskim letom smo letos izplačali precej več presežka nad osebnimi dohodki. V prvem tromesečju smo zvišali osebne dohodke nižjih kategorij delavcev (predvsem pri grafičarjih). V bruto osebnih dohodkih so zajete tudi nadure in nočno dalo. Letos je z ozirom na težave v proizvodnji in zaradi precejšnjih naročil kar 25% nočnega dela. Zaradi boljšega in natančnejšega pregleda nad osebnimi dohodki naj bi pripravili analize osebnih dohod- kov po posameznih enotah. Pregledati bi tudi morali delitev dohodka na sklade in osebne dohodke in urediti sedanje stanje skladov ter proučiti, kakšna bo naša politika Vlaganja na sklade do konca leta. SKLEP: Do prihodnje seje naj računovodstvo analizira osebne dohodke po posameznih delovnih enotah in! po kategorijah za vsak mesec posebej. Tov. Ferenčak je poudaril, da je za tekoče spremljanje osebnih dohodkov nujno potrebno tudi tekoče ugotavljanje stroškov. Priprava dela -ima dober pregled nad tem, kje in kaj se največ troši. Zato naj bi priprava dela opozarjala na veliko potrošnjo in omogočala, da se z raznimi ukrepi že sproti preprečuje preveliko uporabo. Tov. direktor je omenil, da je Upravni oddbor že imenoval komisijo za analizo stroškov, vendar je njeno delo zaradi uvajanja meha-nografije nekoliko zastalo. Komisija, ki naj bi jo imenovali, naj mesečno posreduje podatke o proizvodnji. Predvsem naj bi vsaka posamezna delovna enota razpravljala o svojih stroških, komisija naj bi še analizirala podatke za celo podjetje. Po razpravi so člani Upravnega odbora soglasno sprejeli sledeč SKLEP: Komisijo za analizo stroškov sestavljajo: Primožič Ivan — šef organi-zac. odd., Potočnik Bernard — ekon. svetovalec v komore., Demovšek Vlado — tehnični vodja embalaže. Tovariš direktor je ob tem pojasnil, da bomo morali točno določiti naloge in dolžnosti komisije. Njena najvažnejša naloga pa mora biti tekoče analiziranje stroškov in tekoče poročanje. SKLEP: Imenovani komisiji za analizo stroškov naj se točno določi naloge In dolžnosti In o tem poroča na prihodnji seji Upravnega odbora. 4. SEJA DSP (27. sept. 1968) L Glede na zakon o reorganizaciji zdravstvene službe v Sloveniji in s tem v zvezi z že predhodno razpravo DSP v 1.1967 je tov. dr. Ravnikar predlagal, da se obratna ambulanta tovarne Saturnus pripoji k Zdravstvenemu domu Ljubljana. Istočasno s pripojitvijo OA k ZD Ljubljana se prenesejo tudi ustanoviteljske pravice OA na Mestni svet Ljubljana. SKLEP: Delovna organizacija SATURNUS — Ljubljana prenaša ustanoviteljske pravice obratne ambulante SATURNUS na Mestni svet Ljubljana zaradi pripojitve obratne ambulante SATURNUS k Zdravstvenemu domu Ljubljana v smislu noveliranega člena 65. Zakona o reorganizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji. Sklep je -bil soglasno' sprejet. Delavski svet podjetja pa zahteva sledeča zagotovila; da — reorganizacija zdravstvene službe ne bo imela negativnih posledic za zdravstveno varstvo zaposlenih — lokacijsko ostane na istem mestu — kurativa ne bo ločena od preventive — podjetja zadrže osnovna sredstva — mora Zdravstveni dom dobiti soglasje od gospodarske organizacije ob prtiliki premeščanja kadrov. Te zahteve so člani Delavskega sveta soglasno potrdili. Tov. dr. Ravnikar je predlagal, da v smislu popravka zakona o reorganizaciji zdravstvene Službe v SR Sloveniji imenuje DSP 2 predstavnika v poslovni Odbor. Na -njegov predlog je bil soglasno sprejet sledeč SKLEP: Delavski svet tovarne SATURNUS Imenuje kot člana poslovnega odbora pri Zdravstvenem domu Ljubljana tov. ŽABJEKA Antona in tov. POTOČNIKA Bernarda. 2. Tov. Arh je glede na predhodno obravnavo Pravilnika o sprejemanju pripravnikov seznanil člane DSP, da so v predloženem pravilniku upoštevani vsi popravki tako, kot je DSP zahteval na svoji 2. seji dne 1. 7. 1968. Tov. sekretar je vse zahtevane popravke citiral in predlagal, da DSP potrdi in sprejme Pravilnik o sprejemanju pripravnikov. Tov. Draku-lič je omenil, da je v 5. čl. omenjena tudi sistematizacija delovnih mest, katere pa v našem podjetju še nimamo izdelane. Tov. Demovšek je pojasnil, da se sistematizacija delovnih mest pripravlja istočasno z analitično oceno delovnih mest in bomo imeli v kratkem -izdelano popolno sistemizacijo delovnih mest. Tov. Mikolič je omenil, da republiški zakon o pripravnikih še ni dokončno sprejet. Kaj bomo storili potem, če bodo v zakonu nove spremem-be in določila? Tov. Novakova je pojasnila, da naš pravilnik ustreza sedanjim določilom republiškega zakona o sprejemanju pripravnikov. Če pa bo republiški zakon uvedel novosti pri sprejemanju pripravnikov, bomo naš pravilnik spremembam ustrezno dopolnili oz. popravili. SKLEP: DSP sprejme in potrdi Pravilnik o sprejemanju pripravnikov v delovno organizacijo SATURNUS. DS podjetja imenuje sledeče komisije A — STALNE KOMISIJE DSP 1. KOMISIJA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH ZADEV (Stanovanjska komisija) 1. Urajnar Polde — predsednik, 2. Petranovič Marija, 3. Ulaga Janez, 4. Rovanšek Mara, 5. Kepic Milka. Po službeni dolžnosti: — Deriisinger Janez, žužek Fani — tajnik. 2. KOMISIJA ZA DELITEV OSEBNEGA DOHODKA 1. Jančar Janez — predsednik, 2. Galič Ančka, 3. Maver Tomaž, 4. Bončina Aleksander, 5. Pirc Zvone, 6. Pavlič Maks, 7. Zemljak Viktor, 8. Turek Duša, 9. Mozetič inž. Marjan. Po službeni dolžnosti: Jakše Janko — tajnik, zastopnik kadrovskega sektorja 3. KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST 1. Ošaben Janez — predsednik, 2. Pungerčar Vinko, 3. Kokalj Dušan, 4. obrato-vodje, 5. glavni električar. Po službeni dolžnosti: Arh Jože — sekretar podjetja, Kos Anton — obratni gasilec, Polc Brane — varnostni tehnik. 4. KOMISIJA ZA VARNOST PRI DELU (HTV komisija) 1. Ocvirk Peter — predsednik, 2. Kušar inž. Matjaž, 3. Galjot Dušan, 4. Kunilo Milam, 5. Sagmeister Viktor, 6. Marguč Franc, 7. Ravnikar dr. Vinko. Po službeni dolžnosti: Žabjek Anton, Polc Branimir, Tomec Mira. 5. KOMISIJA ZA INVESTICIJE 1. Mozetič inž. Marjan — predsednik, 2. Lavrič Silvo, 3. Gostinčar inž. Marjan, 4. Ošaben Janez, 5. Smrajc Janez. Po službeni dolžnosti: Deisinger Janez, Graner Darinka. B. OBČASNE KOMISIJE DSP 1. KOMISIJA ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV STATUTA IN OSTALIH SAMOUPRAVNIH AKTOV 1. Jama dr. Alojz — predsednik, 2. Primožič Ivan, 3. Potočnik Bernard, 4. Polc Branimir, 5. Mikolič Miloš. Po službeni dolžnosti': Arh Jože, Novak Karla. 2. KOMISIJA ZA NAGRAJEVANJE PO PREMIJSKEM SISTEMU 1. predsednik DSP — predsednik, 2. predsednik UO, 3. predsednik komisije za delitev OD, 4. predsednik sindikalne organizacije, 5. glavni direktor, 6. direktor računovodskega sektorja, 7. direktor kadrovskega sektorja. Po službeni dolžnosti: analitik 3. UPRAVNI ODBOR DELAVSKE RESTAVRACIJE 1. Herzog Janez — predsednik, 2. Kerznar Jože, 3. Novak Drago, 4. Gorše Majda, 5. Kuhar Zofija. Po službeni dolžnosti: Arh Jože, Bergant Apolonija, žužek Fani, Lavrič Breda. 4. UPRAVNI ODBOR POČITNIŠKIH DOMOV 1. Jarc Viktor — predsednik, 2. Vabšek Jurij, 3. predstavnik mladine. Po službeni dolžnosti: Arh Jože, Zajc Ivanka, Zakrajšek Feliks. 5. UREDNIŠKI ODBOR »GLAS SATURNUSA« 1. Tomec Mira — glavni urednik, 2. Gerlica Slavko — odgovorni urednik, 3. Rozman Stane, 4. Bajc Marjan, 5. Švigelj Jože, 6. Vrzel Slavko, 7. Ižanc Marjan. 6. ŠTAB ZA OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI — 27. 4. 1968 1. Vodja štaba — Deisinger Janez, 2. Namestnik vodje štaba — Mozetič inž. Marjan, 3. Tajnik štaba — Polc Branimir, 4. Vodja enote obveščanja — Gerlica Slavko, 5. Namestnik vodje enote obveščanja — Perdan Emil, 6. Vodja tehnično reševalne enote — Marguč Franc, 7. Namestnik vodje tehn. rešev. enote — Sčurk Emil, 8. Vodja protipožarne enote — Kos Anton, 9. Namestnik vodje protipožarne enote — Robič Edo, 10. Vodja sanitetne enote — Benčan dr. Dagmar, 11. Namestnik vodje sanitetne enote — Gorše Majda, 12. Vodja enote reda tol varnosti — Herzog Janez, 13. Namestnik vodje enote reda in vam. — Jaklič Aleš, 14. Vodja RBK enote — Kralj inž. Teodor, 15. Namestnik vodje RBK enote — Primožič Ivan, 16. Vodja podenote Zalog — Grobeljšek Ivam, 17. Namestnik vodje podenote Zalog — Sagmeister Viktor. 7. DISCIPLINSKA KOMISIJA ZA SPLOŠNE SLUŽBE L Jama dr. Alojz — predsednik, Zalokar Jože, 3. Miklavec Janez, 4. štrekelj Bojana. , ,.T' ' ' 8. KADROVSKA KOMISIJA 1. Pahor Brane — predsednik, 2. Gogala inž. Anton, 3. Resnik Srečo, 4. Medič Janez, 5. Kerznar Jože, 6. Smrekar Karel, 7. Novak Brane. Po službeni dolžnosti: Novak Karla. Vsaka komisija mora Delavskemu svetu podjetja predložiti 3-mesečno poročilo o svojem delu. DE TISKARNA V mesecu septembru smo delali po predvidenem programu. I., III. in IV. lakirna oziroma tiskarska linija je delala v 3 izmenah, rotarij (št. 5) in oba ploskovna stroja v 2 izmenah, rotarij (št. 7) in ploskovni stroj za poizkusne odtise in napisne ploščice ter hoboke pa v 1 izmeni. — Plan proizvodnje je bil dosežen, vendar ne tako visoko kakor v mesecu avgustu. Proizvedli smo manj odtisov za 18 %, za to nekoliko manjšo proizvodnjo, so se znižale nadure za 19 %, kar je vsekakor pozitivno. Sama proizvodnja v tiskarni je bila olajšana tudi z ozirom na to, da je v drugi polovici meseca septembra začela delno obratovati nova lakirna linija. — Nova pridobitev v tiskarni je tudi stroj za obračanje pločevine. Ekonomičnost tega obračevalca bo prišla do izraza še bolj, ko bo tiskarna dobila nov viličar in ko bodo urejeni izlagalni aparati pri I. in II. liniji. — Disciplinskih prekrškov ni bilo. DE ZALOG — 20/8 — 20/9-1968 — Proizvodnja ikonz. škatel je v tem času potekala pretežno v treh izmenah. Mesec avgust predstavlja mesec glavne sezone za izdelke obrata, zato so bile angažirane vse razpoložljive strojne zmogljivosti in temu ustrezno je bil tudi uspeh v proizvodnji. — Mesečni plan proizvodnje za mesec avgust je bil dosežen s 120 % predvsem zaradi obratovanja brez daljših zastojev na vseh proizvodnih linijah in dobre organizacije dela. — Letni vrednostni plan proizvodnje za osem mesecev je bil izpolnjen 95 %. Lahko pričakujemo, da bo do konca leta izpolnjen 100 %. — Proti koncu meseca bo začela redno obratovati nova linija za lakiranje, na kateri je bilo poizkusno obratovanje že opravljeno. — V zvezi z agresijo na CSSR je bil masovni sestanek, na katerem je bila izrečena obsodba okupacije in odločeno glede denarne pomoči češkim državljanom. — Začele so se priprave za sestavo letnega plana proizvodnje za leto 1969. V zvezi s tem je v letu 1969 predvidena proizvodnja v dveh izmenah, zaradi novih strojnih zmogljivosti. DE ZALOG — 20/9 — 20/10-1968 — Proizvodnja konzervnih škatel je potekala v treh izmenah in le na nekaterih (dveh) linijah v eni oz. dveh izmenah. Ni bilo čutiti zmanjšanja naročil razen za konzerve večjih premerov (0 99 in 163). — Mesečni plan proizvodnje je bil po vrednosti