UGODNA PONUDBA POSO|IL Gorenjska^ Banka Banka .w ■■■ ■ ( Id r nik, ki je bila tistega hudega dne stara K) let. Zločin hodi za njo in o njem nerada govori. Pretekli teden smo bili pri Peršmanu. Z nami je bil eden od znanih koroških upornikov in partizanov, 79-letni Janez Wutte -Luc iz Vesel pri Šent-primožu, ki je 17 let predsedoval Zvezi koroških partizanov. Na sliki: Ančka Su-dovnik - Peršmanova in Janez Wutte - Luc pred Peršmanovo domačijo. • J.Košnjek STRAN 1 7 Državljankam in državljanom Slovenije, Gorenjkam in Gorenjcem, naročnikom in bralcem Gorenjskega glasa, še posebej pa ljudem, ki so sodelovali v uporu proti okupatorju, čestitamo za praznik in želimo prijetno praznovanje Letala zasilno pristajajo na zasebni njivi Gnojnica ob letalu avstrijskega turista Mojstrana, 24. aprila - Letala Alpskega letalskega centra že dvajset let zasilno pristajajo na njivi v Mojstrani. Lastnik njive ne dovoli pristajanja, zato je oni dan, ko je vozil gnojnico na sosednjo parcelo, zavil tudi na svojo in jo polil ob jadralnem letalu avstrijskega jadralca. Kdo je bil na čigavi parceli? STRAN 5 za vso družino v emona merkur trgovino ©Mili trgovina na drobno d.d., Ijubljana emona centri emona marketi emona prodajalne GLASOVA PREJA 1997, četrtič: Alpina - pol stoletja športa in mode Pred 1. majem bo naša preja ubrana prazniku dela primerno: delavsko in praznično. V žirovski Alpini že 50 tet delajo čevlje vseh vrst, od gojzarjev do rolerjev, in prav letos praznujejo svoj zlati jubilej. Delo je bilo trdo, kruh, ki so ga čevljarji z njim služili, .bolj črn kot bel. Jubilej je vseeno zlat. Pogovarjali se bomo o tem, kako se je delalo pred desetletji, kako je zdaj, kaj si obetajo od prihodnosti... Naša gosta bosta g. IZIDOR REJC, direktor Alpine v letih od 1966 do 1975, pozneje minister za industrijo, ta čas poslanec v Državnem zboru, in mag. FRANCI MLINAR, generalni direktor Alpine danes. Z njima se bo pogovarjal MIHA NAGLIC, samostojni kulturni delavec in publicist. Zapel nam bo moški pevski zbor ALPINA, ki ga vodi Andrej Žakelj. Predli bomo drevi ob 19. uri v gostilni pri Županu v Žireh (na Dobračevi). Vstopnine ni. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 064/692-247 GORENJSKI GLAS GOSTILNA PRI ŽUPANU Sponzorji: ALPINA, tovarna obutve, d.d., Žiri, občina Žiri, GOSTILNA PRI ŽUPANU, Vinarstvo Jakončič iz Vipolž ŠENČUR PRAZNUJE V tednu, ko goduje sv. Jurij, občina Šenčur praznuje občinski praznik. Prireditve so se začele že v torek, sklenili pa jih bodo v sredo, 30. aprila, s skupno prireditvijo Gorenjskega glasa in občine Šenčur NAJ, NAJ, NAJ. STRAN 25 in 26 DANCALL Novi danski GSM Telefon, ki zna tudi slovensko BSKOMPAS HOLIDAYS HITRA ODLOČITEV CENEJŠI DOPUST! TUNIZIJA. ŠPANIJA IN GRČIJA 1 □% POPUSTA ZA GOTOVINSKA PLAČILA DO 1 7,MAJA Rl □1 L ZNIŽANE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU 'NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 6 1 B.S. Radovljica tel. :064/715-242 -34 OGLASI EUROŠPED 2001, ŠPEDICIJA ZA TRETJE TISOČLETJE Ob naši dvajsetletnici bi želeli omeniti našo najmlajšo poslovalnico Brnik. Glavna dejavnost avio poslovalnice je organizacija uvoznega in izvoznega transporta blaga. S svojo mrežo partnerjev lahko prevzamemo pošiljko kjerkoli v svetu in jo pripeljemo pred naročnikova vrata. Ker smo si pridobili zaupanje strank, se naš obseg poslovanja iz leta v leto veča. Zaradi večjega povpraševanja kupcev smo se odločili za širitev poslovanja. Letos poleti se bomo preselili v večje prostore, kjer bomo lahko strankam ponudili tudi iskanje svojih poslanih ali pričakovanih pošiljk na mreži Internet. Zaposleni na Brniku so uspešno opravili strokovne izpite za cargo agenta in agenta za prevoz nevarnih snovi. S strokovno usposobljenim timom smo postali člani mednarodnega združenja IATA (International air transport association). Menimo, da smo na pravi poti in da bomo z vašo pomočjo "leteli" prek vseh meja. EUROŠPED 2001 mednarodna špedicija, transport in trgovina, d.o.o, Škofja Loka s poslovnimi enotami: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 75 tel. 064 631 113, fax. 064 631 565 BRNIK, Aerodrom Ljubljana tel. 064 261 705,. fax. 064 224 466 LJUBLJANA, Letališka 16 tel. 061 447 183, fax. 061 444 545 KRANJ, Kolodvorska 1 tel. 064 221 011, fax. 221 087 JESENICE, Sp. Plavž 6B tel. 064 861 170, fax. 861 244 MARIBOR, Tržaška 53 tel. 062 306 181, fax. 062 306 130 SEŽANA, Partizanska 115 tel. 067 72 541, fax. 067 31 828 VRTOJBA, MMP, Šempeter tel. 065 35 523, fax. 065 35 533 KOPER, Ferrarska 12 tel. 066 38 005, fax. 065 38 008 L ami prek vseh meja Kranjsko podjetje Dolnov podpisalo pogodbo o ekskluzivnem zastopstvu za češko keramiko Bohemiagres Tudi zlate ploščice ali ploščice z vašim podpisom Direktor Dolnova Peter Žibert: "Kakršnokoli keramiko želi stranka, jo mora dobiti; če je nimamo, jo pač priskrbimo" - Prihodnjih pet let ekskluzivni zastopnik in distributer vrhunskih ploščic iz porcelangresa češkega podjetja Bohemiagres Kranjsko družinsko podjetje Dolnov, eden največjih slovenskih trgovcev s keramiko in kopalniško opremo, je pretekli teden podpisalo pogodbo s češkim koncernom Bohemiagres, po kateri bodo še nadaljnjih pet let ekskluzivno zastopali in prodajali izdelke tega češkega proizvajalca keramike. Podpisa pogodbe sta se udeležila tudi komercialni direktor Bohemiagresa iz češkega Plzna Jaroslav Sysel ter Direktor družinskega podjetja Dolnov Peter Žibert. sekretar za gospodarske odnose na češki ambasadi v Ljubljani Pavel Svitil. Gre za pogodbo, po kateri naj bi podjetje Dolnov v naslednjih dveh letih uvozilo za vsaj milijon dolarjev keramike tega češkega proizvajalca letno, že letos pa naj bi uvoz znašal 600 tisoč dolarjev. Kot je ob podpisu pogodbe dejal direktor podjetja Dolnov Peter Žibert, so z Bohemiagresom zelo uspešno sodelovali že pretekli dve leti, zdaj pa so sodelovanje nadgradili še s formalnim podpisom pogodbe o ekskluzivnem zastopstvu. In kaj sploh je češko podjetje Bohemiagres? Po besedah komercialnega direktorja Jaroslava Svsla gre za enega največjih čeških proizvajalcev keramike. Kar 90 odstotkov vse proizvodnje zavzema proizvodnja talnih ploščic, ki jih letno izdelajo kar osem milijonov kvadratnih metrov. Polovico proizvodnje izvozijo, največ na Poljsko, Slovesnega podpisa pogodbe se je udeležil tudi sekretar za gospodarsko sodelovanje na češki ambasadi v Ljubljani Pavel Svitil, ki je izpostavil velik jjomen tovrstnega sodelovanja med slovenskimi in češkimi podjetju Zlasti od lanskega leta, ko je med državama začel veljati prostotrgovinski sporazum za industrijske izdelke, je sodelovanje za obe strani še toliko bolj zanimivo. i r ^ +/r fin Podpis pogodbe', po kateri bo podjetje Dolnov v Sloveniji zastopalo vrhunsko keramiko Bohemiagres. Slovaško, v Nemčijo in Belgijo. Slovenija je s podpisom pogodbe s kranjskim podjetjem Dolnov pos-tala njihov peti najpomembnejši izvozni partner. Kot je poudaril Sysel, je ena glavnih prednosti čeških proizvajalcev ploščic pred italijanskimi v tem, da imajo kar 85 odstotkov domačih surovin, ki so izredno visoke kakovosti, odlikuje pa jih tudi najsodobnejša tehnologija. Kot je dejal Peter Žibert, so se za češke proizvajalce keramike odločili zato, ker je češka keramika ena najboljših na svetu. Posebej kakovostna je talna keramika iz tako imenovanega porcelangresa; talne ploš- čice so izdelane na osnovi porcelana, ki ne vpija vlage in je zmrzlinsko in kislinsko odporen. Ploščice ne potrebujejo glazure, tako da je celotna ploščica iz enakega materiala in tako odporna proti kakršnikoli obrabi. Glede na kakovost bi ploščice morale biti v najvišjem cenovnem razredu, a zato, ker ni potrebno plačevati carine, uspejo vzdrževati cene v srednjem razredu. Podjetje Dolnov je poleg Bohemiagresa zastopnik še dveh čeških koncernov, in sicer firme Hob, ki je specializirana za stensko keramiko, nedavno pa so sklenili tudi pogodbo s firmo Ravak, ki izdeluje tuš kabine in na evropskem trgu pridobiva čedalje pomembnejši tržni delež. In kje je mogoče kupiti keramiko in opremo, ki jo zastopa podjetje Dolnov? Izdelke distribuirajo po državi po sistemu franšizin-ga ali direktne prodaje malo- in veleprodajnim trgovskim hišam. Izdelke Dolnova je mogoče kupiti na 26 prodajnih mestih, precej keramike pa prodajo tudi direktno vlagateljem za večje objekte. Tako so opremili škofjeloško Namo, Fordov servis v Ljubljani, s keramiko iz podjetja Dolnov pa je opremljena tudi galerija Ovsenik v Kranju. Kot je povedal Peter Žibert, se skušajo prebiti tudi na hrvaški in bosanski trg, odpira pa se tudi trg v Ukrajini. Da pa bi lahko uspešno tržili keramiko, so se za dopolnitev celotnega programa povezali še s tremi italijanskimi in dvema španskima podjetjema, tako da lahko zadovoljijo vse potrebe strank tako po keramiki kot tudi celotni opremi kopalnic. "V naši hiši kupec lahko dobi kvadratni meter keramike po ceni deset ali pa sto mark. Lahko jim priskrbimo zlate ploščice ali pa ploščice, na katerih je podpis kupca... Keramiko danes lahko pri- Komercialni direktor češkega koncema Bohemiagres Jatpslav Sysel merjamo z modno obleko; ploščice so lahko unikat..." Dolnov prodaja tudi keramiko svetovno znane znamke Dado, kjer arhitekti izpolnjujejo posebne želje kupcev, ter nemškega proizvajalca pip Grohe. "Kakršnokoli keramiko kdo želi, jo dobi pri nas; če česa nimamo, pač priskrbimo," še zagotavlja direktor podjetja Dolnov. Ob dosedanjih prostorih na Primskovem v Kranju pa že raste tudi nov trgovski center, s katerim se bodo prodajne površine za keramiko povečale kar za petkrat, dokončan pa naj bi bil do pomladi. Kot pravijo v Dolnovu, naj bi bil to super-moderni center za prodajo kopalniške opreme in keramike. Nova razporeditev učiteljev v plačilne razrede buri šolske duhove Razkol "dvojkarjev in odličnjakov" v zbornicah Pri razporejanju so imeli škarje in platno v rokah ravnatelji. Tako se je zgodilo, da je znana mezzosopranistka, profesorica klavirja in solo petja na kranjski glasbeni šoli s 30-letnimi delovnimi izkušnjami ostala v drugem plačilnem razredu. Nekaj njenih kolegov s samo srednješolsko izobrazbo in tretjino manj izkušnjami pa je napredovalo v peti plačilni razred. Kranj, 23. aprila - Marčevske plače učiteljev, ki so jih dobili v začetku aprila, so močno dvignile pritisk v večini šol, vrtcev, zavodov in dijaških domov. Zaradi najnovejše razvrstitve v pet plačilnih razredov so bile namreč plačilne kuverte nekaterih učiteljev tanjše, drugih pa precej debelejše. Po nekaterih šolah so izbruhnili pravi upori sindikata, medsebojno primerjanje učiteljev je povzročilo številne zamere, ravnatelji in šolsko ministrstvo so se znašli v navzkrižnem ognju. Toda zakaj takšno negodovanje, če vemo, da je bila prav vpeljava plačilnih razredov ena glavnih stavkovnih zahtev učiteljev, pa tudi proti uravnilovki se šolniki borijo že nekaj let? Po sistemu plačilnih razredov so že od leta 1994 plačani zaposleni v zdravstvu, državni upravi, sociali in lokalnih skupnostih. Lani, ko so šolniki pripravili stavko, so kot eno glavnih stavkovnih zahtev postavili prav izenačitev plač z ostalimi zaposlenimi v negospodarstvu, zahtevali pa so tudi spremembo zakona o razmerjih plač. Po podatkih so plače učiteljev za 8 do 12 odstotkov zaostajale za plačami v negospodarstvu, edina možnost za korekcijo pa naj bi bili plačilni razredi, ki bi vpeljali sistemske spremembe in učiteljske plače dvignili na ustrezno raven. To se je z novim pravilnikom, ki so ga skupaj pripravili šolsko ministrstvo, sindikati ter vlada, tudi zgodilo. Z marčevskim napredovanjem v plačilne razrede so se plače šolnikov izenačile s plačami ostalih zaposlenih v negospodarstvu, učitelji pa so dobili tudi možnost napredovanja. Kot piše v pravilniku, zaposleni v šolstvu vsaka tri leta napredujejo za en plačilni razred, od začetka delovne dobe Nekateri tudi brez napredovanj Večina učiteljev je napredovala za dva plačilna razreda, in sicer dobra polovica srednješolskih, skoraj 70 odstotkov osnovnošolskih ter skoraj 80 odstotkov vzgojiteljic v vrtcih. Za tri, štiri ali pet plačilnih razredov pa je napredovala približno petina učiteljev: 18 odstotkov srednješolskih, 21 odstotkov osnovnošolskih ter 15 odstotkov vzgojiteljic. In koliko učiteljev je ostalo brez napredovanja? Ena četrtina srednješolskih, 13 odstotkov osnovnošolskih učiteljev ter dobrih 8 odstotkov vzgojiteljic v vrtcih. Gre zlasti za učitelje z manj kot tremi leti delovne dobe ter tiste, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev. Tudi 20 tisočakov razlike v plačah In koliko se plačilni razredi poznajo v denarju? To je odvisno od več dejavnikov, zlasti od naziva in stopnje izobrazbe, vendar pa razlika med drugim in petim plačilnim razredom lahko znaša tudi deset do dvajset tisočakov. Skok je torej precejšen, saj nižji plačilni razred za sabo potegne tudi nižji količnik, s čimer je vrednost ur, nadur in razredništva učiteljev, ki so v drugem razredu, ocenjena slabše kot v petem plačilnem razredu. odličnjake..." Zlasti boleče za učitelje je bilo, ko so se primerjali z učitelji s povsem enako izobrazbo in delovno dobo na sosednjih šolah, ki pa so napredovali v višje plačilne razrede. Učitelji so se počutili ponižane in osebno prizadete in večina je zatrdila, da jim pri tem ne gre toliko za denar kot za moralno pravico, pravi Sagadinova. Ravnatelji v navzkrižnem ognju In po kakšnih kriterijih so ravnatelji opravili prvo razvrstitev? Po navodilih šolskega ministrstva naj bi upoštevali obseg in kakovost dela, odnos do delovnih nalog, dodatna funkcionalna znanja, samostojnost in zanesljivost pri delu, ustvarjalnost in interdisciplinarno usmerjenost učiteljev. Ravnatelji so pri tem imeli diskrecijsko pravico in so torej sami ocenili, kdo zasluži napredovanje za več kot dva razreda (v peti razred) in kdo ne. Srečko Toman, ravnatelj Osnovne šole Antona Tomaža Linharta iz Radovljice, ki je doživel pravi upor deseterice zaposlenih, peticije ter časopisno obračunavanje, opisuje, v kakš- Hajdarevičeva nima zadosti zaslug za to, da bi prišla v peti plačilni razred. Tako je ostala v drugem plačilnem razredu, medtem ko so nekateri mlajši kolegi in kolegice z zgolj srednješolsko izobrazbo, le desetimi leti delovnih izkušenj ter brez javnih nastopov napredovali v peti plačilni razred. "Ravnatelj je svojo odločitev pojasnil, češ da je šel na roko mlajšim kolegom, ki še nimajo naziva in bodo na ta način malce bolje zaslužili..." pravi Hajdarevičeva. Kot dodaja, je ravnatelj razvrščal v razrede zgolj "po obrazih, glede na osebne simpatije in antipatije". Zato se sprašujem, pravi umetnica, kje je tu ravnateljeva strokovnost. Hajdarevičeva se je na ravnateljevo odločitev pritožila na svet šole, vendar o uspehu pritožbe dvomi. Po nasvetu odvetnika se bo tako bržkone odločila za civilno tožbo na delovnem in socialnem sodišču. Po nekaterih šolah tudi po deset pritožb Vsak učitelj, ki se je - podobno kot Hajdarevičeva - ob razporeditvi čutil oškodovanega, se je v roku petnajstih dni lahko pritožil na svet šole, ki je po navodilu šolskega ministrstva pristojen za pritožbe. Kot pravi Vlasta Sagadin, podatka o tem, koliko gorenjskih učiteljev se je na razporeditev pritožilo, nimajo. Po nekaterih šolah pritožb ni bilo, ponekod so se pritožili trije, drugod, kot denimo v Radovljici, pa tudi po deset učiteljev. Kot pojasnjuje Sagadinova, pa se je glede na navodilo ministrstva izkazalo, da se učitelji lahko pritožijo na sam postopek, ne pa na samo oceno. V postopku so nekateri ravnatelji razporejali učitelje brez ocenjevalnega lista in točk, torej pavšalno. V takem primeru je bil postopek nepravilen, poudarja Sagadinova, saj ima vsak učitelj pravico do vpogleda v svoj ocenjevalni list. "Dogajale so se tudi čudne anomalije, ko je denimo učitelj s nem neprijetnem položaju so se znašli 25 leti delovne dobe ostal v prvem ravnatelji: "Ministrstvo je vse breme plačilnem razredu, ljudje brez izo- preneslo na ravnatelje, obenem pa. ni brazbe pa so napredovali v drugega in določilo meril, po katerih bi lahko podobno. To je stvar šolske inšpekcije in objektivno odločali in bili suvereni v sama bom prijavila nekaj takšnih pri- do upokojitve pa naj bi se plača vsakomur podvojila, tako kot to velja v tujini. Da pa ne bi začeli od nič, naj bi ravnatelj vsake posamične šole opravil prvo razporeditev. Prav pri prvi razporeditvi pa so se stvari močno zapletle, saj naj bi po navodilu ministrstva o prvem napredovanju subjektivno (brez točkovnega ocenjevanja) odločali ravnatelji. Pri razvrščanju pa so bili omejeni s kvotami, saj je lahko za več kot dva plačilna razreda napredovalo le 15 odstotkov šolnikov, še pet odstotkov pa v kategoriji izjemnih napredovanj. Ravnatelji so torej z več kot dvema razredoma napredovanj nagradili le petino učiteljev, zaradi česar nekateri učitelji, ki bi po lastnem mnenju to zaslužili, niso napredovali, drugi, morda manj zaslužni, pa so. V praksi se je zgodilo, da smo dobili le dva plačilna razreda, in sicer drugega in v .... petega, v drugem je ostala večina Do kod seze ravnateljeva subjektivnost: učiteljev, že omenjena petina pa je Toda do kam sega pravičnost nekater- napredovala v petega. "Tisti učitelj, ki ih ravnateljev? Primer Sabire Hajdare- je ob prvi razporeditvi ostal v drugem vič, tudi v svetovnem merilu poznane razredu, se bo do konca kariere moral še mezzosopranistke, dobitnice gorenjske pošteno dokazovati in nabirati potrebne Prešernove nagrade, umetnice z več kot točke, medtem ko je za tiste v petem tisoč nastopi, sicer profesorice klavirja potrjevanje končano," poudarja Vlasta in solo petja na kranjski glasbeni šoli z svojih odločitvah. Vem, da je na naši šoli tako uspešnih učiteljev, ki bi zaslužili napredovanje v peti razred, več kot le petina, a zaradi kvote, s katero sem bil omejen, so nekateri žal morali izpasti. Po kriterijih ministrstva bi lahko napredovalo 30 do 40 učiteljev, saj sem v ocenjevalni tabeli vsem dal maksimalno število točk. Zaradi omejitve ministrstva pa sem moral odrezati pri številki 16. Upravičeno je nezadovoljna kopica ljudi, a nekateri se pritožujejo, drugi pa ne..." V radovljiški šoli se je pritožilo deset učiteljev, na torkov svet šole so prišli celo z odvetniki, svet pa je sprejel sklep, da se celoten postopek razvrščanja ponovi. "Od sindikata bom zahteval, naj vsi člani s tajnim glasovanjem določijo merila, s pomočjo katerih bom opravil novo razporeditev. Čeprav je po navodilih ministrstva to moja kompetenca, je ne želim imeti. Preseneča pa me, da se učitelji pritožujejo nad mojo subjektivnostjo, ko pa so ravno učitelji sami največkrat subjektivni. Tudi merila, ki jih bo postavil sindikat, bodo še vedno subjektivna..." merov," pravi Sagadinova. Če je svet šole pritožbo zavrnil, imajo tisti učitelji, ki se počutijo opeharjene, možnost pritožbe na delovno in socialno sodišče. Kot pravi Sagadinova, bo sindikat Najhujši je razkol v zbornici... Najhuje pri vsem tem pa je, da je prišlo do razkola v zbornici. Tisti, ki niso napredovali, so užaljeni, tisti, ki smo prišli v peti razred, pa se počutimo nadvse nelagodno. Če bi bil ravnatelj še tako pravičen, ne bi mogel zadovoljiti vseh... Učitelji se moramo potrjevati že z nazivi in uspešnostjo in menim, da to dvoje povsem zadošča, da ni več nekdanje uravnilovke, nam je povedala neka učiteljica s 30 leti delovne dobe, ki je ena izmed petine srečnih učiteljev, ki jih je ravnatelj razporedil v peti plačilni razred. Sagadin z območnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti v Kranju. "Takšna razporeditev niti ni vzgojna. To je podobno, kot če bi imeli v razredu le dve oceni, dvojkarje in najvišjim nazivom svetnika in skoraj 30-letnimi delovnimi izkušnjami, dokazuje, da subjektivno ocenjevanje vedno lahko povzroči krivice in užaljenost. Ravnatelj glasbene šole je namreč ocenil, da pri tem strokovno pomagal, morebiti pa bo kril tudi stroške sodnih postopkov. Na obstoječi pravilnik se sindikat kljub vsemu ogorčenju ne bo pritožil, bo pa predlagal spremembe v smeri, da bi tudi učitelji z višješolsko izobrazbo lahko napredovali v peti plačilni razred, kar sedaj ni mogoče, je povedala Sagadinova. V šolskih ustanovah je torej v teh dneh vrelo. Ravnatelji, ki so bili po mnenju nekaterih glavni krivci za nejevoljo, po oceni drugih pa zgoljv žrtve šolskega ministrstva in pravilnikov, so vsak po svoje skušali umirjati stanje. Najbolj se je znašla ravnateljica neke gorenjske osnovne šole, ki je enostavno razglasila tri športne dneve. Bržkone zato, da bi se razgrete učiteljske glave na svežem zraku malce ohladile... • U. Peternel Zasebno varovanje postaja vedno bolj strokovno Varnost Kranj: varovali tudi Garija Kasparova Razmah zasebnega varovanja je spodbudil nastanek zasebne lastnine in naraščajoči kriminal Sprejemno operativni center Varnosti Kranj dela neprekinjeno. Kranj - Nedelja, ob 18. uri. Skladišče Slovenskih Železarn sameva, pred njim pa stoji peterica mladoletnikov, ki se je odločila vstopiti v skladišče. Skrivoma, na nelegalen način. Enostavno povedano - želeli so vlomiti. Ob 18.02 vdrejo... V sprejemno operativnem centru podjetja Varnost Kranj se oglasi "tihi alarm", ki dežurnega operaterja opozori, da na Jesenicah nekaj ni v redu. Operater takoj sporoči najbližji nadzorno-intervencijs-ki skupini, naj preveri, zakaj se je sprožil alarm. Varnostniki so ob 18.04, le dve minuti po sprožitvi alarma, že na kraju vloma, kjer primejo pet vlomilcev in jih zadržijo do prihoda policije... Zgoraj opisani primer je zadnji izmed uspešnih intervencij podjetja Varnost Kranj, d.d., ki že več kot 30 let deluje na področju varovanja in varnosti. V Varnosti je 220 zaposlenih, kar jo uvršča med srednje velika podjetja, po moči, kadrih in obsegu dela pa je podjetje največje med tovrstnimi na Gorenjskem in 3. do 4. v Sloveniji. Tehnično varovanje premoženja sicer ni edina dejavnost varnostnih služb, je pa ena izmed najpomembnejših. Namen takega varo-vanja je predvsem zmanjševanje škode pri vlomih, saj vlomilci nimajo veliko časa, pogosto pa že sama nastavitev alarmne tehnike odganja potencialne storilce. Sicer pa se Varnost Kranj ukvarja tudi s prevozom in spremstvom gotovine in dragocenosti (pri tem so bili prvi v Sloveniji), s fizičnim varovanjem premoženja, imajo organizirano obhodno službo, podjetjem, ki imajo lastno varnostno službo, leto organizirajo in jo po potrebi tudi kontrolirajo, veliko tudi usposabljajo ter svetujejo podjetjem pri reševanju varnostne problematike. Posebno poglavje je varovanje športnih prireditev (Planica, Pokal Vitranc v Kranjski Gori, mednarodne vaterpolo tekme, nogometne tekme državne lige, tekaški maratoni idr.), Varnost Kranj varuje tudi vse projekte v Cankarjevem domu, od festivalov do sejmov. Med njihovimi strankami je večina največjih gorenjskih podjetij, varujejo tudi podjetja v Ljubljani in okolici. Tako vsaj eno obliko varovanja opravljajo za tako velike sisteme, kot so Pošta in Telekom Slovenije, Loterija Slovenije, Agencija za plačilni promet. Slovenske Že- lezarne, Acroni, Alpina, Fiprom, Merkur, Petrol, Živila, Mercator, Emona Merkur, Jelovica, Domel, Alples, Niko, Eksoterm, Alpetour, Gorenjski tisk, Colour, IM P, Integral, Kompas Hertz in banke - A banka, SKB, UBK in Gorenjska banka. Varujejo tudi številne druge banke, menjalnice, hranilnice, zavarovalnice, podjetja, šole, trgovske in poslovne objekte, občine, bolnice, muzeje in mnoge posameznike. Seznam je skorajda neskončen. Eden izmed njihovih največjih varnostnih projektov je bilo verjetno varovanje lanske osrednje proslave ob dnevu osamosvojitve, ki je bila v Ljubljani. Tudi vlogo telesnih stražarjev (t.i. bodvguard) so jim že zaupali. Edenizmed njihovih zadovoljnih strank je bil tudi svetovni šahovski prvak Garij Kasparov, o čemer priča tudi slika v pisarni direktorja podjetja Varnosti Kranj, d.d., Dušana Mikuša. Zasebno varovanje je dejavnost, ki se je zadnja leta močno razvila. Dušan Mi-kuš o tem pravi: "Z zasebno lastnino oziroma nastankom delniških družb se je precej spremenilo. Moderni me-nedžerji poskrbijo za dobro in profesionalno varovanje premoženja. Svoje pa je naredil tudi *naraščajoči kriminal ter večja ogroženost premoženja in oseb." Zasebno varovanje je poseben segment varnostnega sistema (tudi policija in vojska). Policija se počasi umika in vse bolj skrbi za splošno varnost, več varnosti pa zagotavlja že več kot 6 tisoč varnostnikov po vsej Sloveniji. Obseg, dolžnosti in pravice njihovega dela določa Zakon o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja, ki je začel veljati junija 1994. Z njim se je na področju zasebnega varovanja precej dvignila strokovnost in kakovost dela. Ta se je pred leti, v časih družbenega premoženja kar zapostavljala. O dobri organiziranosti podjetja in kakovostnem delu družbe Varnost Kranj priča tudi laskava mednarodna nagrada za komercialni prestiž (International Avvard for Commercial Prestige), ki jo podeljujejo na osnovi velikega preskoka v organizaciji, kakovosti, povečanju obsega dela ter zaposlovanja. Omenjeno nagrado je podjetje Varnost Kranj prejelo maja lani v Madridu kot edino varnostno podjetje iz Slovenije. S. Subic Harmonika Rutar Ves svet ve za to frajtonarico Prava slovenska frajtonarica je tritonska. Prav nič nenavadno pa ne bi bilo, če bi "vsaka slovenska hiša" imela frajtonarico. Tudi zaradi zunanjega izgleda in izdelave je Rutarjeva harmonika danes poznana po vsem svetu. Kranj, 24. aprila - Diato-nična harmonika ali frajtonarico, kot ji pravimo, je danes vse bolj priljubljen slovenski glasbeni inštrument. Poznani izdelovalec harmonik Joško Rutar iz Sela pri Črničah na Goriškem, ki ja vsa leta tudi pokrovitelj gorenjskih har-monikarskih prvenstev v Besnici, pravi, da ne bi bilo prav nič nenavadno, če bi vsaka slovenska hiša imela frajtonarico. Sicer pa bi Slovenija lahko bila po svetu poznana po izdelavi smuči in diatoničnih harmonik. Rutarjevo frajtonarico danes pozna ves svet. Letos bo Joško Rutar, poznani izdelovalec harmonik iz Sela pri Črničah, praznoval srečanje z Abrahamom. Dokler niso v Besnici začeli s prirejanjem harmonikarskih prvenstev, ime Rutar na Gorenjskem na frajtonaricah ni bilo ravno pogosto. Pa tudi fraj-tonaric med mladimi ni bilo toliko kot danes. To potrjuje tudi Janez Fabijan iz Bes-nice, ki je že kar lepo število mladih naučil "sprehajanja s prsti" po diatonični harmoniki. Da pa je bila frajtonarica med mladimi na Slovenskem vedno priljubljen instrument pa poudarja tudi Joško Rutar, ki si je že zelo zgodaj zaželel harmoniko. Joško Rutar "Kakovost in tradicija izdelovanja harmonik Rutar se bosta na-daljvali tudi v prihodnje." "Dvanajst let sem bil star, ko sem celo poletje pomival posodo, da sem zaslužil za frajtonarico. Nihče me potem ni učil igranja nanjo. Po svoje sem se sam nauči! nanjo. Pred slabimi petnajstimi leti pa sem se lotil uresničevanja zamisli, da bi sam naredil frajtonarico. Malo sem takrat vedel o frajtonarici." Prva frajtonarica, ki jo je danes po vsem svetu poznani Joško Rutar naredil, je bila lepa, vendar nanjo ni bilo moč igrati. Danes krasi stanovanje enega od ljubiteljev Rutarjevih harmonik na Tirolskem, kjer je Joško dolga leta delal po nekaj mesecev na leto. Vsako leto, ko se je vrnil za nekaj mesecev domov, je potem tako za hobi naredil kakšno harmoniko. Pred petimi leti pa se je Joško Rutar lotil rednega izdelovanja harmonik. Med ljubitelji in številnimi mladimi po Sloveniji in v tujini je hitro postala poznana njegova tritonska harmonika z značilnimi toni. Še bolj značilna pa sta njegovo okovje z vinsko trto in meh s planinskim cvetjem. "Oglasitve harmonik so poljubne, izdelava pa je lahko v različnih barvnih odtenkih. Danes izdelujem harmonike v okrog dvajset barvnih odtenkih. Zunanjost je tista, ki kaže, koliko dela in truda je bilo vloženega v izdelavo frajtonar-ice. Za to pa je predvsem pomembno orodje. Veliko sem vložil v to, da je v okovju moje harmonike vinska trta. Najbrž je design mojih harmonik tudi sestavni del uspeha, da so danes poznane in priljubljene po Evropi in na drugih kontinentih. Najstarejši ansambel v Avstriji, in sicer Kerni v Gradcu, ima na primer mojo harmoniko." V Ameriki (Chicago) so celo klubi z imenom Rutar harmonik. Glavna posebnost Rutarjevih harmonik je, da je vsaka unikat. Oglasitve so poljubne, lahko so ostre, mehkejše, zunanjost pa je različna. Bojazni, da se uspešna tracija harmonik Rutar ne bi nadaljevala ni. Za to bo skrbel sin Aleks Rutar, ki hodi v lesarsko šolo in že zdaj pomaga očetu. Na glasovnem področju pravi Joško Rutar se pri frajtonarici ne bo več veliko spreminjalo. Vse, kar se je dalo posodobiti, tehnološko modernizirati, izpopolniti, je praktično že doseženo. Na zunanjem pa so seveda še vedno in bodo vedno možnosti. "Slovenija bi lahko v svetu uveljavila svojo blagovno znamko izdelovanja frajtonaric. Drug tak nacionalni izdelek pa bi bile lahko smuči. Med mladimi v Sloveniji je zadnja leta veliko zanimanje za igranje na frajtonarico. Pravzaprav me to ne preseneča, kot ne preseneča izjava, da ima že skoraj vsaka vas v Sloveniji svoj ansambel. Na Gorenjskem je za popularnost frajtonarice nedvomno veliko prispevalo tekmovanje v Besnici. To tekmovanje pa bo tudi v prihodnje tisto, kjer bo harmonika Rutar še naprej redna pri podpori organizacije in med nastopajočimi." • A. Žalar Prevozi tržiških šolarjev so zanetili spor med občino in prevoznikom Integral za malenkost dražji, zato otroke vozi zasebnik Na zahtevo višjega sodišča je kranjsko okrajno sodišče izdalo začasno odredbo, ki občini Tržič prepoveduje sklenitev pogodbe z novim prevoznikom. Tržič, 23. aprila - Četrt stoletja je tržiški Integral prevažal tržiške učence v šolo in domov, lansko jesen pa je občina Tržič zaupala prevoze zasebnemu prevozniku. Odtlej prejšnji prevoznik dokazuje pomanjkljivosti pri objavi javnega razpisa. Kot sta povedala direktor Drago Gril in njegov pomočnik Vital Hribar, je bil Integral res dražji od zasebnika, vendar je ponudil mnoge ugodnosti. Še vedno so pripravljeni na izvensodno poravnavo z občino. Občina Tržič je oktobra lani objavila javni razpis za izbiro izvajalca prevozov osnovnošolskih otrok, na katerega je prispelo več ponudb. Občina je izbrala zasebnega ponudnika, tržiškemu Integralu pa se je zahvalila za korektno opravljanje prevozov in zavrnitev njegove vloge pojasnila s previsoko ceno. Prevoze okrog 300 šolarjev, za katere je bilo potrebno prevoziti okrog 400 kilometrov na dan do treh šol v tržiški občini, so tako vozniki Integralovega avtobusnega prometa-končali po 25 letih zadnjega novembra 1996. S tako spremembo se vodstvo prevozniškega podjetja ni sprijaznilo. Pritožilo se je ministrstvu za finance zaradi pomanjkljivosti pri objavi razpisa, zato je občina morala v Uradnem listu razveljaviti prvi razpis in januarja letos objaviti nov razpis. Obenem je Integral predlagal sodišču v Kranju izdajo začasne odredbe o prepovedi sklenitve pogodbe med občino Tržič in novim prevoznikom. Ker v Kranju prošnji niso ugodili, je sledila pritožba na višje sodišče v Ljubljani. Le-to je sredi marca letos razveljavilo izpodbijani sklep in primer vrnilo v ponovni postopek na prvostopenjskem sodišču. Okrajno sodišče v Kranju je 15. aprila 1997 izdalo začasno odredbo, ki občini Tržič prepoveduje sklenitev pogodbe za opravljanje prevozov osnovnošolcev za šolsko leto 1996/97, ali oddajo prevozov na katerikoli drug način. Če so že sklenili pogodbo z izvajalcem, ki je bil izbran na podlagi razpisa oktobra lani, pa mora občina Tržič od te pogodbe odstopiti. Pripombe tudi na drugi razpis "Naša ponudba je bila res za okrog 900 tolarjev na mesec dražja od izbranega prevoznika, vendar je naše podjetje ponudilo vrsto ugodnosti. Dali smo zagotovilo za obvezno in dodatno zavarovanje otrok, šolska vozovnica bi veljala celo leto na vseh relacijah, zagotovili bi brezplačne prevoze za tekme šolske košarkarske lige, za izlete in druge posebne prevoze bi jamčili do 15 odstotkov popusta, izrazili pa smo tudi pri- pravljenost za ureditev povezav s kraji z manj prebivalci. Razen tega smo šolske prevoze vedno registrirali kot redne proge, zato so s šolskimi avtobusi lahko potovali tudi drugi prebivalci," je opisal podrobnosti Vital Hribar, pomočnik direktorja delniške družbe Integral -Avtobusni promet Tržič. "Ne moremo se strinjati niti z izbiro na drugem razpisu, ki ni bila v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah občine Tržič iz avgusta 1996. Z njim je določeno, da koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa posebna komisija, ki jo imenuje občinski svet, le-ta pa tudi potrjuje odločitev o izbiri. Tega občinska uprava ni upoštevala in je odločila sama. Žal imamo zaradi take odločitve med 7 in 8 odstotkov manj zaslužka glede na poprejšnji skupni promet. Od občine bomo zato zahtevali tudi odškodnino za izgubljeni promet. Še vedno pa smo pripravljeni na izvensodno poravnavo, če bo tudi druga stran za skupni dogovor. Vendar, želimo se pogovarjati s tistimi, ki so pristojni za odločanje o podelitvi koncesij! Občinsko vodstvo bi moralo upoštevati tudi gospodarski vidik, saj Integral s svojimi razvojnimi načrti obeta tudi odpiranje novih delovnih mest v Tržiču," je povedal o razhajanjih z občino direktor Drago Gril iz tržiškega Integrala. • Stojan Saje Olimpiada treh dežel Sloveniji pomaga najstarejši Habsburžan Koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto v Bruslju predstavil olimpiado treh dežel. Gorenjsko oziroma Slovenijo zastopa občina Kranjska Gora. Kranjska Gora, 24. aprila -Če olimpiade treh dežel leta 2006 ne bo, je ne bo še naslednjih dvajset let. Promocijski komite Treh dežel - Koroške, Furlanije -Julijske krajine in Gorenjske, ki jo jo zastopa občina Kranjska Gora je v začetku aprila v palači Sveta Evrope v Strasbourgu predstavil kandidaturo za zimske olimpijske igre 2006. Promocijske predstavitve se je udeležilo več kot 300 poslancev Sveta Evrope in gostov. Predstavitev je vodil Franz Klammer, predsednik koroškega poola, ki je prireditev tudi v celoti financiral. Uradni govor v imenu vseh treh regij je imel koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto, predstavitve pa so se udeležili tudi dr. Boris Cizelj, veleposlanik pri EU v Bruslju, Magda Tovornik, veleposlanica pri Svetu Evrope in generalni konzul Marko Pogačnik. Predstavnik Kranjske Gore, ki zastopa Slovenijo, je bil odlični poznavalec organizacije olimpijskih iger in občinski svetnik Vojteh Budinek, ki pravi: "Leta 2006 bo za zimsko olimpiado na vrsti srednja Evropa: leta 994 je bila Skandinavija, 1998 bo Japonska, 2002 severna Amerika. Če olimpijskih iger leta 2006 ne bomo dobili, potem jih ne bo še naslednjih dvajset let. V srednji Evropi kandidirata dva: Švica in tri dežele, s tem, da ima kandidatura treh dežel pred Švicarji te prednosti, da je bivanje cenejše, da imajo tri dežele več športnih objektov, oboji pa Vojteh Budinek nimamo ne proge za bob in ne za sankanje. Švicarji bi te proge imeli v Saint Moritzu, tri dežele pa v Cortini. Prednost kandidature treh dežel je tudi politični, saj se Evropa regijsko povezuje. Najprej se mora za kandidaturo odločiti avstrijski olimpijski komite. Zaradi propadlega referenduma je odpadla kandidatura In-nsbrucka, komite pa podpira Salzburg, a vse avstrijske športne zveze niso za to kandidaturo. Če bo Avstrija imela več kandidatov, so možnosti za tri dežele majhne. Problem je tudi v Italiji, kjer Rim kandidira za letno olimpiado leta 2004. Italijanski olimpijski komite se je odločil, da v primeru poletnih iger v Rimu nosilec zimske olimpiade ne bo Trbiž, ampak Celovec. Celovec ima konsenz vseh treh strank, celo Jorg Haider je dejal, da se bo osebno zavzel za kandidaturo treh dežel na Dunaju. Če pa Italijani ne bodo dobili poletne olimpiade, potem bodo Itlijani podprli kandidaturo treh dežel. Stroške naj bi porazdelili med tri kandidate, nobene olimpijske vasi se ne bi gradilo, saj imajo Korošci ob svojih jezerih dovolj prenočišč v hotelih, ki so tedaj zaprti. Slovenija bi prevzela vse alpske tehnične discipline, ves skakalni program in hokejske tekme na Jesenicah, na Bledu in v Ljubljani. V Planici bi zgradili stadion, izboljšali žičnice in proge in obnovili hale, ki so že itak potrebne obnove. 