dosežen 90 %. Planirana je bila večja proizvodnja konzervnih škatel 0 99 in 0 163, ki pa ni bila proizvedena zaradi zgoraj omenjenega. Neredno je tekla tudi proizvodnja vlečenih konzerv 0 73 X 28. Letni plan proizvodnje po vrednosti za devet mesecev je bil izpolnjen 95 %. Vrednost zaostanka znaša polmeseč-na proizvodnja obrata pri rednem obratovanju. Upamo, da bo zaostanek do konca leta realiziran in letni plan izpolnjen. — Začela je obratovati nova plinska postaja. Poizkusno je začela obratovati tudi linija za proizvodnjo konz. pokrovov 0 73. — V zvezi s planom proizvodnje za leto 1969 se pripravlja plan kadrov. V zvezi z reorganizacijo služb podjetja in v zvezi z novimi investicijami pa organizacija služb v obratu, s katero naj bi DE postala samostojnejša v upravljanju in vodenju proizvodnje. — Grlo v proizvodnji konz. škatel nastaja na IV. proizvodni liniji, kjer proizvajajo ovalne 147 X 103 X 40 konzerve. Pohiteti bo potrebno, da se začeta dela v zvezi s povečanjem zmogljivosti končajo do konca leta 1969. — Na strokovnem sestanku obratovodstva je bila obravnavana problematika izmeta v proizvodnji. Proizvodni izmet je v primerjavi z lanskim narastek Delno zaradi poostritve kontrole kakovosti, delno zaradi poizkusne proizvodnje, novih preddelavcev, itd. DE EMBALAŽA — 20/8 — 20/9-1968 — Plan za mesec avgust smo izvršili 110 %. Zaslugo za to je pripisati vsem obratom naše DE, še posebno pa DE tiskarni, ki nam je pravočasno dostavljala litografirano pločevino. Linija pločevink za marmelado, katera je imela veliko naročil, je skozi cel mesec nemoteno obratovala, celo v treh izmenah, tako da so bila vsa naročila izvršena. — Plan za mesec september smo sprejeli v višini 38,926.000 S din. Naročil je za vse oddelke zadosti, edino v oddelku »samostojni pokrovi« jih primanjkuje za kronske in aluvi zamaške. Ker pa je dovolj naročil za »Alupo«, bomo na tej liniji organizirali delo v treh izmenah, tako da ne bo potrebno premeščati delavk v druge obrate. V prvi polovici meseca imamo že 20 milijonov zaostanka. Vzrokov je veliko. Ni bilo tekoče gume, litografirane pločevine za Alupo in vazelinke, predebela pločevinka za doze 0 70 »Beli medved«, pokvarjeno orodje za robljenje pokrovov, slabo preizkušena orodja za štiridelno okroglo garnituro z vstavljenim dnom, prav tako nepravilna orodja za hoboke 0 56 X 101. Pokvarjen stroj za vzdolžni zgib na tretji liniji že od konca julija itd. — Ker je nekaj stalnih delavk zapustilo naše podjetje, bomo nekaj sezonskih delavk obdržali, ostalim pa bomo prekinili delovno pogodbo. — Preddelavec v štancariji tov. Lapajne Ivan je bil premeščen v DE Razvoj in delavnice. Iz delavnice — strojne pa je bil sprejet v oddelek vazc-link in norma doz kot preddelavec na poizkusno dobo dveh mesecev tov. Magister Janez. — DE je zapustil transportni delavec Dugadič Mato. Iz DE Zalog pa sta se vrnila tov. Novak Florjan in Čorid Luka. DE EMBALAŽA — 20/9 — 20/10-1968 — Plan za mesec september smo izvršili 100 %. Brez sezonsko zaposlenih delavk sprejetega plana ne bi mogli uresničiti v celoti. — Plan za mesec oktober smo sprejeli na seji DS v višini 368,655.000 S din. — Naročil nam primanjkuje za alu vijake in kronske zamaške. — V okroglem oddelku bo zopet težišče dela na tretji liniji, ker je veliko naročil pločevink za marmelado. Verjetno pa tudi ostale tri linije ne bodo brez dela, ker dobivamo naročila tudi še med mesecem. — Preveč naročil imamo za norma doze in vazelinke ter bodo ostala še za mesec november. — Dokler ne bo rešeno kovičenjc nosilcev za roče na pločevinkah za marmelado in svinjsko mast ter dokler ne bomo dobili dobrih odpiračev za norma škatle za avtomatsko kovičenje, bomo še vedno prisiljeni delati v treh izmenah ter občasno delati v nadurah. — Tudi štirioglati oddelek ima za te delovne kadre, ki jih trenutno zaposluje, zadosti naročil, kljub temu, da bo že drugi mesec izpadlo iz proizvodnje 10.000 kom. rezer-varjev za podjetje »Preporod«, ker še ni osvojena proizvodnja. — Delovno enoto so zapustili tov. Strajnar Ana, Hvala Cveta in Farkaš Ivana. DE DTP — V septembru smo dosegli operativni plan 90 %. — Program dela je sicer potekal po predvidenih planih, vendar nismo dosegli planirane vrednosti predvsem na račun montaže kaloriferja, ki smo ga montirali skoraj ves mesec. — Vrednost proizvodnje 19.079,50 N din smo dosegli v 31.286 norma urah ter pri tem izdelali 76,8 ton izdelkov. Za nujna dela smo porabili še 1.684 delovnih ur v nadurnem času pri nespremenjenem številu (188) zaposlenih. — Zabeležili smo skupno 0,75 % izmeta od skupne vrednosti proizvodnje, od česar odpade na izmet v proizvodnji 0,57%, na reklamacije direktne ali preko servisov pa 0,18 %. DE VZDRŽEVANJE V DE Vzdrževanje so bila v preteklem mesecu opravljena naslednja generalna popravila in nova izdelava strojev — naprav: Generalna popravila: — generalno popravilo stiskalnice — EM — generalno popravilo stroja za vzdolžni zgib — EM — generalno popravilo zapiralnega stroja — EM — generalno popravilo zapiralnega stroja — EM — generalno popravilo robilnega stroja — EM — generalno porpavilo gumirnega stroja (v dokončni fazi) — Zalog — generalno popravilo avtomatske stiskalnice (v dokončni fazi) — EM Novi stroji — naprave: — v dokončni fazi je izdelava krožnih Škarij — EM, Zalog — izdelava obešalcev — tiskarna Zunanji sodelavci: — generalno popravilo stružnice — DE vzdrževanje — generalno popravilo šefinga — DE vzdrževanje — generalno popravilo stiskalnice — DE O T P Postavitev strojev — Instalacije: — montaža tunelske peči — lakirnega stroja — dvobarvnega tiskarskega stroja. »Pinkpon- kaši« trepetajo V mesecu juliju so satunnu-sovi pristaši celuloidne žogice končno dobili skromen prostor za igranje tega privlačnega športa. Prostor so dobili v sedanjem skladišču gotovih izdelkov DTP v drugem nadstropju, kjer je bila nekoč jedilnica. Prostor je zelo tesen m vendar je na njem živahno skoraj vsako popoldne. Lahko rečemo, da je namizni tenis v naši tovarni zopet oživel in to s pomočjo razumevanja vodilnih uslužbencev tov. Smrajca in inž. Gogale ter prizadevnostjo nekaterih mladincev. Oprema je še iz »starih dobrih časov«, razen mrežice in loparjev. Za slednje so morali igralci odšteti kar lepe tisočake. Svoj problem predstavlja stara miza, ki bi jo bilo treba nekoliko popraviti. Med igralci se je razvila že prava liga, tako da to prinaša nove zanimivosti. Poudariti pa moram, da je spomladanski prvak Saturnusa Ljubelj šek še vedno brez pravega konkurenta, saj je za cel razred boljša od ostalih igralcev. Seveda pa je želja vsakega igralca pokazati svoje znanje v dvoboju z neznanimi igralci. In tako smo se z namiznoteniškim klubom »Kajuh« iz Most dogovorili za prijateljski dvoboj. Ta je bil 4. septembra v Saturnusu. Tu smo ponovno ugotovili, kako majhen je naš prostor, saj so navijači (okoli 12) komaj našli stojišče. Srečanje je potekalo zelo borbeno. Pred dvobojem so Saturnužani upali, da bodo izgubili z minimalnim porazom. Toda ob obojestranski tremi so bila presenečenja -kar pogosta in tako smo uspeli izvleči neodločen rezultat 8:8. Zopet je bil Lju-beljšek najboljši, izkazal pa se je tudi Kisel, medtem ko je pri Kajuhovcih razočaral sicer velik favorit Osterman. Zdaj se pripravljamo na povratni dvoboj, ki -bo za nas vsekakor težji, saj bomo igrali v prostorih družbenega kluba »Kajuh«. In na -koncu še pojasnilo zakaj »pinkiponkaši« trepetajo. V zadnjem času je v OTP precejšen pritisk zaradi prostora, Iki ga imamo. Verjetno je težko gledati majhen prostor, ki ni napolnjen s kartoni naše neprodane proizvodnje. Vendar je treba povedati, da bi za kartone pridobili le malo prostora — praktično malenkost, medtem ko bi igralci izgubili vse. Velika želja vseh nas pa je, da ta prostor odtame za namizni tenis. Srečko Resnik Preberi in zamisli se 4 > ."‘ (nadaljevanje) Morda ne bo odveč, da danes spregovorimo nekaj tudi o mladostnikovi zunanjosti. Tako kot nastajajo v dobi zorenja spremembe v notranjem doživljanju človeka, nastajajo tudi zunanji, vidni znaki, ki iz dneva v dan bolj opozarjajo starše in vzgojitelje, da imajo pred seboj dozorevajočega človeka. Največ skrbi pa povzročajo zunanje spremembe mladostnikom samim. Sami ste že verjetno velikokrat prijeli v roke revijo Tovariš, Našo ženo, ali pa katerikoli časopis in v njem opazili stolpec, ki je namenjen ljudem v stisiki. Bolje rečeno, vsem tistim, ki imajo probleme, a jih sami ne znajo rešiti in zato se obračajo po nasvet k svetovalcu. Svetovalci so običajno zdravniki, psihologi ali pedagogi, skratka poklici, ki imajo dovolj široko znanje o človeku, o njegovih potrebah in težnjah, nagnjenjih, zahtevah itd. Ve pogosteje zasledimo v teh stolpcih zaskrbljenost mladih nad svojo ne povsem idealno postavo. Mladostnik, ko vstopa v pubertetno obdobje ima še zelo zidealizira-no predstavo o svoji zunanjosti. V svojih sanjali si želijo postati talko lepi kot filmski igralci. Prejšnja brezbrižnost do svoje zunanjosti se prične umikati skrbi zanjo. Nič več jih ni potrebno priganjati k umivanju, preoblačenju, čiščenju čevljev iin podobno. Začno se zanimati že za modne muhe in nenehno opozarjajo starše kaj ima sosedova Meta ali njen brat Jože. Po cele popoldneve stojijo pred ogledalom in se opazujejo kaj jim pristoja in kaj ne. Skrbneje začnejo opazovati tudi svojo postavo. Telesne spremembe, ki niso v skladu z njihovimi že prej »nasanjaniimi« ideali jih začnejo motiti. Ako mlad čovek ne zraste ravno v idealno postavo, mora spoznati, da je velikost, obseg, teža in druge estetske napake možno le malo ali popolnoma nič spreminjati, če se do tega spoznanja ne prikoplje sam ali s pomočjo staršev trpi zaradi občutka manjvrednosti celo življenje. Človek, ki je obte žen z manjvrednostnimi kompleksi postane težaven za svojo okolico, ker vedno išče kompenzacije (nadomestila) nekje drugje, Majhen deček ali debeluša-sta deklica se bosta morala sprijazniti s tem, da ne bosta filmska junaka ali manekena, medtem ko so jim vsi ostali poklici, v koli/kor niso pomanjkanje umske sposobnosti na široko odprti. Običajno odrasli prav malo pomagajo mladostnikom prebroditi te težave. Včasih jih povsem ignorirajo, drugič pa jih pretirano in povsod poudarjajo. Iz takega ravnanja izhajajo notranje krize pri mladih ljudeh, ki obupani poskušajo vse mogoče recepte, da bi popravili svoj videz, seveda na račun zdravja, kar jih velikokrat pripelje do kaj žalostnega konca. Mladega človeka moramo opozoriti o času, ki je potreben za njegov telesni razvoj, prav tako ga moramo opozoriti, da ljudje različno hitro dozorevajo. Nekateri prehitevajo, drugi zaostajajo in so počasnejši bodisi v rasti ali oblikovanju telesa. Mlad človek, ki se počasneje razvija in ga o tem ne poučimo, bo zaskrbljen nad svojo telesno rastjo, ta zaskrbljenost lahko dobi take dimenzije, da