20. in 21. maja je predvidena nova predstavitev v Bruslju, v šotoru na Place Grande, zvečer pa za vabljene diplomate v palači Evropske unije. Predstavitve kandidature olimpiade treh dežel pripravljajo zelo zainteresirani Korošci in plačajo vse stroške. Te predstavitve so tudi del turistične promocije Slovenije, ki tako postaja bolj prepoznavna. Slovenijo pa pred Svetom Evrope zelo podpira tudi Otto von Habs-burg, najstarejši Habsburžan, ki tudi sicer vedno prihaja na poletne počitnice v Portorož." D. Sedej O zazidljivosti parcel Šestnajst izjemnih posegov na prvo območje? Bled - Blejska občina je lani prejela 72 pobud za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana (nekdanje) občine Radovljica, ki se nanaša na območje nove občine Bled. Gre predvsem za pobude občanov, ki bi z gradnjo stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih objektov želeli poseči na prvo in drugo območje • kmetijskih zemljišč. Občinski svet je na nedavni seji že sprejel osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi plana in sklenil, da mora župan upoštevati pripombe, dane na osnutek, morebitno zavrnitev pripomb pa pojasniti. Osnutek odloka predvideva šestnajst izjemnih posegov na prvo območje kmetijskih zemljišč, dvanajst posegov na drugo območje ter eno spremembo namembnosti iz stavbnega v kmetijsko zemljišče druge kategorije. Po odloku naj bi namembnost kmetijskih zemljišč spremenili za potrebe stanovanjske gradnje in gradnje turističnih objektov le, če zemljišča v naravi predstavljajo neza-polnjene vrzeli med že obstoječo stanovanjsko pozidavo in če posegi ne pospešujejo razpršene gradnje. Občina bo pred sprejetjem odloka morala pridobiti še sklep vlade o tem, da so spremembe plana vsklajene z obveznimi republiškimi izhodišči. Poseganje na prvo območje je možno le, če se s tem strinjata tudi ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odločanje o posegih na drugo območje pa je v pristojnosti občinskega sveta,. CZ. Letala zasilno pristajajo na zasebni njivi Gnojnica ob letalu avstrijskega turista Letala Alpskega letalskega centra že dvajset let zasilno pristajajo na njivi v Mojstrani. Lastnik njive ne dovoli pristajanja, zato je oni dan, koje vozil gnojnico na sosednjo parcelo, zavil tudi na svojo in jo polil ob jadralnem letalu avstrijskega jadralca. Kdo je bil na čigavi parceli? Mojstrana, 24. aprila - Prejšnji teden je avstrijski pilot jadralnega letala zašel v neprijetno situacijo. Ko je jadral preko Karavank, je moral nenadoma zasilno pristati. Pristal je na njivi v Mojstrani - nasproti žičnice - kjer tudi sicer pristajajo letala, če zaidejo v težave. Ko pa je avstrijski turist čakal na pomoč z letališča v Lescah, je mimo pripeljal lastnik parcele, domačin iz Mojstrane Janez Zima. Po pripovedovanju očividcev naj bi namenoma zapeljal mimo letala z odprto gnojnico ali celo več: krožil naj bi okoli letala in posipal gnojnico. Nerodno, še posebej zato, ker ni šlo za slovenskega jadralca, ampak za avstrijskega gosta. Poiskali smo lastnika njive Janeza Zima in ga povprašali, kako je v resnici bilo. Janez Zima pravi: "Zdaj mi je pa že res vsega dovolj! Dvajset let že pristajajo na moji njivi, ne da bi me kdo sploh kdaj vprašal! Letno sta dva do trije zasilni pristanki, tudi poleti, ko je njiva obdelana. Dobro vem, da imajo vsi jadralci pa padalci pa zmajarji mojo parcelo začrtano za zasilni pristanek, mene pa iz Alpskega letalskega centra niso nikdar nič vprašali - ne za dovoljenje in ne za morebitno odškodnino. Naj zemljo odkupijo, vzamejo v najem ali mi dajo odškodnino - saj sem prejšnja leta ponujal rešitev, zdaj pa mi je vsega zadosti in če bo šlo tako naprej, bom enostavno na parcelo zabil železne kole, da bo mir. Ko letalo na njivi zasilno pristane, k njemu pohitijo mimoidoči, lahko jih je tudi do petdeset in napravijo še več škode. Ko letalo pridejo reševat iz Alpskega letalskega centra, se pripeljejo z dvema velikima avtomobiloma, s prikolico - in seveda sploh jim ni mar in jim ni važno, če je na njivi koruza ali krompir. Vprašam vas: le kdo bi to prenašal? Mar naj bom zdaj krivec jaz, ker pristajajo na moji parceli? Ko je zadnjič pristal jadralec na moji parceli, sem ravno vozil gnoj na sosednjo parcelo. Bil sem v hlevu, ko je pristal in ko sem se peljal spet na njivo, sem gav zagledal. Zavil sem s ceste in šel proti letalu ter posipal gnoj tudi po moji parceli. Nič nisem krožil okoli, ampak sem se samo mimo peljal. Mar se zdaj po svoji parceli ne smem peljati? Saj to je narobe svet...bKdo je bil na čigavi parceli? Ali jaz na njegovi ali on na moji?"Jadralci Alpskega letalskega centra, ki smo jih vprašali za mnenje, pravijo, da gre v primeru zasilnega pristanka za življenje. Nihče si ne želi zasilnega pristanka in je zatorej nehumano, da kdorkoli na kakršnekoli način preprečuje ali onemogoča zasilni pristanek pilota. Povprašali smo tudi direktorja Letališča Lesce Franca Lajovica. ki je dejal: "Vsa letala so zavarovana proti tretji osebi in vsak lastnik parcele, ki mu letalo, ki je zasilno pristalo, napravi škodo, jo lahko popiše in uveljavlja. Mi ne moremo sklepati nobenih pogodb, saj ne vemo, kje bo letalo zasilno pristalo. Normalno je, da si vsi jadralci ogledajo teren in njiva v Mojstrani je najbrž najbolj primerna za zasilni pristanek. Če bi pristalo naše letalo, bi se v primeru škode tudi dogovarjali z lastnikom..." D.Sedej Srečanje gorenjske podružnice Društva MS Slovenije Več jih bo letos lahko šlo v toplice Učinkovitega zdravila še ni, zelo pa pomaga rehabilitacija, zato jih petina manj pride na invalidski voziček. Kranj, april - Gorenjska podružnica Društva multiple skleroze Slovenije je pripravila občni zbor in tradicionalno srečanje svojih članov. Lani so pripravili izlet v Strunjan, jeseni bodo priredili piknik, več pa naj bi jih lahko odšlo na obnovitveno rehabilitacijo v zdravilišče Topolšica. Društvo želi rehabilitacijski center urediti tudi v Ankaranu. Gorenjska podružnica zdaj pokriva sedemnajst občin, največ sredstev je za njeno delovanje prispevala kranjska občina. Tradicionalna srečanja, ki jih združijo z občnim zborom, so zadnja leta dobro obiskana, tudi tokrat se je zbrala približno polovica članov gorenjske podružnice, ki ima 123 članov. To pomeni, da je na Gorenjskem približno desetina članov Društva multiple skleroze Slovenije, ki šteje 1.300 članov, vseh obolenih pa je več kot 2.500. Predsednik gorenjske podružnice Jože Tavčar je povedal, da so lani poleg Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Tavčar (na desni). srečanja na Bledu jeseni pripravili izlet v Strunjan, na domu so obiskali 54 nepokretnih članov, vsako sredo popoldne imajo v plavanje v bazenu kranjskega zdravstvenega doma, pod vodstvom fizioterapevtke Mojce Sreč-nik. Zdravstvenemu domu smo zelo hvaležni, da nam omogoča uporabo bazena, želimo pa si, da bi na pla- V gorenjski podružnici so bili doslej manj dejavni na področju športa in rekreacije, brez dvoma bo poslej drugače, saj so ustanovili športno sekcijo, ki jo bo vodil Bogdan Žontar. Na občnem zboru pa je bil ponovno za predsednika izvoljen Jože Tavčar, soglasno, kar kaže, da je članstvo z njegovim delom zelo zadovoljno. V letošnji ponuja lepa priložnost za nakup zemljišča v bližini Valdoltre. Zdravilišče v Strunjanu namreč Krka namerava nameniti predvsem turizmu, v Vrsarju pa so zmogljivosti skromne, radi pa bi jih preselili na slovensko obalo. Kako pomembna je obnovitvena rehabilitacija, že potrjujejo podatki zadnjih let, saj ugotavljajo, da 20 odstotkov manj obolelih pride na invalidski voziček, za 38 do 44 odstotkov pa se je zmanjšal delež hujših invalidov. Učinkovitega zdravila za multiplo sklerozo še ni, lani se je tudi pri nas začelo zdravljenje z betaferonom, vendar je izredno drago, saj stane 24 tisoč mark letno. Zato znanstveniki raziskujejo nove, cenejše zdravilo. M. Volčjak DOBROTA nt SIROTA Vse Uiie prvemu cilju, knijevemu dvigalu Denar za invalidne dečke Juniju, Nina in Sandija še vedno priteka Dobrodelni prispevki za Juniju Štularja, Nina Rakovica in Sandija Kaštruna Že polnijo račun humanitarnega zavoda Vid za nakup invalidskih pripomočkov. Prvemu cilju, Janijevemu dvigalu, smo zahvaljujoč številnim prispevkom vse bližje. Za Janija so darovali: Metod Pezdir, Brezovica (135.000), Janez Rekar, Kranj (20.000), lKAM, d. o. o., Kamnik (20.000), 2. a OŠ Lucijami Seljaka Stražišče, Žepnina (13.7(\0), podpruž-nična šbla Besnica- zbiralna akcija odpadnega papirja (9.540), družina Stanonik, Zgornje Bitnje (5000), Renata in Franci Jan, Kranj (5000), Ranko Femic, Kranj (1000). Dolžni smo še opra-viličo družinama Janeza in Nade 'Zukelj ter Bojana in Jane Hafnar, obojih s Poti v Bitnje, katerih imena smo zadnjič napačno napisali. Žakljevi so darovali 10.000, Hafnarjevi pa 7000 tolarjev. Za Nina do darovali: ZUIM Kamnik, zavod za usposabljanje invalidne mladine (92.000), Vemes, d.o.o., Stahovica (70.000), Tolos, d.o.o., Kamnik (10.000), odvetnik Andrej Doles, Domžale (20.000), Sitar Pnevmatik Center d.d. Kamnik (20.000), Gledališče Unikat Ljubljana (15.580), Lutman Vid Živa, Šempeter (9000), Zdravko Burtolovič, Ljubljana (5000), družinu Makovec Reteče (3000). Za Sandija je tokrat dar- Vse, ki ste darovali za obnovo pogorele Martin-ja ko ve hiše v Britofu, obveščamo, da so že začeli delati pri obnovi. Temelje je zakoličil upokojeni geometer Dušan Maretič, tudi opaženi so že in zabetonirani. Pri opažih je pomagal Jaka Cosič iz Gradbinca, za minuli konec tedna pa so prišli bratje in sestre gospe Martinjak iz Dobrne ter poprijeti za delo. Prenočišče jim je ponudila soseda Marija Beber. Pri žaganju lesa, ki so ga Martinjakovim darovali okoliški kmetje, pomaga Gasilsko društvo Britof. ovala Marija Jereb, Kranj (10.000). Svoje prispevke še vedno lahko nakažete na račun zavoda Vid, številka 51500-603-33738 (s pripisom "za Janijevo dvigalo", "za Nino-vo Klunčino" ali "za Sandi-jev scalamobil"). Vsem dosedanjim in prihodnjim darovalcem iskrena hvala. • D.Z.Žlebir 4 w JEM - JESENIŠKE MESNINE p.o. Spodnji Plavž 14, 4270 Jesenice objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA Pogoji: - končana poklicna šola elektro smeri - 5 let delovnih izkušenj - tri mesečno poskusno delo V prijavi opišite svoje dosedanje delo in delovne izkušnje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo razpisanega delovnega mesta pošljite v desetih dneh po objavi na naslov JEM -Jeseniške mesnine, Sp. Plavž 14, 4270 Jesenice. vanje prihajalo še več članov,' načrt so poleg rednih dejav je dejal Tavčar. Novi telefonski priključki na Cerkljanskem Cerkno, 23. aprila - Telekom ima za letos kar precej načrtov s širitvijo telefonije na Cerkljanskem. V krajevni skupnosti Straža naj bi bila že do poletja nared nova telefonska centrala s prijiadajočimi prostori, položen optični kabel med Cerknim m Želinom in kabelsko omrežje do posameznih naročnikov. Naložba bo veljala 28 milijonov tolarjev. Štiri milijone več bo stalo telefonsko omrežje v Šebreljah, ki pa bo zaradi iskanja primernega prostora za tamkajšnjo centralo nared z nekajmesečno zamudo. Glede napeljave telefonskega omrežja v Novakih Telekom predlaga začasno ureditev mobilnih telefonskih priključkov, v Cerknem pa širitev omrežja s hkratnim kabliranjem obstoječih nadzemnih v podzemne vode. Z omenjenimi naložbami se bo Število telefonskih naročnikov na Cerkljanskem še povečalo. Lani je Telekom napeljal 117 novih telefonskih priključkov oziroma 76 več kot leta 1995, s čimer se je gostota priključkov povečala s 23,2 na 25,6 naročnikov na 100 prebivalcev. šef POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 nosti vključili še jesenski piknik, ki ga bodo pripravili na dostopnem kraju, da bo lahko prišlo čim več članov, saj jim takšna srečanja zelo veliko pomenijo. Izvedbo programa jim omogočajo tudi denarni prispevki občin, gorenjska pod-ružnica jih pokriva sedemnajst, saj sta se priključili še občini Medvode in Vodice. Pri pomoči velja posebej pohvaliti kranjsko občino. Srečanja se je udeležil tudi podpredsednik slovenskega društva MS Stane Žigon, ki je povedal, da bo kot vse kaže letos uspelo zagotoviti obnovitveno rehabilitacijo 800 članom, zato naj vsi društvu čimprej pošljejo zdravstvene napotnice, čeprav bodo v Topolšico ali v Laško odšli šele jeseni. Društvo je lani tam zaključilo drugo fazo izgradnje svojega centra, v prihodnje bodo skušali v njem zagotoviti tudi nego in spremstvo za manj pokretne člani, o čemer se dogovarjajo z ministrstvom za obrambo. Center ob morju pa skušajo urediti v Ankaranu, kjer se DIREKCIJA ZA TURIZEM BLED C. svobode 13, Bled Upravni odbor Direkcije za turizem Bled objavlja javni razpis za imenovanje DIREKTORJA Mandatna doba je 4 leta. Kandidat mora biti državljan Republike Slovenije in poleg splošnih pogojev iz zakona izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge družboslovne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju trženja in promocije; - višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge družboslovne smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na področju trženja in promocije; - da obvlada angleški in nemški jezik; - da ima poslovodne in organizacijske sposobnosti ter osebnostne lastnosti, ki zagotavljajo uspešno vodenje in doseganje rezultatov. Kandidati morajo prijavi na razpis priložiti življenjepis in program razvoja Direkcije za turizem Bled. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev s prilogami iz razpisa kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Direkcija za turizem Bled, C. svobode 13, 4260 Bled v zaprti ovojnici s pripisom RAZPIS ZA DIREKTORJA. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po izbiri. Praznik v Besniški dolini Cerkev sv. Tilna ima nove zvonove Praznik, ki se ga bodo v dolini radi spominjali. Zgornja Mesnica, 24. aprila - Slovesnosti ob posvetitvi novih zvonov v župnijski cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici v nedeljo najprej dež in potem tudi sneg nista prav nič zmanjšala. Predpraznična vznemirjenost je bila v Besniški dolini že ves teden pred minulo četrto velikonočno nedeljo. Sredi tedna so najprej sneli stare železne zvonove, v nedeljo pa so se potem številni prebivalci iz doline in drugih krajev zbrali na slovesnosti, ko je škof Alojzij Uran najprej blagoslovil tri nove bronaste zvonove, po maši pa so jih enega za drugim kljub sneženju potegnili v zvonik župnijske cerkve sv. Tilna v Zgornji Besnici. Odločitev za nove bronaste zvonove za župnijsko cerkev sv. Tilna v Zgornji Besnici je bila že lani v Besniški dolini soglasna. Posebej sta se za prispevek odločili tudi Bednikova hiša v Zgornji Besnici, ki je prispevala za veliki zvon in Rosova hiša iz Zgornje Besnice oziroma s Čepulj za srednjega. Praznično pričakovanje slovesnega dne se je stopnjevalo že nekaj časa. Tako so se 4. aprila Besničani (52 se jih je zbralo) z avtobusom odpeljali v Ferralit Žalec in si takrat ogledali vlivanje srednjega zvona. Pospešene priprave na zamenjavo železnih zvonov z bronastimi pa so bile v dolini minuli teden. Za kulturni program so se pripravljali godbeniki iz Železnikov, Folklorna skupina Nemilje Podblica, Moški pevski zbor, šolarji, lovci, športniki in člani Turističnega društva s predsednikom Miho Sušnikom ter gospodinje, ki so pekle dobrote za nedeljsko slovesnost. Sredi tedna so se potem Besničani podali v Žalec po nove zvonove in hkrati sneli stare iz zvonika župnijske cerkve sv. Tilna v Zgornji Besnici. Pravi delovni obred, ki so si ga prav tako ogledali domačini, je bil v soboto popoldne, ko so nove zvonove pripeljali pred cerkev in jih zložili ter pripravili za nedeljsko svečanost. Zvonove je najprej blagoslovil škof Alojzij Uran potem pa je somaševal z župnikom v Besnici Lojzetom Gre-bencem, z bratoma Jožefom Vidicem (župnik v Cerknici) in Francem Vidicem (župnik na Uncu) in z župniki Rudolfom Tršinarjem iz Mavčič, Lojzetom Zupanom iz Goric ter Milanom Grđenom iz Kranja - Zlato polje. Novi zvonovi (od leve proti desni): mali zvon, posvečen Jezusu dobremu pastirju (težak 548 kg, premer dobrih 100 cm, glas G), srednji zvon s podobama Janeza Krstnika in Janeza Nepomuka (težak 768 kg, premer 111 cm, glas F), veliki zvon s podobama sv. Egidija - Tilna in Marije Vnebovzete(težak 1654 kg, premer 141 cm, glas D). Če bi sjedili pregovoru, da se po jutru dan pozna, ne bi omenjali rezervnega scenarija za blagoslovitev in program ob dvigovanju zvonov. Nedeljsko jutro in dopoldne sta se najprej sprevrgla v drobno rosenje, potem v deževno in hladno popoldne, nazadnje, ko bi se moralo začeti slovesno dvigovanje, pa je načrtovani program preprečil sneg. Tako so kamniški koledniki zapeli le ob blagoslovitvi, godbeniki iz Železnikov pa so igrali na začetku in po maši. Zapel pa je tudi moški pevski zbor Besnica. Medtem ko so zvonove dvignili "strojno" v zvonik, so gospodinje postregle z dobrotami. Sneg, ki je kar gosto naletaval, je obeležil slovesni dogodek, ki se ga bodo v Besniški dolini zapomnili in še dolgo spominjali. • A. Žalar Oddelek za anesteziologijo Splošne bolnišnice Jesenice Narkoza kot polet z letalom Bolniki dobro poznajo kirurge, ki jih operirajo, le malokdo pa pozna zdravnike, ki jih z narkozo potopijo v spanje. Anesteziologi so bili včasih le "gas people", ljudje, ki so bolnikom nadeli masko in jim dovajali pline, kaj pa danes? Jesenice - Nekaj pred deveto dopoldne, oddelek centralne intenzivne terapije Splošne bolnišnice Jesenice. Na oddelku, ki sprejme pet pacientov, ležijo štirje hudi bolniki: mlad udeleženec prometne nesreče, ponesrečenec s traktorjem, dva starejša pacienta po težkih operacijah. Vsi so priklopljeni na zapletene aparature, monitorji zaznavajo njihove življenjske funkcije. Skupina sester kot dobro uigran stroj v pridušenem klepetu opravlja svoje delo. Nenadoma alarm: pacientu v postelji številka štiri zenice ne reagirajo, zasliši se monoton biiip... Rt animacija! Za zunanjega opazovalca grozljiva izkušnja boja za življenje, za zdravnike in sestre vsakdanja rutina. V oddelek centralne intenzivne terapije (tako imenovani CIT) pridejo samo najhujšji bolniki, poškodovanci iz prometnih nesreč, bolniki po težkih operacijah, po kapi, skratka vsi življenjsko ogroženi kirurški bolniki. Delo na tem oddelku je izredno naporno. Na oddelku dela deset sester (kar je po besedah sestre Saše veliko premalo, saj se pogosto zgodi, da sestra mora po jutranji izmeni priti še na nočno: "V ta oddelek le težko dobimo nove sestre, ko pa si enkrat tu, le stežka prideš ven"), za paciente pa je odgovorna ekipa zdravnikov anesteziologov. Delo v CIT-u pa je za majhno ekipo _ ~M''' — „ . . , ... . ... jeseniških anesteziologov le ena od ^n Martina Zupančič: Bolniki vedno poznajo kirurge, le malokdo številnih obveznosti; imajo kar šest rednih delovišč, navzoči pa morajo biti tudi ob vseh nujnih stanjih. Dr. Martina Zupančič, predstojnica oddelka za anesteziologijo, reanimacijo in intenzivno terapijo v Splošni bolnišnici Jesenice: "Bolniki vedno poznajo kirurge, vedo, kdo jih je operiral. Za anesteziologe pa ve le malokdo." Kdo so torej anesteziologi in kaj sploh je medicinska veja, poimenovana anesteziologija? "Včasih smo bili anesteziologi zgolj "gas people", torej tisti, ki smo pacientom pred operacijo nadeli masko in jim dovajali pline, da smo jih uspavali. Do danes pa se je anesteziologija močno razvila in se ne ukvarjamo več le z uspavanjem pacientov ob operacijah, temveč s celo vrsto nalog. Poleg anestezije pri operacijah delo anesteziologa zajema intenzivno terapijo hudo ogroženih bolnikov, reanimacijo (oživljanje), v zadnjih letih pa tudi terapijo zdravljenja bolečine, re-spiratorno terapijo, pripravo bolnikov na operacijo in pooperativno zdravljenje," pojasnuje dr. Zupančičeva. pa ve, kdo jih je "zaspal" in kdo prebudil iz narkoze. Anesteziolog mora biti prisoten vedno, ko se zgodi kaj hudega, ko so torej ogrožene življenjske funkcije: bodisi pri prometnih nezgodah, infarktu, zastoju dihanja, pa celo pri nesrečah v gorah. Trije jeseniški anesteziologi so dejavni gorski reševalci. Dolgo časa je veljalo, da bolnik po operaciji ni smel potarnati zaradi bolečin. Zadnje čase pa si zdravniki anesteziologi, kot pravi dr. Zupančičeva, prizadevajo, da bi bolniki začutili, da zdravnika zanima njihova bolečina. Lajšanje bolečin postaja ena čedalje pomembnejših nalog anesteziologov, prav na Jesenicah pa po zaslugi kirurškega oddelka z glavno sestro Zdenko Kramar že tri leta vodijo ocenjevanje stopnje bolečine, postopek, ki se v drugih bolnišnicah šele uveljavlja. visok pritisk, druge bolezni ali morebitne alergije na zdravila." Žal pa so predstavljajo zelo preprosto: dobim ljudje v urah pred operacijo ponavadi masko in zaspim. Zal ni tako. Tveganja tako prestrašeni in zbegani, da so zaradi narkoze so pogosto večja kot pridobljene informacije lahko primerjali z letalom: vzlet in pristanek sta dramatična, vmes pa je veliko dolgčasa. Razen... če se ne zgodi kaj nepredvidljivega." Prav zaradi vedno možnih nepredvidenih zapletov si na jeseniškem anesteziološkem oddelku prizadevajo, da bi ljudi seznanili z vsemi možnimi posledicami anestezije. Ko greš na operacijo, ne misli le na nogo ali žolčni kamen... Tako je pred tremi leti začela delovati anesteziološka ambulanta, v kateri bolnike, ki se pripravljajo na operacijo, pregledajo, ugotovijo njihovo zdravstveno stanje, se seznanijo z njihovimi težavami, alergijami - vse z namenom, da bi ob narkozi ne prišlo do nepotrebnih zapletov. "Ljudje, ki pridejo na operacijo, ne smejo misliti le na nogo ali žolčni kamen, ki mu ga bomo operirali. Zdravnika morajo seznaniti s celotnim zdravstvenim stanjem. Pomembno je, ali je pacient debel, ali ima Zdravniki iz ozadja Anesteziološki oddelek, ki je eden najmlajših v jeseniški bolnišnici, je pred dobrega četrt stoletja ustanovil dr. Stane Čebokli s skupino izkušenih anestezijskih tehnikov, ves čas pa so se ubadali s pomanjkanjem kadrov. Danes so na oddelku zaposleni štirje zdravniki specialisti, dva izredna specialista, šest specializantov ter zdravnik sekundarij. Žal pa je fluktuacija visoka, zdravniki prihajajo in odhajajo, saj je delo za marsikoga prenaporno, obenem pa vse premalo cenjeno. Večina bolnikov se njihove vloge, zlasti pri operacijah, sploh ne zaveda. "Bolniki si anestezijo zaradi operacije same. Vedno obstaja možnost zapletov, zlasti zaradi starosti, spremljajočih bolezni, stranskih učinkov zdravil in nepredvidljivih reakcij. Bolnika moraš umetno spraviti v nekakšno komo, vedno si na robu in po njem vodiš pacienta. Vse moraš storiti zelo hitro, v nekaj minutah; vsaka odločitev je lahko življenjsko pomembna. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo anestezijski tehniki, ki so vedno del anestezijske ekipe. Naše delo bi Velikokrat se celo splošni zdravniki ne zavedajo pomena anesteziologije. Kot pravi dr. Zupančičeva, je bil celo njen mož, ki je prav tako splošni zdravnik (dr. Iztok Tomazin, znani alpinist, op. p.), velikokrat presenečen, ko je izvedel, s čim vse se pri svojem delu ukvarja njegova žena* le malo vredne. Zato si jeseniški anesteziologi prizadevajo, da bi bolniki doma, ob pomoči svojega zdravnika, izpolnili vprašalnik o svojem zdravstvenem stanju. Kot pravi dr. Zupančičeva, bi se radi tudi kadrovsko okrepili, saj jim ob dnevnem delu zmanjkuje časa za študij in pridobivanje novih znanj. Radi bi se intenzivneje začeli ukvarjati s terapijo bolečine, razvili ambulantno zdravljenje pooperativne bolečine, želijo si sodobnejših aparatur. "Želja je veliko, a to niso naše želje, temveč potrebe bolnikov. V marsičem žal še vedno ne ustrezamo standardom, nimamo prebujevalnice, nimamo dovolj potrebnih aparatur, mnoge so zastarele, postelj v CIT-u je premalo, premalo je tudi sester, tehnikov in zdravnikov," še pravi dr. Martina Zupančič. ...Medtem se je dogajanje v CIT-u umirilo. Toda kljub trudu življenjske funkcije pacienta številka štiri le še brlijo... Sončno dopoldne je izgubilo kanček svetlobe. Tudi to je del vsakdana ekipe prevečkrat anonimnih sester in zdravnikov, zadolženih za oddelek CIT. • U. Peternel Pred dodatnim obdavčevanjem avtomobilov Polnjenje blagajne aH pospeševanje prodaje Jubilejni 20. Slovenski avtomobilski salon, ki ga bodo zaprli konec tedna bo v zgodovini ostal kot osrednja slovenska avtomobilska razstava, kjer so avtomobilski zastopniki predstavili skoraj vse svetovne novosti, pestro pa je bilo tudi spremljajoče dogajanje. Na pločevinasti štirikolesni blišč osvetljene s salonskimi reflektorji pa je prav pred uradno otvoritvijo padla senca napovedanih davčnih sprememb, ki bi skoraj zagotovo pomenile spremembe cen. Vlada je dodatno obdavčitev avtomobilov, ki je skoraj zagotovo posledica luknje povzročene zaradi zmanjšanja carinskih stopenj, najprej argumentirala kot ekološki davek, ki naj bi ga vezali na porabo goriva, a jo zaradi nejasnosti čez noč preimenovala v posebni davek. Posledice so v vsakem primeru enake in pričakovane. Negodovanje uradnih zastopnikov, ki morajo dogajanje na trgu predvideti bolj dolgoročno kot vladni birokrati, je razumljivo, kot je razumljivo tudi to, da pred začetkom veljavnosti takšnih čez noč sprejetih ukrepov, prodaja avtomobilov nenormalno naraste. Pretresi seveda lahko zamajejo tudi skupno število prodanih avtomobilov, nikakor pa podražitev avtomobilov ne more prispevati k hitrejši menjavi starih, odsluženih in ekološko neprijaznih avtomobilov. In nenazadnje se lahko vprašamo, ali skok prodajnih krivulj tik pred začetkom veljave nove uredbe, ne pomeni tudi^ (začasnega) pospeševanja prodaje. Hitrega pritoka svežega kapitala v državno blagajno namreč ne gre zanemarjati. • M. Gregorič NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277, 064/241-530 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ALMERA 1,4 LX 3V že za 21 .490,00 DEM motor 16V, 64 kW/87 PS, servo volan, airbag, el. ogledala, tonirana stekla, metalna barva, zaščita proti kraji, garancija 3 leta ali 100.000 km 1000 DEM popusta za vozila iz zaloge Ob prelomu leta nov Ladin avtomobil Domače ime bo desetka Slovenski zastopnik ruske avtomobilske tovarne Lada, podjetje Lada avto, bo predvidoma ob koncu leta ponudilo nov avtomobil z uradno oznako lada 110 in domačim imenom desetka. Pred kratkim je namreč v tovarni v Togliattiju stekla prcdserijska proizvodnja. Avtomobil jc bil sicer zasnovan že pred dobrimi petimi leti in tovarna ga je kot prototip kar nekajkrat pokazala na mednarodnih avtomobilskih salonih, do serijske proizvodnje pa ni prišlo zaradi številnih težav in neuresničenih obljub, ki so že kar značilne za avtomobilske tovarne v državah nekdanjega realsocializma. Kakorkoli že, desetka ni več nov in tudi oblikovno nič pretresljiv avtomobil, ki bo ob primerni ceni zapolnil predvsem povpraševanje na dnu nižjega srednjega razreda. Cena sicer še ni popolnoma znana, toda avtomobil naj bi ne bil bistveno dražji od samare. Limuzino s 4,28 metra dolžine bo poganjal 1,5-litrski bencinski motor z zmogljivostjo 56 kW/76 KM, najvišja hitrost znaša 170 kilometrov na uro, avtomobil naj bi 100 kilometrov prevozil s 7 litri goriva. Desetka bo pri nas predvidoma naprodaj ob koncu letošnjega leta, če pri proizvodnji in dobavi ne bo večjih težav, sicer utegnejo pri zastopniku AVTOIHSA MAGISTER do.o. Radovljica WLmWWW9K ® tel.:064/715-256, fax:064/715-190 Prodajo vozil in pooblaščeni servis. Originalni mervni deli in dodatna oprema AX ZE OD SIT 1.092.000 1.298.500 1.622.000 ZE OD SIT SIT CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO. AVTO KADIVEC, Šenčur pri Kranju 064/411-573 <0>HYUriDfll do 10. MAJA VELIK HYUNDAI-jev KREDIT POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA 5% POPUSTA ZA LETNIK 1996 POSEBNI POPUSTI do 10. maja Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Šenčur HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE prodajo premakniti v začetek prihodnjega leta. Tovarna Lada je razvila tudi kombilimuzinsko in karavansko različico novega modela, vendar bosta slednji dočakali serijsko proizvodnjo šele prihodnje leto. Pri Lada avtu sicer še vedno prodajajo vse že znane modele, ki jih za doplačilo lepotno in tehnično dodelujejo s pretežno v Sloveniji narejeno in vgrajeno dodatno opremo. Prodaja jim ob koncu lanskega leta sicer ni šla od rok povsem po načrtih, kar pripisujejo napovedanemu znižanju carinskih stopenj in nerednih dobavah. Najbolj po- grešajo najcenejši različici samare. Nova zavora za prodajo so napovedane davčne spremembe, ki po mnenju predstavnikov Lada avta nikakor ne bodo prispevale k hitrejši menjavi starih in ekološko neprijaznih avtomobilov. • M.C. Prihaja prestižni peugeot 406 coupe Lepotec za globoke žepe "Sanje so postale resničnost" so menda vzkliknili tudi najodgovornejši možje francoskega Peugeota ob predstavitvi novega modela 406 coupe. Prestižno športni avtomobil bo peščici slovenskih zanesenjakov na voljo prihodnje leto, zanj pa bodo morali odšteti več kot 70.000 mark. Ni dvoma: novi peugeot 406 coupe, ki se je postavil ob bok limuzini in karavanskemu breaku, je eleganten avtomobil, ki bi zaradi svoje športnosti lahko nastopal tudi povsem samostojno. Tudi zato, ker ima z limuzino le nekaj sorodstvenih vezi. Za obliko so namreč poskrbeli v italijanski oblikovalski delavnici Pininfarina, avtomobil je od limuzine celih 6 centimetrov daljši, podvozje pa so mu zaradi boljših voznih lastnosti znižali za 12 milimetrov. Za pogon so mu namenili dva najmočnejša Peugeotova motorja, 2,0-litrski šestnajstventilski štirivaljnik z zmogljivostjo 135 KM in novi 3,0-litrski V6, ki so ga razvili skupaj z Renaultom. Prestižni in elegantni športnik bo slovenski zastopnik Avtohiša Claas začel prodajati predvidoma prihodnje leto, privoščili pa si ga bodo lahko le tisti, ki imajo nekoliko globlji žep. • M.G. 11 ■' "upi......iwpiwi'i'i'ii i mi......■ »iwnm SAJ M, DA SI 11 \ \l l\K >. \\II'\K ( I K ) I 11 >f I s nzz KI Bl< MM \1< >l< »RJI M IMA RIM ^i. i. A K IMAJO \ i i ihi: < i m K M NI > t, \ / \M I NI II / 11 \i |IN< i m. / \ Ml KI \ c >MMI< \ I I ROČNO, VOLAN SI |l SI'OSOIMI KAR Hc I I V .1 M, PA Šl NOVO i im s|i VAS ČAKA. iN ZAKAJ VAM VSI ro OUVORJMOJ f« > si I l'K\ IC (IZ Ml IO ŠILI I \KK VT, KO <, A >s I I l'< >l'l I I M I \ I: RENAULT CLIO. Ima vsi;, kar imajo veliki. OMEJENA SeRij/l TW/M60'W/MD S POM/ČNO PLATNENO STREHO iN NARAVNO KLiMO. ULOVITE GA LAHKO ŽE ZA 1.309.357 SiT IN NA KRED/T T+3%! RENAULT TNl/SlGO. ZA (JUD/ z BUJMO DOMiSLJfjO. zmSs ^ CITROEN AVTOODPAD DOBRAČEVSKA ULICA 32, 4226 ŽIRI tel. in fax: 064/692-194 mobitel: 0609/632-593 x Odkup rabljenih ali poškodovanih avtomobilov CITROEN ter prodaja rabljenih ali novih rezevnih delov z montažo ali brez. tel. 064/861-570 NOVI MODEL MEGANE CABRIOLET LAGUNA ALIZE MEGANE ALIZE CLIO ŽE OD 14.900 DEM MEGANE OD 21.600 DEM VELIKA IZBIRA RABLJENIH, TEHNIČNO BREZHIBNIH IN REGISTRIRANIH VOZIL! Daevvoo intenzivno razvija nove modele Prihajata lanos in nubira Jubilejni 20. Slovenski avtomobilski salon je deležen tudi dveh srednjeevropskih avtomobilskih premier. Južnokorejski Daevvoo je namreč s pomočjo slovenskega zastopnika Daevvoo Motor pripeljal v Ljubljano dva povsem sveža modela lanos in nubitra. Oba avtomobila, ki so jima obliko določili v Daewoojevem oblikovalskem oddelku v Veliki Britaniji, prihajata slovenskim kupcem naproti še letos, najprej model nižjega srednjega razreda la- nos. Lanos je 4,24 metra dolg avtomobil v tri-, štiri- ali petvratni karoserijski različici, vendar trivratne vsaj v začetku pri nas ne bo. Ob dovolj prijetni obliki, ki ima sicer značilne daljnovzhodne poteze, so pri Daewooju razvili tudi kabriolet, ki pa zaenkrat ostaja še v prototipni fazi. Lanosu so namenili štirivaljni HVUnDRI SALON JAVORNIK Pri plačilu z gotovino 500 DEM popusta za vsa vo/ila HYUNI)AI + 1.000 DIM popusta na vozila HYUNDAI let. 96. Ugodni kreditni pogoji * leasing V zalogi tudi rabljena vozila DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5 4270 JESENICE tel./fax:064/863-430 KREDITI že od T+5% 1,5-litrski motor z zmogljivostjo 110 konjskih moči, kar je dovolj za končno hitrost 185 kilometrov na uro. Avtomobil bo v slovenski Daewoojevi prodajni mreži že ob koncu maja, nekaj kasneje, najbrž v začetku jeseni pa se mu bo pridružila še druga novost nubira. Nubira je lahko 4,51 metra dolga limuzina ali 4,47 dolg petvratni kombi. Za začetek ju bodo opremljali z 1,6-litrskim štirivaljnikom, ki zmore 106 konjskih moči. Ta avtomobil bo postopoma izrinil Daevvoojev nekoliko ostareli model espero. Ob dejstvu, da je bilo lansko leto z Daewoojem I v Sloveniji kar precej H težav, nakar je sledil prevzem zastopniških Bt poslov s strani tovarne Wf in ustanovitev slovenske podružnice, se torej tej južnokorejski avtomobilski tovarni obetajo boljši časi. V tovarni so v zadnjem času intenzivno razvijali nove modele in prvi rezultat sta lanos in nubira. Pri Daevvoo motor zato optimistično napovedujejo letošnje prodajne številke. Načrtujejo, da jim bo uspelo do konca leta prodati okoli 3000 avtomobilov, kar bi pomenilo 5-odstotni tržni delež. K temu bo poleg urejene prodajno servisne mreže pripomogla tudi nova Daewooje-va prepoznavnost, ki jo na avtomobilih ponazarja maska hladilnika s tremi ledvičkami. • M.G. Skupina Volksvvagen jVrOSERVIS Gornjesavska 13i, 4000 Kranj Tel.: (064) 225 110, Fax: (064) 225 104 y prostorih Tekstilindusa 1.4 SE JUBILEE VOZNIKOV IN SOVOZNIKOV AIRBAG, SERVO VOLAN, TEMNA STEKLA ie za DEM UGODEN NAKUP NA KREDIT ALI PORSCHE LEASING avtotehna WD© tehtna odločitev &■ moj naslednji avto AVTOTEHNA VIS Jesenice, Cesta Borisa Kidriča S. tel: 084/ 111-248 •AVTOTEHNA VIS in Pintar, Koroška 53 a, Kranj, tel: 864/224-821, 212-181 • AVTOTEHNA VIS in Piiek, Grenc 37, Škofja Loka, tel: 864/634-838; Petek, 25. aprila 1997 #4 HA ŠTIRIH KOLESIH 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Prihodnje leto bo Kia ponudila prvi korejski roadster Veter v laseh po korejsko Najstarejši južnokorejski av- 1994, bo prihodnje leto tudi tomobilski proizvajalec Kia, slovenskim kupcem ponudil ki ga pri nas poznamo od leta prvi korejski športni avtomo- -%sr mmw I fOt WZ W% T Mmm I PEK I Serv i s in p rod o j a vozil HONDA y^ie^c^ * HONDA CMC 5 VRAT HONDA CRV-JEEP "BOGATA SERIJSKA OPREMA BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 /Mi 11 flSU PLATIŠČA 5,5 x 13____________________..................14.759 SIT 6 x 14..........................................15.800 SIT 7 x 15..........................................16.650 SIT (cono s prometnim davkom) bil, ki so ga razvili skupaj z legendarnim britanskim Lotu-som. Kia elan tako nima povsem daljnevzhodnega porekla, saj so pri 35-mesečnem razvoju intenzivno sodelovali tudi Britanci. Atraktivno oblikovani roadster je majhen toda živahen avtomobil, ki ga poganja 1,8-litrski štirivaljnik z iskrimi 151 konjskimi močmi. To zadostuje za najvišjo hitrost 230 kilometrov na uro, 7,4 sekunde pa elan potrebuje do 100 kilometrov na uro. Na slovenskem avtomobilskem salonu je elan samo paša za oči, pri Kia Motors Import pričakujejo, da se bo prodaja začela prihodnje leto. Sicer pa so kar zadovoljni s prodajo že znanih modelov, med njimi pa je tudi nekaj novostmi. Tako so limuzini sephia namenili nov 1,8-litrski motor, manjši pride je na voljo tudi z nekoliko skromnejšo opremo, terenski sportage ima nov 2,0-litrski turbodi-zelski motor, med dostavnimi vozili pa je novost lahki dostavnik pregio, ki ima lahko 3 ali 6 sedežev. Pri zastopniku pričakujejo, da jim bo z novostmi v letošnjem letu prodajo uspelo povečati na 1500 avtomobilov. • M.G. KRANJ, STANETA ŽAGARJA 58 c telefon: 064/331-639, 331-662 <8>HYUnDfll LUŠINA ŠKOFJA LOKA, 064/632-286 POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE • UGODNI KREDITI DO 5 LET • MOŽEN NAKUP NA LIZING PROMOCIJSKO ZNIŽANJE CBN LANTRA SEDAN IN WAG0N ZA 3% D010. MAJA 97 - RABLJENA VOZILA - UGODNO - MOŽNOST KREDITA AVT0HIŠA MAGISTER d.o.o. Radovljica, tel.:715-015 J J fax:715-190 HeVC NIZ|C €EHC CHKVSLER Jeep. ► VOVAGER že od 44.990 DEM dalje tSTRATUS že od 43.440 DEM dalje V/RANGLER že od 40.485 DEM dalje CHEROKEE že od 44.289 DEM dalje ► GRAND CHEROKEE že od 73.789 DEM dalje Prodala vozil In poobfeni seivis. Originalni rezervni deli In dodatna oprema PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA DOPLAČILA! Doplačila v zdravstvu je pri Zavodu za zdravsteno zavarovanje Slovenije doslej zavarovalo že blizu l.200.000 prebivalcev Slovenije. Zavarovalnica je zanesljivo in odgovorno zadovoljila vsa pričakovanja zavarovancev in izvajalcev zdravstvenih storitev. Njena varnost tudi v prihodnje zagotavlja vsem zanesljivo kritje dobrih zdravstvenih storitev. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJI: si OVI-NII!- »mm, popust SOFT -1 KRILA IN PO ^OBLJEN.Mr61om NOTRANJA VRATA *XHODm VRATA iz masivnega lesa/ mm mm m UP BLED - TRGOVINA h.c. tel: (064) 7950 lin I AH 4260 Bled, ljubljanska 27 fax:(064)741-675 IIM kilWVl direktor tel:(064)795-282 ■i: ■ izvWexport rel:(064)795-269 LIP lesna industrija Bled d.d. veleprodaja tel:(064)795-226 4260 Bled. Ljubljanska c. 32 uvotfimpoit t«l:(064)795-249 maloprodaja tel;(064) 795-230 VEČ KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR 1 .Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev! 2. Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani! 3. Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto! 4. Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku! 5. ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo! 6. V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje! 7. Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno, polletno ali letno! 8. Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor podari vsoto za opremo novorojenčka! IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ: OGLASI TRGOVINA S TALNIMI IN STENSKIMI OBLOGAMI LISJAK ITISONI, TAPISONI, TOPLI PODI, TEKAČI, ZIDNE TAPETE TRGOVSKO IN SERVISNO PODJETJE KRANJ, d.o.o CESTA TALCEV 69, 4000 KRANJ TEL. & FAX: 064/330-336 \/^^Mfe>(;()SIII..\\ W T RESTAVRACIJA ^ b GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje 25. AfttlUi - Štajcrakik »edem 2. utaja - Anaamkcl GAŠPERJI 9. maja - Slovenski kvintet Vsako sredo zvečer ansambel GAŠPERJI S Prireditve so vsak petek od 19. ure dalje Zaželjene rezervacije na teL:064/733-402 RDSSTEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO-SORA NASTOPAJTE PROFESIONALNO OLAJŠAJTE SI DELO =§= Pitney Bowes že 25 let na slovenskem trgu izkoristite priložnost za hitro in frankira ZA VELIKA PODJETJA ZA MALE PODJETNIKE ZELO UGODNA - električni poštninski stroj - frankiranje 5-števi|čno - lepljenje pokrovčkov kuvert - možnost avtomatskega podajanja - ameriška kakovost in angleška tradicija - ponujamo tudi stroje za zgibanje in kuvertiranje pošte Zastopa in prodaja: Uradni servis: Ct avtotehna \&pošta Slovenije ELEKTRONIKA, d.o.o. DE Transport in obrtne Ljubljana, Celovška c. 175 storitve, Robbova 15 faks: 061/159-41 -12 1000 Ljubljana tel.: 061/1818-122 Tel.: 061/133-51-16 4 Z VARNIMI KORAKI DO SVOJEGA ZAKLADA (METKA SPARAVEC PLAVALKA, SLOVENSKA DRŽAVNA REKORDERKA IN OLIMPIJSKA REPREZENTANTKA] „IMELA BOM SVOJO HIŠO Z j ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, d. d. I tel - 062/224-111 9. Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo dela zavarovalne vsote! ZLATA NALOŽBA je vasa pot do zaklada, saj življenje ni pravljica! UMPIJSKIM BAZENOM" rezplacna telefonska številka /fi nnrocnnjc jnvnrovnlniSkegn ZMtOpnika 080 - 19 - 20 • tt V Veseloigri v temnem zasijali škofjeloški gimnazijci Ti prekleti vrabci, ti prekleti vrabci Potem pa se ti pokvari še avtomat za kavo. Pa ravno danes, ko je žganje po polovični ceni. O mafijskem obračunu pa nič. Škof ja Loka - Tako je bilo prejšnji teden na Loškem odru. Tri predstave za dijake škofjeloške gimnazije, dve za izven, na vseh petih pa navdušeno ploskanje. Tokrat so si dijaki škofjeloške gimnazije, ki so pod mentorstvom in režijo profesorja Vlada Pirca pripravili Veseloigro v temnem, Dominika Smoleta, aplavz tudi zaslužili, pa ne takega običajnega, ampak tistega na kvadrat. Zgodba, kot jo piše življenje v naši dragi domovini, tu pod Alpami. Zgodba, ki jo je sicer Smole napisal pred tridesetimi leti, v nekoliko drugačnih političnih in življenjskih razmerah, kot so danes, in zgodba, ki jo je Vlado Pire s pravšnjo mero dramaturške spretnosti tako rekoč neokrnjeno prenesel v današnji ča,s. V gostilni v malem kraju se prav tistega dne, ko vrabci še vedno niso prenehalu žvrgoleti in se je pokvaril avtomat za kavo, zbere druščina ljudi, bodisi po naključju bodisi po službeni dolžnosti. Že mafijski obračun na začetku napove prihod policajev, ki, seveda nepomembni, kot so, prihajajo celo predstavo in na koncu le pridejo, sicer v gasilskih uniformah, a z izdelano mimiko in obnašanjem, ki jo je moč pripisati le "plavim". Venournem dogajanju na odru spoznamo smisel našega lastnega zemeljskega bivanja. Nervozno, živčno pehanje za materialnim, boj za maksimo "sem boljši kot drugi" in zatiranje tistega, ki je drugačen, tistega, ki je zadovoljen s tistim, kar pač premore in ima, naj bo to košara neimenovanega porekla, mačka, stol ali pa vrabci, ki nenehno žvrgolijo. Širok splet značajev, ki jih predstavljajo mladi igralci na odru, je kot nalašč, da se vsak od njih kar najbolj izkaže v svoji * Martin Šifrer v resnici deluje kot tujec, dovzetnosti odrskega nastopanja. Tako kot bitje z drugega sveta, gospodar Matej Vseh šestnajst mladih ustvarjalcev a la gasilska Veseloigro v temnem so ustvarili: režija - Vlado Pire, tujec - Martin Šifrer, fospodar - Matej Jenko, gospodarica -pela Zupan, dekle - Tjaša Prvulovič, inšpektor • Urban Gantar, inšpektorica - Monika Tavčar, izletnik - Aljaž Pogačnik, duhovnik - Luka Ritonja, gluhonemi slepec - Peter Trček, morilci in policaji, Miha Mohorič, Matej Benkovič, Jernej Lunder in Mitja Živic, scena in luč • Aleš Kalan, glasbeni mojster - Sergej Vrhovec. Ti prekleti vrabci, zdaj pa še pokvarjen avtomat za kavo Režiser Vlado Pire Po predstavah Učna ura in Dogodek v mestu Loki je Veseloigra v temnem tretja po vrsti, ki ste jo v zadnjih letih uprizorili z gimnazijci. Igrajo predvsem dijaki 3. in 4. letnika, po kakšnem ključu ste jih izbrali? "Izbral sem jih po vtisu, pravzaprav sem jih opazoval, glede na to, da sem slavist, imam za to dovolj možnosti, skozi celo leto, tako izrazno kot govorno. Načeloma sem dal prednost dijakom iz tretjih in četrtih letnikov, to pa predvsem zato, ker sem od njih, potem ko smo začeli delati, pričakoval tudi precejšnjo mero odgovornosti." Zanimivo, da igra kar sedem fantov. Kje ste jih pa dobili toliko? "Res je, da na šoli punce še vedno prevladujejo, ampak, če vloge v predstavi zahtevajo fante, potem ni kaj. Od vseh desetih fantov doslej še nobeden ni igral, vsi so bili prvič, medtem ko so punce že igrale v predstavi Dogodek v mestu Loki." Nekatere vloge so kar precej zahtevne, z dolgimi monologi, hkrati pa so igralci gledalcem ponudili tudi kup komičnih vložkov... "Veseloigra v temnem je napol resna drama, napol komedija s kupom komičnih elementov. Groteska, črna groteska, ironija, sarkazem na eni in čisto resna zadeva na drugi strani. Na neki način je bilo potrebno uglasiti vse skupaj v eno stvar, da ne bi vse skupaj izgledalo kot nekakšen hibrid." V igri opazimo toliko različnih karakterjev in vsi tako rekoč od prvega do zadnjega so skozi igro dijakov predstavljeni zelo prepričljivo. "Ko smo razdeljevali vloge, predvsem pa kasneje, ko so jih dijaki skozi vaje oblikovali, smo gradili na lastnem značaju posameznikov. Tujec ne bi mogel biti izletnik in obratno izletnik ne bi mogel biti tujec." Lahko pa so policaji v gasilskih uniformah. Mar gasilci ne bodo zamerili? "Povišani bodo v policaje, ali pa če na zadevo gledaš v obratni smeri, bodo policaji degradirani v gasilce." Martin Šifrer "Moram reči, da sem bil na začetku zelo raztresen in živčen. Ampak, ko so se mi gledalci enkrat začeli smejati, sem bil takoj bolj sproščen in je bilo precej lažje igrati. Ker so se mi smejali, sem pač imel občutek, da jih zabavam," je o svoji prvi igralski izkušnji pripovedoval Martin Šifrer. Da se teksta za vlogo sploh ni kaj dosti učil, je povedal, da se je v glavnem učil kar na vajah. Skratka z lahkoto. "Igralstvo me je sicer navduševalo že iz otroštva, je pa to moja prva igralska izkušnja, saj sem izkoristil prvo priložnost, ki mi jo je podaril moj razrednik." O razredniku in režiserju igre Vladu Pirat Martin meni vse najboljše. "Profesor je bil zelo v redu, potrpežljiv, zelo zagret za igro, pripravljen pomagati vsakemu, ki morebiti ni znal s prve odigrat prizora. Pravo veselje je bilo delati z njim." V zadnjem mesecu so kar po trikrat na teden imeli vaje in profesor je bil tako dober, da je razložil ostalim profesorjem, naj bojo malo bolj pazljivi s tistimi dijaki, ki igrajo. Tako so dijaki ves ta čas lahko nemoteno shajali s šolo, tudi tretješo-lec Martin Šifrer, ki bo šel mogoče študirat na AGRFT. Zdaj, ko ima prve igralske izkušnje, že lažje razmišlja o tem. Jenko, kot tipičen gostilničar, ki tistega, kar je v življenju prigaral, noče deliti niti z vrabci, in z njegovo ženo Špelo Zupan, le takrat, kadar mu to zapaše. Dekle, simpatična Tjaša Prvulović je vseskozi kos stereotipu "kelnarce", izletnik Aljaž Pogačnik pa dežurnemu komentatorju (v primerni opravi irharic in značilne srajce za na Triglav), glasniku ljudstva. Duhovnik Luka Ritonja pač je duhovnik, tu ni kaj, prepričljiva pa je bil tudi inšpektorski par Monika Tavčar in Urban Gantar, prva pravi zmaj od ženske in drugi ubog ponižen možek. Naj deveterici igralcev dodam še tistih pet fantov, ki smo jih na odru videli manj, pa zato niso bili nič manj ključni, gluhonemi slepec Peter Trček in štirje morilci oziroma policaji-Miha Mohorič, Matej Benkovič, Jernej Lunder in Mitja Živic.O tem, da je bilo žganje oni dan le po polovični ceni KM) tolarjev in da je mladim igralcem na odru kar dobro teknilo (čeprav je bilo belo kot voda), pa seveda kdaj drugič. Upajmo le, da bodo mlade škofjeloške gimnazijce videli tudi na katerem od festivalov namenjenih tovrstnim amaterskim predstavam. Pardon, amaterskim + predstavam. • Igor K., foto : Tina Doki Ida Vidmar priplesala peto mesto Macarena od lasu na glavi do prsta na nogi Dvajsetletna Kranjčanka se je uspešno udeležila tekmovanja v macareni v Mehiki. Veliki hit lanskega poletja tako imenovana "Macarena", glasba in ples hkrati, ki jo je zakrivila skupina Los del Rios, sicer počasi izgublja sapo, še vedno pa gostja mnogih radijskih postaj širom sveta. Tudi v Mehiki, kjer so se aprila v okviru tekmovanja, ki ga je ob zboru uvoznikov, priredila tamkajšnja pivovarna Corona Extra, pomerili plesalci macarene iz vsega sveta. Med dvainsedemdesetimi nastopajočimi je odlično peto mesto dosegla Ida Vidmar z Orehka pri Kranju. Macarena torej? Za kakšno tekmovanje je pravzaprav šlo? "Pravzaprav se je vse skupaj dogajalo slučajno, lansko poletje je prišla velika uspešnica macarena in z njo značilen ples z znanimi figurami z rokami. Proizvajalec piva Corona Extra si je kot zaščitnico svoje znamke vzel tudi ta ples in v Mehiki, domovini Corone, so se dogovorili, da ob srečanju uvoznikov piva iz celega sveta organizirajo tudi plesno tekmovanje. Iz vsake države uvoznice so izbrali enega oziroma dva finalista. Slovensko predtekmovanje se je odvijalo v diskoteki Eldorado v začetku februarja in za Mehiko sva bili izbrani dve Špela Kolar iz Kozjega in jaz. Tekmovalo nas je dvainsedemdeset iz vsega sveta, od Kitajcev, Japoncev, Rusov do Skandinavcev, tekmovalcev iz Južne Amerike...Nekaj malega več deklet, a zbrali smo se plesalci vseh barv in ras." Kako je izgledalo samo tekmovanje, pri tolikih plesalcih je bila kar gneča? "Vse skupaj se je dogajalo 3. aprila zvečer v veliki dvorani, razdeljeni smo bili v štiri tekmovalne skupine in v vsaki je šla polovica tekmovalcev naprej. Dokler nas ni ostalo sedem finalistov. Špela je žal izpadla v četrtfinalu, sama pa sem prišla v finale. Najprej smo plesali vsi skupaj, potem pa se je še vsak plesalec predstavil posebej. Posamezni nastop je trajal štiri do pet minut z vmesnimi odmori. Tu moram povedati, da sem imela grozne probleme s kondicijo, kot tudi nekateri drugi Evropejci. Problem je bil v tem, da je Meksiko City na več kot 2300 metrov nadmorske višine. Prvič redek zrak, popolnoma drugačna klima, ker je mesto bližje ekvatorju, nekaj pa je seveda naredila tudi trema. Tako je zmagala je Hrvatica, drugi je bil Holandec, tretja je bila tekmovalka iz Južnoafriške republike, četrti je bil Brazilec, peta jaz in šesta Rusinja..." Ampak, če mene vprašaš je macarena pač macarena, v čem je point različnosti, kaj lahko plesalec pokaže več kot drugi? "V vsakem plesu, ki ga plešeš samo z enim delom telesa, izpadeš kot hlod. Plesati je potrebno s celim telesom, od las do zadnjih prstov na nogi. Macarena je nastala na podlagi dveh plesov, sambe in marenge. Marenge je ples s poudarkom gibanja na bokih in zgornjem delu prsnega koša, samba pa je ples rok usklajen z nogami. Pri macareni se ti tako celo telo giblje kot v valovih, z zgornjim delom greš v levo s spodnjim pa v desno. Poleg tega je tu še vpliv techno glasbe. Poleg osnovne "poze" macarene smo torej plesali še druge plesne figure z dodatki, ki jih je vsak posameznik dal v svoj ples. Seveda pa je vse temeljilo na macareni. Krog macarene in potem osem taktov čisto nekaj svojega, pa spet macarena. Če bi vsi plesali samo macareno, tisto z rokami, bi bilo gotovo dolgčas, preveč bi si bili vsi podobni." Hmm... je pri vsem tem odtehtal tudi "look" plesalca, pa šarm in te zadeve? "Mogoče tudi. Midve sva bili edini, ki sva bili oblečeni enako. Imeli sva temne hlače in zelo opazen rdeč zgornji del posut z bleščicami, kar je zagotovo padlo v oči. Maročana sta bila v njihovi noši, pravtako Kitajca, Poljakinja je imela zgornji del njihove noše. Tudi nama so predlagali kakšen slovenski simbol, ampak, kaj naj vzamem, naj si dam nekam lipov list, naj si narišem slovensko zastavo..." Sponzorji, ki so Idi pomagali v Mehiko: Corona Extra -uvoznik Zeljko Juričev, Mark d.o.o., prodajalna Bor-dura iz Kranja, Avtopralnica in servis avtoplaščev Bol tez, Mitja Vidmar. Mehika ti je torej ostala v kar se da lepem spominu, sicer pa se s plesom ukvarjaš že dalj časa. "Že štiri leta plešem tekmovalno latinsko-ameriške in standardne plese pri Urški v Kranju, kjer mi je prve osnove dal glavni trener Miran Pritekelj. Sicer pa je moje veselje do glasbe povezano z veseljem do športa. Že od nekdaj se namreč ukvarjam s športom, "zaradi poškodbe kolena sem morala prenehati z gimnastiko in sem potem skozi namizni tenis in rokomet pristala pri odbojki. Seveda pa sem že od nekdaj imela rada muziko, končala sem nižjo glasbeno šolo, ogromno sem naokrog hodila z očetom, vednp sem hotela plesat z njim, ha, ko je bila popularna lambada, sva z očetom celo zmagala na enem izmed tekmovanj..." Trenutno se bolj posvečam študiju na visoki upravni šoli, trenutno tudi nimam soplesalca, seveda pa imam še vedno navezujem stike s kranjskim klubom, vodim njihovo komercialo, skrbim za nastope, priznam pa, da zelo pogrešam ples. Ni mi več zadost' le organizacija nastopov, ni zadost', da se napasejo le oči, napasti se mi morajo še pete." • Igor K. INTERVJU Aljoša Rebolj, televizijski voditelj Slon v studiu ali "v živo" je iskreno "Seveda je na kameri vse skupaj, navkljub lulanju in kukanju, izgledalo precej bolj simpatično, kot se to vonja v živo v studiu," je med drugim o slonovem obisku v oddaji Tok noč tok povedal Aljoša. S svojo sproščenostj o, gostobesednostjo in spretnim krmarjenjem med gosti v studiu, naj bo to minister, košarkar ali pa cirkuški umetnik, se je Aljoša Rebolj, bržkone najbolj samosvoj in nekonvencionalen televizijski voditelj zadnjih let, močno prikupil krogu mladih intelektualcev in kot kažejo najnovejši ratingi o gledanosti posameznih oddaj, tudi širšemu krogu gledalcev. Televizijsko minutažo si je nabiral z oddajo Tok tok v mladinskem programu, marca pa se je na TV Slovenija predstavil v novem talk shovvu Tok noč tok. Iz arhitekta do igralca in televizijskega voditelja, ki rad potuje in fotografira, hi se glasil verjetno eden najkrajših stavkov o Aljoši Rebolju. Da bi se stavek vseeno malo raztegnil, sva se prejšnjo soboto usedla drug nasproti drugemu, dva Kranjčana v Ljubljani. In se pogovarjala o slonih, zavorah, delu na televiziji in računu za čistilna sredstva. Torej. Naj se na začetku navežem na tvojo zadnjo oddajo, ko si v studiu med drugim gostil tudi slona iz cirkusa, ki je nedavno gostoval v Ljubljani. Ko sem te s tvojo ekipo nekaj dni prej srečal v tem cirkusu, si bil v nekem trenutku precej skeptičen okrog slonovega obiska v studiu. Ampak, slon je v oddajo le prišel. Kako je bilo pravzaprav s tem? "V cirkus sem šel z namenom pogledat, kako je s sloni, saj sem se že predhodno odločil, da enega pripeljem v studio. Kar se cirkuških zadev tiče, sem hotel imeti prav slona, kot eno tako pozitivno, hkrati pa ogromno žival. Glede na to, da delamo v pogojih najmanjšega, najbolj skromnega studia, se mi je zdela predimenzioniranost slona v nasprotju s tako majhnim studiom še toliko bolj zanimiva. V cirkus sem se šel dogovorit, če je sploh smiselno računati na to, da slona pripeljemo v studio, če ga je mogoče pripeljati na način, da se žival pri tem ne bi preveč "matrala". V cirkusu so se mi sloni za hip zdeli gromozanski in skoraj sem se že sprijaznil, da ne bo šlo. Izkazalo pa se je, da za cirkusante to sploh ne predstavlja nobenega problema, saj imajo že precej izkušenj, ker so že gostovali na mnogih TV shovvih. Brez kakršnih koli zapletov in maltretiranj so slona pripeljali v studio, sam dogodek je spremljalo popolno navdušenje otrok iz sosednje šole, to pa je bila tudi novost za naše televizijce, ki so prihajali gledat, kaj se dogaja in kako živalca sploh zgleda tam v studiu. Seveda je na kameri vse skupaj, navkljub lulanju in kakanju, izgledalo precej bolj simpatično, kot se to vonja v živo v studiu." Cirkusanti imajo za take primere najbrž že izbranega slona igralca? "Sloni funkcionirajo, kot družinska, čredniška živalska vrsta in imajo vedno izbranega voditelja. In slonica Sai je voditeljica cirkuške skupine slonov." Aha, ima določeno izobrazbo v tej "Ja, ima izobrazbo in funkcijo, ha, ha." Zanimivo. Nacionalna televizija naj bi namreč veljala za precej togo, vsaj kar se tiče takih in podobnih "mejnih primerov". "Nacionalna televizija je kot institucija sama po sebi zaradi obsežnosti aparata mogoče res nekoliko toga, produkcijsko pa je to verjetno edina niša, v kateri je mogoče realizirati tovrstne domislice, tako profesionalno kot tudi vsebinsko. V tem smislu niti ni tako presenečenje, da sem tako zadevo lahko speljal na tej televiziji, verjetno celo mnogo lažje, kot bi to bilo kje drugje. Je pa zaradi togosti sistema v tako veliki instituciji ogromno tistega, kar moraš predvideti, zaobiti, organizirati, da sploh pride do realizacije take ideje, kot je slon v studiu. Ko mi je padla domislica o slonu, so vsi rekli, Rebolj, nisi normalen, ne bo šlo. Ampak s precej dobre volje in pomoči nekaterih sodelavcev se je vse to uredilo. Pri tem pa moram reči, da je bilo meni osebno prioritetnega pomena to, ali lahko v skladu s svojimi načeli žival tja dobim na način, da je ne bomo maltretirali, hkrati pa je bilo pomembno, če bodo cirkusantje sploh za to, da se vse to kompenzira v smislu njihove in hkrati naše, torej obojestranske promocije. Nacionalna televizija nima tako rekoč nobenih sredstev. Jaz s svojo oddajo v bistvu kar fino lahko funkcioniram, glede na to, da delam izredno poceni program. Z razliko od nekaterih drugih programov in oddaj, ki se ta hip godijo na televiziji in v katere je investirano ogromno denarja." Pravzaprav v zadnjem času bodisi na TV Slovenija bodisi na komercialnih televizijah opažam trend tako imenovanih "talk show" oddaj, ali vsaj poskusov le-teh. Najbrž tudi zato, ker so le-te produkcijsko precej poceni. V studio povabiš goste in če so ti dovolj komunikativni, če je voditelj dovolj spreten, je zadeva zaključena. "Televizija v bistvu plačuje moj talent, da lahko govorim in je to verjetno mnogo ceneje, kot pa montirane oddaje in oddaje, za katere potrebujejo ogromno dodatnih produkcijskih kapacitet, grafik, montaž, snemanj na terenu in tako naprej. S tem v skladu so talk shoi res definitivno poceni televizijski program." Začel si dolgo, dolgo tega v mladinskem programu z oddajo Tok tok, sedaj te vidimo v večernem terminu v oddaji Tok noč tok. Obe izstopata iz okvira ostalih tovrstnih oddaj na nacionalni televiziji. Koliko lahko pri slednji govorimo o nadgradnji prve? "Tok tok je bil izrazito mladinski program, v svojem začetku celo bolj otroški. K sodelovanju so me v bistvu povabili, da bi delal program za mlade. Šele sčasoma, ko so se vsebine, ki sem jih kot voditelj in kasneje kot urednik ponujal, je postalo evidentno, da je zahtevanost teh vsebin primernejša za starejšo publiko. Raziskave ratingov so vedno znova dokazovale, daje moja publika precej starejša, da je to publika staršev tistih, ki jim je bila oddaja namenjena, da le-ti na neki način oddajo monitorsko spremljajo. Glede na to, da so vsebine teh oddaj parirale tudi starejšim, sem potem sam vztrajal, hkrati pa je mladinska redakcija takrat imela še več dobrih otroških in mladinskih oddaj, pri tem, da sem si na ljubo svojim željam privoščil vsebinsko vedno bolj zahtevne oddaje. Oddajo sem začel usmerjati na neki kulturni rob in jo ločevati od drugih oddaj, ki so vztrajale z otroškimi vsebinami, ki so za neki pedagoški nivo pač nujne." Torej pri Tok noč toku gre za nadgrajevanje, nadaljevanje Tok toka, tvoj talk show pač gre s teboj... "Tok noč tok je logičen razvoj tistega, kar se je dogajalo v mladinski redakciji, kjer sem oddajo ukinil, takoj pa so mi ponudili, da bi prišel sodelovat v razvedrilni program. Moj edini pogoj je bil, da v razvedrilni program pridem le, če bom delal oddajo, ki ne bo le še ena v nizu izključno zabavljaških oddaj." Oddaj po principu za vsakogar nekaj? "Ja, oddaj za vsakogar nekaj. Kot voditelj in urednik ne pristajam na ta princip, na kakršenkoli princip, po katerem bi se moral že apriori prilagajati komurkoli. Skušal sem vztrajati pri profiliranem programu. V tem trenutku sem v bistvu presenečen, da glede na odzive oddaja generacijsko in vsebinsko parira na način, da je dopadljiva širšemu krogu. Očitno že sam termin in redakcija pogojujeta to, da se je oddaja takoj prijela pri širšem krogu ljudi. Zagotovo pa ne bom pristal, oziroma v razvedrilnem programu bom delal toliko časa, dokler bom lahko delal neki program, ki je usmerjen v določeno strukturo ljudi, program, ki je bolj profiliran in mi na ta način dopušča tudi boljšo vsebino. Ne le tistega, kar naj bi bilo spektakelske-ga, zabavljaškega in razvedrilnega. Mislim, da glede na to, daje televizija sama po sebi tako ali tako mediokri-teten medij, ki večkrat lahko zgolj zavaja, odtujuje in poneumlja, da je fino, če lahko ljudem ponudiš vsaj neko minimalno vsebino, od katere gledalci tudi nekaj dobijo." Tokrat si startal na zahtevnejšo, intelektualno zrelejšo publiko? "V zadnjem času mi zelo laska, ko se je na televiziji prijelo mnenje, da je TNT oddaja za "pametne". Sam ne bi hotel tega tako usmerjati, mi pa seveda laska in mislim, da televizija v intelektualnem smislu, vsaj v tem evropskem vzorcu, lahko nekaj ponudi. Še posebej je to pogojeno s privilegijem nacionalne televizije, ki ima funkcijo, da ponuja profilirane, usmerjene programe. Seveda z razliko od komericalnih televizij, kjer so prisiljeni delati program za široke množice, da ga lahko tržijo ne glede na vsebino, in se morajo v bistvu po tem nekoliko pavperizirano prilagajati na kogarkoli. Jaz kot oseba pač na to ne pristajam. Bil sem v dogovorih z drugimi televizijami, ki so mi ponujale programe, ki so se ta hip začeli realizirati, pa sem začutil, da me to ne zanima. In še glede na to, da sem v življenju sploh precej lojalen, sem raje ostal na nacionalni televiziji." H m m res. A vsi niso ostali? "Glede na to, da imam v televizijskem mediju še kaj drugega delat, je nacionalna televizija tista, ki se mi kompilira z željo po potovanju in spoznavanju sveta. Nacionalna televizija mi je doslej nudila in upam, da bo tako tudi v perspektivi, glede na to, da je bil precejšen odziv in tudi interes vodilnih struktur na televiziji, da bom lahko še delal raznovrstne reportaže po svetu. Tam je ta hip nekaj sodelavcev, ki so zmožni delati poceni in kvalitetne materiale." Kritika predvsem hvali tvojo sproščenost pred kamerami, precej spreten pa si tudi, ko je treba gostu na neki način "zlesti pod kožo", ne glede na to, kakšnega profila je le-ta. "Sproščenost je predpogoj, da se sploh smeš pojavljati na televiziji. Če imaš pa ljudi še rad, je to toliko boljše. Namreč, televizija je absolutno medij, ki razkriva, medij v katerem se je bolj težko karkoli zlagati, še posebej, če je to živ program in ne manipuliran, montiran program, kjer je prikrivati, manipulirati, ustvarjati konstrukte, pač mogoče. Pri živem programu je bistveno to, da ne lažeš in iskreno nudiš tisto, kar te zanima in naj bi zanimalo tudi gledalce. To je tista najenostavnejša formula mojih oddaj, ki pa je ne bi hotel sofisticirat." Nadaljevanje na 13. strani Medsebojna komunikacija pa je seveda odvisna tudi od tvojih sogovornikov, tvojih gostov v oddaji? "Zalo. Recimo moja specifika prekomernega govorjenja, ki je včasih precej nasilno ali pa vpadljivo, zato, da bi iztržil..." Čas? "Lovljenje časa je pogojeno s tem, da sem šolan človek iz akademije za te zadeve, kjer sem dal skozi tudi treninge za vzpostavljanje ritma dinamike. To so stvari, ki se jih moraš naučiti, naučiti, da imaš prostor. Ko startam z oddajo, imam napisano minu-tažo in točno vem, če hočem, da zastavljena dramaturgija uspe, da mora vse skupaj iti v določenem ritmu, sicer oddaja pade in zadeva je izgubljena." Se opravičujem, prekinil sem te.. "Pravzaprav je drugje po svetu vzorec dialoga malo drugačen, kot smo ga navajeni pri nas. Zato navkljub očitkom ne pristajam na to, da bi gostu naprimer kar prepustil iniciativo. Nenazadnje, če sem jaz tisti, ki je moderator, voditelj,, potem meni pritiče, da pogovor usmerjeni. Kot rečeno včasih to mogoče izpade precej nasilno, ampak mislim, da imam kar občutek, kdaj gost ne bo spregovoril in takrat pač skušam "srkat" ali pa je to mogoče tudi bolj odraz moje pozitivne navade, da namesto njega povem tisto, kar sicer vem, da bi on, pa je, kar je značilno za večino ljudi, v tistem medijskem trenutku odpovedal. Pri nas je ta medijska kultura precej "limitirana", še nerazvita, tako da redko kdaj uspeš dobiti kvalitetne sogovornike, ki ti omogočajo spekta-kelsko zanimivo oddajo. Seveda pa sem hvaležen vsakemu gostu, ki pride, saj je ponavadi za večino ljudi potrebno zbrati precej poguma, da se. sploh izpostavi v mediju, kot je televizija." Razmišljam o glasbeniku Saši Lošiču, ki si ga gostil v marčevski oddaji. "Saša Lošić je izredno občutljiv umetnik, precej zaprt zaradi dejstva, da prihaja iz drugega okolja, ki precej uspešno biva in ustvarja v Sloveniji, kar gre marsikomu v nos. Medijskega nastopanja se izogiba, ker noče biti nikomur trn v peti. Saša Lošič je bil samo eden od primerov, ko so mi ljudje, ki so precej zanimivi, lahko bi rekel tudi zvezdniški in se jim ni potrebno hodit razkazovat, zaupali in prišli v oddajo. To je zame največja potrditev. Osebno mi to največ pomeni, več kot kritike in ocene, ki se pojavljajo v javnosti. Če mi taki ljudje zaupajo, to pomeni, da oddaja vseeno nekaj lahko ponudi." Slovenija je pač majhna, kot je. Se ti zdi, da je še veliko ljudi, ki jih lahko pripelješ v svoje oddaje, glede na to, da ti kolobarijo iz ene oddaje v drugo? "To je nuja, če govoriva v pavšalnem medijskem jeziku, je to brezpogojna nuja. Prav to kolobarjenje. Če razmišljaš pozitivno, pa veš, da v življenju srečuješ veliko zanimivih ljudi, bodisi, da je to kmet iz ne vem katerega konca Slovenije bodisi človek, ki odlično pozna ljubljansko kanalizacijo. To so ljudje in karakterji, ki so s svojo specifiko lahko zanimivi tudi širšemu krogu, seveda, če jih znaš kot take izpostaviti in če imaš idejo, da so ti ljudje dragoceni. Edini limit je, da to vsakič medijsko ni izvedljivo oziroma medijsko ne parira. Pri dokumentarni oddaji bi lahko vsakega človeka izpostavil kot zanimivega, pri živi oddaji pa večkrat ne gre, bodisi, da oseba na to sploh ne pristane bodisi, da komunikacijsko ne vzdrži, da zraven ni dovolj tistega baroka, da se to lahko transcendira skozi elektronske medije, kar gledalec lahko kupi." Ali pa če gre za fenomen v tej smeri, Saša Hribarja. V svoji prvi, tebi bržkone konkurenčni oddaji, ga je gostil Jonas Žnidaršič. Zdi se mi, da gaje porazil... "Povozil." Povozil. S Hribarjem je nedvomno kar težko zobati.... Težko, skoraj nemogoče. Aljoša bi ga, mije rekla Natalija Gorščak, ki pri tebi dela kot redakcijska sodelavka. "Ogledal sem si Jonasovo oddajo in glede na to, da se poznava, mi je bilo kar hudo, ker je Sašo dejansko povozil Jonasa. Prav lahko bi bil Sašo voditelj. Ampak Jonasa opravičujem s tem, da se je pač naenkrat znašel v vlogi voditelja oddaje v instituciji, kjer bo moral .marsikaj pogoltniti, cip, da se do zadnjega hipa lahko vse spreminja. Sem mnenja, da če se domislice porajajo sproti in so v prid vsebini, pač vztrajam, da se do zadnje minute lahko še česa domislim. Imam izredno srečo, da sem začel sodelovati z mladim režiserjem Zoranom Živulovičem, s katerim se lahko tudi generacijsko identificirava, hkrati pa oba izhajava iz ideje, da televizija lahko prosperira tudi skozi najosnovnejša sredstva. Zoran Živu-lovič je v tem smislu izvrstna partija, da iz malo zna narediti veliko. Včasih mi kar laska, da me kdo primerja z drugimi oddajami, pa ne le na naši televiziji, ki imajo dvajsetk-ratne ali pa vsaj desetkratne budžete v primerjavi z našim. TNT je verjetno najcenejša oddaja razvedrilnega programa in zato mi toliko več pomeni, da lahko z idejo in seveda dobro voljo sodelavcev, realiziraš vsebino na drugačen način, kot je običajno. Z veliko denarja lahko delaš, kar hočeš, z malo denarja pa je to toliko bolj izzivalno." Praviš realizirati vsebino na drugačen način, kot običajno. Tudi band, ki v studiu igra v živo. Je nekaj drugačnega. "Band v studiu je popolnoma moja ideja, pravtako pa sem se tudi sam odločil za izbor glasbenikov. Zadeva sicer izhaja že iz nekajletnih projektov v preteklosti, še iz mladinske redakcije. Ker ne priznavam televizijske laži, to pomeni, da tudi ne priznavam tega, da hodijo neki polprodukti prepevat na playback. navkljub svoji bistrosti, da bo lahko ustrezno reagiral za krog ljudi, ki jim je oddaja v zelo širokem smislu namenjena. Ne vem, če Jonas to ve, ampak z gospodom Čakarmišem s popteveja sem se pogovarjal za isto oddajo, pa sem jo pred več kot letom dni zavrnil. V navezavi s tistim, kar sva že govorila, me enostavno ni zanimala. Zaradi denarja nisem pripravljen pristajati na neki kompromis, da bom ljubezniv in vljuden na način ugajanja neki masi, ki ji nimam kaj sporočiti, oziroma jih moja sporočila verjetno ne zadevajo. Mislim, da je tukaj opravičilo zato, da je Jonas moral pristati na to vlogo, glede na to, da je imel opravka z enim najinteligentnejših, najbistrejših Slovencev, definitivno pa, v medijskem smislu, kraljem hitrega reagiranja. Televizija in radio sta gotovo najhitrejša medija, Sašo Hribar pa je, v svoji neverjetni intelektualni shizofreniji, zmožnosti kombinatorike, ki izhaja iz vseh teh njegovih multilikov, izjemno bister in fleksibilen govorec, ki nima česarkoli skrivati, blefirati. V tem smislu je mnogo okretnejši od kogarkoli. Z njim imam izkušnjo, ko sem lani z njim delal v okviru "osebnosti meseca". Sašo Hribar, izjemno duhovit in luciden, kot je, je seveda reagiral z mnogo humorja in pikros-ti. Rezultat tega je bil, da sva zelo fino parirala, da je bilo drzno in v zabavo obema. Mislim, da je Sašo izjemno hvaležen gost in z njim vsa njegova domiselnost teh bistrih zafr-kancij, ki se mu nenehno producirajo. Sašo Hribar bi vsekakor lahko sam imel svoj TV show." Vrniva se k tvojemu TV showu. Glede na to, da si v svoji viziji precej oster, brezkompromisen, da imaš temeljito zastavljen cilj... Koliko zavijaš na poti k cilju, na