bo obupaval nad življenje in zanemarjal zaradi tega vse obveznosti, ki jih ima do družine, dela, šole itd. Živo se še spominjam mladega in bistrega fanta, ki je v prvem litneku vajeniške šole imel ob polletju skoraj same negativne ocene. Profesorski zbor je predlagaj izključitev, češ da ni sposoben. Dosežki pri preizkusu umskih sposobnosti so kazali povprečno dobro umsko razvitost. Potrebno je bilo najti vzrok, zakaj je popolnoma odpovedal? Hitro smo ga našli. Manjša skoraj neopazna esteska napaka, zaradi katere je on močno tipel, mu je onemogočala sproščenost in zbranost pri učenju, kei mu je neprestano krožila po glavi misel, da ga zaradi tega profesorji in sošolci zapostavljajo. To se rado zgodi kadar ljudje menjajo okolico in jih spremlja negotovost, kako jih bo spremljala. V navedenem primeru se tako močno izražene težave v osemletki niso pokazale, ker je mladostnik že od prvega razreda rastel s svojimi vrstniki, kateri so ga povsem normalno sprejeli. Pri mladem človeku opažamo, da se v takih težavah zelo redko zateče po nasvet k sitaršem ali vzgojiteljem. Nezaupljiv in sramežljiv je do odraslih in to mu brani, da bi se jim razodel. O skrbeh raje razpravlja s prijatelji, če je uspel seveda navezati s kom tako intimno prijateljstvo, da se mu brez skrbi na razočaranje lahko razkrije. Drugi si pomagajo z nasveti strokovnjakov, kateri jih ne poznajo in zato je riziko, da bi ga ogoljufali za zaupanje manjši. Drugi, bolj vase zaprti, anonimno sprašujejo svetovalce po raznih revijah itd. Opažamo tudi, da nekateri želijo prikriti svoje manjvrednostne občutke s širokoustenjem, ki naj bi preprečilo, da bi kdo zvedel za njihove probleme. Največkrat slišimo kako se norčujejo sami iz sebe. Nepravilno je, če starši in vzgojitelji ne upoštevajo, da se vsak otrok razvija drugače in svoje pomisleke in zaskrbljenost izražajo pred njim. Taka zaskrbljenost izražena pred mladostnikom samo povečuje njegove bojazni in preprečuje, da bi se sprijaznil z morebitno resnično posebnostjo v telesnem razvoju. Zavedati se moramo, da narava zelo zelo poredko koga opehari prav za vse. Običajno se človeku oddolži na drug način n. pr. slepemu človeku se razvijejo in izostrijo drugi čuti, do velikokrat občudovanja vredne višine. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na človekovo duševnost, ki lahko včasih zelo močne estetske napake naredi povsem nevidne. Določene značajske lastnosti posameznega človeka nas vedno znova privlačujejo, spet in spat si želimo srečanja z njim, ker nas vsak razgovor z njim znova bogati, zato kratko-mailo ne bi znali opisati morebitne estetske pomanjkljivosti tega človeka, če bi nas kdo vprašal po njej. Ako nimamo lastnih izkušenj, nam je mogoče take primere spoznati iz literature. Ni dolgo tega kar je v Ameriki umrla povsem slepa in gluhonema žena, katero pozna po njenih knjigah cel svet. Veliko je potovala in se srečavala z najvplivnejšimi osebnostmi njene dobe. S preostalimi čuti je spoznavala in dojemala svet okoli sebe in se povsem normalno vključila v življenje. Zaradi njene bogate notranjosti so jo močno cenili vsi njeni znanci in prijatelji. Spoznavanje lastne zunanjosti in notranjosti vzbudi v mladostniku občutek osamelosti, kar pa ni prijetno in se ga želi na vsak način otresti. Želi si NEKOGA, ki ga bo razumel in ga imel rad, takšnega kakršen je z vsemi njegovimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi in morebitnimi napakami. Hrepeni po nečem, čemur ne pozna imena. Običajno v tej dobi pišejo mladi ljudje dnevnik v katerem lahko velikokrat preberemo podobne misli kot jih je napisala neka petnajstletnica, recimo Irena: Nisem zadovoljna s samo seboj, niti z okolico v kateri živim. To kar sem in to kar imam me ne zadovoljuje, rada bi tisto česar ne morem imeti. Im kaj je to? Preprosto ne vem. Kadar sem sama doživljam čudno občutje, hrepenim po nečem, čemer pa ne vem imena. Postopno se začne oblikovati hrepenenje, ki je usmerjeno k nekemu cilju, ali na določano osebo. Njegovo hrepenenje začne dobivati vsebino n. pr. žela si prijatelja, ki ima določene osebnostne lastnosti. Vse kar mu predstavlja neko vrednost, hoče najti združeno v enem samem človeku. Običajno so prvi izpostavljeni taki analizi starši ali pa starejši braitje ali sestre. Prej močno navezan mladostnik na dom, zač- ne v tej dobi rahljati odnose med seboj in starši. V puberteti je najbolj izražena želja po prijateljstvu. V nobeni dobi človekovega življenja se ne ponovi tako močna želja po intimnem prijateljstvu z neko .osebo. Duševno pravilno razvit pubertetnik ima še ono značilnost, poleg tega, da si želi in išče prijatelja, prijateljstva ne sklepa z vrstnikom drugega spola. Vse želje po prijateljstvu, razumevanju in ljubezni, prenese na prijatelja istega spola. Redke so izjeme, da si mladostnik poišče prijatelja nasprotnega spoia, če pa do tega pride, je preuranjena skrb staršev, da bi bilo kaj narobe povsem odveč. V puberteti nima mladostnik nobenih spolnih teženj, ker je erotika (ljubezen), strogo ločena od spolnosti. Mlad človek si želi le ljubezni, ki se kaže v zaupanju osebnih problemov, razumevanju, poslušanju itd. Ako se pogovarjate s pubertetnikom o njegovem prijatelju ali prijateljici, boste presenečeni nad izrazi nežnosti s katerimi jo opisuje. V dnevniku nekega gojenca zavoda, smo prebrali sledeče: moj prijatelj Vojko je najlepši od vseh učencev. Všeč mi je, ker se vedno potegne za mene. Ima tako lepe roke in oči. Tudi njegov glas mi je všeč. Kako lepo zna pripovedovati ... čustvena izpoved tega pubertetnika nas opozarja, da svojega prijatelja dobro opazuje. Takšno prijateljstvo je doživljanja ljubezni z izšlim samo priprava na kasnejšo zrelo ljubezen. Takrat, ko mladostnikova sposobnost spolom doseže svojo zrelost, mu šele »narava dovoli« direktno uveljavljanje spolnega nagona. Poslanstvo prijateljstva je v prepričevanju preprečevanju prezgodnih telesnih združitev med dvema še nezrelima spoloma. To oviro lahko predčasno poruši samo zapeljevanje spolno iztirjenega mladostnika. V svojem prijatelju vidi mladostnik ne samo tiste pozitivne lastnosti, ki so ostale skrite očem. drugih ljudi, pač pa vanj vnaša vse tiste lastnosti, ki jih ta sicer nima, a jih mlad človek ceni in jih potrebuje za oblikovanje svoje lastne osebnosti. Z eno besedo svojega prijatelja idealizira. Prav v tem pa leži oblikovalna moč prijateljstva. V resničnih in namišljenih krepostih in vrednostih, ki jih pripisuje -prijatelju, mladostnik izoblikuje in izraža svoj etični problem, po katerem bo usmerjal svoje življenje. Prav zato priporočajo strokovnjaki veliko ukvarjanja (pogovorov) z mladim človekom in pametni starši ali vzgojitelji se tega zavedajo in poslužujejo ter s pomočjo njlih korigirajo v obliki sugestije včasih izkrivljene pojme ali sodbe. Po pubertetni dobi, ko mlad človek izoblikuje prijateljstvo in s tem pridobi določene izkušnje, moč in pomen prijateljstva zbledi. V obdobju navezovanja stikov in spoznavanje stikov in spoznavanje prijatelja mu prinese toliko izkušenj, da se -na vsem lepem od prijatelja poslovi, ker je spoznal, da se -močno razlikuje od njegovega »Ideala«, tovrstno) razočaranje ni prihranjeno nobenemu pubertetniku, zato so mnogokrat odveč naši očitki in ukrepi, da bi preprečili prijateljstvo med našo hčerko in sosedovo povsem odveč, ker odmrejo sami od sebe, bodisi zaradi tega, ker se razlikujeta po svoji notranjosti (temperamentu), ali pa jih motijo določene osebnostne (lastnosti oziroma napake, različni -predsodki itd. Združeno bi temu rekli, ker se razvijata v dve povsem samostojni osebnosti. Prijateljstvo ne gre zanemarjati. Skrbni starši morajo voditi računa s kom se njihov otrok druži. Tudi v poznejšem življenju mnogokrat izrekamo sodbe o ljudeh po tem s kom se družijo. Lahkoživemu dekletu -kadar zabrede v stisko, običajno sodimo: saj ne more biti prida, če se vedno sestaja s tisto . . . Tako pri mladostnikih, kot pri odraslih najdemo določen procent ljudi, -ki ne spoštuj e-i-n zavrača moralne norme, katere naj bj vzdrževale red v družbi. Ako takim osebam zapade naš otrok, bo njihov vpliv močno občutil celo življenje. Veliko mladih ljudi je že zašlo na stranska pota zaradi prijateljev ali prijateljic. S tem pa ni rečeno, da naš otrok ne sme imeti prijateljev, celo potrebni so mu — le paziti moramo koga si izbere za prijatelja. (se nadaljuje) Mraz strese človeka ob spominu — takrat nam je bilo toplo in lepo. Skalni skladi so postali rešeta skozi katerih luknje lije voda. Zadnji del kolone se je postavil pred enega od tisočerih hudourniških slapov. Na sliki: Franci Trtnik-Dec, Marjan Bernik, Franci Mandelj-Skrbina, Vlasta Mu-žar-Kapijica, Marjanca Anžin-Veverica, Branko Polc-Svedrovc, Majda Strle-Murka, Frene Kotnik-Grča. SRCE PA NAZAJ Ml SILI...! Naša planinska sekcija v letošnjem letu ni imela v programu izleta na Triglav. Mladinski komite pa bi ga rad organiziral. Celo poletje smo odlašali in nazadnje rekli: »Konec septembra gremo . . . Takrat bo prav gotovo lepo vreme, saj lije že celo leto!« »Kaj res gredo jutri na Triglav ...? Se j im je zmešalo...? Ali ne vedo, dia je vrglo sneg...? Mi smo ga imeli 1 cm pa nismo nikamor prišli,« je skoralj kričal mladenič na klopi pod vrbo v dopoldanskem odmoru. Takih, ki so se bali je bulo še veliko. Zato je bilo tudi manj prijav kot smo sprva pričakovali. Nekaj, jih je odpovedalo še zadnji dan, ko je na vso meč sijalo sonce in obetalo lepo vreme. Pred dvema dnevoma je res vrglo isneig po vrhovih. Toda ito za nas ni nič — dež je veliko hujši. Odločili smo se, da giremo in Ito je veljalo! Ptred snegom se ubraniš — zato so vrvi lin dragi pripomočki — pomanjkanje poguma im volje pa je težje. LE NAJBOLJ NAVDUŠENI IN POGUMNI Negotovo vreme je storilo naravno izibiro, tako da so vsi, ki so preveč pomišljali ostati doma. To je bilo še kako pomembno opravilo, saj je bila ta tura zaradi hudih ■nalivov psihično in telesno nadpovprečno naporna. plošč. Hitro smo uganili, da je tu imel »ta rdeč« svoje prste. Ocenili smo, da je črni potnik »težak 7 kg«. Prepričani, da bo ostal sedaj tu ob poti, kot zanimivost, smo odšli naprej/. Kmalu zvem, da ga nosi Skirbima in čaka priložnosti, da bi ga nekomu utaknil. To bo še hec! Gozid je postajal redkejši in gori nad- Konjiško planino so nais že v mraku pozdravljali zajdmji meoesni. Na prevalu v Dolinico nas je zajela noč. Nekaj svetlobe je bilo le še na Draških vrhovih, ki so se kot staro srebro komaj zaznavno svetlikali. Utihnili smo. Ob teh zadnjih trenutkih slovesa dne človek utihne — onemi. To je čudovita tišina, ki objemlje dušo polagoma in nečutno, kakor lega na zemljo noč. Zdi se ti, da je zaspalo tvoje srce, da so tvoja usta onemela; gledaš, poslušaš in doživljaš kakor v sanjah. Skoraj neslišno kot piijani se vlečemo naprej, da ne bi zmoti Ll šepetanja visokih Sten. Ko nas potegne v objem šumenje studenca, ki mu je le nekaj 10 metrov damo vi- telo odtrgati od zemlje. Dolina nas je vsrkata lepa in čudežno mirna, V VODNIKOVEM DOMU Po treh urah zmerne hoje smo dosegli Vodnikov dom. Od' Triglava nas loči te še toliko. Spoznali smo, da je dom lep, hotelsko udoben in njegova oskrbnica prijazna in sila natančna. Po večerji smo si privoščili po nekaj požirkov »kačje šlime«, ki nam je zelo teknila. Marjana je postala »leteča taijmčlca« in z nljeno pomočjo je bilo za spanje (kmalu urejeno, poleg tega pa je bila povsod, kljer se je reklo »VI«. Spisek teh se je hiitro večal, kazen pa smo nameravali uresničiti naslednji dam. Da bi ibillo s petjem vse najlepše, smo imeli tu prvo skušnjo. Ob 22. uri — kot je povsod navada — smo bili že v posteljah. KONEC LEPEGA VREMENA Megla, zopeit megla — kot že tolikokrat. Jutro mi bilo prijazno. Ob 6. uri smo zopet zagrizli kolena z velikim upanjem, da se bo vreme izboljšalo ali vsaj ostalo tako. Višje smo bili, več je bilo megle. Po izpostavljenih mestih je zahodnik vlekel, da je bilo kaj. Zavijali smo se v vetrovke in se ga branili ka- ! Illllll lllll MII lil II llllllll IIII11 lili I illl Ulil IIIIIIIII llllllllllll II lili lllll lllllllllil lllll lllll lil lili Ulil lili II lllli MII lllllll I lili Hilli Hill UMU MIH IIIIII um mn Mišino bili na vrhu... Tista dva dni, ko nas je na gori pralo, da so nam lili potoki po vseh »grabenčkih« in smo bili bolj podobni mokrim spužvam kot pa klenim hribolazcem — nismo vedeli, da bo ta voda, ki je prek kamnitih skladov v tisočerih slapovih in hudournikih divjala v dolino, namočila še veliko ljudi, razdirala ceste, odnašala mostove, vdirala v kleti, preden se bo na svoji poti proti morju umirila. iimiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmimiMimiiiiiiMiiimmmmiiiiiiiiimmimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmmmmimimmmmii 27 se nas je v petek 20. septembra popoldne odpeljalo proti Rudnemu polju na Pokljuki. Vožjrna je bila hiitra in nafti malo nam mi' bito dolgčas. Ko smo zakoračili v hrib nad kasarnami, so nam irca še bol/j zaigrala v veselem razpoloženju. Vreme je bilo lepo in okrog nas je vse kipelo v lepoti poznega popoldneva. Pot je vodila navzgor; nekaj, časa po gozdni cesti, nato pa po shojeni stezi med starimi z mahom okrašenimi smrekami. Drevesa so rasla iz kupov in jam, katere so naredili rodokopei, ki so v dobi fužinarstva v službi barona Žige Zoisa tod kopali dragoceno železno rudo. Klepetali -smo in rinili v breg, le Stefan je sam zase nekaj štel na prste: »1 kg kruha, 1 kg jabolk, toliko tega... toliko. .. Nalk, tukaj nekaj ni prav!« in že mu je nahrbtnik isfrčal v travo. Začel je zlagati po tleh kos za kosom, kot da bi se odločil za bivak. Nazadnje je s kislim nasmehom potegnil nekaj sila težkega, čudnih oblik. Odvijal je in odvijal papir, mi pa smo v pričakovanju zijali kaj bo. »Kos železa!« Hudiča, da bi ga dobil...« Režali smo se kot nori in ocenjevali težo železni mrcini, ki bi morala sedaj ležati tam nekje za kotlarno med odlreZki železnih deti dan in noč, se oddahnemo — šele tukaj globoko zadihamo. Nahrbtnike pomeče-mo po tleh in že zadiši1 sveži kruh in drugo. Pošteno se najemo. S svetilko damo signal prvi skupini, ki. je sedalj že na vrhu sedla in s tem tudi za danes rešena grizenja kolen. Sprijaznili smo se s tem, da 'bodo veliko preti nami v Vodnikovem domu. Po obilni malici se nam je /tudi vid poboljšal in šlo je kar brez luči; Na vrhu sedla nas je čakal Jože Arh ves v skrbeh za našo zamudo. Dejali smo mu, da smo čakali direktorja Rakuščka, 'ki je obljubil, da nas dohiti... Pot naprej je bila en siam velik užitek. Ko smo prestopili prag Velega polja nas je oblil občutek, da stepamo v hram pravljic in čudežev. Temna vijdliičasita globina Velega polja, zajezena z visokimi vrhovi na katerih stenah se je lovila rahla svetloba zvezd — mas je vlekla k sebi. Zvezde so bile tako niiZko in take kot bi, bile vtkane v nežno moder prt in z njim pripete na ošiljene vrhove. Gori visoko smo čutili naš Triglav. Čutili smo se varne in srečne v njegovem (kraljestvu. Globoko smo dihali — z nogami smo se (komaj dotikali steze — nekaj velikega nas je vLelcLo gori in nas ho- kor je kdo znal in zmogel. Nekaj 100 metrov pod »Planiko« nas 'je počastil Se dež. Vreme se je hiitro slabšalo, pihalo je vse močneje in deževne kaplje so postale že pravi iztrelld. Globoko nagnjeni naprej smo se upirali vetru in strmini,. Prav na ravnici tik pred' domom je bil veter tako silovit, da nas malo da ni odnesel. Po eni uri in pol hoje smo zopet počivali okrog mitz — to pot v domu »Planika«. Nismo se slekli. 'Pripravljeni smo čakali odločitve za naskok na vrh. Hodili smo ven, opazovali vreme in se posvetovali; Za Zboljšanje nam je ostalo le malo upanja. »Do 10. ure počakamo, če se vreme ne bo izboljšalo, ne gremo na vrh, temveč naprej na Dolič in Sedmera. »Strinjamo se!« Ker smo časa do tedaj imeli še dovolj1, smo se lepo v miru, brez hitenja, lotih zajtrka. Nekdo je iz svojega nahrbtnika zopet potegnil »črnega potnika«. Ta se ni' talko 'kislo držal kot doli, Stefan — režal se je in koval maščevanje. Vreme se je še naprej slabšalo. Ali naj' gremo vseeno na vrh? Samo .uro in pol pa smo na vrhu, in nato sestopanje na Dodič. Videli ne bi ničesar, mislili bi, da je Triglav podvodna čer in mi potapljači. Po robu strahovi- to divja — pel«™1« nam bi potrgal kot i®«*0 listje z drevesa. Prišli *" ~ sigurno! Imamo dovolj l'rrvi m ekipo izkušenih plamiK^. Sicer pa smo vsi dobn. ''^-'ndar pa: saj Triglava me bodo podrli — kot naš dim1* — obiščemo ga ponovno " večkrat, ko bo lepo vren® ~ da se v soncu poveselil"0 z njim. Za danes iimain111 zaradi, takega vremena * Pred seboj še zelo naporno 1Uro. NA NAS SE jE ZLILO NEBO Bližje smo hi11 Tržaški koči na Doliču, telr,«je 'je bilo in bolj je padal";™- Nebo se je spojilo z za*0’ Nič nismo videla — deotaj' markacije. Kočo smo šele, ko smo se spCt"**11"*? * prag. Vsrtopamo -mdmnL Počakamo le da pri- dejo še zadnji, *f *° šli še na Kredarico. ®i'1iVsamu hudemu je »črni P^k« zopet tu. Zadnja sWm» Pride še bolj' mokra od ^ med njimi tudi obe najdrisi dekleti: Majda Strle ih v'^ Mužar. Povedo, da Planiki zvedeli, da jo M*Ušček na Velem polju zaradi vremena ne 'bo Potna. Sliši se /predlog zsj^titev ture in sestop V " ,'nito. Nismo se strinjali; Tb ® bila najbolj dragocena ^b&tev na vsej turi. Nlsh10 te ustrašili — zaupali srrV’ tbjitn močem. To je Vfv" smo bili vsi zbrani, te popili, čaj, smo ec od^i za pot. Zaradi slabe , Jtvosti je hoja v stanj«'11 5uPini ob-vezna, Jože 7 tQfan zadnji. Tako smo 6 sključeni zagrizli ^ meglo in dež. Le se odločila za sestop v' ^hto. Sreč- no! KOt sitonogajj?0 drobili tesno drug za <$T511b v st/md-no. Pot nam Pre- magovali /smo n j*,.0 'n sebe. Človek je hb^v. Mlad, sta/r, ženska al> to ni važno — va^nfvA, Ko bi vsi ljudje J* tmeli toliko volje? 'Me" jh, ^ ndk_ danji borci '^iZf°Zani — kako dober T®' hatrn in an * m t>» v tiho so 'dokflZ01^^. ~~ kot že tolikokrat. v tem prekletem > jim je bila kot nekaij"^a — kot nekaj samo P; razum-iijlvega. Niti imamjšiim gibom ni ndb^J^azal, da bi mu bilo to da bi mu bilo žal, doma suh in na (tdPL ^ ^ Polde ni klel tištilh. ^ ,miu prestrelili kolenOjg Je šlo io_ po, složno, v da bi šli, na evaltbb^ mladi pa tako radi Ita*^ Vmora-mo malo v mg džu- boiksa in a|p011 ^p^tamteo. In kakšne n"5, je domovina? (o ham; je takih, ki jih1 pot v /gore. Niš« R *JaU, ko smo se odloči*1 naprej — v dež in ^, sq . ^ *— nali — zaUP3^ «-1,1 drugim. Nobeh, hi bjj ^ prsih, da j« ^g'1, h<3dti — ^ tar- ****** da je Itako P1"" ljudje. Proti vrhu - vi sobnosti, navade, potrebe, in- gov odnos do sodelavcev, bi .znavalXJC sebe jn kritično pre- terese, nagnjenja, znanje, brez. premisleka odgovoril: sojanje lastnih dejanj. V ravnanje.. .) in šele nato mislim, da dober. Bolu sa- _raks- srečujemo z različ- svoie sodelavce mozavestni bi dejali celo od- . ... , . . svode sodelavce. j , . nima ljudmi, ki so vse prej Delo z ljudmi zahteva po- . ’ ■ , vlun .ne . " kot idealni. Recimo: trmosti- Jeg prirojenih sposobnosti tu- • ^ ^ mi, malomarnimi, drznimi, <"n=b~ .«? sVk občut,ii- pridobimo na raznih tečajah enak da skuša J,kemu po. "im itd. m s prakso na delovnem me- ... .. . v . ... ___ - n stu Lastne izkušnie nam magafil' ga razumeti in po- Kako jih spoznamo? Pre-naiboii novodo kdai smo us- dobno- Morda ne bo odveč prosto! Na probleme, ki so Deli ali na kdar ie 'bil ta ali tu vprašanje, ki si ga lahko jim zastavljeni različno reagi- __::5________________x.._ kar na začetku zastavimo, rajo ali še bolje povedano, da bomo lažje presodili našo reakcije so v skladu z njihovim karakterjem. Pristop nas Smo res do vseh ljudi ena- kot predpostavljenega ne moki? Kakšen je naš odnos do re biti torej do vseh enak. nadrejenih in kakšen do pod- Najlprej se moramo naučiti rejenih? Morda nismo do premisliti in nato ukirepati. nadrejenih bolj uglajenega -p0 je marsiikomu najtežje. -----.------,,--------------obnašanja, bolj dostopni za Vsako wilI10 bj: na(jratje tAoj delavcev in morebitnim napa- njihove predloge m zahteve, premastii. kam, ki pa so tako za nas, b°t pa do podrejenih? Koli- kot za marsikoga drugega kokrat sem ».dovolil nad- Reagirati ne smerno nikdar lahko često usodne Nobeno rženemu narediti tako pridi- kadar smo razburjeni, ker se delo ni tako delikatno, kot kot SCJ» *> delav- tako to osmešimo. V razbur- delo z ljudmi. Storjene na- kl Pepc,?... nikoli! Zakaj jenost. je človekova fantazija pake se težko popravljajo, toraJ razlike? Menda žeto prožna. Marstkao si do- največkrat se jih sploh po »*>. da razkazujem svojo vodim n™ je pozneje žal. pi-aviti ne da moč- d'™051, glas ali kaj po- Izrečeno, pa čeprav v afektu .... . ' . dobnega? Si tako pridobivam pa je težko popraviti. Vsak Vživimo se v delavca, ka- na avotxditeti? Krepim s ta- problem, kd nas je razburil teromu smo naredili krivico, kim ravnanjem zvezo med je najbolje prespati in šele recimo, da smo ga kaznovali menoj jn sodelavci? nato ukrepati. Mirnejši bo- lele "vpil Tirno "nad njim^o Zakaj torej razlike? Zakaj ™°' treznejši v odtočiti, smebovaU smo se iz n ego^ih se do podrejenega ne znam ^ objektivni m manj žalji-Z£T obvladati? Ne vem, da se v. v temu govorjenja, sodelavcem kako ga je polo- morem, se ne znam — se no- Zlasti se pazimo reševanja mil itd. Pri tem pa smo po- ^"1? Kar trii® možni odgo- takih problemov, kd ne so-zabiii, da del krivde lahko voni' Kater> Je pravi za me- dijo direktno v naš delokrog nosimo mi sami. Morda smo nc^ aM pa pri takih osebah s ka- mu pomanjikljivo razložili de- Takx) izpraševanje vesti ni terimi imamo že zrahljane lovni postopek, dali slabo °dveč, če si ga privoščimo kontakte, orodje, ga prepozno kontro sem ™ tja. Od njega lahko odnesemo veliko koristi za uspešnejše sodelovanje. Ne- oni prijem najmanj uspešen. Tako pri delu postopoma spo- ua 1,1 ^ , , resnično pristranost znavamo tudi sebe (na osno- v vi uspehov in neuspehov), ki jih doživljamo kot vodja svoje grupe. Pot do lastnih izkušenj pa je dolgotrajna in težka. Poleg tega pa vse preveč izpostavljena sodbam so- lirali pri delu ... Običajno vse to pozabimo Tu ni bojazni za nekontrolirano obnašanje do tistih sodelavcev, ki so nam simpa- vat lvi XI..,, v, . . ueuavcav, ivi .