levo, desno, konec koncev imaš neki team ljudi. "Zdaj ga končno imam, veš. Praktično sem šest let delal oddajo sam, brez kakršnegakoli "back upa", delno sem bil v vseh vlogah od voditelja do rekviziterja, scenca... Rezultat je zdaj tak, da imam ekipo ljudi, med katerimi mislim, da se razvija precej spontan odnos, ki angažirano sodelujejo in se potrudijo preko normalnih "televizijskih" okvirov. Tu ni treba nič ovinkariti. Veva, da je televizija marsikdaj institucija, ki ščiti cel kup ljudi, ki so popolnoma nemotivirani. To hendikepira kompletno produkcijo. S prehodom v razvedrilni program sem dobil nekaj odličnih sodelavk, ki so izvrstne pri svojem delu in so ključne zato, da kot voditelj lahko funkcioniram. To so izredno profesionalne in strpne punce, ki so sposobne pristajati na ta moj prin- okolje v studiu vklaplja popolnoma nemoteče. To je domislica, ki jo bomo gojili naprej." Pri stvareh, ki jih počneš na televiziji si trmast, boljše rečeno vztrajaš. "Če verjameš ali ne, je to nujno. Toliko, kot na televiziji vse mehko izpade, je teden do oddaje precej trd in precej naporen. Če ne bi imel trde kože, bi tako ali tako lahko vsak teden znova rekel hvala, ne grem se več. Ampak glede na to, da sem od svojega dvanajstega leta naprej delal stvari, ki so bodisi bile povezane z gledališčem bodisi s televizijo, me je to izoblikovalo do te mere, da znaš te zadeve preprosto "goltat". Imam pač to srečo, da so me vzgojili tako, da si toliko odgovoren do svojih stvari, da jih delaš naprej, kljub temu da je treba malo s kolenčki čez polenčka. Nenazadnje sem tudi športnik, v športu ravno tako vztrajam v sistemu popolne gradacije in napredovanja in mislim, da je eno z drugim vezano na osebnost ter pogojuje to vztrajnost." Vztrajanje, ki izhaja iz razvoja tvoje osebnosti, iz družine, pa naprej... Kranjske družine, mar ne? "Brat še vedno živi v Kranju, Rebolji so res kranjska familija in če sem kdaj čutil kakršnokoli geografsko pripadnost, je bila ta gotovo vezana na moje otroštvo v Kranju, ki je bilo popolnoma in samo kranjsko. Prva faza mojega odraščanja je izključno vezana na Kranj, kjer sem imel dva prva prava prijatelja in svoj prvi gang. To sta bila, moram jih omeniti, Primož Šeligo in Samo Šali. Do trenutka, ko sem prišel živet v Ljubljano, je bil Kranj zame cel svet. Se pa v Kranj še zdaj vračam zaradi treningov, ki jih imam s kranjskim klubom, kot rečeno pa se veliko videvava tudi z bratom." V Kranj na treninge česa? "Borilnih veščin." O tvojem imidžu? Precej izrazit, izstopajoč in nekonvencionalen je, danes je tvoja barva las recimo modra? "To je odvisno od dneva in od počutja. Kar se imidža tiče je pač tako. Vedno pravim, da je bistvena vsebina, ne forma. In kar se forme tiče, je ta samo demonstracija tega, da ne pristajam na neke klišeje. Verjetno je to vseeno malo pogojeno s televizijsko pojavnostjo, izhaja pa že iz časov Tok - toka, ko nisem hotel pristajati na neke konformistične vzorce in sem jih zato namerno kršil. V bistvu mi vsi ti imidž dodatki Erej ko ne delajo več škode kot oristi." Tako smo z Matjažem Ambrožičem, ki je glasbeni opremljevalec oddaje izbrali način proizvajanja iskrene žive glasbe. Sicer pa je živa glasba vzorec talk show form, ta je v velikih ameriških produkcijah namenjena temu, da tisti hip, ko band zaigra in zamoti živo publiko v studiu, na televizijah vrtijo EPP. Pri nas pa je band predvsem v funkciji razvedrilnega. To je kvalitetna jazz funk fusion glasba, ki zadovoljuje intelektualno zahtevnejšo publiko. Namreč, estrade in poceni popa, sproducirane predelane polka techno produkcije je povsod ogromno. Zakaj torej ne bi publike s kvalitetno glasbo vzgajali tudi v glasbenem smislu." Ena od posebnosti je tudi fotograf, ki fotografira dogajanje v oddaji. Posebnost zato, ker je opazen. Koliko je fotograf namenjen občinstvu in koliko dela stvari, ki so namenjene televiziji, tebi, gostom...? "Javnost fotografa izhaja iz potrebe, da imamo fotografa dokumen-tarista. Diego Andres Gomes je v tem smislu prevejen, povabil sem ga kot fotografa, ki bo dokumentiral oddaje, kar se na televiziji običajno dela. Prišli smo do tega, da je logično, če fotograf v oddaji je, zakaj bi ga potem skrivali. Če delamo oddajo, kjer se nič ne skriva, kjer se vse pokaže, je fotograf del scenografije, del oddaje, del vsebine in kot tak nastopa. S tem, da je Diego tudi šolan kamerman, tako da obrt odlično pozna in je nevsiljiv, ter se v Škode? "To me ne briga. Obnašam se tako, kot mi paše in me čisto nič ne zanima, koliko sem star. Tisti hip, ko grem na sestanek, sem pač trideset plus, tisti hip, ko sem z mularijo in ko se mi paše zabavat, hvala bogu imam humor v sebi, pa sem v trenutku ustrezno razpoložen, tako ali drugače." Ena tvojih ljubezni, mogoče kar dejavnosti je tudi fotograf ija. Posebno kadar potuješ, rad loviš s fotografskim aparatom. "To verjetno izhaja iz neke potrebe po kompenzaciji izgubljenega časa. Tako nazaj kronološko razmišljam. Delno se je to razvilo skupaj z mojimi potovanji. To se zgodi vsakemu človeku, ki potuje, to da skuša beležiti in dokumentirati, torej začne tudi fotografirati. Sam sem fotografiranje zavestno razvijal naprej in mislim, da je to kompenzacija mojega prekinjenega študija arhitekture, kjer sem študiral tri leta." Tam si začel? "Študirat sem šel arhitekturo in sem se vsem upiral, da bi šel na akademijo. Vsi so namreč pričakovali, da bom šel na akademijo. Šel sem na sprejemce na arhitekturo, jih naredil in tam študiral tri leta. Kasneje me je vseeno obrnilo. Tri leta sem izgubil. Mislim izgubil, kje pa, sploh mi ni žal, pravzaprav je bila to izvrstna izkušnja." Aha, arhitektura je torej tisto, kar se med drugim vidi tudi v tvoji oddaji. "Scena je pravzaprav prenesena iz Tok toka. Low budget. Pri scenografiji je bilo tako. Delali so jo mladi oblikovalci, "tandarji" ki pravtako spadajo v liberalno levomislečo strukturo mladih umetnikov, z njimi sem se povezal, ker sem vedel, kaj derajo in sem si edini upal naročiti scenografijo za praktično noben denar. Finančna postavka te scenografije je bila najvišja pri čistilnih sredstvih. Stvari so bile nabrane na avtoodpadih in kupljene na kilogram, prijatelji so jih zastonj zvarili, čistilna sredstva, s katerimi so vse to "zglancal"' za studio, pa so tako stala več kot cela scenografija. To je ena duhovitih zgodb, ki so precej simptomatične za pogoje v kakršnih vsa ta leta delam. Zanimivo pa je, da so se vsi, od ministrov do navadnih ljudi, dobro počutili na teh kosih." Pa še klasični, kaj imaš v planu? "Odgovoril ti bom tako, kot mojemu življenju pritiče. Najprej bom preveslal današnji urnik, potem pa se bom ravnal v skladu z mojim življenjskim nazorom, tako kot se mi to godi od otroštva naprej. Tako kot reka naplavi, tako se stvari dogajajo." Danes boš fotografiral? "Danes fotografiram neki modni styling, imam še nekaj za napisat in upam, da bom lahko imel še nekaj časa zase, da bom obiskal prijatelje. Prijateljstva je vredno vzdrževati, prijatelji so zelo pomembni." In ti to uspe? "Mislim, da ja." Še nekaj, gledal si Jonasovo oddajo na Pop TV... Slišim pa, da na nacionalki šefi neradi vidijo, da gledate program drugih naših televizij. "Sploh se ne bi strinjal s tem..." Joke. "Ljudje se ves čas vtikajo v to, kar jih moti. Jaz pa kot individualist in kot tisti, ki sem bil namenjen mladim ljudem, ki sem jih skušal vzgajat v duhu, da se formirajo kot samostojne osebnosti, sem ves čas na ta način skušal indirektno oporekat temu, da tako ali tako izhajamo iz ene dobe in enega sveta, kjer je bilo vse uniformirano. To pri nas mogoče izpade še malo bolj radikalno. Vse je le odgovor, kije nepristajanje." Bolj dopadljivo, kot če kdo reče, da je po srcu še vedno najstnik? "Ha. Ampak kaj me preseneča. Imam ogromno prijateljev na Pop TV, saj veš majhen prostor. Je pa spet tisti hudič, ki je mene od tam odgnal. Nekaj časa sem zaradi vseh teh' limitov dejal, zdaj bom šel pa zanalašč na konkurenčno televizijo, če me že vabijo tja. Da bom pokazal, da tukaj ne morejo imeti oblasti nad mano. Ampak takoj sem si moral priznati, Aljoša točno veš, da ni res, da je tam še hujše. Tam so tiste, ki delajo precej bolj zamorili kot pa na nacionalki. Pridem tja in se zajebavam in smejim, pri nas imaš na televiziji skoz žur, če le čas dopušča. Tam pa vsi mirno, kot robotki na apaurinih, res pravi kapitalizem." • Igor K., foto: Janez Pelko Spet so pred vrati prijazni prosti praznični dnevi. Kaj počenjate v takih trenutkih? Greste s klapo malo naokrog? V dvoje bluzite po mestu, slepi za ves svet? Ali pa kar solo, od izložbe do izložbe, od kina do kakega lokala, s katerega je lep pregled nad vsakršnim dogajanjem naj to velja vsaj za naše razpoloženje. Vam ga med drugim pričarata tudi cool frizura in pomladno odštekano oblačilo? Potem pa kar: nekaj tega vam ponujamo tudi mi na današnjih kjer se zbira tista prava druščina? Kakršenkoli je že vzorec vedenja, straneh, namenjenih NAJSTnikom. Če pa raje malce razmišljate in vam pomlad je treba zajeti s polno žlico. Če nam že vreme ne dopušča, tekne bolj duhovna "hrana", vam tokrat ponujamo nekaj da bi sfrendi sedeli v travi ali na kakem zidu, o prijateljstvu. Uživajte! ŽMio! Vprašaj kozmetičarko Aknasta nadloga tudi po hrbtu JERNEJ, 14 let: "Veliko pišete o mozoljih, smpak še nisem zasledil, da bi imel kdo problem, kakršen je moj. Aken nimam samo po obrazu, ampak tudi po ramenih in hrbtu. Pri telovadbi mi je nerodno, ko se moram sleči do spodnje majice. Najraje sem kar v trenirki. Toda poletje se bliža in ves čas se ne bom mogel skrivati v zimskih oblačilih. Ali se v kozmetičnih salonih ukvarjate tudi s takimi primeri? Pomagajte mi, prosim! Velika večina mladih, ki ima mozolje na obrazu, jih ima tudi po prsih, hrbtu in ramenih, saj so to predeli, kjer je lojnic največ. Ravno tako kot pri aknah na obrazu je treba tudi tu kožo čistiti s primernimi preparati, ki akne sušijo. Morda bi bilo pametno, da bi stopil do svoje zdravnice, ki ti bo dala ustrezno mazilo ali puder, s katerim se boš mazal. Verjetno si opazil, da je aken po hrbtu manj v poletnih mesecih, koje koža več izpostavljena soncu. Zato bi bilo morda primerno obiskati solarij. * Kozmetičarka Ana Mali Oh9 ti stari Saj vemo, da so v NAJSTniških letih tvoji starci nekoj najbolj nemogočega na tem svetu. A tudi z njimi se nekako da shajati. V prepirih s starši izgubljate energijo ti in oni. Prava škoda, da ne morete zakopati bojne sekire. Včasih pa bi jo radi obe strani. Kako? * Včasih pojdita z mamo skupaj po mestu, oglejta si izložbe in reklame, poklepetajta, pokaži ji svoje najljubše kotičke. To vaju bo zbližalo. * Dolgočasno nedeljsko popoldne, ko vsi čemerno čepite po kotih, lahko popestriš z ogledovanjem starih fotografij. Naj starši poleg tvojih "dojenčkastih osladnosti" pokažejo še svoje. Zagotovo se boste zabavali. * Z mamo se lahko zbližata tudi pri pripravljanju tvoje najljubše jedi ali sladice. Kuha je lahko prav zabavna. * Namesto da od očeta vsake toliko časa zahtevaš avto, da z njim voziš frende po mestu, mu predlagaj, naj ti razloži kaj o zakonitostih delovanja motorja. Koristilo ti bo tudi pri samostojnih vožnjah, oče pa ti bo tudi bolj zaupal. * Kadar pri izbiri TV programa ni vse po tvoje, se skušaj vživeti v tisto, kar gledajo starši. Morda ti utegneta nogometna tekma po očetovem izboru ali Santa Barbara po maminem celo ugajati. In še ena večna resnica o starših. Pri šestnajstih mislimo, da so naši starši najbolj neumna bitja na svetu. Pri dvajsetih ugotovimo, da se zelo hitro učijo. Pomlad in vitkost Z uspehom nagrajena vztrajnost Shujševalna mrzlica nas največkrat zgrabi spomladi, ko bi bili radi lepi za v nova bolj oprijeta oblačila. Toda hujšanje na vrat na nos zaleže za bolj malo časa. Kako pa se da počasi in vztrajno priti do želenega cilja, si preberite... Verjetno se spomnite Darinke Kokalj, ki se je ob pomoči Mojce Zaplotnik in njene sodelavke Maje v Studiu Ma znebila precejšnje teže? Sredi maja je Darinkina obletnica, ko se je odločila zmanjšati svojo težo s trimestno številko in se počasi napotila svojemu cilju nasproti. Po skoraj letu dni ima Darinka 25 kilogramov manj in nekaj manjšo konfekcijsko številko, počuti pa se bolje kot kdajkoli. Katerih pravil se drži Darinka? Prva je dieta, ki terja od nje pet obrokov dnevno, najbolje ob istem Času, dva decilitra mlačne vode pred vsakim obrokom, da "prevara" želodec, na krožniku pa manjše obroke, kot jih je bila vajena prej. Izogibati se mora tudi kombinacij beljakovin in ogljikovih hidratov, jesti manj slano, zabeljeno s samo kapljico (olivnega) olja, vsakodnevni čaj pa piti nesladkan. Čaj iz koruznih laskov in kopriv pije vsako jutro. Občasno "čisti" organizem s petnevno sadno kuro, ko uživa le sadje, zelenjavo in čaje. Takšno Čiščenje si privošči vsaka dva ali tri mesece, saj se je nanj treba tudi psihično pripraviti. Kaj pa telesna aktivnost? Darinka vsak dan vsaj pbT ure' "kolesari". Ker na pravem kolesu ni kdove kako spretna, to počne na sobnem kolesu, za katerega so denar ob njenem nedavnem rojstnem dnevu prispevale sodelavke in moževa mama. Na njem Darinka naredi kakih 20 kilometrov na dan. Kar precej se je treba truditi. Včasih se na pedalih trudi tudi toplo oblečena, da se dobro prepoti in po takšni "kolesarski turi" z večjim užitkom stopi pod prho. S kopeljo zoper celulit je učinek takšnega kole- šarjenja še večji. V naravi si rada privošči daljši sprehod. Na Jezerskem, kjer je doma, je veliko možnosti zanje. Tudi mož je ljubitelj hoje v naravi in v družbi je pešačenje zelo prijetno. Ima Darinka po 25 kilogramih manj namen zgubiti še kakšnega? V omari jo čaka lep kostim, moževo in hčerino darilo. Sedaj ji je še malo premajhen, toda do junija, ko je sinovo prvo obhajilo, bi ga rada oblekla. To pa bo terjalo od nje še kakih pet kilogramov minusa. Prepričani smo, da ne bo pretežko, kajti Darinka je opravila z nekdanjimi slabimi navadami, ko je vsakih nekaj minut hodila v shrambo režat kruh. Sedaj ima četrtkilogramski hlebček polnozrnatega kruha za teden dni in več. Domači, ki jedo običajno hrano, je s tem prav nič ne spravljajo v skušnjavo. Naj bodo sami dunajski /rezki, Darinke nič ne gane. Naučila se je uživati v zdravi hrani z malo maščobami in nič je ne moti, če se bo tako hranila preostanek življenja. Da*je pri hujšanju potrebna sprememba v glavi, je že dolgo znano. Darinka pa tudi ve, da so pri tem vzponi in padci. Te sta ji pomagali premagovati Mojca in Maja v studiu Ma, kamor še vedno občasno prihaja na nekatere terapije. Svoje navade je v primerjavi še s tistimi izpred leta dni temeljito spremenila. Predrugačila pa je tudi svoj videz, saj si je odrezala tudi kito, ki jo je nosila dolga leta. Tokrat nismo nič napisali o akciji "Dost' 'mam: mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika." O tem samo nagradno vprašanje: Kje si videl viseti poster s tem sloganom? Odgovore pošljite na naslov Studio Ma, Bleivveisova 6, 4000 Kranj, vaši kozmetičarki Mojci Zaplotnik. ntno Studio MA, Bleivveisova 6, Kranj (nebotičnik, IV. nadstropje), a 226-794 NAJST nasveti Ti si res prava frendica • Dovolj vama je, da sta skupaj. Ali morata ti in tvoja frendica ves čas nekaj početi skupaj: iti rolat, v kino, po nakupih? Nedvomno se imata super v tako dinamičnem tempu. Toda ali vama zadošča, da sta samo skupaj, ne da bi karkoli Imaš celo vrsto prijateljev in prijateljic, v njihovi družbi uživaš. Zanesljivo pa počeli. To je zelo dober test prijateljstva: biti razlikuješ, kaj je le prijateljsko poznanstvo, kaj površno prijateljstvo in kaj preprosto skupaj in se pogovarjati, tesnejša prijateljska vez. Zagotovo imaš tudi najboljšo frendico, brez katere ne moreš, saj si delita vse važne skrivnosti. Kaj odlikuje najboljšo frendico? Preberi si spodnje vrstice in primerjaj, ali veljajo tudi v tvojem življenju? • Prava frendica drži obljubo. Smisel dobrega prijateljstva je zaupanje. Se lahko zaneseš na to, da se bo tvoja prijateljica zavzela zate in držala dano obljubo? Primer: s frendico se zmeniš popoldne ob štirih, da pride in skupaj naredita domačo nalogo. Pa te tik pred dogovorjeno uro pokliče, češ da ne more priti, ker se je oglasila druga prijateljica in gresta sedaj skupaj v kino. Razmisli, ali je res tako dobra prijateljica! • Prava frendica govori resnico. Če ti prijateljica laže in manipulira s teboj, tega , gotovo ne moreš imenovati pravo prijateljstvo. Sčasoma ugotoviš, da takšno prijateljstvo že od začetka ni bogve kaj. • Prava frendica je iskrena. Gre prerosto za občutek. V njeni družbi se ti ni treba sprenevedati, lahko si takšna, kakršna pač si. Prava prijateljica bo razumela, če si sitna, razdražljiva, žalostna ali imaš slab dan. Dopušča, da izraziš svoja čustva, ne skuša te spremeniti, nadzirati ali prisiliti, da se ti razpoloženje izboljša. • Prijateljstvo in odnos daj - dam. Prijateljstvo ne pride kar tako, kot bi ti pripadalo. Če želiš prijateljstvo neke osebe, moraš za to nekaj storiti, preden pričakuješ nekaj v zameno. Osnovni zakon prijateljstva je: daj drugemu in šele potem pričakuj, da on da tebi. • Zate najde čas. Če svojo frendico nenehno kličeš in jo nagovarjaš, da se dobita pri tebi, gresta v kino ali skupaj delata naloge, ona pa se vedno izgovarja, da nima časa, je to bolj slaba osnova za prijateljstvo. Zlasti še, če pričakuje, da boš ti vedno že prvi hip pripravljena na tisto, kar ti predlaga ona. • Dobra frendica zna deliti. Prava frendica deli s teboj vzpone in padce. Intimnost je sposobnost, da ostaneš blizu drugi osebi, ne glede na to, kaj se ti dogaja v življenju. Če se ti zgodi kaj hudega, pravi frendi ne razsipavajo z nasveti: samo poslušajo te in s teboj sočustvujejo. Podobno je tudi v zmagoslavnih trenutkih. • Zaupa se fi. Frendice razumejo druga drugo. V življenju potrebuješ nekoga, ki mu zaupaš svoje vsakodnevne težave. Povedati prijateljici, kaj se ti dogaja, je podobno kot pisati dnevnik. TI govoriš njej, kaj se ti je zanimivega zgodilo, ona pripoveduje tebi. Izmenjujeta si življenjske dogodke, ne da bi o njih sodili. • Videz ni pomemben. Pravim prijateljicam ni pomembno, kakšen je tvoj videz. Ni ti treba dnevno slediti modo, da bi te tvoja najboljša prijateljica sprejela. Rada te ima takšno, kakršna si, pa če se oblačiš skromno in staromodno ali pa si nenehno v trendu. • Ostaja ti blizu. Pravi prijateljici si ostajata blizu, čeprav je med njima prišlo do nesporazumov. Ne skrije se ti, če zabredeš v težave. Ne pusti te samo v krizni situaciji. Ne zavida ti, če dosežeš večji uspeh. Imaš prijateljico, ki zadošča tem pravilom? Potem si srečen človek. Uživajta še dolgo v vajinem brezkompromisnem prijateljstvu! Petek, 25. aprila 1997 -*- NAJST NAJST NAJST 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Pomlad prinaša nove barve naravi. Prinaša tudi novosti naše bančne ponudbe - ugodno vezavo tolarskih sredstev za pravne osebe. Daljše obdobje vezave vam seveda prinaša boljše obresti. Toda denar vam je tako tudi dlje nedosegljiv Če boste pri PBS svoja sredstva vezali za obdobje najmanj 91 dni, vam lahko v morebitni zagati ponudimo premostitveno posojilo v višini do 90% zneska vaših vezanih sredstev. Po obrestni meri, kije enaka obrestni meri vezanega depozita. Vaš denar vam bo tako, s pomočjo pomladne ponudbe PBS, spet dosegljiv. Za vse podrobnejše informacije pokličite nas na telefon: 061/13 20 265 ali 315 098 Poštna banka Slovenije d.d. Cigaletova 15,1000 Ljubljana Tel: + 386 61 125 30 50,125 31 26 Fax: +38661 12532 02 PBS. Pred nedavnim so v ljubljanski Festivalni dvorani izbirali najlepše oblečenega Slovenca in Slovenko. Kot že vemo, sta najbolj elegantna Borut Pahor, predsednik ZLSD, in Darja Zgonc. voditeljica na POP TV. Spektakel, na katerem so razglasili tudi najslabše oblečene, pa je bil tudi sicer poln lepote, elegance in barvitosti. Ne- k-rif mottuon «si Uilika t>ylt?dtit*i na. slikah Gorazda Šinika. Tanja Ribič v cvetlični kreaciji podeljuje nagrado najbolj elegantni Slovenki Darji Zgonc. Anja Rupel in Miša Molk v domišljijskih oblekah Alana Hranitelja. Utrinek z modne revije: kopalke Nancg Line naše gorenjske kreatorke Nancy Aljančič. Vesna Milek in Aljoša Rebolj, podeljevalca laskavih naslovov in oba kandidata za naj... Spteul K pomladnemu imidžu sodi tudi pričeska. Za vse, ki vas zanimajo letošnji trendi, objavljamo londonske vtise kranjskega frizerja Sama Bonclja (zvesti bralci se ga boste spomnili z naših lanskih strani), nafotkah pa tudi njegove predloge. Takole pravi: Trend 97 so napovedali v Londonu jeseni na sejmu London Internetional. Sodelovali so vsi najboljši frizerji, vsi mojstri ki veliko pomenijo v svetu. Od skice do modne revije Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola v Kranju je ob izteku letošnjega šolskega leta spet povabila ha modno revijo. Včeraj sov šolski stavbi prikazali modele, ki so letos nastali na tej šoli Vse od kreacije do krojenja in šivanja, postorijo dijakinje in mentorice na tej šoli Na sliki so oblačila, ki so jih izdelali za spomladanski sejem mode v Ljubljani piihodnjič pa na teh straneh še več z zadnje modne revije. • Foto: G. Šinik Letošnji trend so barve in še enkrat barve. Kolekcijo barv sta najbolje predstavila Vidal Sasson in Tony Guy, pričeske "na gor" pa Patrick Cameron. Vse skupaj je lepo videti toliko shbw predstav, toliko mode, toliko stojnic in kozmetičnega ter frizerskega dogajanja. Za nas še vedno velja, da smo v zaostanku z modo tako na področju oblačenja kot tudi pri pričeskah. Za letos torej BARVE. čimveč barv, pa boste zagotovo moderni (e)!u S pomladjo se bliža tudi maturantsko in drugo družabno dogajanje, zato vas frizer Samo vabi v svoj salon, kjer vam bo naredil naj naj naj pričesko za valeto ali maturantski ples. Nekatere pričeske sfotk so vam že znane, saj jih je mojster Samo predstavil decembra v diskoteki Skala. PRESENEČENJE POSTA SLOVENIJE d.o. POSLOVNA ENOTA KRANJ Poštna ulica 4, Kranj, Slovenija p.p. 170, 4001 Kranj S +386 (0)64 26 240, fax: +386 (0)64 262 4611 Če ste v zadregi ali želite še posebej presenetiti svoje sorodnike, prijatelje ali poslovne partnerje, vam priskoči na pomoč Pošta Slovenije. Ponujamo vam luksuzne telegrame za najrazličnejše priložnosti. Z njimi lahko čestitate in voščite srečo ob jubilejih in posebnih priložnostih ali pa nekomu pripravite presenečenje. V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču, na Bledu in Jesenicah lahko poleg telegrama pošljete še razna darila, kot so: različna "vina, bonboniere ali celo sveže cvetlične aranžmaje. Za novorjenčke v porodnišnicah vam s telegramom ponujamo poleg medvedkov v petih barvah še medico dudo, simpa- tično ropotuljico JANKO ali METKA in za mamico žametno vrtnico. Tudi v najtežjih trenutkih vam stojimo ob strani in vam nudimo različne žalne telegrame, ki jim lahko na večjih poštah priložimo še aranžirane sveče. In če vam primanjkuje časa, zavrtite telefonsko številko 96, kjer vam bodo prijazne telegrafistke pomagale pri izbiri ustreznega telegrama. Na vseh poštah po Gorenjski pa so vam na voljo vizitke, kuverte, paketna embalaža, albumi za znamke, hišni predalčni-ki, telefonske kartice, avido kasete, srečke in še in še. Sponzor današnje križanke je Pošta Slovenije, ki prispeva 5 lepih nagrad. 1., 2. in 3. nagrada: album z znamkami 4. in 5. nagrada: LX telegram z dodatkom po želji Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 7. maja 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana. Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Skofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. AGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL: F. KALAN IME IN PRIIMEK SLOV. PESNICE PREBIVALCI AMERIKE MORSKI RAK GL. MESTO JORDANIJE GORA JUŽNO OD KOŠUTE VODNA ŽIVAL NIK ZUPANČIČ PESNICA SEIDEL SL. OPERNI PEVEC (JOSIP) ANTON VIDAV PRIPRAVA ZA-TISK MEDIAART DELTV NAPELJAVE ŽELEZOV OKSID PRILOGA AS ELIZABETH-TAYL0R VNETJE SKLEPOV GESLO VELIKI PLENILSKI KUŠČAR 15 DELOVODJA LASTNOST ČRNEGA ETNIČNA SKUPINA V AMERIKI UMETNOST VIKTOR K0RĆN0J EKONOMSKO PROPAG. PROGRAM 27 34 13 NATRIJ UUBLJ. MESTNA ČETRT LESEN POD 10 ČETRTI RIMSKI KRALJ IGRALEC PACINO OLIVER-REED DRUGO IME IDE KRAVANJA JOŽE UD0VIĆ IME PEVKE FALK CITROE- NOV TIP AVTA ORANJE MOJZESOV BRAT HRV. PEVKA DRAG0VIĆ IRSKI PLES 23 GESLO JUŽNOAM. TOVORNA ŽIVAL ŽUPAN POD FRANCOZI GL. MESTO TOGA 28 20 GL. MESTO KOLUMBIJE KANTAV- TOR KOVAČIĆ ELDA VILER ETIOPSKI VELIKAŠ RUDOLF MAISTER BOLNIK Z ANEMIJO 33 EGON ČARE MUSLIM. ŽENSKA OBLEKA PESEM HVALNICA GRŠKE NIMFE 38 ŠARENICA FILOZOF MARX EGIPČ. BOG SONCA 36 PERZIJA VRH V JULIJCIH 25 VRH V JULIJCIH 35 ŽIVALSKI DEL TELESA GORSKA RASTLINA 22 12 16 DELAVEC, KI KUJF MIT. KRAJ NA ROBU NEBES IME AM. IGRALKE WEST VEČJA REKA V SIBIRIJI 29 ŽENSKO CELOSTNO OBLAČILO POVRŠ. MERA ŽIVLJENJSKO VODILO ROBERT ALTMAN SOO0N0SNI ČLEN PERZIJSKI VLADAR 24 PREBIVALCI VIRA OLIVER MLAKAR ČEŠKI PISATELJ (ALOIS) VRSTA BESEDNE UGANKE ŠPORTNI VADITELJ IGRALEC BOGATAJ TURŠKI DRŽAVNIK (BULENT) VEČJA DVORANA POROKA 14 AM. PISEC TVVAIN EGON TISCHE DOMAČE MOŠKO IME VZD. RAOKA POLICA KAR NE OBSTAJA RUDI ŠELIGO 30 UMETNA VOLNA IZ MLEČNEGA KAZEINA CESTA PO LATINSKO 32 SREBRO VODNA BULA 37 CARJEVA HČI TEŽA OVOJNINE 19 LETNI GOZDNI POSEK 39 KRAJ PRI LJUBLJANI 40 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 . 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 '41 PRED DNEVOM UPORA PROTI OKUPATORJU_ Janez WUTTE - Luc, koroški Slovenec in slovenski partizan Obsojeni smo na boj za preživetje Tudi zato, pravi 79-letni Luc, ker je bila Avstrija v polpretekli zgodovini vedno bolj nacistična, nacionalistična in protislovanska kot Nemčija in se marsikaj tega prenaša v današnji čas. K povojnemu razbitju enotnosti Slovencev pa so veliko prispevali Angleži, ki so bolj verjeli nacistom kot partizanom. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Janez VVutte, ljudje vas bolj poznajo po partizanskemu imenu Luc kot po priimku. Od kdaj ste Luc. "Dezertiral sem iz nemške vojske in se pridružil partizanom. Bili smo v Solčavi pri Majdaču in pri vpisovanju so nas spraševali tudi po ilegalnih imenih. Janezov je bilo že veliko, drugega primernega imena pa nisem imel v glavu. Moj sosed je prebiral knjigo nekega pisatelja Luca. Spomnil sem se tega imena in rekel: Luc bom." Znani ste kot pogumen, uporen mož, ki zna, če je treba, udariti po mizi in ne narediti koraka nazaj. Med vojno so vas preganjali Nemci, po vojni Angleži, ki so zasedli Koroško. Celo zaprli so vas. Zakaj? "Ko je bila svoboda, so se Po Velikovcu šopirili ljudje, ki so še včeraj vzklikali Hitlerju, naslednji dan pa prisegali na Avstrijo in začeli ponj o zoper partizane. Nisem jih prenesel •n sem jih nagnal. Angležem sem povedal, da so včeraj še za Nemce drukali, danes se jim pa Erilizujejo. Žal so Angleži ivšim nacistom verjeli in se obrnili zoper mene. Po vojni sem imel doma 23 hišnih preiskav, dvakrat sem bil Zaprt po 14 dni, moj pokojni brat Tone pa je sedel pol leta. V nas so videli komunistično nevarnost, čeprav se nam je šlo 2a oživitev kulture in gospo- darske dejavnosti Slovencev ter njihovo preživetje. Enkrat mi je bilo dosti. Sel sem v Miklavčevo na angleški štab, povedal kdo sem m zahteval komandanta. Čakal sem in potem je bilo povelje, naj me peljejo k komandantu, gener-almajorju. Oboroženi vojaki so me spremljali. Protestiral sem, saj sem civil, brez orožja. General je ukazal umakniti stražo. V obraz sem mu povedal, da nas nacisti črnijo in lažejo in da je žalostno, da jim verjamejo in nas preganjajo, čeprav smo se borili skupaj. Prinesel je viski in cigarete. Dolgo sva govorila, poptem ni bilo nobene vojaške preiskave več." Leta 1953 ste šli spet na sodišče. Kaj so vam takrat očitali? "Angleška tajna policija me je ujela v gozdu in me zasliševala v Šmarjeti. Potem sta Volkszeintung in Kleine Zei-tung pisala nadaljevanje o krvavi mejo in komisarju Lucu. Odločil sem se za tožbo, vendar na Koroškem ni bilo odvetnika; ki bi me upal braniti. Najel sem vrhunskega dunajskega advokata dr. Mihaela Šterna. Na celovškem sodišču so bile štiri obravnave. Vse tožbe sem dobil, zato je sledilo maščevanje: 10. septembra 1953 so v Šentrupertu razstrelili partizanski spomenik in zapisali, da sem eden od partizanov v skulpturi jaz." Ta spomenik ima čudno zgodovino. Sedaj stoji obnovljen pred Peršmanovo domačijo v Podpeci. "Leta 1982 sem ga naključno našel v Sinči vasi na odpadu. Pobral sem ga in ga dal obnoviti. Sedaj je kot nov pri Peršmanu. Postavili smo ga leta 1983." Zveza koroških partizanov je v času vašega predsedniko-vanja vzorno skrbela za nego-vanje tradicije protifašističnega boja na Koroškem. Povsod, kjer so padali za svobodo, ste postavili spomenike ali vsaj obeležja. "Na Koroškem je okrog 50 urejenih grobišč s spomeniki in obeležji. Nekaj smo jih postavili čisto na novo. V Kotmari vasi je od leta 1980 dalje spomenik Karlu Prušniku -Gašperju. Leta 1982 smo uredili obeležji na Hojniku v lepeni in v Karlutu na Svinjski planini. Leta 1983 smo uredili spomenik v Šentjanških Rutah v Rožu in muzej pri Peršmanu v Podpeci. Leta 1984 smo postavili obeležji Francu Pas-terku - Lenartu v Železni Kapli in Matiji Verdniku -Tomažu v Svečah. Leto kasneje smo urejevali spomenik v Slovenj Plajberku in relief komandantu Francu Visočni-ku - Valantu, leta 1986 pa smo uredili spominsko ploščo pod Arihovo pečjo in spomenik v Škocjanu." Peršmanova domačija je sedaj muzej slovenskega protinacističnega upora na Koroškem. Miren slovenski dom v Podpeci nad Železno Kaplo je na današnji dan leta 1945 doživel strašno tragedijo. Po krajši borbi v bližini so se partizani umaknili, da ne bi škodovali domačim, pa so se nemški policisti vrnili in pobili 11 članov Peršmanove oziroma Sadovnikove ter Čemrove družine. Pobiti otroci so bili stari od enega do 11 let, pobili pa so tudi starejše, razen starejšega sina in hčerk Ančke in Malke, ki še živita in sta bili takrat stari 10 in 6 let. Ančka, ki živi v hiši, je bila hudo ranjena. Hišo so Nemci požgali in je bila kasneje naprodaj, Zveza koroških partizanov pa jo je otela propadu, leta 1981 najela za 99 let >n dve leti kasneje odprla v njej muzej. Stalna razstava, zanjo skrbi Pavel Perne z bližine Galicije, pove, da se je na Koroškem bojevalo leta 1944 nad 700 borcev, da jih je padlo blizu 600, med katerimi je bilo 218 domačinov. Že 14. in 15. aprila leta 1942 je bilo izseljenih 178 koroških družin, leta 1942 sta Ivan Župane z Obirskega in Jožef Šorli z Lobnika ustanovila prvi odbor OF, konec tega leta pa sta Jožef Šorli in Karel Prušnik • Gašper ustanovila pod Peco I. koroško četo, aprila leta 1943 pa je Franc Pasterk - Lenart postrojil prvi koroški bataljona. Žal je Lenart takoj, med napadom na Mežico, umrl zaradi hudih ran. • J.K. Lcg^ Kaposi Obiščite nas in Izkoristite ... *»■ ugodno ponudbo "AVTOSALON '97 Avtohlia Kaposi LJubljana d.o.o. Jozorska c. 121, Kranj, tal.: 064/241-358 [Z Včasih so partizanske spomenike razstreljevali. Sedaj tega ne počnejo več. Je to znak večje tolerance in spoštovanja protifašističnega boja v deželi Koroški? "Spomenikov nam ne podirajo več, zato pa jih od časa do časa popackajo. Tri leta nazaj so pred PerŠmanovim muzejem podrli klopi. Stari nacisti ne dajo miru, vendar gremo mi naprej in se ne menimo zanje. Oni imajo svoj Ulrichberg, kamor so včasih skupaj s Heimatdienstom zahajali tudi vodilni koroški politiki, sedaj pa tega ne počnejo več, ker jih je pred svetom sram sodelovanja z neonacisti. Na srečo imamo na Dunaju prijatelje." Razstava o zločinih VVer-machta v Celovcu je med nacionalisti dvignila veliko prahu. Je kaj prispevala, da običajna Koroška kaj več zve o svoji zgodovini? "Predvsem je treba biti pogumen in to sem že večkrat povedal tudi ljubljanskim tovarišem. Razstava je imela svoj vpliv na normalne in nevtralne sodeželane. Zagrizenih nacistov pa tako ne more nič spremeniti. Veliko ljudi se za politiko ne zanima in hitro nasede raznim lažem. Mi smo se smejali, naši nasprotniki pa hudovali. " Zakaj ste koroški Slovenci tako sprti med seboj? Rad bi R D I O IT POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Janez Wutte - Luc iz Vesel pri Šentprimoiu, kmet in hotelir, do sobote 17 let predsednik Zveze koroških partizanov. Nasledil ga je ini. Peter Kucvhar iz Železne Kaple. Na tej funkciji je nasledil Karla Prušnika - Gašperja. Za njim je spomenik iz Šentruperta, ki so ga septembra leta 1953, ko je dobil Luc tožbo na celovškem sodišču, razstrelili. Našel ga je naključno na odpadu v Sinči vasi. Sedaj stopji pred Peršmanovo domačijo, simbolom upora in trpljenja Slovencev na Koroškem. - Slika J. Košnjek slišal vaše mnenje, saj ste že pol stoletja v politiki in poznate tudi marsikatero ozadje. "Po vojni so Angleži delovali proti Sloveniji, Slovencem in Jugoslaviji. Med nas so vrivali razne ljudje, ki so delali zgago. Dr. Franci Zwit-ter in dr. Joško Tischler sta odlično sodelovala in tudi kasneje smo bili sposobni marsikaj narediti skupaj. Usodni razdor pa je bil narejen po demokratičnih spremembah v Sloveniji, ko sta predvsem Peterle in Vencelj skušala uničiti levico med Slovenci na Koroškem. Narodni svet je hotel dobiti vse, kapital in politično moč, bil je proti, da tudi mi, v Zvezi slovenskih organizacij, kaj dobimo in je celo nasprotoval pomoči Zvezi koroških partizanov. Mi vendar nismo teleta, da bomo šli sami v klavnico. Samo oblast in denar sta vzrok za nesoglasja. Mi smo za enakopravno igro, za dogovor, ne pa da oni dobijo dva dela, mi pa enega. To sem že povedal tako v Ljubljani kot v Celovcu." Kakšno prihodnost obetate Slovencem na Koroškem? "Prihodnosti ne vidim črne, mračne. Vendar, Slovencem na Koroškem ostaja boj za obstanek in preživetje. Ta boj je čakal nas, ki sedaj odhajamo, in boj čaka mlade, ki gredo po naših poteh. Ko se je treba pohvaliti pred svetom, se Avstrija hvali z manjšinami, za domačo rabo pa je vse drugače. Nemški nacionalizem ima na Koroškem korenine in v njegovi duši je nestrpnost do drugačnih, do Slovanov in Slovencev." »J. Košnjek AMZS V dneh od torka do danes so pri AMZS z gorenjskih cest morali odpeljati 19 okvarjenih oziroma zaletenih vozil, 5-krat pa so jih na pomoč poklicali vozniki, ki so se jim njihovi avtomobili pokvarili. GASILCI Kranjski gasilci so imeli v minulih dneh predvsem težave z gorečimi avtomobili. Tako se je vžgal avtomobil na Gletovi 3 na Kokrici, iz policije so jim sporočili, da gori zapuščeno vozilo v gozdu za pokopališčem, gorelo pa je še tovorno vozilo na cesti Kranj - Jesenice in sicer v radovljiškiki občini. Seveda so vsa goreča vozila kranjski gasilci hitro in učinkovito pogasili. Zagorelo pa je tudi v dimniku hiše v Krako-vem naselju v Naklem, kjer so se vžgale saje in pa v gospodarskem poslopju na Podblici 15 pri Besnici. Tudi ta dva požara so kranjski gasilci uspešno pogasili. Jeseniški gasilci so v železarni opravili tehnično intervencijo z avto lestvijo, opravili so 2 prevoza pomoči potrebnih ljudi z njihovim rešilnim avtomobilom, imeli so gasilsko stražo v Gledališču Tone Čufar, pogasili pa so tudi požar, ki je izbruhnil v hukinji stanovanja na Tavčarjevi 15. NOVOROJENČKI V Kranju se je v minulih dneh (ko je bila polna luna) rodilo 12 otrok, 6 malih deklic in prav toliko malih dečkov. Najlažja je bila drobcena deklica z 2650 grami porodne teže, najtežji pa deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.920 gramov. Na Jesenicah je zajokcalo 7 dečkov in 1 deklica. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.910 gramov (ponosni očka je naš novinar Cveto Zaplotnik, srečna mamica pa Sonja Zaplotnik, urednica Radia Kranj), tudi najlažji je bil tokrat deček, tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 2.920 gramov. Seveda srečnim staršem iskreno čestitamo! URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so na internem oddelku v minulih dneh pomagali 44 bolnikom, ki so nujno potrebovali zdravniško pomoč, na kirurgiji je bilo nujnih primerov tokrat kar 205, na pediatriji 16 otrok in na ginekologiji 15 bolnic. BGOSTIŠČE TAVERNA ^ . AK hI vS Žer|>ivka 12, Knin] OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor na redni seji Sklad za pomoč brezposelnim Jamstveni sklad naj bi pomagal delavcem, ki jim delodajalec ne more izplačevati plač in prispevkov. Ljubljana, 25. aprila - Parlamentarni oziroma vladni večini je uspelo spraviti na dnevni red vse sporne točke dnevnega reda, ki jim je opozicija nasprotovala: zakon o začasnem financiranju proračunskih potreb, zakon o posebnem davku na plače, zakon o davku na nove avtomobile, zakon o vladi in paket gospodarskih zakonov, ki so bili za opozicijo sporni tudi zato, ker jih Se niso obravnavali ustrezni parlamentarni odbori. Državni zbor je po vetu državnega sveta ponovno izglasoval zakon o javnih naročilih, uspel pa je izvoliti le dva nova podpredsednika: Andreja Gerenčarja (LDS) in Miroslava Lucija (SDS), Helena Hren - Vencelj, ki so jo najprej razrešili nato pa ponovno predlagali za podpredsednico, in Ivan Kebrič (Desus) pa nista dobila potrebne večine. Nekaj zakonov, med njimi zakon o lastninjenju igralnic in zakon o prekrških, sta bila umaknjena z dnevnega reda, zatom pa je bil predlagan v razpravo zakon o jamstvenem skladu, ki naj bi pomagal delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca. Izredna seja o vključevanju v Evropsko zvezo in Nato, načrtovana za torek, 29. aprila, je prestavljena na 14. maj. Mengeški župan Janez Per pa je bil potrjen za nadomestnega poslanca v državnem zboru. • J. Košnjek Janez Per je odslej tudi poslanec in nič več samo mengeški župan. Referendum na sodišče Ljubljana, 25. aprila - Zahteva za določitev roka za referendum o vračanju gozdov je bila uvrščena na dnevni red zasedanja državnega zbora, vendar ne utegne potekati vse gladko. Socialdemokrati napovedujejo ustavni spor, ker naj bi bilo referendumsko vprašanje neustavno. Če tega ne bi storili socialdemo-karti, bi ustavno presojo terjali v Slovenski ljudski stranki ali Slovenski krščanski demokrati. 'IMOTMGLAS JPl Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej Se ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen te več kot pol leta. naročam mmmmmMGiAB za najmanj eno leto Ime In priimek:...................................................................... Naslov:................................................................................. Podpis:......................................................... Će naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožita Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanja v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih Izletov, Id ga bom izbral(-a) In za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobil(a):............................................ Moj naslov:................................................v.............................. Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Zoran THALER, minister za zunanje zadeve o slovenskem članstvu v Natu Mi bomo naredili vse, odločil pa bo Nato Odkritega nasprotovanja našemu članstvu ni v nobeni državi, članici Nata. Zadnji pogovori v Bruslju so pokazali, da Slovenija med vsemi kandidatkami najbolje izpolnjuje pogoje za sprejem. Imamo pa še druge prepričljive argumente, pravi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Kakšne so realne možnosti Slovenije za sprejem v Nato v prvem krogu? Je takšna ocena že možna glede na to, da je končano obdobje intenzivnih stikov z državami, članicami Nata in da je tako imenovani individualni dialog končan? "Vlada, ki deluje poldrag mesec, je zelo pospešila svoje aktivnosti pri pridobivanju podpore držav članic Nata za povabilo Sloveniji na pogajanja o našem članstvu v prvem krogu. V vladi smo si glavne naloge razdelili predsednik vlade, zunanji in obrambni minister. Z vsemi 16 članicami Nata smo vzpostavili intenzivno dogovarjanje. Pri nas so bili pomembni predstavniki Nata, od vrhovnega poveljnika za Evropo generala Joulwana do visokih predstavnikov, ki so se zbrali na konferenci na Brdu. Naše aktivnosti se nadaljuje. Zelo pomemben je bil nedavni obisk predsednika vlade v Bruslju. Tam sta njegov nastop in predstavitev slovenskega izpolnjevanja pogojev naletela na zelo ugoden odmev in vrsta predstavnikov držav je odkrito podprla Slovenijo. Z aktivnostmi bomo nadaljevali v Združenih državah Amerike in v Španiji, sam odhajam ta teden v Luxemburg, v začetku maja pa na Dansko, pri nas je bil turški predsednik, pogovarjali pa se bomo tudi z Grki. S Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo se pogovori nadaljujejo, tako da nobena članica Nata ne bo izpuščena." Je morda glede novih članic že odločeno ali pa se vsaj šušlja, kdo naj bi imel prednost? Kdaj naj bi bilo uradno znano, katera država je zanimiva za Nato? "Odločitve, kdo bo povabljen na prvi krog pogajanj, še ni. Tako naj bi bilo do konca maja, nekateri pa napovedujejo, da be negotovo do vrha v Madridu v začetku julija. Odločitve še ni zaradi strateških razlogov. Dogovora med Rusijo in Združenimi državami Amerike oziroma Rusijo in Natom o za Rusijo čim manj boleči širitvi Nata še ni. Mi poudarjamo, da delamo vse, kar je v naši moči, da bi bili povabljeni v prvem krogu, je pa vrsta okoliščin, na katere nimamo vpliva. Tudi na dokončno soglasno odločitev Nata o novih članicah ne. V vsakem primeru bomo imeli lažjo vest, da smo le storili vse, kar je bilo mogoče. Pomemben je medstrankarski sporazum o podpori vstopu v Nato. Podpora parlamentarnih strank je zelo pomenljiv signaj tujini. Pomembno je, da se angažira tudi parlament in da je javnost vedno bolje obveščena, kaj članstvo v Natu prinaša. Podpora članstvu se je zadnje mesece povečala. Kar premalo pa je poudarjeno in znano, da je postala Slovenija resen kandidat za članstvo v Natu šele po 10. juniju lani, ko je podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in ko so bili dejanski dokazi, da je spor z Italijo zaključen in da je Slovenija pripravljena in sposobna odnose s sosedi urejati na miren in političen način." Ali morda v kateri od članic Nata nasprotujejo slovenskemu članstvu oziroma izražajo zadržanost? "Odkritega nasprotovanja v nobeni državi članici ni. To je zelo pomembno, ker odloča Nato o sprejemu novih članic na osnovi soglasja. Vsak sporazum z novo članico mora biti ratificiran v parlamentih držav, v ameriškem senatu celo z dvotretjinsko večino. Zato država, ki bi ji ena od članic nasprotovala, nima možnosti za članstvo. V tem pogledu smo v dobrem položaju, ker nam vse članice priznavajo izpolnjevanje objektivnih meril, ki jih je za sprejem novih članic postavil Nato sam. Merila so politična demokracija, uspešno gospodarstvo, var- ovanje človekovih pravic, civilni nadzor nad vojsko in urejeni odnosi s sosedi. Zadnji pogovori v Bruslju so pokazali, da Slovenija med vsemi kandidatkami morda najbolje izpolnjuje merila. Mi dodajamo še dodatne argumente. Zaradi uspešnega gospodarstva lahko financiramo svoje članstvo članstvo. V ameriškem kongresu se krepi lobi proti širitvi zaradi finančnih razlogov. Amerika naj bi enkrat nehala plačevati evropski mir. Prav tako naša vključitev v Nato ni protiruska poteza, saj smo od nje med vsemi kandidatkami najbolj oddaljeni. Tudi člani Varšavskega pakta nismo bili. Naš sprejem pa bi bil tudi signal jugovzhodnim sosedom, da je mogoče v evropske in druge integracije z miroljubnimi sredstvi in gospodarsko uspešnostjo, ne pa z avtoritarno oblastjo, nasiljem in poseganju po ozemljih in orožju. Naši argumenti so sprejeti s pozornostjo. Končno so nam v prid tudi politični razlogi naše zahodne sosede, ki želi, tako kot Nemčija, meje Nata premakniti bolj na Vzhod. Slovenija je med Italijo in kandidatko Madžarsko in vojaški strokovnjaki želijo medsebojno povezano obrambno zvezo, brez prekinitev." Ali ni bil morda sporazum parlamentarnih strank v podporo Natu sklenjen prepozno in je bilo predolgo obdobje evro oziroma natoskepticizma. "Parlament je sklep o vključevanju v Nato sprejel 11. aprila lani. Sklep je nedvoumen izraz naše evroatlantske opredelitve. V tem času je prišlo do širše razprave in podpore javnosti. Za demokratično diskusijo so povsem normalni tudi dvomi. Vendar prevladuje stališče, da članstvo v Natu ni pomembno samo zaradi dolgoročnega reševanja problemov obrambe, ampak dobiva s tem Slovenija izkaznico demokratične in stabilne zahodne države. Od tega pričakujemo gospodarske koristi. Stopnja poslovnega tveganja se bo znižala, poslovanje bo zaradi večjega zaupanja tujine olajšano. Članstvo v Natu je najmanj toliko kot vojaško pomembno tudi gospodarsko." Brez špekulacij Slišati je mnenja, da smo zaradi Nata ponoreli, da nas je prevzela natoevforija in da skuša politika s tem odvrniti pozornost javnosti z nekaterih dragih problemov, na primer z denacionalizacije in vračanja premoženja Cerkvi. "Vlada dela in ne počenja nobenega nepotrebnega trušča. V špekulacije, kaj naj bi bilo in kaj je, se ne bom spuščal. V Sloveniji pogosto veliko politične energije trošimo v prazno. Lani so se nekateri skoraj celo leto prepirali o referendumih o volilnem sistemu. Mnogi v tujini so se čudili, kako zmoremo zapraviti toliko energije za razmeroma enostavno stvar. V primeru Nata gre za slovenski vitalni interes in kar delamo delamo zelo racionalno." Bomo šli Slovenci v primeru, če bomo povabljeni v Nato v prvem krogu, na referendum? "Najprej je seveda treba počakati, če bomo na pogajanja sploh povabljeni. Če bomo, se bo treba resno leto ali dve pogajati o modalitetah našega članstva, čeprav so bistvene stvari napisane 1 washigtonski pogodbi o ustanovitvi Nata. Ko bodo pogajanja končana, se bo treba dogovoriti za način ratifikacije. V primeru Nata se opravijo ratifikacija v vladah in parlamentih, le v Španiji so Šli na referendum. Za razliko od Nata pa se za članstvo v Evropski uniji v večini držav odločajo na osnovi referenduma. Stvari bo treba vzeti racionalno in se tako tudi odločati." In če nas v prvem krogu ne bo. Bodo posledice usodne? Nekateri pravijo, d* drugega kroga sprejemanja v Nato sploh ne bo. Je to res? "Gre za veliko različnih ocen. Za mnoge tisti, ki jih dajejo, ne vedo, ali se bodo uresničile ali ne. Veliko bo odvisno od razvoja položaja v Evropi in Rusiji, od razvoja odnosov med Evropo, Natom in ZDA ter Rusijo. Danes sem bral zapis izjave ameriške zunanje ministrice Al* brightove, ki kategorično trdi, da drugi krog širitve Nata bo. Tako visok predstavnik tako pomembne države kaj takega ne reče kar tako. V politiki pa je veliko odvisno od konkretnega položaja Resni ljudje so trdili, da po padcu Berlinskega zidu in demokratičnih spre-membah na Vzhodu širitve ne bo pred letoma 2010 ali 2015, pa se vse to Že dogaja. Preve nove članice bodo v Natu že do leta 1999, ko bo pol stoletja njegove ustanovitve. Ne glede na to ali bomo med povabljenimi v prvem krogu ali ne, j6 važno, da še naprej vztrajamo na evroa' tlanstki usmeritvi, da te smeri od osamosvojitve naprej ne menjamo in da imamo zaradi tega ugled. Morebitni izpad v prvem krogu nas ne sme vreči s tira." Koliko odstotkov možnosti imamo p° vaše, da smo med prvimi v Natu. "Ker imate v časniku tudi vedeŽf valske rubrike, bi kazalo to vprašanj3 zastaviti tam. O odstotkih res ne moren1 govoriti." • J.Košnjek Amberžani na Gorenjskem Kranj, 25. aprila - Danes, 25. aprila, demokratske stranke Nemčije iz Am- ob 19. uri bo v Park hotelu na Bledu berg.Sulbacha. Na pogovorih bo sode- srečanje delegacij pokrajinskega odbora loval tudi podpredsednik Združene liste Združene liste za Gorenjsko in social- socialnih demokratov Aurelio Juri. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Dlrekt«? Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stoian saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovni."| Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, KraflJ. Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefo": 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do \5. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesec"j obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ce" časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 180 SIT . JcJJM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Seja občinskega sveta Kranjska Gora Gorskim kmetom več veljave Problematika gorskih kmetij je vedno hujša. Država bi morala sistemsko urediti kmetijstvo in poskrbeti za direktna plačila. Anketa med kmeti kaže skrb vzbujajoče rezultate. Kranjska Gora, 24. aprila - Minulo sejo občinskega sveta Kranjska Gora so namenili celoviti obravnavi problematike gorskega kmetijstva, ki je v tej občini neločljivo povezan s turizmom. Zanimivo anketo o kmetijstvu je pripravila dipl. inž. Vesna Kunšič in v njej med drugim ugotavlja, da je v dolini več kot polovica kmetij manjših, da sb kmetijska zemljišča zelo razdrobljena, da je reje drobnice vedno manj, da kmetje ne morejo več kupovati modernih strojev, od 113 anketiranih kmetov pa je naletela na en sam primer, ko je domači sin ostal na kmetiji, čeprav bi lahko odpel v službo. Občina Kranjska Gora se je lani prijavila na razpis za sodelovanje v mednarodnem projektu Mreža alpskih občin - povezanost občin v alpskem prostoru in bila skupaj z občino Bovec tudi izbrana. Občina se je prijavila s temo promet in turizem, ker pa je turizem kompleksna panoga, obdelujejo tudi problematiko gorskega kmetijstva in energije. Na mednarodnih delavnicah predstavniki občin in delovnih skupin predstavljajo projekte in rešitve in izmenjujejo izkušnje. Alpske občine se srečujejo se srečujejo s problemom zaraščanja, opuščanja košnje, opuščanja kmetovanja, po drugi strani pa spodbujajo trženje domačih produktov. V občini Kranjska Gora so izvedli uspešen uvajalni program po metodi Celostnega urejanja podeželja in obnove vasi, ki je potekal v krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana. Iz tega projekta izhajaj tudi dejavnost Društ- va podeželskih žensk od Rateč do Rodin, ki uspešno promovira lastno blagovno znamko Moje naravno iz Doline. Kljub uspešnim poskusom občine za ohranitev podeželja, akcije obnove kozolcev, vrsto subvencij in kreditiranja, pa ostaja dejstvo, da je za celovito kmetijsko politiko dolžna poskrbeti država. Med drugim tudi s sistemom direktnih plačil, ki bi sestavljal osnovni znesek - odvisen od socialnega položaja kmetije in znesek, ki bi bil vezan na dodatne dejavnosti. Model predvideva tudi pomoč pri prevzemu kmetije na mlajše generacije, otroške dodatke in štipendije. Gre tudi za celovit sistem kmetijske politike na državni ravni, kjer je naloga občine, Triglavskega narodnega parka, nevladnih ekoloških organizacij in zainteresirane javnosti, da se stvari uredijo. Temeljni problemi kmetijstva so v sistemski zakonodaji, v počasnem preoblikovanju agrarnih skupnosti, v obsežnih kmetijskih zadrugah, ki so več ali manj umetne tvorbe in ne rešujejo problemov odkupa mesa, nizke odkupne cene mleka. Zadruge bi se morale reorganizirati po teritorialnem principu. Občina Kranjska Gora je za intervencije v kmetijstvu v proračunu za letos namenila dobrih 10 milijonov tolarjev za subvencije in za investicije. Lani jim je uspelo razpisati sredstva za subvencioniranje obrestne mere in na razpis se je izmed devet prosilcev prijailo pet kmetov. Tudi letos jeseni bodo objavili podoben razpis. Osemnajsta seja občinskega sveta Železniki Potrebna bo cela mreža TV pretvornikov Program TV3 bo lahko že kmalu zamenjal program hrvaške TV, za ostale komercialna programe in domačo lokalno televizijo pa bodo naročili projekte za novo pretvorniško mrežo. Železniki, 19. decembra - Kljub temu da je svetnike po koncu seje čakalo vabilo na večerjo k Slavcu ob izteku leta, pa so dnevni red s kar 14 točkami v lepo urejeni dvorani Kulturnega doma v Zalem Logu skrbno obdelali. Največ pozornosti je bilo dano problematiki TV pretvornikov, ki naj bi tudi v ozki Selški dolini zagotavljali vidnost novih komercialnih slovenskih TV programov, in rebalansu letošnjega občinskega proračuna in financiranju v prihodnjem letu. Kar dobro uro in pol so se svetniki občine Železniki tokrat ubadali s TV pretvorniško mrežo, ki mora biti v Selški dolini še posebej razvejana. Na seji je sodeloval tudi predstavnik Oddajnikov in zvez RTV Slovenija, ki jim je lahko "iz prve roke" povedal vse potrebne tudi strokovne informacije. Izvedeli so, da je na razpis prostih frekvenc, ki jih je doslej zasedal prenos programa Hrvaške TV kandidirala TV3 in si te frekvence tudi pridobila, odprto ostaja le vprašanje najemnine za frekvence, ki znaša med tri in štiri tisoč markami na mesec. Odločili so se, da pogovore o tem pospešijo, saj predpostavljajo, da bodo podjetja v Selški dolini, ki so zainteresirana za oglaševanje, pri tem finančno sodelovala. Če bodo ti pogovori uspešni, bo mogoče priključiti program TV3 še v tem letu. To velja tudi za pretvornik Železniki 1, ki je v selški pretvorniški verigi pomembna izhodiščna točka, in ga je TV Slovenija, kljub temu da ni bil razpisan kot prosta frekvenca Nov svetnik LDS Po odstopu svetnika VeČeslava Šturma, ki uradno ni ielel pojasniti svojega odstopa, za Radio Žiri pa izjavil, da odstopa zaradi tega, ker ne teli "statirati", je občinski svet na tokratni seji na predlog volilne komisije potrdil mandat Gregorju Malenšku, ki je bil naslednji na listi LDS. Tako bo te na prihodnji seji ta svet lahko nadaljeval delo v polni sestavi. Povejmo Se, da je bilo na tej seji kar nekaj vročih pripomb namenjenih delu nadzornega odbora občine Železniki, ki očitno ne razume in ne opravlja svojih nalog, saj so svetniki pričakovali, da bi ob predlogu, kakršen je bil tokrat rebalans občinskega proračuna, slišali tudi mnenje tega odbora. Če bo še naprej ostalo pri tem, bodo verjetno potrebne tudi prt nadzornem odboru zamenjave. (Hranijo ga za čas, ko bodo začeli oddajati digitalni TV signal), pripravljena začasno "posoditi". Vse omenjeno pa je le začetek uresničevanja želja prebivalcev občine Železniki, da jim je omogočeno gledanje tudi ostalih slovenskih komercialnih postaj, kot so POP TV in A Kanal , želijo pa si tudi, da bi bil v vsej občini viden program lokalne televizije Železniki. Ugotovili so, da je za naštete programe potrebno naročiti projekte kar za 11 pretvornikov in se odločili, da te projekte naročijo takoj, ko bo iz osnutka občinskega proračuna za leto 1997 razvidno, da bi ta zalogaj zmogli. S tem pa še ne bi bilo rešeno vse: za zgornji del Selške doline (za Davčo in Sorico) strokovnjaki menijo, da bi bila edino smotrna rešitev postavitev pretvornika na Laj-narju, ki bi poleg Selške doline s signalom pokrival tudi Baško grapo v občini Tolmin ter del proti Bohinjski Bistrici v občini Bohinj. Zato predlagajo, da naj bi bil to skupni projekt naštetih občin, ki bi vsaka pokrila po tretjino stroškov (ti znašajo po oceni okoli sto tisoč mark). Druga osrednja tema tokratne seje sveta pa je bil rebalans občinskega proračuna, s katerim so kar precejšnji zalogaj nalog, ki naj bi bile financirane letos, prenesli v prihodnje leto. Zlasti za neuresničeno odpravljanje posledic lanskih poplav, za kar so dobili namenska sredstva, so ugotavljali, da jih bo potrebno dosledno izvesti. Ker tega prenosa nalog (brez denarja) ni tako malo, so nekateri svetniki za prihodnje leto resno zaskrbljeni, vendar je župan zagotovil, da s financiranjem v prihodnjem proračunu ne bo težav. Pri tem kaže omeniti, da je tako stanje deloma povzročila tudi zahtevna, vendar uspešno izpeljana gradnja novega vrtca, pa tudi "naturalno" plačilo nadomestila za stavbna zemljišča s strani tovarne Alples - občina si je s tem pridobila nove poslovne prostore, ima svoj vpliv. • S. Žargi ERKUR UD Kovina (JO Alpska 34, Lesce, telefon: 064 718 321 ali 719 115 delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Z dopolnjeno ponudbo korak bližje kupcem. Kupce obveščamo, da bomo od 28. aprila dalje program prodajalne Veriga v Lescah ponudili na oddelku pnevmatike in hidravlike v prodajalni Kovina. Poleg širokega izbora • pnevmatike, hidravlike, cevi in izdelkov iz tehnične gume zdaj v Kovini še: • živinske verige za enojni ali dvojni privez, • preveznice s ključem ali brez, • gozdarske verige in pribor, • žlajdre • verige za osebna in tovorna vozila, traktorje in delovne stroje, • bremenske vrvi in verige, • galove verige... Verige, verige, verige Posebna ponudba od 28. aprila do 10. maja. vlečna veriga, veriga, ostroroba, 7,0 x 1.500 mm 1.760 SIT 7,0 x 2.000 mm 2.200 SIT 7,0 x 3.000 mm 3.100 SIT veriga za govedo, veriga, art. 248 - 250, 4,2 x 1.300 mm 4,6 x 1.400 mm 5,0 x 1.400 mm 6,0 x 1.500 mm 330 SIT 399 SIT 465 SIT 670 SIT Prodajni program prodajalne Kovina: gradbeni material, vodoinštalacijski material, material za centralno ogrevanje, električno in ročno orodje, okovje, vijaki in žičniki, izdelki črne in barvaste metalurgije, sanitarna keramika in keramične ploščice, ležaji in tesnila ... KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je na ogled razstava slik in akvarelov akad. slikarja Jožeta Ciuhe. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Danilo Jejčič. Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavljajo likovna dela Boni Čeh, Zmago Puhar in Nejč Slapar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov KUD UKC in Medicinske fakultete Ljubljana. V Kosovi graščini razstavlja slike Evgen Guštin, član Dolika. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna rszatava stripov in risank kiparja, ilustratorja in karikaturista Mikija Mustra. BLED - V hotelu Astoria razstavlja fotografije Peter Pokom. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja razstavlja akd. slikar Damijan Stepančič. V Galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja risbe na pesmi Simona Gregorčiča slikar Peter Jovanovič. V Galeriji Loškega muzeja razstavlja slike Karen Soklič. TRIGLAVSKA LIKOVNA GALERIJA GOSTUJE Nova Gorica - Jutri, v soboto, bodo v avli Mestne občine Nova Gorica odprli razstavo likovnih del iz stalne zbirke Triglavske likovne galerije. Za predstavitev del nastalih v štirih dosedanjih Triglavskih slikarsko kiparskih taborih so organizatorji razstave odbrali dela 89 avtorjev. Poleg slik in kipov bodo na razstavi tudi eksponati in dokumenti o partizanskih patruljah, ki so se leta 1944 povzpele na Triglav, dokumenti o partizanskem kulturniku Danilu Turku-Jocu ter gradivo o dosedanjih enajstih Spominskih pohodih na Triglav v obdobju 1986-1996. Razstavo je posvečena 50-letnici priključitve Primorske matični domovo-ni Sloveniji in dnevu upora 27. aprilu. VILINCEK Z LUNE Kranj - Potem ko je režiser Lojze Domajnko že leta 1980 v Prešernovem gledališču režiral Vilinčka z lune, je zdaj igrico ponovno naštudiral z Gledališko šolo 3. in 4. letnikom pri Centru kulturnih dejavnosti Kranj. Igro za mlade in stare otroke v štirih slikah, kot je podnaslovljena igrica avtorjev Ben Minolija in Von Rooga v dramaturški predelavi Herberta Gruna, bodo premierno uprizorili danes, v petek, ob 19.30 v dvorani Krajevne skupnosti v Stražišču. Igrajo: Eva Faganel, Danijela Rapič, Špela Povšič, Anja Stipanovič, Urša Bajt, Nika Weingerl, Tadeja Rozman, Rok Kravanja, Jure Pančur, Gregor Solce, Jože Sobočan, Anka Šifkovič, Eva, Danijela, Špela, Urša, Nika. Kostumografijo je pripravila Eka Vogelnik, koreogra-finja je Alenka Hain, za glasbo je poskrbel Primož Ahačič, za luč pa Miro Brenkuš. Song poje Tomaž Ahačič. Sceno je izdelal Milan Perne, poslikala pa Eka Vogelnik. Gorenjski zbori na Naši pesmi '97 Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Lutkovna skupina Grajski straneh REGRATOVA ROZA sobota, 26. aprila 1997, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELg-TV KRANJ Kranj GLAS 50 ZAMISLI ZA OTROKE y NARAVI Cecilia Fitzsimons Bodi detektiv v naravi, preslikuj lubje in listje, zbiraj pajčevine, naredi mavčne odlitke živalskih stopinj, zgradi ribnik, vzgoji eksotično sadje... Naj živiš v mestu ali na deželi - knjiga ti bo pomagala, da se ti bodo za naravo odprle oči. Nauči se veseliti sveta narave, ki nas obdaja ter pomagaj skrbeti zanj. Ko boš uresničeval zamisli iz knjige, se boš učil pozorneje opazovati dobrave in gozdove, polja in žive meje, življenje v ribniku, morsko obalo in vrt. V njej boš našel tudi nekaj sijajnih namigov za izdelavo projektov. Vse zamisli v knjigi so prikazane postopoma, korak za korakom. Ta knjiga je šele začetek in ko boš začel gledati in opazovati, boš tudi sam veliko odkrili * trda vezava * 96 strani * čez 300 barvnih fotografij Cena knjige je 3.885 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu (064) 715-988. ZA SREBRNIMA ZDAJ ZLATO PRIZNANJE Veliko tekmovanje slovenskih pevskih zborov in zborov iz zamejstva minuli teden v Mariboru je pokazalo izredno kakovost zborovskega petja pri nas. Na tekmovanju Nasa pesem je sodelovalo 28 pevskih zborov, žirija je z zlatimi, srebrnimi in bronastimi plaketami nagradila kar 24 zborov. Gorenjsko zborovsko petje se je pri tem izkazalo kot še nikoli doslej, saj so trije zbori • Cerkveni ženski zbor Andreja Vavkna Cerklje, Komorni zbor De profundis Kranj in Domžalski komorni zbor osvojili zlato plaketo, Ženski pevski zbor Milka Škobrneta DPI) Svoboda Jesenice pa srebrno. Tokrat objavljamo pogovor z zborovodjem Damijanom Močnikom, zborovodjem cerkljanskega zbora nagrajenega z zlato plaketo in drugo nagrado. Cerkveni ženski zbor Andrej Vavken, ki ga vodite od ustanovitve pred petnajstimi leti, niza uspeh za uspehom. Na lanskem 3. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru in predlanski Naši pesmi ste bili obakrat razglašeni za najboljši ženski zbor, obakrat ste prejeli tudi srebrno plaketo. Kaj potrjuje letošnja zlata plaketa? "Potrdila je naše prepričanje, da smo se s trdim delom in veliko veselja utrdili med najboljšimi slovenskimi ženskimi zbori. Pravzaprav smo to vedeli že lani, ko smo v mednarodni pevski konkurenci, kjer so merila še ostrejša, dosegli dovolj točk za srebrno priznanje." So bile priprave na tako zahtevno tekmovanje dolge in naporne? "Sploh se ne pripravljamo posebej za tekmovanje. V okviru svojih rednih vaj smo naštudirali tudi program za tekmovanje. Prepričan sem celo, da lahko katerikoli program, ki ga pripravimo, odpo-jemo na tako zahtevnem nivoju, ki je predviden za mariborski nastop. To so pevke že nekajkrat dokazale. Zbor namreč sestavlja sedemnajst članic, ki so v zboru od začetka, ko se je ta imenoval še dekliški zbor. Kot zboro- vodja se zavedam, da je zdajšnja pevska generacija nekaj izjemnega. Lani so se na mednarodnem tekmovanju tuji zborovodje čudili, da tako majhen kraj, kot so Cerklje, premore takšno pevsko skupino. Dvomim, da bo kaj podobnega v Cerkljah še kdaj uspelo." Kako ste izbrali pesmi za neobvezni pevski del tekmovanja? "Upoštevali smo poleg drugega usmeritve Slovenske pevske zveze, naj ta del sestavljajo pesem slovenskega skladatelja, priredba slovenske ljudske pesmi in pesem s sodobnim zvočnim izrazom. Od zborovodje pa je seveda odvisno, kaj potem izbere glede na te zahteve in spodobnosti svojega zbora tudi za zahtevnejše izvedbe. Za naš nastop sem izbral svojo skladbo Kralj nagrajeno ob petdesetletnici revije Naši zbori, priredbo ljudske Mrtvaška kost Janeza Močnika in pa Hozano norveškega skladatelja Nystedta." V letošnjem mariborskem programu je bilo izvedeno rekordno število prvih izvedb, kar trinajst. Med njimi je bila prvikrat javno zapeta tudi vaša. "Pravzaprav je bil krstno izveden naš celotni neobvez- Kranj - V galerijskih prostorih Prešer-n o v e in Mestne hiše so sinoči odprli razstavo slik Jožeta Ciuhe, enega najeminent-nejših umetnikov pri nas. Slikar, ki zadnje obdobje večinoma ustvarja v svojem pariškem ateljeju, se predstavlja z deli, v katerih se odražajo njegova filozofska razmišljanja in odzivanja na kontro-verznosti današnjega sveta. O umetnikovih delih je na razstavi govoril umetn. zgodovinar dr. Nace Šumi. Na sliki: Jože duha, Porumenela zgodovina, akril, 1995 Moški pevski zbor Alpina POMLAJEN NASTOP ŽIROVCEV Žiri, 25. aprila - Dogajanje na današnji Glasovi preji bo s svojim nastopom popestril tudi moški pevski zbor Alpina. Kot nam je povedal Andrej Žakelj, je to edini pevski zbor v Žireh, ki ima več kot tridesetletno neprekinjeno tradicijo. Zbor se je v zadnjem času precej pomladil, v njegovih vrstah je vse več mladih, zaradi česar se za prihodnost moškega zborovskega petja v tem koncu menda ni bati. Zbor trenutno šteje trinajst članov, omeniti pa je potrebno, da je v svoji največji zasedbi štel že tudi nekaj manj kot trideset pevcev. Moški pevski zbor za vsako leto posebej naštudira praviloma dva programa. Prvi obsega izbor ljudskih pesmi, v drugega pa so vključene umetne pesmi različnih obdobij in avtorjev. Zbor se predstavlja na odrih po vsej Sloveniji, v letošnji jeseni pa člani zbora načrtujejo še koncertno predstavitev na domačem odru. • U.