->vi H.IAII av-i, i„ vidimo 1= »oko. Del,- » ““.J"* <*> “ vec, ki je napako r^redil teh- laMco stori napako. In čc Jje nam že po stari navadi anti- S?*»2S •«*>«». » ie,mL ,,h» *. kor .e^oi« SSTLSU? še bolj umazati pri predpo- mu ... In če to stori, pade v nemilost. Predpostavljeni ima dovolj možnosti, da ga lahko neusmiljeno »sekira«. Bodisi, da mu odredi slabše delo, ga večkrat premesti itd. Nazadnje se delavec odloči, da odide v drugo podjetje, ker mu živci enostavno ne prenesejo taikih obremenitev. Ali s tem, res pade avtoriteta (se nadaljuje) S seminarja o kadrovanju Mestni komite Zveze mladine Slovenije je dne 21. in 22. septembra priredil v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah dvodnevni seminar za vodstva aktivov ZM v delovnih organizaci-Bo na novem delovnem jab jz našega kolektiva so se seminarja udeležili naslednji mestu uspel? Ni garancije, mladinci: Černe Borut, Pavlič Anton, Ponikvar Franci in jaz. ker je odvisno spet od tega. Iz Ljiulbljone smo sc odpe- predavateljico na Valsctei Soli ijali ob 6. uri zjutraj itor Se za politične vede. Orisala pravočasno prispeli v Dolenj- nam je razvoj jugoslovanske-ske toplice. Seminar se je iga gospodarstva po reformi, odvijal po programu, katere- Podala nam 'je tudi kraltek ga je vsak udeleženec šemi- prikaz najaktualnejših poti,-narja dobil že z vabilom. Ta itičnilh dogodkov v svetu im ‘je vseboval seznam predavanj kako sc bo ujel s predpostavljenim in sodelavci. In če ponovno doživi neuspeh, postane problematičen za vse življenje. Torej je poskus učenja na lastnih napakah resnično preveč tvegan, zato je bolje, da si vsi tisti, ki delajo z ljudmi dopolnijo in predavateljev in sicer: znanje s prebiranjem tovrst- V soboto, 21. 9. 1968 smo ne literature, katere na na- poslušali tov. Nado Sfiligoj, ni. ml treba posebej poudariti, da je bila okupacija CSSR na prvem mestu. (nadalj. na 13. str.) Ob robu... | H Na sestanku članov Zve- ■ ze komunistov oddelka J embalaže dne 26. junija, J je bila zelo živahna disku- ■ sija, med drugim tudi o j osebnih dohodkih. Pri J tem je tovariš iz starih ■ obratov embalaže dejal, g da delavke, ki dobijo J majhne osebne dohodke ■ odklanjajo delo v nad- J urah, češ da se jim to ne ■ izplača in podobno. Tova- a riš iz obrata Zalog je na J to dejal, da je v takih pri- ■ merih potrebno koristiti ■ »brezposelnost«: »Treba jim J je povedati, da je »armar ■ da« delavk in delavcev, kj a ne sprašujejo dosti, kako j je delo plačano, zadovolj- ■ ni so, če ga dobijo! Mi v 5 Zalogu tako povemo in J nimamo težav z nadurnim ■ ali nočnim delom!« je sve- 5 taval tovariš iz obrata g Zalog. Vsekakor, proizvodnja 5 zahteva — posebno v se- g zoni — da sc dela včasih i tudi v nadurah, sobotah 5 in nedeljah, vendar so ta- ■ kc metode prisiljevanja ■ sila nevarne za naš samo- a upravni sistem. Koristiti brezposelne — ■ ki niso »armada« — kot 5 sredstvo za zastraševanje g in prisiljevanje zaposlenih ■ nas spominja na tipične j starojugoslovanske »moj- g strske« metode, »če ti ni ■ všeč« ali »ec nisi zadovo- g Ijen tako, pa pojdi, na ce- g sli jih je polno, ki čakajo e za delo.« Ali ni to v na- g sprotju z načeli naše sa- ■ moupravne družbe? Kdaj ■ bomo storili konce s sta- g ro mojstrsko miselnostjo ■ in kdaj bomo delavca je- n mali kot upravljalca — g solastnika proizvajalnih ■ sredstev, kot fizičnega in n duhovnega ustvarjalca, ki ® mu vse pravice izhajajo ■ iz njegovega dela, ki so “ mu zajamčene v premno- g gih aktih in ne kot golo S »delovno silo«, ki jo ku- S pujemo in prodajamo po g zakonu ponudbe in po- a vpraševanja, kot to s sta- " ro miselnostjo večkrat iz- g ražamo? H Naš kolektiv dosega vi- u šoke proizvodne rezultate. ° Resnica je, da tem rezul- g tatom dajejo ravno delav- ■ ke levji delež, saj Satur- 5 nužankc slavijo kot izred- g no marljive in vestne de- n lavke, ki niso presite " kruha, zato premnogo- g krat svojo materinsko ob- ■ veznost odrinejo stran za-- 5 radi dela v — za druge — g prostem času. Zato je ■ prav, da hočejo za pošte- 5 no delo pošteno plačilo, g Mi pa smo dolžni, da ■ ustvarimo take pogoje in 3 take odnose, da bo dobro g delo dobro nagrajeno. Tovariš je pozabil, da, ■ če je »armada« brezposel- g nih, je ta za vse, tudi za g njega in vse druge. Ce mj m ne bomo 'znali ustvariti ” takih odnosov in vzdušja, j da bo delo cenjeno in m nagrajeno, da ne bo po- g trebilo »mojstrsko« izsilje- g vanje se bodo prav gotovo ■ našli iz te »armade« taki, a kj bodo to znali in pred- i vsem hoteli. Slavko Gerllca J Ker je komentar »Ob robu ...« iz 6. številke našega glasila vzbudil, pri nekaterih, »ogorčenje«, ga danes ponovno objavljamo skupno z odgovorom tov. Drnovška, ki je vodja obrata Zalog. Še o članku »Ob robu« iz 6. številke Glasa Saturnusa V tem članku tov. Gerlica Slavko opisuje, da imamo v obratu Zalog tipične starojugoslovanske mojstrske metode in, da nam nezaposleni, za katere trdi, da jih je malo, služijo za zastraševanje delavcev in delavk. Trdi, da delavca ne jemljemo kot upravljalca. Ker sem slučajno na čelu DE obrata Zalog, sem dolžan na članek odgovoriti, da bodo člani kolektiva Saturnusa dobili pravilno sliko in, da ne bodo seznanjeni samo s skrajno neodgovorno napisanim člankom. Kako je tekla razprava na sestanku OOZK oddelek za embalažo o OD in da delavke iz obrata embalaže odklanjajo nadurno delo zaradi prenizkih osebnih dohodkov, mi ni znano do podrobnosti, ker sem bil odsoten. Ce se tov. Penca ni točno izrazil, kako postopamo v naši delovni enoti v zvezi z nadurnim delom, bi ga moral sekretar OOZK opozoriti in zadevo razčistiti že na sestanku, ne pa, da je bil tiho in si pisal pripombe v beležnico, iz katerih je nastal članek »Ob robu«. Tov. Penca se zelo zavzema za red in disciplino ter pravilne odnose v socialistični družbi, za katero je med mnogimi tudi jurišal na bunkerje med NOB. Ker se ni razčistilo že takoj na sestanku, nima namena na sestanku OOZK se še kdaj priglasiti k besedi. V obratu Zalog moramo zaradi specifičnosti proizvodnje večkrat delati v prostih sobotah in nedeljah ter redno v tri izmene. Za delo v prostih sobotah in nedeljah običajno skličemo sestanek ob 14. uri za dopoldansko in popoldansko izmeno ter ob 22. uri za nočno izmeno. Na sestankih objasnimo članom DE trenutno problematiko delovne enote in tudi podjetja, tako da so člani našega obrata na tekočem. Imamo linijski sistem dela, pri čemer je najbolj ekonomično, če delamo vsi. Na sestanku so do podrobnosti seznanjeni, zakaj bodo morali delati na dan proste sobote ali v nedeljo in da, če kdo zaradi večjih osebnih ali družinskih problemov ne bi mogel priti, naj javi preddelavcu, da bomo delo organizirali tako, da bodo linije obratovale s polno zasedbo ljudi. Na eni liniji v eni izmeni je običajno zaposlenih 10 do 15 oseb, kar zavisi od posamezne linije. V kolikor manjka samo ena oseba, je delo otežkočeno in storilnost manjša. Same tovarišice, ki imajo večje družine in težje probleme, zahtevajo na sestankih, da je čim manj takih, ki ne bi prišli na delo, kar smatram, da je popolnoma pravilno. Običajno je tako, da pridemo vsi na delo v nadurnem času le mogoče s parimi izjemami, za katere pa že prej vemo, da ne bodo mogli priti. Ista situacija je takrat, kadar delajo posamezne linije. Pri vsakem delovnem procesu mora vladati stroga disciplina in red ne glede na sistem, da je delo kvalitetno in pravočasno opravljeno. Vsak samoupravljalec mora poznati tudi dolžnosti in ne samo pravice. Sistem delavskega samoupravljanja ni v tem, da bomo zaradi nujnosti del prosili vsakega posameznika ali bo prišel na delo ali ne, ampak je v takem slučaju njegova dolžnost, kot samoupravljalca, da to stori. O članku smo razpravljali tudi na masovnem sestanku, kjer smo bili ogorčeni, zlasti še zato, ker ga je napisal tov. Gerlica Slavko, kot sekretar OOZK in odgovorni urednik našega časopisa, ki bi moral res bolj poznati situacijo v podjetju in tudi v naši DE. Ne moremo dovoliti, da bi kdorkoli razbijal enotnost DE obrata Zalog. Da delavke v Saturnusu nosijo levji delež uspehov, nam je bolj znano kot si to lahko predstavlja tov. Slavko Gerlica, ker jih imamo vsak dan priliko od blizu videti, ko gredo zjutraj zelo utrujene z nočnega dela in jih temu primemo tudi spoštujemo. Pri nadurnem delu in delu na sploh je važno, da vladajo pravilni odnosi in da člani DE pravilno razumejo stanje. V kolikor tega ne bi pravilno razumeli, ne bi bilo dobrih rezultatov in iskrenega sodelovanja. Na drugi strani pa bi se lahko na vse načine izgovarjali, da ne morejo priti na delo v nadurnem času in nihče ne bi mogel tega preprečiti. Ne pozabimo, da živimo od proizvodnje. Vlado Drnovšek PRIPIS UREDNIKA Ker je tov. Drnovšek moj komentar »Ob robu ...« zelo površno prebral, ga tako razumel in temu primerno napisal odgovor, sem primoran, da napišem par »neodgovornih« pojasnil. »Ob robu...« ni članek, temveč komentar, to je v novinarstvu pogosta tehnika pisanja. Take navade, ki jo omenjam v komentarju v Saturnusu na široko obstojajo, vendar sem jaz opisal le en primer, ki sem ga slišal neposredno. Pisal sem, da nas to spominja na starojugoslovanske »mojstrske« metode. Nikjer tudi ne trdim, da je brezposelnih malo. O brezposelnih beri govor tov. Tita s VI. kongresa sindikatov. Ce že tako uporno vpijemo o »armadi« brezposelnih, kaj smo mi že storili, da je ne bi bilo. Ali nimajo pri nas nekateri toliko in tudi več nadur kot rednih ur. V komentarju nisem omenjal imena, ker to ni bistveno. Da je to borec iz NOB in da se še danes zavzema za pravilne odnose je spoštovanja vredno. Med NOB je bil borec tisti, ki je z dejanji to pokazal. Pravi današnji borec še vedno »juriša« na bunkerje«, ki so povsem drugačni, a za naš samoupravni razvoj nič manj nevarni in tako venomer dokazuje svojo pripadnost socializmu. To je tudi naj svetlejši vzgled mladim. Ogorčenost, ki so jo »tovariško« izražali na sestanku v Zalogu nad tem, da je to pisal sekretar OOZK Saturnus in odgovorni urednik Slavko Gerlica, je za vse tiste, ki poznajo statut ZKJ popolnoma odveč. Zavedam se svojih dolžnosti kot član ZK in kot novinar v naši delovni organizaciji. Na pripombo »da bi moral bolje poznati situacijo v podjetju« naj rečem to, da sem teh pripomb že navajen. Prava pripomba bi bila »da moram situacijo v podjetju I!!!!!!!!!!!!!!!!!"!!!!!!!!!!!!!!!!!!"! tako razumeti, kot jo tov. Drnovšek«, ker jo ne, je narobe. Za »enotnost« DE Zalog je ob tem skromnem komentarju tak strah, da človeka naravnost sili v dvom o njegovi trdnosti. Poznamo več vrst enotnosti — le ena pa je prava. Tako kot imajo v Zalogu priliko videti delavke, ko gredo zjutraj utrujene z dela, jih imam tudi jaz; tudi jaz začnem z delom ob 6 uri in ne ob 7. ali 8. uri. Tov. Drnovšek je pozabil, da v Saturnus nisem padel z neba in da sem tudi jaz že delal z delavkami ponoči in ob praznikih in jih tako od blizu videl. Zadnje opozorilo, da živimo od proizvodnje pa je tako primitivno in demagoško, da ga noben absolvent osemletke ne bi zapisal. Slavko Gerlica ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! {5252552252 Profesionalna selekcija Vodstvo podjetja kakor tudi organi samoupravljanja ne bi smeli biti ravnodušni, ko izbirajo ljudi na odrejeno delovno mesita. [Razlogi za to so enostavni, lahko sprejemljivi. Kajti, če bi se nezadostno strokovno izobraženi osebi ali na splošno osebi, ki ne odgovarja nalogam, poverilo neko delo, bi nastopilo vprašanje v (normalnem poteku procesa v proizvodnji in v kvaliteti izdelave, podjetje pa bd imelo previsoke stroške. Problem profesionalne selekcije, odnosno izbiranje kandidata za odrejeno delovno mesto ni podvrženo takim naporom in tolikšnim in tolikšnim sredstvom, ko-likršne zahtevajo druge psihološke preiskave. Obstoji pravilo, ki pravi: profesionalna selekcija, to je odgovarjajoče izbiranje, je v toliko nujnejše in po-trebnejše, v kolikor je delovno mesto povezano z družbeno odgovornostjo, pa tudi z nevarnostjo, kakršno to mesto lahko izzove s posledicami in z važnostjo, ki jo ima v proizvodnem procesu. Na kratko pomeni to, da je neobhodno potrebno posvetiti največjo pozornost pri izbiranju pilota ali strokovnjaka, strokovnjaka za razstrelivo ali delavca v jami, kot tudi strokovnjaka v laboratoriju, ali delavca s specialnimi nalogami, kakor pa je potrebno pri izbiranju delavca za enostavno in nenevarno delo. Tak način profesionalne selekcije ima svoj odrejen, širši družbeni značaj in vlogo posebna v socialistični, samoupravni družbi. Taka družba je dolžna, da spoštuje pravico in delo vsakega človeka in da razvršča ljudi na delovna mesta po njihovih zmožnostih. Važna sta pri tem dva momenta: prvi je človek — delavec in njegova sposobnost, strokovnost in kvalifikacija, drugi pa zahteva posameznega delovnega mesta. Ta problem je danes aktualen, ker kvalifikacijska struktura delovne sile pri nas še vedno ne odgovarja današnjim — so- dobnim zahtevam. To dokazuje tudi dejstvo, da je pri nas veliko število ljudi na delovnih mestih, čeprav za ta mesta nimajo potrebne izobrazbe oz. kvalifikacije. Vse to nam pove, da je profesionalna selekcija vprašanje, ki posega v koristi celotne skupnosti. Kajti, če so zaposleni na delovnih mestih, na katerih se zahteva določena usposobljenost in sposobnost, ljudje brez take kvalifikacije ne more biti pod nobenimi pogoji njih učinek zadovoljujoč, kar se neobhodno odraža na kvaliteti in uspehu pri delu. Obstoje metode katere uporablja psihologija, da preveri strokovnost in spretnost posameznika, na podlagi teh pa se predlagajo posamezniki na odgovarjajoča delovna mesta. Toda, da bo psiholog opravil tak posel, kaj in kje naj kdo dela, je nujno, da točno spozna vsako delovno mesto. To pa se opravi s ta-kozvano analizo delovnega mesta. Šele s preučevanjem vsega procesa dela, naštevanjem vseh poslov in dolžnosti, privajenosti in izkušenosti na delovnem mestu, se s primerjavo teh zahtev in z upoštevanjem psihološkodelovnega profila delavca ugotovi, če je delavec sposoben za odrejeno delo. Da je postopek teh metod koristen ne samo za podjetje, temveč tudi za delavca samega, dokazuje praksa v onih podjetjih, v katerih \se profesionalna selekcija uporablja že več let. (Press servis) ■ XI ■■■SBI ■■■■■■■■■■■■■ KB Uspeh embalaže Nemško nogometno moštvo, pivovarna iz Bnaun-sdheiga in proizvajalci embalaže so s skupno pomočjo prodali v nekaj tednih o milijon doz piva »Meister Bier«. Dovolj je bilo, da so nalepili štiribarvne etikete z nogometaši. Naši dobavitelji Med večjimi našimi dobavitelji je tudi podjetje »Industrija metalnih polizdelkov« ali na kratko »IMPOL« Iz Slovenske Bistrice. Dobavljajo nam aluminijsko pločevino izdelano iz raznih zlitin, ki jo uporabljamo za izdelavo sestavnih delov žarometov, svetilk, pa tudi v embalažni industriji se ta kovina bodočnosti že uveljavlja. Tomu modernemu materialu se odpira več možnosti uporabe na najrazličnejših področjih: v letalstvu, avtomobilski industriji, industriji železniških vozil, v ladjedelništvu, strojegradnji, elektrotehniki, v prehrambeni in kemijski industriji, v notranji in zunanji arhitekturi, gradbeništvu, industriji pohištva itd. Pri nas imamo vse naravne P°Soje, zlasti pa izredno bogate zaloge surovin, ki nam proizvodnjo in predelavo aluminija ne le omogočajo, temveč nam dajejo skoraj neomejene možnosti razvoja te pridobitne veje naše industrije. Zgodovina podjetja »IMPOL« sega daleč nazaj, saj je prvi znani podatek iz leta 1620, iko sta brata Matija in Jurij Stopar Skupaj s Fliuder Francom zgradila kovačnico na vodni pogon. Kovačnico so zgradili na mestu, kjer stoji danes Stari del tovarne in so v njej izdelovali žeblje, podkve, lopate, ikiramipe, motike in še druge slične predmete. Turki so v 'lotih 1680 do 1682 kovačnico požgali in porušili ter so jo ponovno zgradili na Mem mestu, kj>er je potem delovala še več desetletij, Lastniki so se večkrat menjali ter se je pri tem menjal tudi program kovačnice. Izdelovati so pričeli še bakrene žeblje in kdtile ter se na ta način preusmerili na izdelavo bakrenih izdelkov. Zato se v zvezi z imenom kovačnice v Slovenski Bistrici Pojavlja vise Ibctj pogosto ime kovačnice bakrenih izdelkov In to zlaisti po 1-1825, ko je dobila dosedanja obrtniška delavnica inidustrijski značaj ter se ziato smatra leto 1825 kot 'leto ustanovitve današnje tovarne. Leta 1840 je bilo zaposlenih k Prav na hitro se je od- | I ločil, da se bo poročil s k naš delovni tovariš in k \ iant Vencelj Pavšič. To s ' namero svojo je uresni. | \ čil v mesecu oktobru. \ ' Mi sodelavci njegovi, k | telimo, da srečno bi se ' S skozi iivljenje vozil v k | dvoje..., troje... in * S več, saj telimo otrok | | mu zdravih celi ducat. ' v Čestitamo! ' več ko 40 delavcev, eden od lastnikov Vincenc Stomber-ger pa je imel celo inženirsko diplomo, ki jo je položili v valjarni bakra im medenine. Nekaj časa so dobivali bakrene polizdelke kot npr. pločevino in drugo iz drugih valjarn, po letu 1850 pa so že sami topili odpadke medenine in Dokira v lastni mali topilnici. Nekaj let kaisneje pa so začeli izdelovati še medeninaste in bakrene palice, žico in različne profile. Tudi število zaposlenih se je precej povečalo, salj je -imela samo delavnica medenine več kot 40 delavcev. Okoli leta 1860 so postavili tudi parni 'kotel ter na ta način dobili Vir energije za izdelavo trakov in pločevine. Čeprav je bila tovarna za takratne pojme 'precej modema, je bila proizvodnja še zelo primitivna. Tudj število zaposlenih je naraslo na 100 delavcev. Razvoj tovarne v času pred pnvo svetovno vojno ni bil tdliiko po velikosti temveč se je Siril le asortiment izddllkov. Med I. svetovno vojno je delo v tovarnj popolnoma zastalo ter je šele po vojni ponovno zaživela. Novi lastnik firma Zugmayer oomp. Gruber je imel popoln monopol na tržišču bakrenih in medeninastih izdelkov, saj je bila edina tovrstna tovarna. Kljub temu pa nilso takratni lastniki investirali v razvoj tovarne nikakršnih sredstev, temveč so ves dobiček porabili za razvoj svojih tavam v Nemčiji in Avstriji. Tudi med okupacijo v času 'druge svetovne vojne ni bilo znatnejših investicij ter se je podjetje pričelo širitli šele po osvoboditvi. Obseg proizvodnje je naglo naraščal, vendar se je tovarna v letih 1951—1956 prearien. tirala samo na izdelavo polizdelkov iz aluminija in aluminijastih zlitin, izdelke iz ostalih barvnih kovin pa so prevzela druga jugoslovanska podjetja. V zadnjih letih pa je 'tovarna še razširile svoje proizvodne prostore ter s izvodrtjo alu folij, pločevine, profilov itd., ki jih bomo porabili doma ali pa jih bomo izvozili. Z novimi Stroji pa bomo dvignili tudi kvaliteto svojih izdelkov ter se na ta način še bolj uveljavili na tržišču. Janez Herzog štirioglato škatlo »Hlev« smo na zagrebškem velesejmu pokazali kot nov izdelek. Litografija je poudarjena s pretisnjenlmi figurami. Oblikovno zadovoljuje tudi najboljše okuse. Devetmesečni obračun osnova za izdelavo plana Računovodska služba je v mesecu oktobru predložila članom DSP in članom DS DE podatke o devetmesečnem poslovanju. V skrajšani obliki jih objavljamo tudi na prvi strani našega glasila. Stari običaji, da služi tak obračun kot osnova za izplačevanje kolektivnega učinka polagoma odmira. Kajti, v večjem številu podjetij so uvedli, da se ne pregledujejo rezultati dela samo v četrtletjih, temveč se to vrši mesečno, pa tudi dnevno. Devetmesečni. obračun pa služi celotnim analizam, ker vsebuje poslovanje za pretežni del poslovnega leta. Zaradi tega podatki o devetmesečnem -gibanju proizvodnje in vlaganja, stroškov, zalog itd. omogočajo stvarno računioo o rentabilnosti in ekonomičnosti. celokupnega podjetja, pa itudi za poedime dele, kot tudi za posamezne proizvode. Take računice pa so vedno stvarna osnova za planiranje odnosno za gotove popravke dolgoročnega piana in programa razvoja podjetja zelo koristne. sečnega obračuna, proučile osnovne obrise te delitve in prikazovalce, kakršnih se bodo posluževali piri načrtovanju izdelkov in uslug v naslednjem letu. Razumljivo je, da ima načrtovanje v okviru delovne organizacije, odnosno enote v sedanjih pogojih povsem svojstven značaj. Načrt se ne more več prikazati samo v fizično vsebino produkcije in celotnega finančnega rezultata. Nujno je potrebno, da se izgotovi načrt plalsmaja bla-ga in uslug, da se poveča proizvodnja in razgiba raziskovalno delo, cčuva in izpopolnjuje delovna sita, modernizira in rekonstruira obrat, zaposluje nove delovne moči z javnim preglodam, koliko delavcev se bo zaposlilo, ter kakšni strokovni profiti kadrov so potrebni delovni enoti in podjetju kot celoti. Kompleksno protehtanije položaja na tržišču, poteka proizvodnje in plasmaja se najbolje razvidi iz svežih podatkov devetmesečnega obračuna (januar — september 1968), pa se na podlagi teh podatkov lahko povzame nove dejavnosti in začnejo novi podvigi. (Press servis) S seminarja o kadrovanju Mnoge delovne organizacije v zadnjem času posvečajo posebno pazljivost plasmaju blaga odnosno uslug. V tem pogledu dosegajo posebno dobre rezultate tista podjetja, v katerih imajo skupnost strokovnjakov, k$ redno na znanstveni osnovi proučujejo gibanje na domačem in zunanjem tržišču, da bi skupno s proizvajalci in v okviru samoupravnega mehanizma pcdvzemali konkretne mere in utrjevali plan in delavnost kakršno je treba uveljavite, da bi blago uspešneje prodali. Kakšni so učinki takih akeij pa bo razvidno v podatkih devetmesečnega obračuna. Čeprav se z zakonskimi predpisi predvideva, da odločajo delovni kolektivi o razdelitvi dohodlka na osnovi zaključnih računov, bomo mnoge delovne organizacije že sedaj na podlagi devetme- (nadalj. z 11. str.) Istega, dne v popoldanskem času smo poslušali predavanje o probtemlih zaposlovanja in socialne politike, kjer nam je tov. Jože Božič, republiški sekretar za delo lepo razložil sistem zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja. Posebno pa se je še dotaknil problema zaposlovanja in delitve dohodka ter nam tuidli razložil, zakaj je potreben za-kan o pripravnikih. V nedeljo, 22. 