Š. Prof. Damijan Močnik ni program: moja skladba, priredba Mrtvaške kosti, prav tako je bila prvič v Sloveniji izvedena Nystedto-va Hozana." Vi ste kot zborovodja prejeli tudi priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, za ženske zbore so bile to Mer-kujeve Koprive. S kakšno obrazložitvijo? "Prepričan sem, da je treba pesem zapeti tako, kot jo je skladatelj zapisal v notah. To moje prizadevanje je letos žirija opazila in nagradila." Kakšni pa so letošnji pevski načrti zbora? "Program, ki smo ga lani jeseni pripravili ob zborovi petnajstletnici, bomo letos še dopolnjevali. Za jesen, za festival slovenske cerkvene glasbe, pripravljamo antologijo slovenske duhovne glasbe. Gre seveda za večletni projekt. V prvem delu bo predstavljena že znana glasba, kasneje pa bi se lotili še tega, kar doslej ni bilo izvajano. Upam, da nam bo ta prvi del uspelo že letos posneti tudi na zgoščenki, tej pa bi sledila še kakšna tudi s posvetno glasbo." Ima vaš zbor tudi letni koncert? "Tak nastop se mi ne zdi potreben. Kot cerkveni zbor že tako vsako nedeljo pojemo, za ves ostali pevski program, ki ga študiramo pa imamo prav tako celo vrsto priložnosti za nastope. Po krajšem premoru bomo pripravili dva koncerta, potem pa bomo pripravljali antologijo cerkvene glasbe za septemberski festival, pa snemanje za zgoščenko, dela nam ne manjka. Že nekaj časa pripravljam tudi koncerte slovenskih ljudskih Fjesmi predvsem v izvirni ob-iki. Ideja ni nova, s tem se ukvarjamo že dlje časa, upam, da jo bomo kmalu lahko uresničili." • Lea Mencinger 25. Teden slovenske drame DVANAJST IZBRANIH PREDSTAV Kranj - V Prešernovem gledališču so včeraj na tiskovni konferenci predstavili program letošnjega festivala TSD, na katerem se bo od 15. do 25. maja odigralo dvanajst predstav. Festival so finančno podprli Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Kranj ter Prešernovo gledališče Kranj s sponzorji. Slovenske gledališke hiše so med premierami slovenskih dramskih predstav v pravkar zaključujoči se gledališki sezoni za festival izbrale deset predstav. Tak način je že vrsto let običajen pri sestavi festivalskega programa. Organizator Prešernovo gledališče oziroma koordinator programa dosedanji umetniški vodja Matija Logar pa je na festival povabil še dve predstavi iz kroga tako imenovanih neinstitucionalnih gledaliških skupin \ to sta predstavi Andreja Rozmana Roze Globoko grlo v izvedbi KUD France Prešeren Ljubljana in Evalda Flisarja Poslednja nedolžnost v izvedbi Slovenskega komornega gledališča Ljubljana. Ostale predstave pa so: Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanjski - SNG Drama Maribor, Jesihova lutkovna predstava Zvezda in srce - Lutkovno gledališče Ljubljana. Partljičeva Gospa poslančeva - SLG Celje, Metuljev ples Drage Potočnjak - SNG Drama Ljubljana, Afrika ali na svoji zemlj1 avtorja Borisa Kobala - SSG Trst, Čarobnice Mirka Zupančiča' PDG Nova Gorica, Emil Hrvatin Moške fantazije - SM^ Ljubljana, Politika, bolezen moja avtorja Toneta Partljiča * MGL, lutkovna predstava Ure kralja Mina avtorice Bin^ Štampe Žmavc - Lutkovno gledališče Maribor in predstava PG Kranj - Evald Flisar Jutri bo lepše. Na dan otvoritve festivala bodo podelili tudi tradicionalno Grumovo nagrado za izvirno dramsko besedilo. Žirija bo nagrajenca izbrala med 35 dramskimi teksti. • L.M. USPEH PIANISTA MILICA Kranj - Na mednarodnem klavirskem tekmovanju "Nikolaj Rubinstein", potekalo je od 10. do 20. aprila v Parizu, je pianist Petar Milic iz Kranja prejel prvo nagrado. Pianist, ki je pred nedavnim diplomiral na Akademiji za glasbo, je bil na Glasbeni šoli Kranj učenec prof. Sabire Hajdarevič, na Srednji glasbeni šoli in kasneje na Akademiji za glasbo pa ga je vodil prof. Janez LovŠe. Letos februarja je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Zdaj se tako v Kranju kot v Škofji Loki poklicno ukvarja s klavirsko pedagogiko. • L.M. V Škofji Loki je gostoval ameriški cirkus Cirkus bil je živ, sloni pa še bolj Polovica od skupno osmih cirkuških predstav je bila v Škofji Loki dobro obiskana. Slovenci smo kritična publika, za živali pa ni posebnega zanimanja. Prostor nekdanje škofjeloške vojašnice se vse bolj spreminja zelo čudno mešanico zelo raznorodnih dejavnosti: od gradbene baze, preko skladišč, do drobnoobrtne cone, v zadnjem času pa postaja očitno Še sejemsko zabaviščni prostor, da o še vedno delujočem begunskem centru sploh ne govorimo. Na centralni plato so namreč preselili za Škofjo Loko že tradicionalni sejem, ki je bil doslej vsako prvo sredo v mesecu v starem mestnem jedru, pretekli konec tedna pa je tod gostoval na enem od štirih mest po Sloveniji ameriški cirkus. V veliko veselje otrok in precej manjše navdušenje prebivalcev v neposredni soseščini, ki se tudi brez tega dušijo v pomanjkanju parkirnih prostorov.. Ali bo škofjeloška vojašnica postala standardna postaja podobnih cirkuških obiskov za Gorenjsko, ali pa gre zgolj za primer sovpadanja s sejmom v Kranju, bo sicer pokazal čas, dejstvo je, da Skofja Loka, za razliko od mnogih drugih slovenskih mest, še prav ne ve, kaj bi storila z nadvse dragocenim prostorom nekdanje vojašnice. Podobno velja tudi za vsakomesečni sejem: bil je predvsem zamišljen kot prireditev, ki naj vrne Življenje v staro mestno jedro, vendar kaj kmalu postal za Mestni trg tisočletnega mesta moteč. Ce je ureditev prireditveno - plesne dvorane v enem od nekdanjih vojaških objektov pomenila lepo možnost popestriti tovrstno ponudbo, pa so vse pogostejši obiski raznih zabaviščnih (luna) parkov in sedaj še cirkusa, ponudba v drugo smer. Ko se je sredi Preteklega tedna v Skofjo Loko privali-la množica velikih tovornjakov s različnimi prikolicami, si opazovalec ne more kaj, da ne bi občudoval, kako presenetljivo učinkoviti vse to poteka. Manj kot dan so potrebovali, da so vse skupaj uredili in postavili: °d glavnega cirkuškega prostora do vseh tistih pomožnih, kjer je bil urejen živalski vrt. Le vreme jim ni bilo naklonjeno, čeprav seveda nihče v drugi polovici aPrila ni pričakoval snega. Prav zanimivo je bilo videti trop osmih opic v eni kletki, ki so se zaradi mraza tesno tiščale skupaj, tako da je bilo komaj prepoznati, zakaj pravzaprav gre. Direktor cirkusa sedemintridesetletni slavio Togni nam je povedal, da je po rnateri Američan, po očetu pa Italijan. S cirkusom se vsa družina ukvarja že četrto generacijo. Ameriški cirkus je podjetje, ki so ga ustanovili štirje partnerji: Amer-lcan, Nemec, Španec in Italijan. Cirkus Pretežno gostuje po Evropi, v Ameriko Pa se vrača na vsake tri do štiri leta. skupaj imajo zaposlenih okoli 240 delavcev - odvisno od časa v letu. Od teh jih °koli 70 nastopa, ostalo pa je tehnično °sebje. Samo za pripravo gostovanj skrbi članska ekipa, ki si 15 dni v naprej *zbira kraje in prostore za gostovanje ter skrbi za reklamo. Tokratna turneja po Sloveniji se je začela v Ljubljani, po pofji Loki so se odpravili v Celje in Maribor, nato pa odhajajo na Hrvaško v Zagreb. Evropski "sedež" cirkusa imajo v Veroni (tudi večina tehničnega osebja Je Italijanov), kjer pripravljajo tudi že opremo in program za naslednjo sezono, celotno opremo in živali pripeljejo na 50 tovornjakih in 40 prikolicah, živijo pa v 30 potovalnih bivalnikih. Že bežen P°gled na opremo pokaže, da so zelo s°dobno opremljeni, dobro mehanizirani, lrnajo celo svojo električno centralo, da s° lahko povsem neodvisni. . Ko smo ga vprašali, kakšni so vtisi o Sloveniji, smo izvedeli, da pri nas niso P^iČ, pač pa od leta 1978, ko so tu že gostovali, opažajo velike razlike. Če so edaj lahko videli prepad med sosednjimi zahodnimi državami, sedaj ugotavljajo, da smo jih dohiteli, v nekaterih pogledih pa celo prehiteli. Časa za ogled Škofje Loke pa si niso vzeli. In kako so bili zadovoljni z obiskom? Predstave so imeli štiri dni, pri čemer je bil dober obisk v soboto in nedeljo (ko so bili razprodani), medtem ko v petek in ponedeljek temu ni bilo tako. Ugotavljajo, da smo očitno ob delavnikih predvsem zaposleni z delom. Za gledalce menijo, da so precej kritična publika, saj ne ploskajo vsem točkam povprek, pač pa le tistim, ki jim ugajajo. In tak odnos cenijo, saj jih vzpodbuja, da se potrudijo. Prepričani so, da niso navadni cirkus, pač pa edinstveni, ko smo jih vprašali, na katero točko so najbolj ponosni, smo dobili odgovor, da imajo politiko čimbolj enakovrednih točk v programu. Imajo 12 slonov, 60 konj, nekaj tigrov, pri čemer nastopajo sedaj trije, ki so zanimivo, vsak drugačne barve. Opazili pa so eno posebnost Slovencev: v drugih državah (Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji) je običajno veliko zanimanje za živali, zato imajo živalski vrt ves dan odprt, prav posebna predstava z veliko obiskovalci pa je njihova dopoldanska vadba in dresura. Tega zanimanja pri nas ni, zato je bil tudi živalski vrt odprt le med odmorom. Jasno je, da je cirkuško življenje nekaj posebnega. Izvedeli smo, da so na poti vse leto in delovnega dopusta je le en mesec pozimi - v Veroni imajo na svojem evropskem sedežu tudi telovadnice in druge prostore za trening. Daljši dopust pa si privoščijo vsake tri leta, ko se vrnejo v Ameriko in nato eno leto pripravljajo nov program. Kako presenetljivo učinkoviti so, pa naj pove podatek, da so po ponedeljkovi predstavi ob približno 10. uri zvečer začeli pospravljati in v torek zjutraj ob 9. uri je odpeljalo z lepo pospravljenega prostora zadnje vozilo. Rekli so nam, da odhajajo zadovoljni. • Š. Žargi qBBHHHHHBBnnnHHHHBBBBBBBBBBBHBB q D D D D O D MMMGLAS Prometni kviz =»ADiO »Ani 913 F.'T Tokrat smo se rubrike PROMETNI KVIZ lotili Gorenjski glas, Radio Kranj, Prometna policija Kranj in avto šola Queen. Tako se nadaljuje že četrti krog naše in vaše akcije PROMETNI KVIZ. Kljub presenetljivemu odzivu, pa bomo še toliko bolj veseli, če bomo z akcijo pripomogli tudi k varnosti v prometu. Naj pono-vimo, da je rubrika namenjena vsem voznikom, nagradno vprašanje pa vsem, ki bodo v bližnji prihodnosti opravljali izpit za voznike osebnih vozil. Tako ste še enkrat vabljeni vsi, ki boste letos začeli z opravljanjem vozniškega izpita, da si s pravilnim odgovorom prislužite eno izmed bogatih nagrad, ki jo poklanjata avto šola QUEEN in Go renjski glas. H H D D D D D D D D D D D D D a D a a i H D D D D i D a rili D a D D a i a B a D H BBBBBBBBBBBBBBBB^BBBBBBBBBBBBB B NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 7. 5. 97. Tretje trebanje bo na Radiu Kranj 8.5. ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo letos opravljali vozniški izpit B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. 3^ 5^ 5^ KUPON ©©IMil^cJJMGLAS št 33 IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, NE VPRAŠANJE Kje na avtomobilski cesti lahko parkiramo in ustavimo vozilo? a) Kjer koli, toda prižgati moramo vse štiri utripalke. b) Na za to določenih mestih (počivališlča,...) c) Na cestnih odcepih. ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Vozilo smemo parkirati najmanj 5 metrov od prehoda za pešce, Če nam znaki tega ne prepovedujejo. avto šola OUEEN O Vin Avto šola QUEEN |j učbenik Varna vožnja ti B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B fl B B B B Koncert Body Count v Ljubljani Ljubljana - Kak teden po prvomajskih praznikih, točneje 10. maja bodo v Ljubljani nastopili Body Count, ročk, heavy metal, speed metal ali kakršenkoli že band enega najbolj slavnih reperjev "ever" Ice T-ja. Po dveh kultnih albumih skupine, sam Ice T je pred tem že izdal štiri albume, Cop Killer (1992) in Born Dead (1994), slednji je pravzaprav bolj Ice T-jev, na koncertih pa ga seveda preigravajo njegovi Body Count, pa so nam fantje v marcu ponudili v poslušanje nov izdelek, ploščo naslovljeno Violent Demise: The Last Days. Zadeva je jasno v stilu, ne manjka trdih kitarskih rifov, Ice T -jevega značilnega preklinjanja in na koncu tekstov, ki bodo kot pri predhodnih ploščah tudi tokrat burili duhove. Prvi favorit plošče, uspešnica torej je vsekakor komad I Used To Love Her, ki je pravzaprav koritroverzna kritika medijskega dogodka, ki v zadnjih letih druži in ločuje ameriško javnost. Jasno gre za slovitega O.J. Simpsona in do amena razvlečeni in medijsko pompozni proces proti njemu. Zadeva je baje v globalu zaključena, hraram... tudi za Ice T-ja, ki je prepričan, da je O.J. Simpson zares razpraval svojo ex ženo in njenega ljubimca. Sicer je album v celoti posvečen lani za levkemijo preminulemu bobnarju skupine Betmaster V. - ju, katerega je pri razbijanju po kožah zamenjal O.T., s-katerim Body Count tudi prihajajo na koncert v Ljubljano, kot rečeno 10. maja. Če vas torej zanima najbolj glasni motherfucker na planetu Ice T s sebi najboljšim okoljem skupino Body Count, boste že vedeli, kje se je potrebno pozanimati za vstopnice. Pri Aligatorju seveda. • I.K. Rok Golob & Stop The Band Vzgoja in mojstrstvo Kot klaviaturist je nastopil z angleškim dirigentom Carlom Davisom in španskim tenoristom Josejem Carrerasom, lahko med drugim preberemo v Rokovi bogati glasbeni biografiji, ki se je začela pred dvaindvajsetimi leti, ko je kot malo dete seveda največ delal na glasu (toliko namreč v hecu) in kasneje dal skozi vse potrebne glasbene izobrazbe ter kup kar nekaj glasbenih združb: skupino So What?, igral je z jazz - ročk skupino Quatebriga, tu je kvartet godal Rokulus, v katerem igra prvo violino in piše zanj glasbo, pred dvema letoma pa je izdal tudi prvi samostojni album Rokland, za katerega je napisal vso glasbo in odigral vse inštrumente. Prav na promociji omenjenega Roklanda se začne zgodovina skupine Rok Golob & Stop The Band. In energičen jazz - ročk - funk, ki ga igrajo Rok Golob (avtor glasbe, klaviature, tolkala), Primož Flajšman (sax), Goran Sabovič (bas), Igor Bezget (kitara) in Rok Koritnik (bobni), smo doslej lahko slišali že marsikje. Bili so nosilni, odrski band prireditve Viktorji '97, vsako drugo sredo jih lahko vidimo in slišimo v oddaji Tok Noč Tok Aljoše Rebolja, kjer so s svojimi glasbenimi vložki tako rekoč postali nepogrešljivi, igrali so v različnih drugih televizijskih in radijskih oddajah, pa tudi ob svetovno znanih imeni na Jazz festivalu 95. Rok Golob & Stop The Band In zakaj ravno tokrat zapis o Rok Golob & Stop The Bandu. Zato, ker je pred nedavnim izšla njihova prva plošča z istoimenskim naslovom. Kljub temu, da je album precej *zahteven, pa je kot nalašč za uvajanje glasbeno manj razgledane publike v vode jazza in funka. Gre pač za vrhunsko glasbo, od hitrega funka, zanimivih jazz - rock-ovskih tem, ritmiziranega latina in groovija do čustvenih balad in filmsko pompoznega vzdušja. Mladi glasbeniki ne le da obetajo, obete so že izpolnili na tem albumu, skupaj s pomočjo znanih glasbenikov Aleša Rendle in Romana Rateja (bobni in tolkala), Mihe Meglica (kitara), Nina Murekšiča (tolkala) in Mateja Rihterja (trobenta). Nekaj posebnega je skladba Filmska uvertura, pri kateri je sodelovalo okrok 150 glasbenikov in pevcev, v simfoničnem orkestru in zboru pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta. Kakorkoli že zadeva je zares goody. • I.K. Pet petelinov v Kranj Celje - Pa naj še kdo reče, da na Gorenjskem petelini nimajo tradicije. Na letošnji podelitvi Zlati petelin v Celju jih je kar pet našlo prostor na zadnjem sedežu avtomobilov z registracijo KR. Vse Peteline v kategoriji glasbe za otroke je odnesla Romana Krajnčan in sicer kot najboljša izvajalka, za najboljšo skladbo AEIOU (besedilo - Kajetan Kovic, glasba - Lojze Krajnčan) in za najboljši istoimenski album. Lastnik dveh petelinov pa je postal tudi Primož Grašič in sicer za najboljšega jazz izvajalca, petelina pa je prejel tudi Primož Grašič Ouartet za ploščo "Noč ima tisoč oči", najboljši jaz/, album preteklega leta. Več o gorenjskih petelinih pa v eni prihodnjih številk. • I.K. Harald SCHEUCHER, novi župan Celovca Celovec bo še naprej odprto in prijazno mesto Novi celovški župan je v svojem dosedanjem delu na Gospodarski zbornici sodeloval tudi s Slovenijo. Vezi s sosedi in prijatelji, ki jih je stkal njegov predhodnik Leopold Guggenberger, pa bo nadaljeval. Skoraj legendarni celovški župan Leopold Guggenberger je v petek, 18. aprila, po 24 letih odložil svoj mandat. V drugem krogu županskih volitev 23. marca je s 67,8 odstotka glasov zmagal kandidat ljudske stranke, 75-\etni diplomirani trgovec Harald Scheu-cher, ki je porazil tekmeca Siegberta Metelka, ki je zbral 32,02 odstotka glasov. 18. aprila je namrel na slovesni seji mestnega sveta prisegel. To je najlepši dan v mojem političnem življenju, je po zmagi vzkliknil novi župan. Računal sem na uspeh, nikakor pa ne na tako prepričljivo večino. Zato se zahvaljujem za zaupanje. Dejal je, da se bo pogovarjal z vsemi, vendar mu politična olika veleva, da se pogovori najprej z dolgoletnim koalicijskim partnerjem -svobodnjaki. Novi celovški župan je sprejel predstavnike Gorenjskega Vabilo na našo proslavo Celovškemu Županu smo čestitali za izvolitev in ga obenem povabili na proslavo 50. obletnice izhajanja našega časni-ko, ki bo oktobra. Gospod Scheucher je obljubil obisk, saj smo si blizu in glede tega ni nobenih problemov. tudi sebi lastno pot. Glede sodelovanja s Slovenijo imam že nekaj izkušen. Kot vodja zunanjega oddelka Koroške deželne gospodarske zbornice sem sodeloval z Gospodarsko zbornico Slovenije v Ljubljani. Na nekaj sodelavcev v Ljubljani imam lepe spomine. Ta hip se najbolj spomnim predsednikov, sicer še v prejšnjem sistemu, Andreja Verbiča in inž. Marka Bulca. Vpeljano je tudi dobro sodelovanje z gorenjskim sejmom v Kranju. Z gospodoma Ekarjem in Erženom se osebno poznam. Razlogov, da dobrega sodelovanja ne bi še razširili, ni. Trudili se bomo, da se bodo slovenski državljani v Celovcu in na Koroškem čim bolje počutili," je dejal župan, gospod Harald Scheucher. • J.K. Z Gorenjskim glasom v Celovec tudi letos Tudi letos bomo vsako prvo soboto v juniju, juliju in avgustu pripravili izlet v koroško prestolnico. V program bomo vključili nekaj novosti, o Čemer boste pravočasno prebrali v Gorenjskem glasu. Novi celovški župan Harold Schenchen (dviguje roke) in njegov predhodnik Leopold Guggenberger s soprogama pred celovškim mestnim svetom. glasa, ki so mu čestitali za izvolitev in izrazili željo po nadaljevanju sodelovanja med celovškimi oblastmi in nalim časnikom, ki letno pripelje na izlete na Koroško več tisoč ljudi. Ob tej priložnosti je celovški župan dejal, da bo Celovec še naprej odprto in prijazno mesto. "Nadaljeval bom generalno linijo mojega predhodnika gospoda Leopolda Guggen-bergerja, tudi kar zadeva sodelovanje s prijateljskimi mesti. V tem oziru bom dober naslednik. Sicer pa je vsak človek nekaj posebnega in tudi jaz imam tudi svoje misli in svoje ideje in bom ubiral Z ladjo po Vrbskem jezeru samo neto ATS 4.99*-- (z davkom ATS 5.990.-) PRIKOLICA "ANTILOPE C" Talni del iz jeklene pločevine, največja dovoljena skupna teža 500 kg, lastna teža cca 120 kg, maksimalna teža tovora 380 kg, prostornina 1528 x 920 x 350 mm, gume 155 R 13, avstrijski proizvod samo neto ^ ATS AKUMULATORSKI VRTALNIK/VIJAČNIK14,4V Glava za hitro vpenjanje svedrov do premera 10 mm, 0-500 obr/min, tek v desno ali levo stran, možna 6 x nastavitev momenta „ „ f _ i ZA PISMA IN ČASOPIS "SCHVVEDENHAUS" Atraktivna oblika, iz pocinkane jeklene pločevine, cilindrična ključavnica z dvema ključema, poleg pisemske omarice je tudi boks za časopise v istem stilu, bele ali črne barve samo neto ATS / (z davkom ATS 699.-) , wfM, KOSA "FLYMO MULTI TRIM 2000" Revolucija pri motornih kosah - možna horizontalna košnja, širina reza 20 cm, 230 VV, avtomatska regulacija dolžine rezilne niti samo neto ATS (z davkom ATS 598.-) baufllax BEDAK - VILLACH, Maria Gailer Strasse 28, tel. 0043/4242-32-559; CELOVEC - KLAGENFURT, Gerberweg 46, Sudring, tel. 0043/463-35-125; VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurterstr. 44, tel. 0043/4232-4506; SPITTAL/DRAU, Villacher Strasse 103, tel. 0043/4762-48-82; BELJAK - VILLACH, Behringstrasse 24, tel. 0043/4242-41-465 Vaš izlet v Celovec lahko prijetno popestrite z ladijsko vožnjo po bližnjem jezeru. Vkrcate se na pomolu ob mestnem kopališču, malo naprej od Minimundusa in se popeljete po celem jezeru ali naprimer samo do znanega polotočka Maria Vvorth in seveda nazaj na izhodišče. Objavljamo pomladansko jesenski vozni red, poleti pa ladje vozijo še pogosteje, dodatna pa je tudi nočna vožnja. Karte lahko kupite na ladji, dobrih 10 % pa so cenejše v predprodaji. V Celovcu jih prodajajo v Karntner Reiseburo na Neunen Platz, v poslovalnici ladijske družbe na Heilingengeistplatz in ob vhodu v camping, nasproti vboda na mestno kopališče na Vrbskem jezeru. Seveda pa jih prodajajo tudi v vseh krajih ob jezeru, kjer se ladje ustavljajo. Priporočamo nakup družinske karte za 380 šilingov na ladji, oziroma 330 šilingov v predprodaji, velja pa za dve odrasli osebi in do tri otroke do 15. leta starosti za ves dan, z neomejenim številom postankov na progi. Posamezna karta za celodnevno krožno vožnjo pa stane za odrasle 170 šilingov na ladji, 150 šilingov v predprodaji, za otroke pa 85 šilingov na ladji, 75 šilingov v predprodaji. Kupite lahko enosmerne ali povratne vozovnice med katerimikoli pristanišči na jezeru. p6rtscm*cm Wfcltt£R LANOSPIT2 KfcUTSCHACH O dnevno 10. 5.-13. 6. dnevno 14. 6.-4. 7. und1.9.-14. 9. dnevno 15. 9.- 5.10. VVORTHER SEE K u r • • Kur«« Schlffsanlegestellan 1 3 5 7 9 1 2 3 S 6 7 9 10 KLAGENFURT-SEE 08:40 10:00 12:00 14:00 16:00 08:40 09.00 10:00 12:00 13:00 14:00 16:00 17:00 Krumpandorf - 10:10 12:10 14:10 16:10 - 09:10 10:10 12:10 13:10 14:10 16:10 17.10 MM ' - 10:20 12:20 14:20 16:20 - 09:20 12:20 13:20 - 16 20 17:20 Reilniu - 10:30 12:30 14:30 16:30 - 09:30 10:30 12:30 13:30 14:30 16:30 17:30 Maria Wfirth 09:16 10:45 12:45 14:45 16:45 09:15 09:45 10:45 12:45 13:40 14:45 16:45 17:45 P&rt*chach/l_and8pitz 09:25 10:55 12:55 14:55 16:55 09:26 09:55 10:55 12:55 13:55 14:55 16:55 17:55 P6rtschnch/Werzer - 11:05 13:05 15.05 17.05 - 10:06 -' 13:05 14:05 - 17:05 18:05 Dellach - 11:15 13:15 15.15 17:15 - 10:15 11:15 13:15 14:15 15:15 17:15 18:16 VVetOasRMI y r - 11:25 13:25 15:25 17:25 - 10:25 - 13:25 14:25 - 17:25 18:25 Auan - 11:35 13:35 15:35 17:35 - 10:35 - 13:35 14:35 - 17:35 18:35 VELDEN 09:55 11:45 13:45 15:45 17:45 09:55 10:45 11:45 13:45 14:45 15:45 17:45 18:45 VELDEN 10:00 12:00 14:00 16:00 17:55 10:00 11:00 12:00 14:00 15:00 16:00 18:00 18.55 Auen 10:10 12:10 14:10 16:10 - 10:10 11 -10 - ■ 14:10 15:10 18:10 - W»ifles ROBI 10:20 12:20 14:20 16:20 - 10:20 11:20 - 14:20 15:20 - r 16:20 Dellach 10.30 12:30 14:30 16:30 - 10:30 11:30 12:30 14:30 15:30 16:30 18:30 - P6nschach/Werzer 10:40 12:40 14:40 16:40 - 10:40 11:40 - 14:40 15:40 - 1840 - P6rtschachA.andspilz 10:50 12:50 14:50 16:50 18:25 10:50 11:50 12:50 14:50 15:50 16:50 18:50 19:25 Maria W6rtt> 11:00 13:00 15:00 17:00 18:35 11:00 1200 - 15:00 16:00 17:00 19:00 19:35 Raifniu 11:15 13:15 15:15 17:15 - 11:15 1215 13:15 15:15 16:15 17:15 19:15 - Sekirn y r 11:25 13:25 15:25 17:25 - 11:25 12:25 - 15:25 16:25 19:25 - Krumpendort 11:35 13:35 15:35 17:35 - 11:35 12:35 13:35 15:35 16:35 17:35 19:35 - KLAGENFURT-SEE 11:45 13:45 15:45 17:45 19:00 11:45 12:45 13:45 15:45 16:45 17:45 19:45 20:00 Oskar Kokoschka I - "Zgodnja leta" v Stadtgalerie v Celovcu Še do 11. maja si lahko v mestni galeriji v Celovcu, Theatergasse 4, ogledate dela znanega avstrijskega slikarja ekspresionista Oskarja Kokoschke. Predstavljena so dela iz začetnega obdobja ustvarjanja, ogledate pa si jih lahko med tednom od 10. do 19. ure, v soboto od 10. do 17. ure in v nedeljo ali na praznični dan od 10. do 15. ure. Od 23. maja do 28. septembra pa bo v galeriji na ogled 100 risb Gustava Klimta. Novega celovškega župana smo na enem od lanskih izletov v Celovec, na kampanji njegove stranke na Alter platzu podprli tudi "glasovci". aPOSOJILNICA-ZVEZA-BANK KREDITNO POSLOVANJE ZVEZA BANK nudi privatne in komercialne kredite. K našim strankam se štejejo industrijska podjetja, obrtniki, turistična podjetja, svobodni poklici, kmetije... Kondicije so odvisne od razmer na denarnem in kapitalnem trgu, od bonitete kreditojemalca in od zavarovanja kredita. Za podrobnejše informacije Vam je na voljo kreditni oddelek. ŠEFI V trezorju so Vam na razpolago predalčki raznih velikosti za diskretno in varno shranjevanje dragocenosti. Predvsem jih priporočamo zasebnikom, odvetnikom, obrtnikom in vsem, ki za svoje originalne dokumente, za zbirke zlatnikov ali znamk in za vse ostale vrednosti iščejo varnejše mesto, kot so to domače nogavice. NALOŽBE DENARJA Za naložbo denarja Vam nudimo vrsto različnih bančnih produktov. Hranilne vloge z dobrim obrestovanjem, odvisno od vezave, kljub temu vsak čas možno dviganje in razpolaganje. Devizne vloge sprejemamo tudi v vseh prosto konvertibilnih valutah. Kevboards, synthesizer - Yamaha, Casio, Technics, Roiand ojačevalci - zvočniki - mikrofoni - kitare - koncertne in električne Yamaha, Aria, Shiro, Blokflaute, Moeck, flavte Yamaha VELIKA UBIRA - NIZKI CINI Celooec, Borggosse 23, be].:99otrebni dogovarjanje in sode-ovanje." • D. Z. Žlebir Šenčur slavi %e ves teden Od torka, 22. aprila, pa do srede, 30. aprila, se vrstijo prireditve ob šenčurskem občinskem prazniku. Nekatere so že mimo, danes in v prihodnjih dneh pa se bodo zvrstite še naslednje: PETEK, 25. aprila * ob 19. uri slavnostna akademija s kulturnim programom v Domu krajanov v Šenčurju in podelitev občinskih priznanj * od 13. do 20. ure "Jurijev sejem", ki ga v središču Šenčurja prireja Turistično društvo Šenčur * od 16. do 24. ure prvenstvo občine Šenčur v kegljanju na kegljišču Gorjanc v Hoteraažah SOBOTA, 26. aprila * ob 20. uri občinska revija odraslih pevskih zborov občine Šenčur v Domu krajanov * od 8. do 20. ure "Jurijev sejem" v središču Šenčurja * od 16. do 24. ure prvenstvo občine Šenčur v kegljanju na kegljišču Gorjanc * ob 8. uri prvenstvo občine Šenčur v balinanju; predtekmovanje na igriščih v Šenčurju in na Miljah, finalne tekme ob 14. uri v športnem parku pri osnovni šoli v Šenčurju * od 8. do 20. ure "12 ur košarke" med ekipama KK Šenčur in KK Lipa v telovadnici osnovne šole Šenčur NEDELJA; 27. aprila * ob 15. uri odkritje spomenika žrtvam druge svetovne vojne na pokopališču v Šenčurju s komemoracijo * od 8. do 1$. ure "Jurijev sejem" v središču Šenčurja * od 16. ure dalje finale najboljših v kegljanju na kegljišču Gorjanc * ob 20. uri koncert pianistke Andreje Markun v Domu krajanov v Šenčurju SREDA; 30. aprila * ob 18. uri Šenčur in Gorenjski glas z NAJ NAJ NAJ v Domu krajanov v Šenčurju. Na vse prireditve vljudno vabljeni! a naj bi bil dokončan do začetka ka. V ambulanti pričakujejo novega šolskega leta. Obnovili dolgoročno, tako da letos še ni zlasti tiste paciente, ki so naj bi Gasilsko cesto, da na tej pričakovati njune dokončne doma na našem območju, pa glavni vpadnici v središče kizvedbe. Podobno je tudi s Ob prazniku tudi Jurijev sejem Turistično društvo Šenčur bo letošnje praznovanje v Jurijevem tednu popestrilo z Jurijevim sejmom. Če bo uspel, bo postal tradicionalen. Šenčur, 25. aprila - Marinka Štirn, od lani Predsednica Turističnega društva Šenčur, se je s sodelavci v društvu kar malce s strahom lotila organizacije sejma, saj bo prvi in zato nekakšen vzorec za ostale, ki bodo še sledili. Pomenil naj bi popestritev praznovanja, saj bo danes, jutri in v nedeljo dopoldne oživil središče Šenčurja. Jurijev sejem naj bi prinesel pravo pomladno trgovanje z rožami, balkonskim cvetjem, Errnovnicami, sadikami, vrtnarskim orodjem^ semeni... V običajnih okoliščinah bi bili s takšno ponudbo na stojnicah že malce pozni, v letošnji mrzli pomladi pa s sejanjem in sajenjem še marsikdo čaka na toplejše dni. Na stojnicah bodo svoje ponudile tudi cvetličarne, domačinka bo razstavila ročne pletenine, druga Ponudila otroške igrače. Tudi Živilina trgovina bo primaknila svoj lonec z degustacijami na prostem, pričakujejo pa tudi sodelovanje KŽK. Otrokom bo v veselje vlakec, ki bo vozil vse tri semanje dni. Turistično društvo pa še obljublja, da bo postreglo z godljo, pravo šenčursko specialiteto. Kaj se sicer v Šenčurju še turističnega dogaja? V šoli deluje podmladek turističnega društva, ki sodeluje v projektu "Naša dežela, lepa, urejena in čista, pa tudi folklorna skupina Turist. V turističnem društvu želijo, da je kraj lep in urejen, zato dvakrat letno, spomladi in jeseni, ocenjujejo urejenost hiš, vrtov in kmetij. Lani je pri turističnem društvu izšla zloženka, izdali so tudi razglednice Šenčurja, Srednje vasi, Vogelj in Voklega, letos pa je izšel koledar "Šenčur na starih razglednicah". • D.Z. Žlebir Občankam in občanom Šenčurja čestitamo ob občinskem prazniku. Želimo Vam prijetno praznovanje svetega Jurija in Vas vabimo, da se udeležite prireditev. Župan občine Šenčur Franc Kern, ing. Predsednik sveta občine Šenčur Miro Koželj ŠENČUR PRAZNUJE POHIŠTVO CELOVITE POHIŠTVENE UREDITVE S~\ KUHINJSKIH, SODOBNIH, PISARNIŠKIH TER DRUGIH PROSTOROV PROIZVODNJA STOPNIŠČ IN VRAT ♦ • Boetjan Mrak ep, Hotcmože 20. PREDDVOR 4205. tcl.:064/431 573 P ^TARStvt^ ^polaganje, brušenje, lakiranje parketov, ladijskih podov in plut Zupanova 7, 4X08 Šenčur ^polaga^ tropskih _ ^| in/>anWm/»parketov ^ JL* m * polaganje toplih podov, Itisona, tapitona tel./fax: G64/411-622, mobiteli 0600/644-423 PDODAJALNA ŠENČUR PIPANOVA 22, TEL - 064/411-014 Odprto: 9. -12., 15. -19., sobota-. 9. -12. DEKORACIJA PORCELANA - &TEKLA - KERAMIKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM KRAJANOM OBČINE ŠENČUR ISKRENO ČESTITAMO! PEČARSTVO • POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC Hočevar Srečo, s.p. Voklo 48, Šenčur 4208 tel.: 064/491-521 TRGOVINA PftJER Beleharjeva 6a, 4208 Šenčur, tel.: 064/411-392 KOLEKTIV TRGOVINE PAJER ŽELI VSEM KUPCEM IN OBČANOM PRIJETNO IN VESELO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA ORODJARSTVO IVO OSTERMAN s.p. Izdelovanje, popravilo in konstruiranje orodij, izdelovanje predmetov kovinske galanterije, potopna erozija, brušenje avtomobilskih glav Olševek 65 4205 Preddvor Tel, fax: 064/431-478 Al 70 mri/o ulunn mahih-l sWf\! Stružnikova /9 4208 ŠENČUR Tel., Fax: 064/4II 0/6 AVTO AKUSTIK A >^lpwe KENV/OOD %Phonocar CDnioNeen Th0 Ari oi EntortAlnrrwni • BLAUPUNKT DUH IDQ •oiehoruMM rniLiro DECKER Vlf.K III VI ZLOŽENKA Danes objavljamo drugo polovico slike iz nagradne zloženke. Prvo polovico smo objavili v glasilu JURIJ, ki so ga ob občinskem prazniku dobila vsa gospodinjstva v občini Šenčur brezplačno. Zloiite sliko iz obeh časopisov in jo prinesite na prireditev: ŠENČUR IN GORENJSKI GLAS z Naj, Nai, Naj v četrtek, 30. aprila, ob 18. uri v dvorano Doma krajanov. Imeli boste podvojeno motnost za lepo nagrado. Otroško pesem no predvečer s». Jurija Z občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov se je v torek zvečer začel praznični teden, s katerim je občina Šenčur zaznamovala svoj občinski praznik. Šenčur, 25. aprila • Praznovanja niso mogli začeti lepše kot s pesmijo iz mladih grl. Glasbeno društvo Sv. Mihael je namreč pripravilo občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov. Sodelovalo jih je osem: otroška zbora iz osnovne šole Šenčur in podružnice Voklo, mlajši mladinski zbor osnovne šole, mladinski pevski zbor, otroški zbor iz podružnične šole v Olševku, otroški cerkveni in mladinski pevski zbor iz Vogelj, otroški zbor Škrjančki iz Šenčurja in otroški cerkveni zbor iz Olševka. V sredo, na sam dan sv. Jurija, je praznovala tudi krajevna skupnost Šenčur, in sicer s slavnostno sejo sveta KS, na kateri so podelili krajevna priznanja. Četrtek je minil bolj v znamenju športa: z otvoritvijo strelišča in s tekmovanjem veteranov Strelske družine Šenčur v športnem parku pri osnovni šoli, začelo pa se je tudi prvenstvo občine Šenčur v kegljanju na kegljišču Gorjanc v Hotemažah, ki se nadaljuje do nedelje, ko bodo finalne tekme. V prihodnjih treh dneh se bo zvrstilo še nekaj prireditev. • D.Z.ŽIebir, foto: Tina Doki Dobitniki občinski« priznanj Na slavnostni akademiji v počastitev praznika občine Šenčur bodo podelili tudi priznanja osmim zaslužnim ljudem, ki se odlikujejo zlasti s prizadevnim delom v domačem kraju. Predlagatelji so namreč njihove krajevne skupnosti, kjer so presodili, da delo teh ljudi presega krajevne okvire. Iz krajevne skupnosti OLŠEVEK HOTEMAŽE Stanka Naglic, profesorica razrednega pouka, ki je leta 1993 širši slovenski javnosti predstavila domači kraj v literarno zgodovinskem delu Od Viševka do Olševka; vodi dramsko sekcijo, nastopa v pevskem zboru v Olševku, kjer opravlja tudi tajniške posle. Franci Podjed dobiva priznanje za prizadevno delo v svetu krajevne skupnosti in pri gasilskem društvu Olševek. Iz krajevne skupnosti VOGLJE Franci Tičar za stalno aktivno delovanje v krajevni skupnosti; v preteklem šestletnem mandatu je deloval tudi v več gradbenih odborih. Ivanka Lipar za svoje delovanje v kulturnem in družbenem življenju Vogelj; z njeno prizadevnostjo oživlja kulturni utrip v vasi, saj organizira prireditve ob materinskem dnevu in miklavževanja; vodi tudi otroški in mešani mladinski zbor ter fantovski kvartet. Iz krajevne skupnosti VISOKO Janez Rogelj dobiva priznanje za požrtvovalno delo v organizaciji Rdečega križa Visoko - Milje. Jože Bolka pa za dolgoletno vodenje administracije in financ v svetu krajevne skupnosti ter za požrtvovalno delo in pomoč v vseh društvih in organizacijah krajevne skupnosti Visoko. Iz vaške skupnosti PREBAČEVO Jelko Gros, športni delavec in trener državne nordijske reprezentance, zaslužen za uspehe smučarskega skakalca Primoža Peterke. Irma Zupan dobiva priznanje za dolgoletno delo v krajevni organizaciji Rdečega križa Hrastje -Prebačevo; je nosilka krvodajalskih akcij in ostalih humanitarnih dejavnosti. Miro Koželj, predsednik občinskega sveta Šenčur Zanamcem postavljamo dober temelj Občinski sveti niso sami sebi namen, to najbrž občutijo tudi občani, ki jim "vlada" majhne občine lahko hitro reši kak življenjski problem. Kako je s tem v Šenčurju, govori MIRO KOZEU; predsednik tamkajšnjega občinskega sveta. Med vašimi nalogami vselej omenjate sprejetje "občinske zakonodaje". Kako daleč ste s tem? "Še vedno je v uporabi precej starih kranjskih odlokov, ki do sprejetja naših veljajo tudi v občini Šenčur . Mi moramo to zakonodajo dopolniti in jo sčasoma posodobiti ali pa sprejeti svojo. Sprejamenju občinskih odlokov je namenjene precej pozornosti, s tem se sedaj ukvarja posebej za to področje imenovani strokovnjak. S tem zagotavljamo, da bo delo hitreje potekalo in bo do konca mandata ta "zakonodaja" večidel sprejeta. Ljudje v novem mandatu bodo imeli s tem postavljene dobre temelje za delo. Kaže pa se tudi "že potreba po spreminjaju naših dokumentov, tako denimo statut, ki je bil eden prvih sprejetih aktov v občini. Najbrž ga bo treba dopolniti in do določene mere spremeniti, kajti življenje je pokazalo, da v nekaterih točkah ne prinaša najboljših rešitev. Statut naj bi bil tak, da bi v vseh pogledih služil dobremu delu občine." Kakšen posluh imate za Življenjske potrebe ljudi? "Morda to najbolje odgovorim s primerom, da naš svet še nima svojega poslovnika, kar bi bilo lahko ovira, vendar ga doslej sploh še nismo potrebovali. Naš občinski svet namreč dela tako dobro, svetniki pa se zavedajo, da so zato v tem organu, da delajo za dobro občanov in tako nas dejstvo, da nimamo poslovnika, ne moti bistveno pri našem delu. Vedno smo se znali dogovoriti in probleme reševati življenjsko. Tudi odnos do dela v svetu je tak, da ni posebnih problemov. Tak občinski svet si je samo želeti. Pogoj za dobro delo sveta je tudi sodelovanje z občinsko upravo in županom, kar imamo tudi na zgledni ravni in se to vidi tudi na rezultati dela. " Nedavno tega ste se spet lotili sprememb prostorskih dokumenti, kjer se najbolj vidi delo za ljudi. Kako da temu namenjate tolikšno pozornost? "Svetniki prihajajo iz vseh delov občine, razen iz Hrastja, činske seje. Vedno pride do tega, da odobrimo več prošenj, kot nam strokovni organ priporoči. Pri reševanju namreč upoštevamo tudi družinske razmere ljudi. Posebno pozorno spremljamo mlade družine, saj je v našem interesu, da ostajajo v domačem kraju in tu gradijo." • D.Z.ŽIebir od koder pa predstavnika vabimo na seje sveta. Dobro poznajo razmere svojih sokra-janov in se za njihove interese tudi zavzamejo. Ravno s hitro reakcijo na prošnje občanov lahko hitro pomagamo. Kakor hitro se nabere večje število vlog, damo prostorsko dokumentacijo na dnevni red ob- VAM NUDI: - malice - kosila - jedi po naročilu in sprejemamo tudi zaključene družbe. ODPRTO VSAK DAN VLJUDNO VABLJENI Hotemaie 3a, tel. 431-267 AVTO •: • KOŠIR KLEPAR VLEKA Hotemaie 67, tel.: (064) 431-350 Nudimo: popravilo od karambola do tehničnega pregleda v najkrajšem možnem času. Brezplačna vleka za naše storitve. Konkurenčne cene. Rafael Zavrl, Mlakarjeva 60a, 4208 Šenčur, tel., fax: 064 411 381 PROIZVODNJA IN PRODAJA KOVINSKIH IZDELKOV IN RAZLIČNEGA ROČNEGA ORODJA. KOVMOSTRUGARSTVO IVAN ROPRET s.p. Hotemaže 47a, 4205 Preddvor tel./fax: (064) 431-017 /fCV L A MIR AGE gorenje MLAKARJEVA 44, ŠENČUR PE Gorenje PE Gorenje Ljubljana - Vič škofja Loka Tržaška 272 Spodnji trg 16 tel./fax: 061/271 618 tel./fax: 064/620 316 POTEKA MESEC BELE TEHNIKE 8 % POPUST za obročno odplačevanje 15 % POPUST na gotovino Cl) o CD a> cd CM CO > >(/> 'C a (D in OJ jf O 4-* a iti •o «1 = CO 00 tt) o > o. O) E 0 C "D CO (0 c £ ,0 E c T3 c/) "2 S > K* S k w xj .2. o - g oO lili Z3 'Ff d> a> o.i.I > * vi e 8 5 S d) c »o . a a> N (0 C O g ■o o OO ii o 63 0>o 2? -2 o o o, ^: Oda 'Z? . n c co x/> > m S S a? g a) ,o w « Ul z < 2 i < -j o2 Q 15 o 3 Z O o K S S (0 'D m 2 -2: « c o> 05 eo OC>Q. B T3 « N O . (0 i81f ' c-EO lili o 0 S « nf 0 ■- - a) ^ £ § 1 o« 0-o lisi* llKi pio g* a.-o ro iS tj lili > 23 0) £ J* -2 ca o. N "O a> o W > •-w _ o c c c c/> °> E "P is > o -o o — 'N a> « " o lil C/5 O O > o o > 8888 C\J lO CO SCO T- CVJ z 1 ca > o< 8 o CD Sil a. o jo tj "8 a O Ji ^ o S P8g >S > o- O > C NO« ilB w o . 0 C C t O- 3 o J)5r O o - s. ca > o. o. t* il E «5 0 to C 0) »o c 2 a N (j) 1°. "2 D C CVJ > "d o m lil o. ^ 1*1 lil lil > 0) CD N — 0) I i II > CO o N ._ co *± C C0 CD E-o 4) > it II »O KJ KJ ^- £ £? e" »* E a> 11 Si 13 O ca c 3 >o 2 2 a. o E a> 9 « c o ►o C N g °Š a p C "D o d) SIS CC c /.661 si 'nwd iMVMIS IZ • SVIO IXSfM3MOO Poleg servisa še avtosalon Avtoservis Šivic na Loki pri Tržiču ima že lepo tradicijo. Vendar pa prav danes svojemu mozaiku ponudbe dodajajo nov kamen - sodoben avtosalon vozil Renault. To, da je Marjan Šivic pooblaščen serviser Renaultovih vozil, vemo že vsi. Prav tako vemo, da v njegovi hiši poleg avtomehaničnih storitev poskrbijo tudi za kleparska in ličarska dela. Tako dobro, da kljub popravilu karoserije vaš avto obdrži protikorozijsko garancijo, kolikor je je vaš avto še imel pred nesrečo. In vsi lastniki vozil Renault vemo, da pri njem Marjan Šivic AVTOSERVIS RENAULT 4290 Tržič, Loka 80, tel.&fax: 064/52-128 dobimo tudi vso dodatno opremo za naše jeklene konjiče. In pa, če se slučajno kaj pokvari - v njegovem skladišču so v zalogi vedno pravi originalni rezervni deli. Vaš avto v njegovi delavnici obujejo tudi v dobre gume, in ga, če je umazan, operejo v ročni avtopralnici. Ja, to vse že vemo. Ampak, od danes naprej vemo še nekaj. Od danes naprej pri njem lahko kupimo katero koli vozilo iz programa Renault. In možnosti za nakup: lahko se odločite za nakup novega avtomobila, lahko se pripeljete s svojim rabljenim avtomobilom in odpeljete novega ali pa svoj rabljen avto zamenjate za drugega rabljenega. Svečana otvpritev salona bo prav danes, ob enih popoldne, na otvoritev pa ste vabljeni prav vsi. Ob tej priložnosti so pripravili tudi predstavitev vozil Renault, seveda pa se boste že danes lahko odločili za nakup novega avtomobila. Tržičani nove avtomobile Renault odslej lahko kupimo skorajda na domačem pragu. ^ Hr ■ Wwm B^HF" zavarovalnica tilia, d.d. novo mesto Ste komunikativni, prijazni, Vas veseli delo z ljudmi, imate vsaj srednješolsko izobrazbo in Vam ni odveč delo na terenu? Po strokovni usposobitvi Vam ponujamo vabljiv zaslužek! iščemo POGODBENE SODELAVCE -ZAVAROVALNE AGENTE za kraje na Gorenjskem in sicer: KRANJ s širšo okolico ŠKOFJA LOKA s širšo okolico vključno s POLJANSKO IN SELŠKO DOLINO TRŽIČ s širšo okolico RADOVLJICA, BLED, BOHINJSKA BISTRICA ter JESENICE s širšo okolico Pisne ponudbe pričakujemo na naslov: Zavarovalnica Tilia d.d. Predstavništvo Kranj Likozarjeva 1a, 4000 Kranj lahko pa nas pokličete po telefonu: 064 331-291 ali 331-595. mM SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI bio* a. 3 r* o D MO ali [s| .