9. 1968 pa šmo limieli predavanje tov. Pregla Živka, člana predsedstva ZMS, o vlogi ZM v delovnih organizacijah. Tov. Pregl nam je nakaza! naloge ZM v delovnih organizacijah, kakršne zastavlja resolucija 18. kongresa ZMS, metode dela aktiva, ZM in neposredne cilje, ki se jdm morajo aktivi ZM nemudoma posvetite. V živahni diskusiji smo pregledali sedanje stamlje aktivov ZM v delovnih organizacijah v luči teh nalog, iz katerega se je dalo videti, kaj in kako so posamezni kolektivi delovnih organizacij naredili. Moram napisati še to, da je stainje v našem kolektivu nasproti stanju v ostalih organizacijah na neprimerno višji ravni, za kar se moramo zahvaliti uspešnemu vodstvu TK ZMS in pred. vsem razumevanju v kolektivu. Momčdlovič Brane Dopisujte v Glas Saturnusa r/4r/jr/^r/jr/jr/jr, Zmagali smo tudi v Maniagu! MANIAGO LIBERO : SATURNUS 3:5 (1:2) V nedeljo, 15. septembra smo se odpeljali na tradicionalno vsakoletno nogometno srečanje v Maniago pri Udinah. Z italijanskimi nogometaši smo se to pot srečali že četrtič. Lansko leto smo jih v Ljubljani krepko premagali, letos pa smo želeli ponoviti ta uspeh tudi v gosteh. Avtobus je ob pol sedmih go in priznati je treba, da se zjutraj llorenil izpred tovarne talkega nogometa ne gleda itn nais popeljali proti Italiji, včasih niti na zveznih igiri-tokirait po »gorenjski« cesti. (Sitih. Naši so ipo tem spet Prav to nedeljo jo bilo nam- prevzeli pobudo iin ustvarili reč v Novi Gorici veliko slav- lepe priložnosti, žoga pa ni je primorskega ljudstva, in in ni hotela v mrežo. Plrecej Odtočili smo se za prehodnej- smole pri tem je imet Vokal, šo polt. čeprav so nekateri sumili, da Vodstvo potovanja se je se gostoljubnim domačinom odločilo, da bo kosilo že v ni hotel zameriti. Prizadeva-dopOldanskem času, ker je nja naših pa so bila v 40. mi-hrana v naši preljubi deželi nuti te kronana z uspdhom. še vedno precej cenejša kot Pri žogi je Celaliič. Izgledalo pri naših sosedih. Kosiiti smo je že, da bo centriral, nena-v Parontovem domu v Kranj- doma pa se 'je odločil za >tiki gori že Ob desetih. Pni- strel in iz mrtvega kota do-znatl moramo, da nam je segel čudovit zadetek, jedača kljub zigodnjii uri zelo Do odmora je bilo Se nekaj teknila in še povečala veselo priložnosti na. obeh straneh, razpoloženje. a so ostale neizkoriščene. Skozi vso pot nas je sprem- Med odmorom smo se mavi-Ijal »prefinjen« iin vztrajen jači Obeh taborov srečali pri dež, tako da smo bili pnikraj- bifeju. Domačini so se tola-šani za marsikateri pogled v žili, da 'bo po odmoru bolje, jesensko naravo. m j pa smo upali, da bodo na- Tudi navijači so prispevali svoj delež k zmagi. Na mejnem prehodu smo carinske Obveznosti hitro opravili in se nato veselo zalpelljalli po »Italijanskem tlesku nogometašem Maniaga Li-bera v goste. PrilspeM smo približno Ob pol dveh po našem času. Domačini so nas prisrčno sprejeli. Med njimi sta nas pozdravila člana naše predhodnice, Lajdo on Jure, ki sta prispela v Maniago že v soboto. Trdila Sta, da so ju že ves dan gostili s špageti in vinom. Odpeljali smo se na nogometno igrišče in kmalu nato bo bili nogometaši že v svojih »delovnih Oblekah«. Po uvodnih fonmalnostih, izmenjali so si danila, se je boj za zmago začel. Na veliko veselje naših navijačev je Oblak povedel naše moštvo v vodstvo z lepim udarcem z glavo na odlično podajo Selaliča, Domačo nar vijače, med katerimi j.e bilo precej predstavnic nežnega spola, ta gol nii spravil v molk, temveč so začeli še glasneje bodriti svoje ljubljence. In pomagalo je. V 19. minuti so po indirektnem strelu s kakšnih 12 metrov izenačili na 1:1. Sedaj se je začel pravil boj za zma- ši fantje obdržali vodstvo do konca tekme. Največ pozornosti domačih navijačev je bil deležen Zvone zaradi lepih tankov in »perfektnega« obvladanja italijanščine. Tako se jim je priljubil, da je moral gledati tekmo do konca kar iz bifeja. Naše upanje v zmago je po prvih udarcih v drugem delu postalo še večje. Fantje so pritisnili in v 53. mitoulti povišali vodstvo na 3: 1. Strelec je bil spet Oblak. Zadetek je dosegel z efektnim volejem na duhovito podajo Bašiča. 'Po tem golu so naši spet popustili, kar se jim je takoj maščevalo, saj so Itri minute kaisneje prejeli gol, pa čeprav dz prostega strela. Naše nogometaše je ta gol nekoliko zmedel in v 67. minuti je obramba prav po nepotrebnem napravila prekršek in domači so skozi slabo postavljen zid dosegli izenačenje, 3:3. Naši fantje so doumeli, da se bo trdba za zmago še bolj potrudili. Prevzeli so pobudo, zaigrali tako kot znajo in uspeh ni izostal. V 85. minuti je Celalič preigral več Obrambnih igralcev, ustrelil kot iz topa in povedli smo. SATURNUSKA NOGOMETNA EKIPA, KI ZMAGUJE V zadnji minuti pa je Pašiču uspelo premagati domačega vratarja. Tekma je bila rets lepa, polna preobratov in kočij Ivih situacij, neizkoriščenih priložnosti, pa tudi grdih padcev na razmočenem igrišču. K zmagi niso prispevali samo strelci golov, temveč vsi po vrsti. Bili. so borbeni, dosledni pni podajah, skratka potrdili so svoj renome ddbrih in borbenih nogometašev. Vreme, ki nam je res ves dan »godlo«, je bilo tokrat naklonjeno športnikom. Bilo je tako »faiir«, da med tekmo ni deževalo -im še celo sonce je posijalo. Po tekmi je bilo veselje v našem taboru nepopisno. Prav razposajeni smo (bili in nič čudnega, da so nekateri že težko pričakovali, da se zmočijo tudi od znotraj. Počakali smo, da so se nogometaši preoblekli iz premočenih in blatnih dresov, nafto pa smo si v poldrugi url oglodali vse lokale v Manda-gu. Razpoloženje v mestecu je bilo to nedeljo res praznično. Domačini so bili tako gostoljubni, da Saftjurnužanu sploh ni bito treba prijeti za denarnico. Beseda je tekla in komentarjev je bito nič koliko. Verjetno so tudi domačinke morale sodelovati, saj se je izpod mdba spet vsulo vse preveč mokrih in debelih »božjih« solza. Proti večeru smo se odpeljali v nekaj kilometrov oddaljen Sequals, rojstni kraj nekdanjega absolutnega svetovnega prvaka v boksu. Prime Canera, na katerega so domačini zelo ponosni. Tam so nam priredili slavnostno večerjo. Zelo okusna večerja in dokaj dobro vino sta nam razvozlala jezike in govorilo se je vsevprek v tiloveniskoitaili-j,antskem esperantu, kil ima kakor je izglodalo, velik poudarek na mimiki in gestiku-lacijli. 'Predstavnik Mainiaga in sekretar našega podjetja, tovariš Arh sita si 'izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila predvsem prijateljstvo in izrazila željo, da bi, se srečevali še vnaprej. Ob veselem vzklikanju in petju smo morali'končno pomisliti na odhod. Zares težko smo Se ločili od prijetne družbe 'in prijaitol'jlsikega vzdušja. Vodja potovanja inž. Kralj jc imel kar precej de a preden nas je vse spravil v avtobus. Tudi na poti domov se je v avtobusu čutila vedrost, veselje ob zmagi, in kljub slabemu vremenu prijetno preživetem dnevu. Prihodnje leto 'bomo gostitelji spet mi. Praiv gotovo bomo prijateljskim nogometašem' iz Italije priredili Vsaji tako prijeten in vesel dan im is tem še enkrat potrdili, da so med narodi le navidezne meje in da nasprotja v političnem mišljenju ne morejo ločiti dobrih ljudi in prijateljev. Nogometašem pa še enkrat čestitke k lepemu uspehu! Srečko Resnik miiiiimiiiimimiiMiiiiiiiiMiiimimimmiiiiiiiiiiiiiimiii!?iiMM!it!'!iiiiiiiiMii!!i'iiiiimimiiiii Tito je rekel; Težave bomo odpravili sami! Resnica je, da imamo težave. Mi smo jih ugotovili, videli smo jih prej kot oni in naj ne »skrbijo« za nas. Ne potrebujemo nobene pomoči od zunaj, da bi rešili svoje probleme. Dovolj moči imamo, da jih rešimo sami. Vendar, moti jih nekaj drugega — naš sistem samoupravljanja, lo jih moti. Veste, to je precej nalezljiva stvar, če ima ta samoupravlijavski sistem uspehe. Pri nas ga 'bo imel še več kot doslej. Koga naj štejemo za brezposelnega? Pri nas še ni točno ugotovljeno, koga lahko štejemo za brezposelnega. Mislim, da je brezposelen tisti, ki nima dela, živi pa od svojih rok. Za polzapo-slenega imamo siromašnej-šega 'kmeta, ki pa kljub temu ima kos kruha oziroma malo zemlje, -ki jo obdeluje. Ne mislima pa, da jc brezposelen tisti, ki lahko živi od svojega premoženja, čeprav se ne želi zaposliti v podjetju. Tega sc je treba lotiti diferencirano, prednost pa dati prvim in ne vse imeti za brezposelne. PONATIS ČLANKA IZ »DELAVSKE ENOTNOSTI« Dom v Kranjski gori že danes rezerviran do zadnjega kota • V Saturnusu že dolgo let skrbijo za to, da imajo delavci dovolj možnosti za svojo rekreacijo ... % Za šport 20 tisoč dinarjev letno ... • Kljub težavam kegljači spet čvrsto na svojih nogah... • Bo uspelo sčasoma sestaviti tudi žensko ekipo v kegljanju ... ® Planinska sekcija skrbi za redne izlete v planine ... To je ekipa z izleta na Triglav — dobro oborožena in pripravljena na vse. Menimo, da je v naši tovarni najaktivnejša nogometna sekcija, potem planinska, strelska, pink-ponkaška in šele potem kegljaška. Skrb za razvedrilo in dnevni oddih je v večini naših delovnih organizacij še vedno prepuščena rešitvi posameznikov. Samoupravni organi sicer radi in pogosto sprejemajo ustrezne sklepe in priporočila, ki so običajno prav lepo formulirana, toda... Pogosto ostane vse skupaj le pri besedah. V glavnem zato, ker nihče ne odgovar-je za to, da bi lepe besede pretopili v akcijo, v dejanja ... In tako smo toliko bolj veseli delovnih kolektivov, ki poleg vsakdanjih skrbi in obveznosti nenehno mislijo tudi na to, da bi lahko prišel vsak član kolektiva na svoj račun. Samo malo volje je potrebno, pa gre. In če ne primanjkuje prizadevnosti, potlej se najdejo tudi potrebna sredstva! V nobenem Primeru pa se ne moremo izgovarjati na to, da so delavci nezainteresirani za razvedrilo! Res je sicer, da Predstavniki samoupravnih organov nekaterih delovnih organizacij radi postrežejo s Podobnimi izgovori. Se bolj Pogosto pa drži, da izzvenijo take razlage malce neresno, saj so dejansko brez prave osnove. PESTRE MOŽNOSTI ZA ODDIH ŽE VRSTO LET Tudi na območju mesta Ljubljana se delovne