-"0) i GORENJSKI GLAS • 28. STRAN Petek, 25. aprila 1997 29UQOOQQEGLM6UH Na podlagi 10. člena Odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list RS, št. 34/96) in sklepa o razpisu javnega natečaja Občina Bohinj objavja JAVNI RAZPIS o oddaji poslovnega prostora v najem 1. Predmet razpisa: Najem poslovnega prostora na Triglavski c. 15, Bohinjska Bistrica 2. Podatki o poslovnem prostoru: Poslovni prostor se nahaja v centru Bohinjske Bistrice in sicer za ZD Bohinj. Poslovni prostor obsega: - prostor za prodajo 11.62 m2 in - pomožni prostor (predprostor, WC) 2,60 m2 2.1. Namembnost poslovnega prostora: poslovni prostor se oddaja v najem za opravljanje trgovinske dejavnosti. 3. čas najema: Poslovni prostor se daje v najem za nedoločen čas. 4. Začetna cena najemnine: začetna oz. izklicna cena najemnine znaša: - za poslovni prostor 11 DEM/m2 - za pomožni prostor 7 DEM/m2. 5. Splošni razpisni pogoji: Na javni natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje trgovinske dejavnosti. Ponudba mora vsebovati: - dokazila o registraciji - fizične osebe se morajo izkazati s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije - opis in program dejavnosti - višino ponujene najemnine, ki ne sme biti nižja od začetne najemnine 5.2. Jamstvo za resnost ponudbe: Interesenti morajo v roku iz točk 5.3 tega razpisa na ŽR št. 51540-630-50267, sklic na št. 00-783000 vplačati jamstvo za resnost ponudbe v višini trimesečne začetne cene najem- nine in sicer 438.06 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. Potrdilo o plačanem jamstvu za resnost ponudbe morajo ponudniki priložiti k ponudbi. Ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, se vplačano jamstvo za resnost ponudbe povrne v roku 15 dni od dneva izbire najemnika. Ponudniku, ki bo na podlagi tega javnega razpisa izbran, se vplačano jamstvo za resnost ponudbe upošteva pri obračunu najemnine za prve tri mesece. 5.3. Rok za oddajo pisnih ponudb in dokumentacije z dokazili v skladu s tem razpisom je 8 dni po objavi v Gorenjskem glasu na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj - za javni razpis - oddaja poslovnega prostora". S podrobnejšimi pogoji javnega razpisa se lahko interesenti predhodno seznanijo na Občinski upravi občine Bohinj tel. (064) 721-861 pri g. Dušanu Vučku. 6. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev - način opravljanja ponujene dejavnosti - ponujena višina najemnine za poslovni prostor - reference 7. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika. Izbrani ponudnik mora skle-niti najemno pogodbo najkasneje v roku 15 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri. V primeru, da se pogodba ne sklene se jamstvo za resnost ponudbe ne vrne. Pred sklenitvijo najemne pogodbe mora najemnik na žiro račun občine Bohinj položiti varščino v višini trimesečne najemnine. Občina Bohinj restavracija-penzion TRIPIĆ BOH. BISTRICA telefon. 064/721 -282 mobitel: OBOS/6 24-5 9 O Penzion TRIPIČ v Bohinjski Bistrici razpisuje prosta delovna mesta 1 delovno mesto KUHARICE ali KUHARJA Pričakujemo, da zna odlično kuhati in pripravljati raznovrstno ter kvalitetno hrano! Pogoji: - končana V. stopnja gostinske smeri - kuhar -10 let delovnih izkušenj - prednost imajo kandidati do 35. leta starosti - opravljen tečaj higienskega minimuma - prednost imajo kandidati, ki imajo že izkušnje pri vodenju kuhinje in znajo pokazati dobre rezultate svojega dela - prednost imajo kandidati, ki imajo smisel za timsko delo z ljudmi, strankami in sodelavci - prednosti imajo nekadilci - poskusno delo 3 mesece 1 delovno mesto NATAKARICE Pogoji: - končana V. stopnja gostinske smeri - natakar - kuhar - 5 let delovnih izkušenj - prednost imajo kandidatke do 30. leta starosti - opravljen tečaj higienskega minimuma - prednost imajo kandidatke z izkušnjami, in ki želijo pokazati dobre rezultate svojega dela - aktivno znanje slovenskega jezika - aktivno znanje min. dveh tujih jezikov - prednost imajo nekadilke - poskusno delo 2 mesecev Poleg navedenih pogojev mora kandidat ali kandidatka izpolnjevati še splošne pogoje, določene z zakonom. Delovno razmerje za nedoločen čas bomo sklenili po uspešno opravljenem poskusnem delu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh na naslov: PENZION TRIPIČ, Triglavska 13, 4264 Bohinjska Bistrica, tel./fax: 064-721-282 Mr^-—-M. 1NOTRANJSK 1 RADIO LOGATEC D.O.O.| Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 »MERKUR Gospodarska komisija, d.d., MERKUR Kranj, Koroška c. 1/ objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo: - kuhinje IGO z izklicno ceno SIT 500.000,00 kapaciteta kuhinje omogoča pripravo 200 obrokov z opremo restavracije - 20 stolov -12 miz - 2 klopi - 2 cvetlični koriti z izklicno ceno SIT 40.000,00 z izklicno ceno SIT 36.000,00 z izklicno ceno SIT 6.000,00 z izklicno ceno SIT 6.000,00 V izklicnih cenah ni vračunan prometni davek. JAVNA DRAŽBA bo v ponedeljek, 28.4.1997, ob 13. uri v restavraciji poslovne zgradbe MERKUR v Naklem, C. na Okroglo 7. Ogled kuhinje in ostale opreme bo možen eno uro pred javno dražbo. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Nakup je po načelu "VIDENO - KUPLJENO", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec bo moral kupljeno blago plačati takoj oziroma v treh dneh. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA 10.0. KRANJ, Šuceva 27 KGZ Sloga Kranj po ugodni ceni prodaja: - poslovne prostore na Jezerski cesti 41, Kranj v površini 360 m2 - stanovanje v Tržiču - površina 83 m2 Informacije dobite po tel. 064/268-500 vsak dan od 7. do 15. ure. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak _ Gorenjsko gospodarsko lani poslovalo precej slabše kot slovensko Na Gorenjskem skoraj šestino slovenske izgube Dobiček gorenjskega gospodarstva je lani znašal 7,2 milijarde tolarjev, izguba pa 17,8 milijarde tolarjev, negativna razlika torej znaša 10,6 milijarde tolarjev. Kranj, 24. aprila - Gorenjsko gospodarstvo se v primerjavi s slovenskim ne more več pohvaliti z večjo uspešnostjo, že lani je bilo tako, letos pa to velja še bolj. Podatki o poslovnem izidu gorenjskih gospodarskih družb v lanskem letu namreč kažejo, da {e čista izguba na Gorenjskem sorazmerno večja. Delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem znaša pri prihodkih in odhodkih približno 9 odstotkov, delež dobička je le 5,9-odstoten, delež izgube pa 9,8-odstoten. Zaradi skromnega dobička je zato gorenjski delež čiste izgube kar 17,6-odstoten in samo ugibamo seveda lahko ali gorenjsko gospodarstvo skriva dobiček ali ga resnično nima toliko kot slovensko. Glede na usihanje industrije in velike težave čevljaske industrije v lanskem letu nemara velja oboje. Kranjski podružni Agencije za plačilni promet Slovenije je bilanca stanja in uspeha predložilo 3.531 gospodarskih družb, od tega jih 490 lani ni poslovalo. Gorenjski delež v slovenskem gospodarstvu pada Prihodki vseh gospodarskih družb na Gorenjskem so lani znašali 504 milijarde tolarjev, odhodki pa 514 milijard tolarjev. Pri prihodkih je imelo gorenjsko gospodarstvo 8,9-odstotni slovenski delež, pri odhodkih pa 9-odstotnega. Lahko torej rečemo, da delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem pada, saj je bil včasih približno 10-odstotne. K temu je tudi lani prispevala nižja gospodarska rast, saj je prihodek gorenjskega gospodarstva lani v primerjavi z letom poprej porasel za 14 odstotkov, prihodek slovenskega pa za 18 odstotkov. Več kot 10-odstotni delež irna gorenjsko gospodastvo le §e pri izvozu, saj je izrazito izvozno, vendar tudi ta delež upada, saj je bil v preteklih letih že bistveno večji. Lani je bil namreč le 11,9-odstoten, tudi rast prihodkov od izvoza je bila lani v primerjavi z letom poprej na Gorenjskem le 9,8-odstotna, v Sloveniji pa 16,7-odstotna. Gorenjsko gospodarstvo je lani poslovalo precej slabše kot slovensko, na kar so seveda vplivale tudi težave čevljarske industrije, vendar le v Kranju in v Tržiču. Prav zanimivo je, da se je v Žireh nakopičilo najmanj izgube, čeprav je steber zirovskega gospodarstva prav Alpina. Najmanjši je delež pri dobičku Še mani ugodne so primerjave pri lanskem dobičku in izgubi. Lanski dobiček slovenskega gospodarstva je znašal 122 milijard tolarjev, gorenjskega pa 7,2 milijarde tolarjev, kar je predstavljalo le 5,9 odstotka slovenskega. Lanska izguba slovenskega gospodarstva pa je znašala 182 milijard tolarjev gorenjska pa 17,8 milijarde tolarjev, kar je predstavljalo 9,8 odstotka slovenske. Pd deležu dobička je torej gorenjsko gospodarstvo precej zaostalo, pri deležu izgubi je bilo sicer bližje deležu prihodka, vendar je bil skoraj za odstotno točko večji. Druga povedano, gorenjsko gospodarstvo je ustvarilo precej manj dobička kot slovensko in nekaj več izgube. Pod črto pa je bilo tako slovensko kot gorenjsko gospodarstvo v izgubi. Slovenske gospodarske družbe so imele lani 60,4 milijarde tolarjev čiste izgube, gorenjske pa 10,6 milijarde tolarjev, kar pomeni, da je bil gorenjski delež čiste izgube kar 17,6-odstoten. To pa je seveda bistveno večji delež kot pri vseh drugih pomembnih kategorijah poslovnega izida. Že 45 milijard tolarjev nepokrite izgube Vse nekrite izgube so lani na Gorenjskem znašale že 45,3 milijarde tolarjev. V primerjavi z letom poprej so se povečala kar za 35,5 odstotka, kar bila prav v Žireh lani najmanjša, dobiček pa je bil večji od izgube. občina nekrita izguba dobiček čista izguba oz. izguba lani lani dobiček lani Kranj 9.940 4.142 3.083 - 1.059 Jesenice 9.548 4.371 772 - 3.599 Radovljica 8.369 3.517 287 - 3.230 Tržiču 4.888 1.648 132 - 1.516 Gorenja vas 3.032 1.368 41 - 1.327 Bled 2.784 622 617 5 Železniki 2.119 377 239 - 138 Škof j a Loka 1.695 481 899 + 418 Bohinj 1.279 718 46 - 672 Kranjska Gora 1.063 334 57 - 277 Cerklje 395 80 298 + 218 Preddvor 86 64 139 + 75 Naklo 76 34 344 + 310 Šenčur 44 17 115 + 98 Žiri 20 8 103 + 95 (zneski v milijonih tolarjev) pomeni, da se gorenjsko gospodarstvo zelo hitro potaplja. Čeprav ne moremo govoriti o občinskih gospodarskih, vendar so podatki po občinah zanimivi, saj kažejo, kje so izgube na Gorenjskem največje. Pripravili smo preglednico, s katere lahko razberete, da imata največ izgube Kranj in Jesenice kot največji gorenjski industrijski središči. Manj izgube je v podeželskih občinah, kjer je malo industrije ali je sploh ni, pri čemer so zanimiva izjema Žiri. Tako nekrita kot lanska izguba je Zaposlenost hitreje pada Povprečna plača na zaposlenega v gorenjskem gospodarstvu je lani znašala 108.860 tolarjev, v slovenskem pa 114.667 tolarjev, na Gorenjskem so bile torej nižje. Povprečno je bilo na podlagi ur v slovenskem zaposlenih 467.238 delavcev, v gorenjskem pa 49.895 delavcev, gorenjski deleže je bil tako 10,7-odstoten. V slovenskem je število zaposlenih ostalo na ravni leta poprej, v gorenjskem pa je upadlo za 3,7 odstotka. • M. Volčjak Nov program za brezposelne Gea College je s sodelovanjem zavoda za zaposlovanje uvedla program za brezposelne, s katerim jih izobražuje in umešča v podjetja. Kranj, aprila - Program so poskusno ali visoko izobrazbo, ki prvič iščejo plače za delovno mesto, na katerem je uvedli po škotskem zgledu, trenutno se zaposlitev in so potemtakem stari do 30 zaposlen slušatelj. Po treh mesecih oce-usposabljata skupini v Ljubljani in v let. Na zavodu za zaposlovanje morajo nijo uspešnost njegovega dela in ga lahko biti kot brezposelni prijavljeni vsaj šest mesecev. Izobraževanje poteka dva meseca, nato pa so slušatelji razporejeni na določena delovna mesta v izbranem podjetju "gostitelju". V tem podjetju nato s pomočjo zunanjega svetovalca tri do dvanajst mesecev vodijo projekt, ki ga tedenskem podjetniškem izobraževanju, je predhodno določil "gostitelj". Pri nas ga je Republiški zavod za Podjetje si tako zagotovi dodatne zaposlovanje poskusno začel uvajati le- kadre, tveganje in stroški pa niso veliki. tos, program je na Škotskem razvila Slušatelja zaposli za določen čas in sicer se dve skupini, skupaj imata 40 slušatel- m mladi delovnih visoko šolo. Program je namenjen brezposelnim, ki odstotkov zajamčene plače, stroške pre- Poleg teh pa je precej tudi starejših Že imajo izkušnje v managementu in vsaj hrane, prevoza in zdravniškega pregleda, brezposelnih, ki imajo srednješolsko Peto stopnjo izobrazbe, stari pa so več kot Podjetje tako plača le razliko do 120- izobrazbo in izkušnje z vodenjem, stari 40 let. Druga skupina pa so mladi, z višjo odstotne zajamčene plače do 70-odstotne pa so več kot 45 let. • M.V. Mariboru, vsaka ima po dvajset sluša teljev. Na Gorenjskem tega še ni, vsekakor pa bi bilo tudi dobrodošlo. Bistvo programa "Placement" je uvrstitev, razporeditev oziroma usmeritev brezposelnih na delovna mesta v podjetje "gostitelja", po predhodnem 5 podaljša na dvanajst mesecev. Do šestih mesecev ostaja sofinanciranje zavoda za zaposlovanje enako, podjetje prevzame odgovornost za izplačilo najmanj 100-odstotne plače po kolektivni pogodbi, stroškov prehrane in prevoza za obdobje šestih do dvanajstih mesecev. Gea College se je doslej uspela dogovoriti z zavodoma za zaposlovanje v Ljubljani in v Mariboru, usposabljata Strokovni posvet o aktualnih vprašanjih komunalnega gospodarstva Ekološke debate ob dnevu Zemlje V tednu, v katerem smo en dan namenili planetu in ekologiji, je bilo logično pričakovati takšen posvet, saj je komunalno gospodarstvo največkrat naš neposreden stik z o(ne)snaževanjem okolja. Ljubljana, 23. aprila - Min- dejstva, da vsa podjetja, ki ulo sredo so se na posvetu v Ljubljani zbrali vsi tisti, ki se tako ali drugače ukvarjajo s komunalnimi vprašanji opravljajo komunalno dejavnost sodijo v javni sektor. Sporazumi o pridružitvi sicer izrecno ne vsebujejo določil o Poleg predstavitve novega javnem sektorju, kljub temu in zagotovo najpopolnejše- pa vsebuje kar nekaj določb ga pregleda komunalnega gospodariva, jje beseda tekla tudi o prilagajanju slovenske zakonodaje evropski predvsem na področju gospodarskih javnih služb in varstva okolja ter o drugih aktualnih komunalnih temah Sredin posvet je svečano pomembnih tudi za ta set ment gospodarstva. Naj to* rat omenimo le določila o ustanavljanju podjetij ter opravljanje storitev, pretok kapitala in konkurenco. Prilagajanja okoljevarstvene zakonodaje naj bi potekalo v dveh krogih, zaključili naj bi ga v šestih letih, glavno otvoril minister za okolje in vodilo pri prilagajanju pa je prostor Pavle Gantar. V tudi na ekološkem področju svojm nagovoru udeležen- tako imenovana Bela knjiga, cem je poudaril, da naloga Spremebe lokalne samou- komunafnega gospodarstva prave pa so v precejšnji meri ni več samo zagotavljanje in vplivale tudi na položaj ko- vzdrževanje komunalne infrastrukture, pač pa mora pri tem vse bolj upoštevati tudi okoljevarstveno funkcijo. munalnega gospodarstva. Mag. Grega Virant je udeležencem posveta skušal predstaviti novo vlogo krajevnih Posvet o Aktualnih vprašanjih komunalnega gospodarstva pa so organizatorji izrabili tudi za predstavitev nove knjige z naslovom Komunalno gospodarstvo svetovno priznanega strokovnjaka za komunalno področje prof. dr. Toneta Klemenčiča. Knjiga na večkot 500 straneh vsestransko in podrobno obravnava komunalno gospodarstvo. Kot sta v svoji predstavitvi poudarila recenzenta prof. dr. Marjan FabjanČič in mag. Milan Sturc bo knjiga zagotovo nepogrešljiv pripomoček vsem, ki delajo na tem področju, kot tudi delavcem v drtavni, občinski in krajevni upravi. Knjiga temelji na dolgoletnem razisk-vanju avtorja, obravnava pa značilnosti komunalnega gospodarstva, njegove organizacijske oblike, ukvarja se tudi z zemljiško politiko ter nenazadnje z njegovim financiranjem ter perspektivo razvoja. Varstvo okolja pa je bila ena vodilnih tem celotnega posveta. Dušan Pichler, svetovalec slovenske vlade, je sodelujočim predstavil prilagajanje slovenske zakonodaje na področju gospodarskih javnih služb in varstva okolja. Prilagajanje prve ima po Pichlerjevem mnenju več di-mezij, saj naj bi šlo za statusna in organizacijska vprašanja ter vprašanja povezana z načinom opravljanja posamezne javne službe. Slednji segment je še posebej pomemben ob upoštevanju skupnosti na tem področju, nove meje občin ter z njimi povezana aktualna vprašanja urejanja premoženisKih odnosov le teh pa so bila tema diplomirane pravnice Vesne Juvan Gotovac. Posvet je udeležencem nakazal nekaj bistvenih smeri nadaljnjega razvoja tega področja, tako na povsem lokalnem kot tudi v širšem, državnem in meddržavnem nivoju, kar pa je bilo tako ob razvoju lokalne samouprave kot tudi približevanju združeni Evropi že nujno potrebno. • U.Š. ADRIA TEHNIK d.o.o. podjetje za izdelavo programske opreme za avtomatizacijo strojev in procesov, Kovorska cesta 7, 4290 Tržič išče: 1. PROJEKTNEGA INŽENIRJA za delo na področju industrijske avtomatizacije s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe elektrotehniške smeri 2. TEHNIKA za delo na področju industrijske avtomatizacije s V. stopnjo izobrazbe elektrotehniške smeri SPLOŠNI POGOJI: - znanje angleškega jezika - poznavanje dela z računalnikom - zaželene so izkušnje s področja avtomatizacije strojev ali programiranja, vendar pa nudimo možnost zaposlitve tudi pripravnikom Področje dela je avtomatizacija strojev v sodelovanju z italijanskimi in švicarskimi podjetji s področja strojegradnje. Nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativen osebni dohodek. Kandidati naj ponudbe pošljejo v 15 dneh na naslov: ADRIA TEHNIK, d.o.o., Kovorska cesa 7, 4290 Tržič POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak 6. slovenski oglaševalski festival Prva Luna, drugi Pan Ljubljana • Včeraj zvečer je bilo v Cankarjevem domu zaključno dejanje 6. slovenskega oglaševalskega festivala, svečana podelitev priznanj in nagrad za najboljše oglaševalske dosežke v preteklem letu. Kranjski Pan je druga najboljša agencija v Sloveniji in pravzaprav edina izven oglaševalskega centra, ki uspešno konkurira ljubljanskim agencijam. Slovenski oglaševalski festival, ki so v zadnjih letih združevali s portoroškim festivalom oglaševalcev vzhodne Evrope je po letu in pol zopet samostojen. Novost letošnjega festivala je vsekakor izbira članov žirije, ki so med več kot tristo deli v treh kategorijah, televizijski oglasi, tiskani mediji in radijski oglasi, najboljšim namenili priznanja, zlate in srebrne situle. Člane žirije so namreč izbirale oglasne agencije, naročniki oglasov ter drugi člani Slovenskega oglaševalskega združenja. Tokrat so žirijo sestavljali: predsednik Dragan Arrigler (fotograf), Miha Hočevar (Luna), Peter Bratuša (režiser), Peter Bergant (kreativni direktor SM), Jani Bavčer (oblikovalec), Matevž Medja (oblikovalec), Barbara Vajda (direktorica agencije Kompas Design), Zdravko Špoler (Delo Revije), Gordana Petek Ivandič (tržno komuniciranje Belinka) in Mitja Petrovič kerativni direktor v aganicji Pan). Najboljše oglaševalske dosežke so izbirali v treh glavnih kategorijah, najboljši v vsaki je prejel zlato situlo, najboljši v vsaki od trinajstih podkategorij (hrana, pijača, avtomobilizem, mediji, prosti čas, trgovina, bančništvo...) pa srebrno situlo. Agencija leta je postala tista, ki je po seštevku dosežkov v vseh omenjenih kategorijah, dosegla najboljše rezultate oziroma največje število točk. Na prestižno drugo mesto, le nekaj točk za agencijo Luna, se je uvrstila kranjska oglaševalska agencija Pan, za njo pa sta na tretjem in četrtem mestu ostali najbolj uspešni slovenski aganciji zadnjih let Studio Marketing in Futura. Absolutni zmagovalci v posameznih kategorijah so bili oglasni spot za Epson med TV oglasi (Luna), med tiskanimi oglasi je bil najboljši oglas za modno linijo Cliche (Torax), med radijskimi oglasi pa je zlato situlo prejela agencija Pan za oglas za insekticid Zum iz Šampionke Renče. Panovci so v kategoriji radijskih oglasvo prejeli tudi srebrno situlo in sicer za oglas Optika Monokel. Pan je bil uspešen tudi med tiskanimi oglasi in sicer z oglasom "Nabiralnik", ki so ga v okviru serije oglasov "Časnik s težo" izdelali za mariborski časnik Večer. Mitja Petrovič, kreativni direktor v agenciji Pan je povedal, da so veseli uspeha, posebno v kategoriji tiskanih medijev, saj so v zadnjih dveh letih največ vlagali prav v oblikovanje tiskanih oglasov. "Srebrna situla, ki smo jo prejeli za Savin oglas ima dvojni pomen, saj gre za domačo, kranjsko firmo, s katero uspešno sodelujemo že četrto leto. Ključnega pomena pa je tudi skupna uvrstitev na drugo mesto med oglaševalskimi agencijami. "Naš strateški cilj je biti med prvimi petimi agencijami v Sloveniji, tako po delu in kakovosti kot po obsegu storitev, ki jih lahko ponudimo naročniku," je še povedal Mitja Petrovič." • Igor K. Servisne storitve za gospodarska vozila vseh znamk po konkurenčnih cenah v aprilu in maju pregled motorja z menjavo olja in čistilcev ► pregled, tudi dolitje olja v menjalniku in diferencialu ► pregled, čiščenje, po potrebi struženje zavornih oblog ► generalna popravila Rezervne dele, potrebne ob popravilih, vam bomo preskrbeli po posebej ugodnih cenah. Oglasite se v sprejemni službi na Servisu^ospodarskih in specialnih vozil.v Ljubljani na Allendejevi 5, osebno ali po telefonu 168 20 61, int. 113 ali 150. Servis gospodarskih in specialnih vozil /C flUTOCOMAACftCe, ttoteraln) zastupnik Mere«)« Bei iza AO Ljiililjrtilrt, Allrnilej A SERVIS & PRODAJA AMBROZ PREŠERNOVA 1 2 RADOMLJE SLOVENIJA TEL.&FAX:D6 1/7 2 7-5 3 4- * PRODAJA VOZIL * AVTOMEHANIKA * AVTOKLEPARSTVO * AVTOUČARSTVO TOUr 5-URflTuI CIUIC PRUIC u prodaji CIUIC HB 1,4 ŽE ZA 21.990 DEfl) TEREuSKO UOZILO CR-U 4h4 01AJA U SCjOUEfilJI Možnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 VEDEŽEVANJE 090 44 69 PRIZNANI VI 1)1 /I V Al M 1 AMA IN MARK A BRCE POZABI V€D€Ž€VAJ€ - TflROT 090 42 65^11 GBD Gortnjska borzno poirtdnilka drulbo Koroška 33, Kranj O 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnosti" MEŠETAR Občina podpira kmetijstvo Blejska občina bo v letošnjem proračunu namenila za kmetijstvo nekaj manj kot 12 milijonov tolarjev ali približno dva milijona tolarjev več kot lani. Največ denarja (4,6 milijona) bo porabila za uresničevanje programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, dva milijona tolarjev za sofinanciranje prireje mleka in ostale pridelave hrane, 1,6 milijona tolarjev za izvedbo razvojnih programov, poldrugi milijon za sofinanciranje veterinarskih programov preventive in reprodukcije, pol milijona za analiziranje vzorcev zemlje in krme, nekaj več kot milijon tolarjev za agromelioracije, štiristo tisoč tolarjev za izobraževanje - in tako dalje. Poleg tega bo občina iz proračuna namenila še tri milijone tolarjev za investicijsko vzdrževanje gozdnih cest. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v kilogram): hruške 120 - 280 jabolka 55 - 90 čebula 75 - 100 hren 250 - 400 krompir 20 - 30 črna redkev 100 solata endivija 140 - 180 zelje, glave 35 - 60 brokoli 200 - 250 mlada čebula 180 - 250 kumare 180 - 280 mladi krompir 120 - 150 solata, lj. ledenka 240 - 280 kislo zelje 100 * jagode * blitva * česen * korenje * peteršilj * rdeča pesa * špinača * kitajsko zelje * cvetača * janež * koleraba * por * mehka solata * zelena pri prodaji tolarjih za 400 - 550 180 - 200 300 - 450 80 - 130 230 - 250 100 180 - 220 100 150 - 200 180 - 230 80 - 100 140 - 200 150 - 280 140 - 200 Stroj za deset sekačev Podjetje NVertholz d.o.o. Tržič seka na pobočju Jelovice (Ledinica), tik pod cesto Zgornja Lipnica - Talež, od žledu poškodovano drevje s procesorjem, ki so ga začasno uvozili s Finske. Naslednji teden bodo na delovišče pripeljali še transporter, ki bo les prepeljal s sečišč na kamionsko cesto. Delo poteka v gozdovih devetih zasebnih lastnikov, pri sklenitvi dogovora o prevzemu poseka pa je bila tudi pomembna svetovalna vloga gozdarjev blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Kot poudarja Rok Gašperšič iz podjetja VVertholz, tovrstni stroji omogočajo v močno prizadetih gozdovih in na primernem terenu hitro spravilo poškodovanega drevja, saj je procesor po storilnosti za deset poklicnih sekačev. OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE IN BODOČE MAMICE Do številke 54 priznoni proizvajalci UGODEN NAKUP! Tomšičevo 16,4000 KRANJ ud ABLUE ODPRTO od 9-12 ure in 15-19 ure; SOBOTA 9-12 ure PEUGEOT UGODNO P 106 1.350.000 SIT P 406 ST 1,8 3.242.000 SIT P 406 BREAK ST 1,8 3.482.000 SIT UGODNI KREDIT od T + 6 %, SERVIS IN PRODAJA VOZIL AVTOHIŠA KAVČIČ MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel. 064 431-142 dfa Zavarovalna agencija PA- N T- h-con- J. o.o. d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR Smo najboljša zavarovalna agencija Zavarovalnice Maribor Podružnice v Ljubljani. Iščemo komunikativnega, urejenega, dinamičnega SAMOSTOJNEGA ZAVAROVALNEGA REFERENTA za posamezno lokacijo UUBUANA in KRANJ z logičnim razmišljanjem, z veseljem do dela z ljudmi in z računalnikom. Pogoji: • V. ali IV. stopnja izobrazbe ekonomske ali podobne smeri • osvojeno znanje računalniških programov (Word for VVindovvs, Excel) Nudimo: • stalno in zanimivo delo v prijetni klimi • stimulativno plačo Vaša prošnja naj bo opremljena s prilogami (življenjepis -rokopis, kopija spričevala srednje šole ali diplome višje šole). Pričakujemo jo v 8 dneh: za lokacijo LJUBLJANA na naslov: PANTA CON, d.o.o., Tolstojeva 5,1000 LJubljana, za lokacijo KRANJ pa na naslov: PANTA CON, d.o.o., Staneta Žagarja 29, 4000 Kranj VREME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo pretežno jasno, zvečer se bo nekoliko pooblačilo. Jutri in v nedeljo bo povečini sončno, le občasno bo zmerno oblačno. LUNINE SPREMEMBE Polna luna je nastopila v torek ob 22.34, zato bo tudi po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo. Nazaj se bere namaZ SLOVENCI NA JAPONSKEM Že drugič se je slovenska "karavana dobre volje" podala v daljno deželo smehljajev, na Japonsko, v smučarsko središče ARAI, ki leži v neposredni bližini Nagana, prizorišča prihodnjih zimskih olimpijskih iger. Japoncem smo pričarali nekaj utrinkov njim povsem neznane slovenske dežele, v smislu smučarskih demonstracij, kulinarike ter slovenske ljudske pesmi in plesa. Potrudili so se tudi gostitelji in nam med drugim ponudili tudi nekaj zanimivih glasbenih doživetij. Navdušil nas je nastop tradicionalnih plesalcev, oblečenih v obveznem kimonu in glasbenikov, ki so muzicirali v glavnem z bobnanjem. Boben sicer štejemo med nemelo-dične inštrumente, a ko se je osem tolkalcev spravilo nadnje, je nastala zanimiva ritma polna muzika. V ansamblu je bil še brenkalist in pevka. Plesalci pa so v nasprotju z glabo plesali zelo uglajeno, umirjeno, skorajda plavajoče. Poskusili smo se tudi v karaokah, ki so še vedno najpopularnejša zabava na Japonskem, od koder tudi izhajajo. V mestih je ogromno posebej za to namenjenih manjših lokalov, kjer se zabavajo predvsem zaključene družbe. Prijetno je bilo tudi nakupovanje v Takadi, kjer se po ulicah razlega njihova glasba, in vzdušje skorajda spominja na predbožično pri nas. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Pomladni studenček je poln svežine, toda nič ni boljšega od kozarca EDINE. Helena Frelih, Železniki Ha, tale pa je perla. A ste vedeli, da se Zaman nazaj bere namaz. Vedeli, pa nikoli prebrali, a ne. Petra, ki pa se rada igra s črkami, to že zdavnaj ve. Ja, Helena Blagne se seveda po tanovem, še ne polno leto piše tudi Zaman, po možu Mitji namreč. Večina med vami je ob kritičnem trenutku (ja, pretekli petek je bilo) sedela pri televiziji in spremljala dogajanje v Celju, na podelitvi zlatih petelinov sveda. Zato sem prebral tudi kup vaših reakcij na tamkajšnje dogajanje, predvsem tistih v zvezi z našo ljubo Heleno. Ko sem jo gledal (v živo - tudi jaz) pri zlatih petelinih, sem mislil, da se piše Zelenka (Franc), bila je kot pustna šema (Mojca), navzoč, da je bil tudi Janez, ki bi ji dal ime Mala zelena žabica, ali ni bila grozna (Katarina), bila je full grozna, še posebej s tisto kito okoli vratu, pa še pačila se je (Beti in Mojca). Kaj čem rečt, vsake oči imajo svojega malarja, moram pa reči, da ko sem okrog "pobiral" mnenja in so bila predvsem taka kot vaše v gornjem branju. Feler, kiks ali kakorkoli že, da se je zgodil v Celju, ko je Helena napovedala, da so nagrado dobili tisti, ki so zašpila-li komad "Erotika", torej KUT Gas, nakar je popravila, kokr a ne, da dobi nagrado za najboljši ročk album leta "Bosa dama" skupina Šank ročk. Škandal je napisala Urša in če mene vprašaš, bi rekel res. No, vsaj nerodnost je bila, a ne Helena. Ja, dost bo, še požrebajmo ali ne. Dopisnic je tokrat prišlo Še pa još. Tako, da bi jih najraje izžrebal deset, a kaj ko je red tak, da je cifra pač ena nagrada. Tokrat pa jo dobi Aljaž Jakin, Vilka Rožiča 7, 1241 Kamnik. Bravo, pride dopis, pol pa le v Kranj do Aligatorja. .TOP 3 1. Pop - U2 2. Zooar - Čuki 3. Gama MM 6 NOVOSTI Hmmm... najprej koncertne zadevice. D.J. Bobo bo nasotpil 16. junija v Ljubljani, precej prej bodo nastočili Body Count v Ljubljani, pa Nick Cave v Zagrebu, oboji 10. maja. Pol so tu še C.I.T.A. 24. maja v Ljubljani, pa Kelly Familiv v Budimpešti, slednji natančno 2. maja. No, pa še en koncer bo, in sicer VVorlds Apart, 6. maja, zrave pa še Napoleon. Pa smo jih natresli. Sicer pa, ne preostane vam drugega kot znajdite se. Še nova muzika. Adi Smolar je tudi na cedeju izdal tisto v živo, s podnaslovom No ja, pa kaj ( zadeva je bila posneta predvsem na gorenjskem v Škofji Loki in v Kranju), dodal pa je še skladbe, kot Kongres pijancev, pa tisto o driski, najlepša pa je seveda tista o spaČkarjih, definitivno. Še novosti: Ljubljanski oktet "Slovenija moja dežela", Richard Clavderman "Tango", na cedeju pa je tudi Irena Vrčkovnik " Moje sonce". IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 260: Napišite, kje v katerem mestu se bo, oziroma se je (vmes bo minilo ful cajta, tudi majski prazniki) zgodil koncert skupine, no družine Kelly Family? Torej kratko in jedrnato. Podvprašanje, zagotovo boste vedeli, sploh ljubitelji športa, kdo ima rojstni dan 7. maja. Namreč. Rešitve čakam do srede, 7. maja, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Torej cajta dost, dost fino pa se imejte tudi čez praznike, ane. Čav... Danes po 22. uri koncert BORISA N0UK0UIĆA V četrtek, 1. maja P0WER DflNCERS LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello ureja: IGOR ŠTEFANČIČ Petek, 25. 4. 1997, ob 18.30 uri Domača: 1. PETER LOVŠIN: ANGEL IZ NEKJE VMES 2. POP DESIGN: SONCE JE ZAŠLO 3. LETEČI POTEPUHI: ČE BI SREČAL STVARNIKA 4. ADI SMOLAR: KONGRES PIJANCEV 5. VILI RESNIK: TVOJA PESEM 6. MAGIC BEAT: MLADOST NA STOPNICAH 7. B03: VROČA HLADNA 8. 2 ALIVE: VZELA BI TE Tuja: 1. R-KELLY: I BELIEVE I CAN FLY 2. CAUGHT IN THE ACT: BABE 3. SPICE GIRLS: VVHO DO YOU THINK YOU ARE 4. BEE GEES: ALONE 5. SEAL: FLY LIKE AN EAGLE 6. GINA G: FRESH! 7. RICKY MARTIN: MARIA 8. M. JACKSON: BLOOD ON THE DANCE FLOOR Lattello c=?Anj 91.3 Ffl STERIO KUPON ŠTEVILKA 24 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: Nekaj predlogov, kam na izlet VArboretumu je vsak dan lepše Prejšnji petek smo se prvič odpravili na Glasov izlet po delčku Notranjske in sredi naslednjega meseca, v soboto, 17. maja, bomo spet rajiali do največjega slovenskega naravnega presihajočega jezera in zatem še v Škocjanske jame. Del znamenitosti Cerkniškega jezera nam bodo pokazali sodelavci TlC-a, turistično informativnega centra TD Notranjka. Izlet bomo zaključili z večerjo. Za naročnike Gorenjskega glasa znaša prispevek k stroškom izleta samo 2.850 tolarjev (ravno tako za druiinske člane); za ostale pa 3.500 SIT. Glede stroškov le en podatek (koristen za vse, ki se na podobne enodnevne izlete odpravljate s svojim avtom): vstopnina za ogled Škocjanskih jam znaša 1.000 tolarjev. Za prevoz Glasovih izletnikov bo tudi 17. maja z udobnim turističnim avtobusom poskrbelo prevozniško podjetje METEOR, do.o., Cerklje, avtobus bo raj to začel "doma" v Cerkljah, zatem preko Škofje Loke, Kranja in Medvod - zvečer okrog 21. ure pa na povratku v obratnem voznem redu. V Arboretumu Volčji Potok se jutri, v soboto, začenja tradicionalna spomladanska razsuiva; svečano odprtje bo danes popoldan. Obiskovalcem se ponujajo imenitne stvari: dva milijona tulipanov, Holandska vas z mlinom na veter, za najmlajše lutkovne predstave in otroška Žičnica.... Na pobudo bralk in bralcev, ki ne marajo gneče na parkirnih prostorih okrog Arboretuma, bomo pripravili Glasov poldnevni izlet na največjo tovrstno slovensko prireditev: prihodnjo sredo, 30. aprila, bo avtobus Integrala Jesenice, d.d. odpeljal z Jesenic, spotoma ustavil na postajah do Kranja in še vse do Komende - ravno tako bo motno izstopati na povratku. Prispevek k stroškom: 1.000 tolarjev (ugodnost velja izključno za naročnike Gorenjskega glasa in otje druiinske člane); za otroke samo 500 tolarjev. Vstopnina za ogled Arboretuma v času razstave znaša 600.- tolarjev; seveda pa je za udeletence Glasovega izleta (30. aprila) je vključena v ceno! 13 &f mm 24III? DOBRE GUKBEU! LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. D.A.Z. - PODOBEN SEM ZMAJU 2. NEVV/TANJA RIBIČ - ZBUDI SE 3. R. KELLV -1 BELIVE I CAN FLY 4. MAGIC VEAT- MLADOST NA STOPNICAH 5. GINA G. - FRESH 6. SPICE GIRLS - MAMA /WHO DO YOU THINK YOU ARE 7. NINA - TREBAM TE 8. NEVV/U2 - SPARINGAT THE SUN 9 BEE GEES - ALONE 10. MAHARADSHA - YOU'RE MY HEART 11. N-SYNC - TEARIN'UP MY HEART 12. NEVV/DEPESHE MODE - lOT'S NO GOOD 13. NEW/FUNKY DIAMONDS - I KNOW THAT YOU LOVE ME 14. NEVV/ANT AND DEC - SHOUT 15. 3T-GOTTABE YOU NAJLJUBŠA JED DR. SILVANO DJ JE: A) BESNA HOBOTNICA B) HOBOTNICA V SOLATI LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. FUTRUE BEAT - 100 % PURE LOVE 2. HARDEA - MR FUCKER 3. 