organizacije ne morejo kdove kako postaviti z rezultati, ki so jih dosegle na področju organizacije aktivnega oddiha. Med izjeme vsekakor šteje kolektiv Saturnusa, ki že dolgo vrsto llet nenehno skrbi za to, da imajo delavci dovolj možnosti za svojo rekreacijo. Tako v poletnih mesecih kot v najhujšii zimi, ko najdejo športniki Saturnusa svoje zatočišče v lepem smučarskem domu v Kranjski gori. Športniki tega ljubljanskega kolektiva že celih 15 let živijo pod streho svojega matičnega kluba — športnega aktiva Saturnus. Društvo ®vi in dela v okviru sindikalne organizacije, ima svoj upravni odbor in združuje vse športne sekcije. Na vprašanje, katero razvedrilo oziroma katere športne panoge so naj bližje delavcem Saturnusa, nisem dobil pravega odgovora. Saj človek zares ne ve, za ka-lero sekcijo so delavci najbolj navdušeni! Vsi so na moč aktivni, vsi uspešno tekmujejo in tako rekoč v vseh sekcijah skrbijo za nenehno vključevanje mladih. PO SKUPNO STREHO NAPREJ »Gotovo šteje med naše najbolj aktivne sekcije društvo za kegljanje,« mi je ob obisku v Saturnusu povedal Janez Deisinger, ki je že dvanajst let predsednik Športnega aktiva Saturnus, drugače šef investicijske grupe. »Že pred leti so sloveli naši kegljači, pred časom pa so malce popustili. Prišlo je namreč do zamenjave generacij, kar vedno pusti določene posledice. Kljub naštetim težavam stojijo naši kegljači spet čvrsto na svojih nogah. Pred dnevi smo se namreč združili s keglja-, škim klubom Slovan in si vsi skupaj nadeli novo ime: Kegljaški klub Saturnus. Menili smo namreč, da bo šlo v dvoje laže. Mi doslej nismo imeli svojega objekta, športnikom Slovana pa so primanjkovala sredstva. Sedaj smo vse to združili. Razumljivo v prepričanju, da bomo s skupnimi močmi kos tudi najhujšim težavam ...« Kegljaški klub Saturnus šteje danes blizu 50 aktivnih članov. Prav te dni pripravlja klub prvenstvo, da se bo vedelo, kdo bo imel pozneje pravico nastopanja na pomembnejših tekmovanjih. Janez Deisinger, predsednik športnega aktiva Saturnus in obenem predsednik Kegljaškega kluba Saturnus si danes s svtojimi ljudmi prizadeva, da bi v doglednem času spravili skupaj tudi mladinsko ekipo. Obenem imajo v programu, da bi sčasoma sestavili tudi žensko ekipo. »Kljub temu, da ženske ne kažejo kdove kako velik interes za kegljanje, upam, da bomo v svojih načrtih uspeli...,« je razlagal Janez Deisinger. »Pogoj za realizacijo načrtov Kegljaškega kluba Saturnus pa je, da bomo v bodoče deležni večje finančne podpore kot doslej. Pristojni morajo namreč upoštevati, v mislih imam predvsem občinsko zvezo za telesno kulturo, da gre tu za razmeroma močan klub, ki živi in dela v okviru občine in ne le za zidovi tovarne.« VSAJ ENKRAT MESEČNO V PLANINE Na pobudo mladinskega aktiva v Saturnusu so meseca maja spet oživeli planinsko sekcijo. V njej se danes zbližujejo planinci obeh spolov in vseh starosti ter prirejajo izlete in hodijo v planine. »Letos smo bili že na Triglavu, Prisanku, Križkih podih, Storžiču, Grintovcu .. ., pa še marsikje,« mi je navdušeno pripovedoval neki delavec iz Saturnusa. »Če dobro pripravimo turo in izberemo privlačno smer, se potlej udeleži izleta tudi dvajset, trideset delavcev ali celo več. Odvisno pač od tega, kam gremo in seveda tudi od vremena ...« Na vprašanje, kdo vodi »ekspedicije« v planine, sem zvedel, da le najbolj izkušeni hribolazci in teh v Saturnusu na malo! Kako bi jih jtudi primanjkovalo, če pa so izleti v hribe tako pogosti. Planinska sekcija jih prireja najmanj enkrat mesečno. Povsem dovolj, da pridejo na svoj račun vsi ljubitelji gora, ki nimajo možnosti, da bi v planine zahajali sami. ODLIČNO IZKORIŠČENA POSTOJANKA V KRANJSKI GORI Kljub dejstvu, da Ljubljančani nimajo ravno najugodnejših pogojev za zimsko rekreacijo, je smučarska sekcija v Saturnusu že vrsto let najmočnejša. V Kranjski gori ima namreč Saturnus svoj komforten počitniški dom, ki je vso zimo zaseden do zadnjega kotička. »že danes, to je meseca oktobra, imamo v Kranjski gori zasedene vse razpoložljive kapacitete ...,« mi je zadovoljno povedal Janez Deisinger. »V času šolskih počitnic imajo v domu prednost mladi ljudje, tu mislim predvsem na otroke naših delavcev, prej in potem pa je dom na voljo odraslim. Skratka, pozimi je naša postojanka v Kranjski gori zares dobro izkoriščena ...« Smučarska sekcija Saturnus organizira vsako leto v Kranjski gori smučarske tečaje. Tako za otroke kot vse tiste starejše ljudi, ki si želijo, da bi si pridobili osnovne veščine smučanja. Smučarski tečaji trajajo po teden dni in so vedno dobro obiskani. Sekcija ima kar 3 smučarske učitelje, za tečaje v Kranjski gori pa vsako leto angažira še dodatnega strokovnjaka. Seveda se načrtno delo s smučarji, številni tečaji on smučarska tekmovanja nekje poznajo. Na tekmah dosegajo športniki Saturnusa iz leta v leto lepše rezultate. In kaj ne bi? Redno, skoraj vsako nedeljo in še kak teden dni povrhu v letu smuča najmanj 100 delavcev iz Saturnusa.« NI JIM ŽAL POTROŠENIH SREDSTEV Še in še bi ilahko naštevali, kje vse se aktivno udeležujejo člani športnega aktiva Saturnus. Pa naj za konec omenimo z besedo ali dvema le še nogometaše, strelce in igralce namiznega tenisa. Za nogometno sekcijo je značilno, da ima dvoje moštev: moštvo članov in moštvo mladincev. Nogometaši Saturnusa so kvalitetni igralci in zato uspešno tekmujejo v sindikalni ligi. Letos so osvojili celo odlično prvo mesto! Vsako leto pa se pomerijo tudi s prijatelji iz Italije, moštvom Maniiago Libero. Srečanja so izmenoma pri nas in v Italiji. Strelci Saturnusa so priključeni v sekcijo Vide Pre-garčeve. So zelo kvalitetni tekmovalci in so osvojili že celo vrsto prvih mest. Igralci namiznega tenisa pa so pred časom spet pošteno zadihali, ko so dobili pod domačo streho svoj stalen prostor za vadbo. V času malice, pa tudi takoj po končanem delu, je kandidatov za partijo namiznega tenisa več, kot pa dopuščajo možnosti. Bežen obisk pri športnikih Saturnusia je vsekakor potrdil, da so ubrali samoupravni organi pravo pot na področju aktivnega oddiha. Samo za šport odobrijo letno blizu 20 tisoč dinarjev, kar vsekakor ni malo. Pravijo pa, da se jim to izplača... A. Ulaga Prizor je s tekme med mladinsko In člansko ekipo. Mladi nogometaši so letos dobili novo opremo in se z vso močjo zagnali v trening. Člansko ekipo, ki je sindikalni prvak in nasploh slovi v našem mestu kot najboljše moštvo imajo mladinci za svojega vzornika. GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Ižanc Marjan, Slavko Gcrlica, Stane Rozman, Mira Tomec, Slavko Vrzel, Jože Švigelj — Odgovorni urednik: Slavko Ger-lica, tel. 313-666-78 — Tisk CP Gorenjski tisk Kranj — Originalov ne vračamo Kaj je plačilna bilanca? V mnogih ekonomskih analizah beremo večkrat izraz — plačilna bilanca. Kaj je to? Pod poij mam plačilna bilan- NEKAJ MISLI Kdor dela, tudi zasluži. Nekateri pa zaslužijo, ker molčijo. V življenju bolje shajajo tisti, ki se učijo na napakah kot pa na fakultetah. Težko je biti pošten, še težje pa je od tega živeti. Če imaš dobro plačo, dobro stanovanje in dober avto, lažje prenašaš revščino. Borimo se proti nepismenosti, bojimo pa se pismenih. Nepismeni postane problem, ko hoče pisati zakone pismenemu. Mercedes je avtomobil, v katerem se vozi ljudstvo — po svojih izvoljenih predstavnikih. ca se razumeva odnos vsega imetja in dolgov neke države proti inozemstvu in to v določenem časovnem razdobju (običajno leto dni). Plačilna bilanca obsega uvoz in izvoz blaga, obveze na osnovi zavarovanja, transportnih in drugih uslug, anuitete danih in dobljenih posojil in kreditov kaikor tudi njih vrednosti, tudii prihod in odhod neblagovnih sredstev v obliki turizma, dohodkov in stroškov diplomatslkih predstavništev, izseljenskih nakazil, dedovanja, pokojnin kakor tudi dotok in odtok zlata. Plačilna bilanca ima svojo aktivno in pasivno stran. Aktivno stran tvorijo sredstva ustvarjena z izvozom blaga, dobljenih posojil in kreditov, dotok od anuitet na posojila in kredite dane drugim državam, dotok od neblagovnih transakcij, transporta in zavarovanj in dotok zlata. Pasivno stran pa tvorijo devizna sredstva, s katerimi se plača uvoženo blago, posojila in kredite dane drugim državam, anuitete za posojila in kredite s strani drugih dr- žav, anuitete na posojila in kredite prejete od drugih držav, odhod sredstev za neblagovne transakcije, transport in zavarovanje, kot tudi odhod zlata. Aktivna plačilna bilanca nastane talkrat, kadar je imetje večje od dolgov, pasivna pa takrat, kadar so dolgovi večji od imetja. Obstoji pa tudi uravnovešena bilanca, ki nastane pod pogojem, da je imetje enako dolgu. Struktura plačilne bilance in njeno dolgoročno obračanje praviloma izraža stanje in razvoj narodne trgovine. Pač pa ne more biti vsak deficit v plačilni bilanci odraz negativnih pojavov v trgovini. Pogosto je pri državah v razvoju njih pospešena ekonomska rast pogojena z deficitom plačilne bilance. Naravno, povečanje deficita končno pride do meje s katere mora iti razvoj v obratnem smislu zmanjšanja deficita in uravnovešenja plačilne bilance in po možnosti še dlje od ustvarjanja gotovega presežka. (Press servis) | Kaj je telesna poškodba? Po osnovnem zakonu o invalidskem zavarovanju je telesna poškodba izguba, bistveno poškodovanje ali neusposobljenost posameznih organov alli delov telesa, ki povzročajo omejeno gibljivost., otež-kočajo normalno aktivnost organizma in povzročajo večje napore pril uresničevanju telesnih potreb. Da bi se ugotovilo telesno poškodbo, je poltrdbno, da je organ ali del telesa poškodovan najmanj za 30 % ne oziraje se na to alli poškodba povzroča ali ne povzroča invalidnosti. Torej, gre za 'telesno poškodbo, kakršna lahko pa tudi ne povzroča izgubo ali zmanjšanje delovne sposobnosti. Ocenjevanje se vrši po medicinskih, ne po delovnih kriterijih. Na procent poškodbe ne vpliva kvaliffilkacUja, šolska izobrazba, spol in leta starosti, kakor tudi. ne poklic zavarovanca temveč edino le medicinski kriterij. Telesna poškodba daje pravico na invalidnino, če je nastala za časa delovnega odnosa ali po njegovem prenehanju, če so izpolnjeni pogoji za -upokojitev in pogoji delovnega staža. Izjema od te zahteve je le v slučaju, če je pri zavarovancu -pred začetkom delovnega razmerja obstojala poškodba enega parnega organa (očesa, ušesa, roke, noge iitd.) pa nastopi poškodba še drugega pamnega organa. Razdeljevanje v stopnjo poškodbe piri takem zavarovancu ter odrejanje invalidnine se oceni, kot da sta obe telesni poškodbi nastali v času trajanja delovnega razmerja. Za obstoj telesne poškodbe ni merodajen vzrok -njenega nastanka, razen v slučaju, če -je v sami listi 'telesnih poškodb vzročnost vključena v opis telesne poškodbe. Pri tem je važno, da je do poškodbe prišlo v času delovnega odnosa zavarovanca. (Preš servisi