2 ALIVE - VZELA BI TE 4. IMPERIO - VVINGS OF LOVE 5. GALA - LETA BOY CRY 6. NOMANSLAND - FANTASY ' 7. BBE - FLASH 8. DA CLUB - DON'T SPEAK 9. BLACKVVOOD - MY LOVE FOR YOU 10. N -TRANCE - D.I.S.C.O. 11. DJ VERTIGO - OXYGENE 12. NEVV/DR DJ CERLA - THE DJ IT'S SATURDAY NIGHT 13. NEVV/2 FABIAOLA - FREAK OUT 14. DJ PANDA feat NADIR - TRUE LIFE 15. SLO ACTIVE - LJUBEZEN Ml GOVORI 16. AQUA - ROSES ARE RED 17. NEVV/NO MERCY - PLEASE DON'T GO 18. DJ MAVERICK - VVRONG IS RIGHT /DAYS OF GLORY 19. THE PRESENCE - TONIGHT 20. SEOUENTIAL ONE - MY LOVE IS HOT 21. DJ THE CROW - l'VE GOT THE FEELING 22. DR KREATOR - NIGHT MOVES 23. SHANKY - VVHERE IS MY MONEY 24. RED 5 -1 LOVE YOU STOP /MUTE - SHE LOVES ME 25. SOUNDLOVERS - PEOPLE 26. NEW/SPACE FROG - FOLLOVV ME 27. FUTURE BREEZE - KEEP THE FIRE BURNIN' 28. 49'ERS - BABY l'M YOURS (remix) 29. CAPTAIN JACK - TOGETHER AND FOREVER 30. DJ BALOON - 4 FUN TRZISKI HIT LESTVICA RADIA TRŽIČ vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Ponovno en lep pozdrav vsem, ki se radi sproščate ob dobri in popularni glasbi. Poleg prijetne glasbe in razvedrila vam ponuja tudi prijetne nagrade, ki jih ta teden prispevata pokrovitelja lestvice: AVTO LESCE in SLAŠČIČARNA BISTRICA. Tokratni srečneži, ki prejmejo nagrade pa so: Boštjan Gubane; Kranj, Žiga štrukelj; Tržič, Mirjam Meglic, Duplje in Anica Treven iz Besnice. ČESTITAVA! Tudi Janez je srečnež, saj nama bo v ponedeljek pomagal voditi oddajo. Na koncu pa vas vabimo vsi trije, da se nam pridružite 28. aprila in skupaj z nami uživate v lestvici naj glasbe Radia Tržič. Vesna in Dušan Lestvica: 1. Mama - SPICE GIRLS (1) 2. Prosim, ostani - NAPOLEON (2) 3. Fell in love with an alien - KELLV FAMILV (6) 4. VVarum - TIC TAC TOE (13) 5. Natural - PETER ANDRE (8) 6. Together and forever - CAPTAIN JACK (3) 7. Anywhere for you - BACKSTREET BOYS (7) 8. Saturday night - SOUEEZER (9) 9. Another suitcase in another hali - MADONNA (novo) 10. The way it is - 100 % (novo) 11. Td love you to want me - MARCEL ROMANOFF (15) 12. Bodyshakin - 911 (11) 13. Le en poljub - GROOVE ON THE MOVE (14) 14.1 believe I can fly - R. KELLV (novo) 15. VValking back to happiness - HELEN SHAPIRO (old) 16. Come to me - PANDERA (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 28. aprila. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO LESTViCA 5 + 5 RADIA SORA UREJA: SAŠA PIVK I. DEL: 1. NAPOLEON: Prosim, ostani 2. VILI RESNIK: Tvoja pesem 3. ČUKI: Zobar 4. POP DESIGN: Sonce je zašlo 5. ANIKA HORVAT: Kje si zdaj II. DEL: 1. ANDREJA MAKOTER: Čas naj se ustavi 2. GAMSI: Ne gremo spat 3. ANITA VODIŠE: Prava ljubezen 4. MALIBU: če kaj veljaš 5. ZLATKO DOBRIČ: Ostaniva prijatelja Živio! Tokratni gostje so bili Gamsi, ki so predstavili nov projekt in podelili nekaj nagrad med naše poslušalce. Dve kaseti, ki ju poklanja ena od naših založb pa prejmeta Janez Zadnikar, Jesenkova ul. 10, Ljubljana in Sašo Polanko, 2avcarjeva 19, Ljubljana. V sredo sta lestvico vodili Neža in Anja, čez 14 dni pa jo bo naša nova poslušalka. Prisluhnite nam in pošljite kupončke z vašimi glasovi na naslov Radio Sora, Trg svobode 2, 4226 Žiri. Lep pozdrav od vaše Saše Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: XjROI*A«JjF Od 25 . aprila do naslednjič OVEN Tudi vašo živalco za ta mesec smo našli v živalskem vrtu. Pravzaprav nismo našli. Je bila nekje naokrog. Na tabli je sicer pisalo živalus na terenus. Hrana: dobra; življenjsko okolje: povsod, kjer je fletno. Na, poglej jih ovne, a jim je kaj hudega. Ne pa nam astrologom, k' se prebijamo tam med zvezdami in gledamo, da ne bi kam podrajsali. ^^^^J Koma, koma in še enkrat koma. Vi boste v teh ^^^V dneh najbolj podobni opicam, ki so enemu od f I obiskovalcev iz žepa potegnile un tarnali M flaškon, ki ga možakarji ponavadi nosijo v ^^mm 1 žepku pri srcu in se mu reče floharca, srčni spodbujevalec in podobno. Noter je ognjena voda, ki zamegli obzorje in razbistri um. Ko bo vaše praznovanje (videli smo celo rojstvo pa to) mimo, se boste prav oddahnili, predvsem pa vaše telo, možgančki, jetrca... DVOJČEK Dvogrba kamela. To bo tja do 14. maja vaša živalca. A zakaj taka kamela? Zato, ker se ena grba obnaša tako, druga pa drugače. Tudi vam se bo zgodilo. Čez prvomajske naj bi šli na najbližji hribček poslušat en narodnozabavni bend, zavrteli naj bi se, malce bi ga srknili, pol pa via domov. To vam bo govorila ena grba, druga, tista v podzavesti, pa bo želela na Havaje. No, a vidite. Zanimivo, da se boste prav hitro odločili, kam boste šli. RAK Ne rak, neka druga vodna žival se vam kaže v prihodnjih dneh. Vidra namreč. Ja nekaj boste počeli kot vidra. Hja, to je posledica, pestrih prvomajskih praznikov, baje, da imate med znanci tudi nekaj bikov in bikic, zanje pa veste, kaj bodo počeli ob svojih praznovanjih. Pridružili se boste, a ne. pidv iniru uuiuun, I LEV M ■ Vam seveda pripada lev, kdo drugi. Tudi v ✓"^^ M prihodnje (zagotovo tja do 14. maja) boste m ponosno pohajali naokrog, vsi bodo na vas # gledali tako kot vam pritiče. Kot astrolog pa _\*e vam moram pri tem, kljub temu, da levja vrsta še zdaleč ni ogrožena, povedati, da je levov več vrst, recimo levičarji in desničarji, tisti ki lulajo hitro in tisti, ki počas... pa še vse sorte drugega. Pejte na pir, pa skulirajte se. DEVICA Hmmm... srnica, kva pa. Vandranje naokoli ste zaključili. Vsaj tisto, solo, brez kontrole. Z vašimi najbližjimi boste šli tokrat, kam proti morju. No kaj v zvezi z vodo bo že, če ne glih morje. Saj res, kaj pa naj bi srnice delale na morju? Aha, aha... vse sorte zadeve bodo to. Tudi sicer se vam v kratkem obeta srnčja doba, kar bi pomenilo, da se niti ne boste pritoževali preveč. Pravzaprav sploh nič. f \ I TEHTNICA m Nočna zadeva bo. Sova torej. Tuhtali boste in tuhtali. m M In natuhtali. Izboljšala se bo vaša računska kondicija. I Odslej naprej boste računali vsaj tako hitro kot uni računalnik na kuglice. Osemnajst plus tri je enaindvajset minus dva je devetnajst plus tristoštirinajst je... žal, take brzine pa še ni. ŠKORPIJON Petelin. Brezpogojno petelin. Petelinih se boste naokrog, seveda povsem upravičeno, in to včasih malo več, včasih pa malo manj. Godilo vam bo, da so končno tudi drugi "porajtali" vašo vrednost. Imate namreč prav posebno vrsto možganov, ki so v naravni obliki pravi dokaz človeške modrosti. To boste najlažje preverili, če se boste kavsnili v prst, pomodrel bo. -« STRELEC jfr\ Bežali boste pred samim seboj. Vaša žival ta ^ 1 mesec je namreč zajec. In da veste, zajec je ^Sm jako zvita žival. A vi sploh veste, da tisti mali ^^^k razpršeni iztrebki pse zajcosledce tako zbegajo, 7 \ da ne vedo, kje imajo rep in kje glavo. Najbolj vam bo teknil motovileč, a zelje šele prihaja. Da ne govorimo o namibijskih redkvicah. KOZOROG Ogledali si boste kaj hitrega, kakšno tekmo formule 1, mogoče boste obiskali lokal s hitro prehrano, te dni boste namreč gazela. Gazela je pa še za astrologe prehitra. VODNAR Krokodil. Pa ja ne. Brez skrbi, ne bodo vas odrli za kakšno torbico ali pa škornje. Le kakšen tolar boste končno dali od sebe. Sicer v zvezdah ne piše ravno zakaj bodo tolarji šli, ampak čli bodo, pa fertik. Fertik se reče tudi zadnjemu udarcu pri športu "badminton by wind" ali barbintonu u vetru v prevodu. To je takrat, ko žogico udariš v smeri srednje visokega gozdnega rastja. Praprot mislimo. V" ~~T\ RIBI % m Zdaj pa še vi. Pa kje ste hodili do sedaj. Pravzaprav ..............m......n M......um leteli. Se vam že svita, katera žival bo vaš zaščitnik v m \ teh dneh. Dolgorepa papiga v črnobeli kombinaciji, š latinsko "papigus bianconegra". Frčali boste povsod mL_3kj naokrog, samo tam ne, kjer vas rabijo. Če zvezde prav kažejo, se boste navdušili nad prehrambenimi artikli, kot so semenke otvorene, semenke zatvorene, semenke poluotvorene... 7m /vvA Glasbeniki meseca - POP DESIGN Nebo je žalostno, fantje pa nestrpni Skupina POP DESIGN je ena tistih, ki zagotovo sodi v krog najboljših slovenskih skupin. O njej oziroma njenih članih vemo skorajda vse. No j a, o treh skoraj čisto vse, o četrtem nekoliko manaj, peti pa za mnoge še vedno ostaja skorajda popolna neznanka. Tone, John, Mali, Mik in Mare so v teh dneh predvsem pet peresna deteljica, ki nestrpno čaka izid nove kasete. Lahko povsem mirne vesti rečem, da je stlačiti zgodbo o POP DESIGNU na takle prostor skorajda nemogoče. Zatorej bomo, kljub temu da smo povsem resen in resnicoljuben časopis, preskočili osemdeseta in se ustavili v devetdesetih. Točneje, v zadnjem letu. V slabih dveh letih so se v skupini zgodili štirje večji dogodki: zamenjava pri pevsekm mikrofonu, vzlet Rdeče zatreskane rakete, zamenjava za bobni in pa snemanje nove kasete Nebo je modro. Mik se je za mikrofonom dodobra znašel, Zatreskana raketa je bila veliki hit, bobnar Mare dobro pozna svoj posel, kaseto bomo slišali že v kratkem. Pa naj bo, kar se nostalgije in zgodovine tiče, izjema le poreklo imena • ime POP DESIGN je zraslo na Janezovem 'zelniku', ostali člani pa so ga soglasno potrdili z dvigom rok. Kljub dvem kadrovskim spremembam, zaradi katerih (zlasti prve), je bilo prelitega precej črnila, pa skupina in njena muzika ostajata taka, kakršni smo poznali že prej. Razlog za to je iskati predvsem v tem, da je glavnina kreativnega centra skupine Tone - Matjaž ostala skupaj in na istih bregovih.. Muzika pa še naprej temelji na občut- jih, lastnih doživetjih, kar pa je pravzaprav eden od temeljev, pravijo, da znaš svojo skladbo publiki pravilno predstaviti... Kdo je kdo Janez Marinšek - John igra bas kitaro. Kot pravi je njegova največja kvaliteta to, da ga živčne debate ne vznemirjajo preveč. Najboljše zdravilo za zlomljeno ljubezen naj bi bila po njegovem mnenju nova ljubezen. Med njegova največja razočaranja sodi odkritje, da je denar sveta vladar, sam o sebi meni, da je sramežljiv, po potrebi pa se postavi tudi za štedilnik in kaj skuha. Najraje je oblečen v črno. in rdeče, naj pa povemo, da se naokrog prevala tudi v rdečem avtomobilu in na pravem Harleyu. Najbolj sovraži techno glasbo, med svoje slabe lastnosti pa prišteva netočnost. Sam pravi, da vedno zamuja, ker ne nosi ure. Tone Košmrlj, ki sicer brenka na bas kitaro meni, da je njegova največja kvaliteta vztrajnost, da je glasba zares zelo pomemben del njegovega življenja dokazuje tudi dejstvo, da se mu ponoči velikokrat sanja, kakšna bo njihova naslednja skladba. Najboljše zdravilo za zlomljeno srce je, če ga še sam zlomiš drugemu. Kuhanje, kot pravi, ni ravno njegova največja odlika, za najljubši šport prišteva nogomet, boji pa se morske globine. Povsem in stoodstotno verjame v ljubezen na prvi pogled, na svetu pa bi najraje ukinil znano slovensko foušijo. Med muziko, ki je nikakor ne more poslušati sodi speed metal, kot svojo slabo lastnost pa omenja popustljivost. Matjaž Vlašič-Mali, je zadolžen za igranje klaviatur, pravi pa, da je njegova največja kvaliteta smisel za humor. Največkrat sanja o lepi prihodnosti, včasih je nervozen, zlomljeno srce pa po njegovem mnenju najbolje ozdravi čas. Razočaran v življenju pravi da ni bil, njegovo obvladovanje kuharskih veščin pa je menda skorajda nično. Meni, da je premišljen, trmoglav in optimističen, tudi on je zagrizen nogometaš, blazno pa se boji neuspehov. Najraje obleče kavbojke, ljubezen pa je po njegovi razlagi nekaj najlepšega, kar si človek lahko poželi. Za vokal skrbi Mik, o njem pa naj povemo, da je Primorec, doma iz Sežane, v skupino je prišel s pomočjo uspešno opravljene avdicije, njegov glas pa lahko poslušamo tako na 'Raketi' kot seveda na novi plošči. Kadar ne prepeva rad zahaja v naravo in planinari. Povsem nov član ansambla pa je bobnar Mare Ličen. Ljubljančan, ki je že pred svojim uradnim vstopom v skupino sem in tja zabobnal po njihovih bobnih, po odhodu prejšnjega bobnarja pa si je zaradi že doseženih 'zaslug za narod (beri skupino)' pridobil pravico do stalnega stolčka za bobni. Sicer pa je navdušen športnik, ukvarja se s fitnesom in gorskim kolesarstvom in še čim. Prav k predstavitvi pa sodi tudi izgled. Le ta pa se je v zadnjem času sorazmerno korenito spremenil. Seveda če upoštevamo frizure. Te so se iz tradicionalno dolgih skrajšale na nekoliko krajše. Uspeh pri občudovalkah - popoln. Med vašimi vprašanji smo namreč našli tudi vprašanje, kdo je bil pobudnih spremembe izgleda. Povsem enostavno bi lahko rekli mati spontanost. Vse se je pravzaprav začelo, ko je v skupini za bobni pristal kratkolasi Mare Ličen. Ostali štirje so bili že svojih dogih las že nekaj časa rahlo navličani, zatorej so se odločili za frizerski poseg. Zanimalo vas je tudi, kako njihovo igranje in nastopanje vpliva na družine. Na srečo, pravijo, so si našli takšne življenjske sopotnike, ki njihovo odsotnost razumejo. Če je zaupanje, se da storiti prav vse, res pa je, da prav zato skušajo zanje porabiti kar največ prostega časa. In po svoje je povsem razumljivo vprašanje, koliko se je glasbena nadarjenost prenesla na njihove otroke. Naj povemo, da imajo fantje skupaj pet otrok, prav za vse pa velja tisto, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Projekcija prihodnosti menda nakazuje ustanovitev ansambla Pop design junior. Ko v trgovini kupite kaseto ali cedejsko z glasbo, verjetno nikoli ne pomislite, koliko dela so glasbeniki vložili vanjo. Poslušalec se pač preda zgolj poslušanju. In na vsakem albumu najdemo tako skaldbe, ki so nam všeč kot tudi one, ki se nočejo in nočejo prijeti našega ušesa. In kakšni so občutki glasbenikov takrat? Ker so že vsi kar nekaj časa v tem poslu in imajo za seboj bogate izkušnje ponavadi že v studiu vedo, katera skladba se bo 'prijela', katera pa bo ostajala nekoliko v ozadju. To, pravijo, je pač potrebno vzeti v zakup. Kaseto z desetimi hiti jer pravzaprav skuraj nemogoče posneti. In kako pravzaprav nastane kaseta. Predvsem je potrebno imeti idejo, te pa so pri POP DESIGNU odsev lastnih občutkov in doživetij. Prav zaradi njihove iskrenosti pa so doslej pri poslušalcih vedno požele takšen uspeh. Nova kaseta je posneta, kot smo vam že povedali, bo njen naslov Nebo je žalostno, v trgovinah pa bo na voljo po prvomajskih praznikih. Danes zvečer jih boste lahko ponovno videli na nacionalni televiziji v oddaji Planet in. Toliko za zdaj. Prihodnji torek se bomo od Pop designov dokončno poslovili. POP DESIGN FAN KLUB, Klance 4, 1218 Komenda PIŠITE!!! Po nočnem skupinskem nadzoru po vsej Gorenjski Četrtina »slavljenih kršila predpise Kranj - Minulo sobotno noč je po vsej Gorenjski potekal skupinski nadzor, v katerem je sodelovalo 38 policistov. Ti so ustavili 588 vozil, pri 151-ih (25 odstotkov) pa so ugotovili kršitev cestno prometnih predpisov. Policisti so za 76 kršiteljev napisali predlog sodniku za prekrške, od tega 28, ker so vozili v vinjenem stanju, 19 voznikov pa je alkotest odklonilo. Vinjenih je tako bilo '47 voznikov, kar je 8 odstotkov vseh ustavljenih. Šest ustavljenih voznikov sploh še ni opravilo vozniškega izpita, štirje pa so vozili v času prepovedi vožnje. Policisti so isto noč denarno kaznovali še 54 voznikov, 17 so napisali plačilne naloge, 46 so vzeli vozniško dovoljenje, 64 voznikom pa so prepovedali nadaljnjo vožnjo. Ker eden od slednjih ni upošteval odredbe, so ga morali pridržati. • S. š. Jože Bogataj o svojem odnosu do Klavdije Moškon Veljal je dopn prijatelja bova do prvega prekrška z drogo! Jože Bogataj, socialni delavec in terapevt za narkomane, zoper katerega teče kazenski postopek, je slednjič pristal na pogovor za Gorenjski glas. V njem osvetljuje predvsem svoj odnos do pokojne Klavdije Moškon. Izterjana le petina plačilnih nalogov Kranj - Plačilni nalogi, kijih policisti napišejo voznikom zaradi kršitve cestno-prometnih predpisov, bi se predvidoma kasneje Morali tudi plačati. A po podatkih UNZ Kranj, je resnica daleč od tega, saj je vsako leto izterjanih manj plačilnih nalogov. Na območju Policijske postaje Kranj so v davčni upravi še leta 1995 izterjali dobrea plačilnih nalogov. Najboljši plačniki so v Tržiču, kjer je bilo 95. leta izterjanih 79 odstotkov plačilnih nalogov, lani pa le odstotek in pol manj. Najslabše je v občini Jesenice, kjer je lani le šest (6!) odstotkov kršiteljev poravnalo dolg do države. V Kranju so lani izterjali le 19 odstotkov plačilnih nalogov. V predlogu novega prometnega zakona so predvidene nekajkrat višje denarne kazni za kršitve. Zakon nai bi vpeljal tudi kazensko točkovanje, posamezni prekrški bodo tako ocenjeni na lestvici od 1 do 7 točk. Ce bo posamezni voznik v dveh letih nabral 18 točk ali več, mu bo odvzeto vozniško dovoljenje za vse kategorije. Voznik začetnik pa bo z enakim ukrepom kaznovan že po sedmih kazenskih točkah. Tako v predlogu anega "metadonskega pro-zakona, kjer še ni opredeljeno, pod kakšn imi pogoji bodo grama" in domnevno zlor-vozniki, ki bodo izgubili vozniško dovoljenje, le-tega pridobili nazaj. • S. Š. Kranj, 23. aprila - V svojih izjavah je bil sicer zelo previden, saj je še v preiskovalnem postopku, medijem pa tudi zameri enostransko poročanje o svojem primeru in prikrivanje določenih znanih dejstev, po njegovih besedah z namenom, da bi bili objavljeni članki o tem čimbolj sočni. Novinarjem tudi zameri, da nismo že v času, preden se je zoper njega začela preiskava, stopili v stik z njim in prisluhnili še drugi strani zgodbe o njegovem odnosu do narkomank, zlasti pokojne Klavdije Moškon, o domnevni zlorabi položaja in drugih obtožbah, ki ga bremenijo. Kranjski kriminalisti so te zbrali v zajetno kazensko ovadbo. Glede na dejstvo, da ne želi vplivati na preiskavo in si želi čimbolj objektivni postopek, potem ko bo vložena obtožnica, ni podrobneje komentiral vseh točk kazenske ovadbe. Zanimalo nas je zlasti njegovo delo z narkomani v okviru tako imenov- NESREČA Odbilo ga je prek štirih pasov Kranj, 21. aprila - Dvajset minut čez peto zjutraj se je z jugom 55 po Delavskem mostu v Kranju v smeri proti Britofu peljal državljan ZRJ 31-letni Slavko V., ki začasno stanuje v Škofji Loki. Na sredi mostu je na spolzkem vozišču Slavka začelo zanašati. Najprej je zadel v odbojno ograjo na desni strani, nakar ga je odbilo čez štiri pasove na skrajno levo stran cestišča, tam je avto zopet trčilo v odbojno ograjo. Sopotnica 29-letna Slavka V, voznikova žena, se je v nesreči huje poškodovala. Slavka, ki je v visoki nosečnosti, ni bila pripeta z varnostnim pasom, ki bi jo najverjetneje rešil hujše poškodbe. Policija ob tem opozarja, da strokovne analize kažejo, da pripenjanje z varnostnim pasom nosečnicam ne škoduje, zato jim svetuje, naj se zaradi svoje varnosti in tudi bodočega naraščaja med vožnjo pripnejo z varnostnim Pasom. • S. S. abo v zvezi z delitvijo meta-dona zasvojencem. Dejal je, da ni šlo za zlorabo položaja, da se ne čuti krivega in da pri tem ni opravljal ničesar protizakonitega. O podrobnostih svojega tedanjega dela v centru za zdravljenje odvisnosti, ki ga je opustil konec leta 1995, je pripravljen več povedati, ko bo preiskovalni postopek pri kraju. Boli je osvetlil svoj odnos do pokojne Klavdije Moškon, saj je bilo o tem v medijih največ objavljenega. Bogataj poleg izjav kriminalistov omenja zlasti izjave Klavdiji-nega očeta Bruna Moškona, ki da "je potvoril niz dejstev in s tem prikril slabosti iz svojega tedanjega življenja". "Tega je kriva očetova slaba vest, ker ni nič naredil zanjo, ko je bila v stiski in ko je spoznal, da je narkomanka. Za hčer se ni zanimal, ko pa je zvedel, da je na drogi, jo je vrgel iz hiše," pravi Jože Bogataj in dodaja, da je bilo dekle predtem poldrugo leto na heroinu. "Klavdija se je tedaj nastanila pri svoji materi, že po nekaj dneh pa je bila spet na cesti. Prenočevala je v hotelu Creina, ko me je poklicala in me prosila za pomoč. Pomagal sem ji najti stanovanje, v katerem je potem živela in pri centru za socialno delo za začetek izposloval pomoč, da je lahko plačala najemnino, pozneje jo je plačevala sama. Navajanja, da sem imel z njo intimno razmerje, ne držijo. Pač pa je res, da me je v obdobju odvajanja od droge potrebovala in se name precej navezala, saj zaradi neurejenih domačih razmer, zlasti odnosov z očetom, ni imela stikov s svojimi sorodniki. Kar jo je vezalo na Pod-brezje, je bilo solastništvo hiše, ki naj bi bila prodana, Klavdija pa je želela svoj delež, da bi si kupila garsonjero v Ljubljani, kjer je nameravala študirati. O teh svojih načrtih mi je, potem ko je bila "čista", veliko govorila. Tega sem bil vesel, saj je bilo dekle zelo sposobno, če bi svojo energijo usmerila v študij, bi jo to oddaljilo od droge. Večkrat me je poklicala, sku- {>aj sva šla na kavo, šlo je za ep prijateljski odnos, ki so ga po očetovem navajanju potem mediji preobrnili v pravo grdobijo. Vsakomur, ki se ukvarja z narkomani in jim pomaga pri odvajanju od drog, je jasno, da v tem odnosu ne more biti nobene romantike. Seveda so naju videvali skupaj v javnosti, saj sem se tudi z drugimi zasvojenci (med njimi je bilo več fantov kot deklet) veliko družil in z njimi komuniciral zlasti v manjših skupinah." Jože Bogataj leta 1996 sicer ni več delal kot socialni delavec na področju odvisnosti. Pravi, da je Klavdiji to dal tudi vedeti, toda ker se je nanj velikokrat obračala po prijateljski nasvet, ji je še naprej pomagal. "Oče, ki me obtožuje, da sem Klavdijo zlorabljal in nazadnje zakrivil njeno smrt, bi moral najprej sam razčistiti, kakšen odnos je imel do nje. Dekle mi je veliko pripovedovalo o nevzdržnih domačih razmerah. Do mene je bila takšna, kot da sem jaz njen oče. Sprejela me je verjetno tudi zaradi tega, ker se odvisniki po ozdravitvi ne morejo spet vrniti v staro družbo, v meni pa je videla nekoga, ki ji lahko pomaga in tedaj niti nisem razmišljal, da se name morda navezuje kot na očeta. Najino prijateljstvo Je temeljilo na dogovoru, da >o trajalo, dokler ne stori prvega prekrška z drogo ," pravi Jože Bogataj in. še naprej razčlenjuje, kaj se je z dekletom dogajalo do konca lanskega leta. Spočetka je dobro kazalo, Klavdija je delala načrte v zvezi s študijem in stanovanjem v Ljubljani. Dodaja, da so lažne navedbe, češ da ji je obljubljal, da ji bo opremil stanovanje ali celo hišo na Primorskem. Pozneje pa so se pri dekletu začele pojavljati krize, imela je nenehne težave z zdravjem, zato ji je Bogataj svetoval, naj se obrne na zdravnika, saj se sam ni več čutil kos njenim problemom. Klavdija je bila potem jeseni kar dvakrat v bolnišnici v Begunjah. "Zavračam očitke, da ji usodnega dne, ko me je poklicala in omenjala samomor, nisem pomagal," pravi Jože Bogataj. Telefonski klic v stiski ni bil prvi, saj ga je že f>oprej v krizah večkrat klica-a in omenjala samomor. "Obljubil sem ji, da se bom na poti v službo oglasil v njenem stanovanju. Res sem se in jo našel nezavestno. Kakor sem mogel hitro sem {>ripeljal zdravnico, minilo je e nekaj minut..." To je še ena plat zgodbe o nesrečni Klavdiji Moškon, ki jo je javnost doslej poznala predvsem iz pripovedovanja njenega očeta in iz zajetnega spisa kriminalistične službe. Še veliko podrobnosti dopolnjuje to sliko, vendar naj ostanemo pri obrisih, dokler je bolj ne razjasni sodna obravnava. • D. Z. Žlebir Za kresovanje pridobite dovoljenje Kranj - Pred bližnjimi prazničnimi dnevi, ko povsod zagorijo tudi kresovi, je potrebno organizatorje kresovanj opozoriti tudi na njihove dolžnosti. Izkušnje zadnjega časa nam namreč pravijo, da je požarna varnost naravnega okolja velikokrat ogrožena. Iz oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Kranj so sporočili, da so vsi organizatorji dolžni priskrbeti dovoljenje za kresovanje. To nalaga zakon o javnih shodih in javnih prireditvah. V naslednjih dneh bo policija v spremstvu s požarno inšpekcijo opravljala tudi nadzor. Vsem, ki kresovanja ne bodo prijavili, grozi obisk Eri sodniku za prekrške, i običajno določi denarno kazen. Opozoriti je treba tudi tiste skupine, ki bodo kres zakurile le zase, da so tudi one dolžne pridobiti dovoljenje. • S. S. Požar na Lokarjih v Vodicah Pogorela gospodarsko poslopje in streha na hlevu Pri Žorbij u na Lokarjih v Vodicah je Frenk Logar s sinom v sredo ravno v hlevu molzel, Mihaela pa je na drugi strani hleva delala, ko je zaslišala pokanje in zagledala dim. Gospodarsko poslopje je gorelo kot bakla in v pol ure je bilo vsega konec. Če bi gasilci začeli gasiti minuto kasneje, bi zagorela tudi domačija. Vodice, 24. aprila. - "Upam, da bo zdaj vendarle koga izučilo in bodo tam postavili hidrant, kjer bi že zdavnaj moral biti. Pred petnajstimi leti smo začeli opozarjati, kako nujna je na tem delu požarna voda. Če bi bil hidrant, včeraj streha na hlevu ne bi pogorela. Če pa bi še minuto kasneje začeli gasiti, bi zagorela tudi domačija." Mihaela Logar,žcna Fren-ka Logarja, je včeraj dopoldne imela polne roke dela. Pripraviti je bilo treba malico in kosilo za delavce, ki so prišli od blizu in daleč, od Zapog do Torovega. Po telefonu pa je že iskala najnujnejši material za obnovo. "Zagorelo je ob šestih zvečer. V trenutku je bilo gospodarsko poslopje v ognju kot bakla. Prišli so sosedje in nekaj trenutkov smo nemočno stali in gledali. Potem smo hitro izvleki oba traktorja in stroj. Vsi drugi stroji in orodje so ostali na podu in vse je zgorelo. Ne kose, ne grabelj, ne motike, lopate... nimamo. Vsi stroji so šli. Odstranjevali smo avtomobile, saj je postalo neznansko vroče. Potem je nadoma ogenj obliznil streho na hevu. Začeli smo spravljati živino iz hleva. Krave so Na pogorišče je že v sredo zvečer prišel župan občine Vodice Anton Kokalj. Včeraj pa nam je povedal, da so t Logarjevimi v stiku zaradi morebitne pomoči Pogorela sta gospodarsko poslopje in streha na hlevu. Gasilcem pa je uspelo obvarovati domačijo, na kateri so že popokala okna, z lesene fasade (desno) pa se je že nevarno kadilo. zaradi šoka padale v nezavest. Potem pa so gasilci svetovali, naj živina ostane raje v hlevu, ker bo nosilna plošča zdržala. Na severni strani stanovanjskega objekta se je na leseni fasi potem začel cvreti lak in dim je postajal vse gostejši. Šipe na oknih so začele pokati. Mislim, da ne bi bilo trebe več kot minuto, pa bi zagorela še domačija. Na srečo so gasilci obvladali teren in ogenj," je včeraj razlagala Mihaela Logar, potem ko so vsi, ki so prišli na pomoč, po opoldanskem kosilu pojedli in spet nadaljevali s pospravljanjem pogorišča. Glavni pogoreli deli gospodarskega poslopja so bili pospravljeni že ponoči. Zjutraj so potem številni doma- Včeraj opoldne so domačini pogorišče po večini pospravili, v gozdu pa so že sekali les za obnovo. že Medtem ko se je ob pomoli domačinov začela akcija za čimprejšnjo postavitev gospodarskega poslopja In obnovo strehe na hlevu, pa pri Zorbljevth ta trenutek najbolj potreujejo mrvo za 50 glav iivlne. "Trenutno po telefonu najbolj Iščemo hrano za živino,'* je povedala Mihaela Logar. Obljubili smo, da bomo objavili telefonsko številko, če bi kdo lahko s krmo za živino priskočil na pomoč. Pokličete lahko na telefonsko številko 061/824-093. čini, ki so prišli na pomoč, začeli pospravljati še ostrešje na hlevu. V gozdu so že podirali les za obnovo gospodarskega poslopja in ostrešje hleva. Vse se je zgodilo in končalo v dobre pol ire. Zgoreli so pod oziroma gospodarsko poslopje, čebelnjak, v katerem so bile nekdaj čebele, ostrešje hleva. Poleg orodja in strojev sta pogorela tudi vsa mrva in žaganje. Tudi les je bil shranjen na podu in ga zdaj ni več. Vzrok požara bo treba še pojasniti, škode pa je po približni oceni za 40 milijonov tolarjev. Vendar Mihae- la Logar meni, daje ta ocena najbrž prenizka, saj so bile na podu shranjene tudi nekatere dragocenosti, kot so na primer stare skrinje, okenski okvirji in križi ter še nekatere etnografske dragocenosti, ki so jih v prihodnosti nameravali razstaviti v posebni muzejski sobi, zdaj pa jih je Mihaela posodila, kadar je aktiv kmečkih žena pripravil kakšno razstavo ali prireditev. Plameni so žal pogoltnili vse dragocenosti. "Imeli smo zavarovano, kot so običajno starejši objekti, " je povedala Mihaela Logar. • A. Žalar TVS 1 7.45 Včeraj, danes, jutri 7.50 Radovedni Taček: Para 8.05 Pod klobukom 8.50 Zgodbe iz školjke 9.20 Naša pesem 97, 1. oddaja 9.50 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.40 Hugo, TV igrica 11.10rTe 'Tednik 12.10 Trend, oddaja o modi in vizuelni POP kulturi 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.00 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 14.50 Taborniki in skavti, 14. oddaja 15.10 Sprehodi v naravo, 6. oddaja 15.30 Modre beležke, francoski film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 20.00 Utrip 20.10 Preblisk v temi, ameriški film; Madeline Stowe, Aidan Quinn 22.00 Za TV kamero 22.15 Poročila, vreme 22.20 Šport 22.35 Včeraj, danes, jutri 22.50 Trd oreh, angleška nadaljevanka 23.40 TV jutri, videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 8.45 Sonce ne sije vsak dan, ponovitev češke nadaljevanke 9.35 Nebo in zemlja, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.50 Roka ročka 12.55 Echo point, avstralska nadaljevanka 13.20 Košarka - NBA action 13.50 Monte Carlo: Tenis, ATP turnir, 1. polfinale 17.55 Polzela: Finale slovenskega pokala v košarki (m): Kovinotehna Savinjska Polzela - Idrija, polfinale 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka, 1/52 20.00 Kelly Family na križišču 21.10 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 22.00 Evrovizija, predstavitev pesmi za finalno tekmovanje v Dubli-nu 22.50 V vrtincu 23.20 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Kihko in Pihko, risanka 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooper-jeva druščina, ponovitev 11.45 Ned in Stacey, ponovitev 12.10 Sobotna matineja: Princeska, ponovitev filma 13.55 Kako je bil osvojen divji zahod, 16. del nadaljevanke 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf, 45. del 16.30 Mupet show 17.00 Disney predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Fawlty Tovvers, 4. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: Ne najin sin, ameriški barvni film 21.30 čudo-delka, ameriški barvni film 23.10 Vroči pogovori, erotična nanizanka POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Reboot, mladinska serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Peter Pan 10.00 Parker Lewis, mladinska serija 10.30 Flipper, mladinska serija 11.15 Proti vetru, nemška nadaljevanka 12.00 Sof '97, reportaža 12.30 Gola resnica, ameriška nanizanka 13.00 Formula 1, treninge 14.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 Highlander, ameriška nanizanka 17.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.45 Herkul, ameriška nanizanka 18.30 Xena, 2. del ameriške nanizanke 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Ko jagenčki obmolknejo, ameriški barvni film 22.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Krokodil Dundee, avstralski barvni film 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 Tv prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 15.00 TV prodaja 16.00 Tečaj francoščine 17.00 Videoboom 18.00 šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Komedijanta, ameriški barvni film 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Leteči medvedki 8.25 Potovanja dr. Dolittlea, zadnji del risane serije 8.45 Klub d.d. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.00 Ubijati za hrano, dokumentarna oddaja 12.00 Poročila 12.25 Ostržek, ameriški mladinski film 13.45 Risanka 14.00 Morje 14.35 Briljantina 15.20 Filipovi otroci 15.50 Skupaj v vojni - skupaj v miru 16.20 Televizija o televiziji 16.50 Poročila 16.55 Hrvaške katoliške maše 17.25 Trije neznani gospodje, madžarski film 18.00 Sinovi neviht 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Na poti k Evrosongu '97 20.25 Nilski dragulj, ameriški barvni film; Michael Douglas, Kathleen Turner 22.45 Opazovalnica 23.20 Svet zabave 23.50 Polnočna premiera; Porotnikova smrt HTV 2 kamera, razvedrilna oddaja 15.45 Thea-tron 17.45 Alpe - Donava - Jadran 18.15 Zemlja in ameriške sanje, dokumentarna oddaja 18.50 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 20.15 Na treh oceanih, dokumentarna oddaja 21.45 Zlati gong 22.45 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka AVSTRIJA 1 12.55 šport: Formula 1. Velika nagrada San Marina, prenos kvalifikacijskega treninga iz Imole 14.25 Kirk, Tombola srca 14.50 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.40 Melrose Place 16.30 Beveriy Hills, 90210 16.30 Melrose Place 17.15 Savannah 18.00 Šport : Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Športni večer; Nogomet, 1. avstrijska nogometna liga: SK Rapid Dunaj - FC Tirol Innsbruck, prenos; Boks, profesionalni dvoboj v težki kategoriji: Axel Schulz (Nemčija) - Jorge Valdes (ZDA), prenos 0.20 Smrt se je priplazila, ameriški triler 1.50 Beverly Hills, 90210 - Ljubezen in trpljenje, ponovitev 2.35 Melrose Place, ponovitev 3.20 Klic v sili, Kalifornija, ponovitev 4.15 Brutalne sence, ponovitev francos-ko-italijanskega filma AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Prvi poljub, nemško-avstriiska ljubezenska komedija 14.40 Noč v Benetkah, avstrijska glasbena komedija 16.00 Nabodeno v Avstriji 126.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Vsi za mafijo, 1/2 del avstrijskega TV filma 21.40 Čas v sliki 21.45 Vse je komedija: Končno sama, komedija 23.45 Čas v sliki 23.50 Kaj se je zares zgodilo z deklico Jane?, ameriški TV triler 1.25 Pogledi od strani 1.30 Modern Times 2.00 Schiejok 3.05 Šport: Nogomet 4.25 Kaj se je zares zgodilo z deklico Jane, ponovitev ameriškega TV trilerja TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.50 TV napovednik TELE-TV 8.55 Direktni prenos z olimpijskega bazena v Kranju: Tristar 5 -mednarodni vaterpolski turnir 9.00 Tekma -Švica : Turčija (prenov v živo) 10.10 EPP -Tristar 5 10.15 Tekm - Slovaška _ Belgija (prenos v živo) 11.25 EPP - Tristar 5 11.30 Tekma - Bolgarija : Slovenija (prenos v živo) 12.10 EPP - Tristar 5 12.15 SKL - šolska košarkarska liga ... Videostrani 17.35 Test slika, TV napovednik TELE-TV 17.42 TV kažipot, EPP blok - 1 17.50 Top spot 17.55 EPP - Tristar 5 17.59 Direkntl prenso z olimpijskega bazena v Kranu: Tristar 5 '-mednarodni vaterpolski turnir 18.00 Tekma - Belgija : Švica (prenos v živo) 19.10 EPP -Tristar 5 19.15 Tekma - Bolgarija: Slovneija (prenos v živo) 20.00 EPP blok - 2 20.25 EPP - Tristar 5 20.30 Tekma - Slovenija : Turčija (prenos v živo) 21.15 EPP - Tristar 5 21.20 Poročila Gorenjske 465. (ponovitev) 21.35 EPP blok - 3 21.40 Duhovna misel -48. oddaja 21.55 Iz produkcije združenja lokalnih televizj Slovenije: VTV Velenje 22.25 Odprti ekran (ponovitev) 22.40 Kamera presenečenja - 74. oddaja: Klavdij Kržan In žalja nad avtomobili 22.55 Odprti ekran -2. del (v živo) 23.25 Videooboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) -139. oddaja 00.25 Z vami smo bili... nasvidenje 00.26 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.27 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.32 Videostrani LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - mladinska kontaktna oddaja - tokrat so se Sandra, Eva, Rok in Boris odpravili v American circus in posneli najbolj atraktivne točke, spotoma so srečali Adija Smolarja in z njim poklepetali, v studio bodo pripeljali faco tedna in uredili lestvico 5 -t- 5, ter vam posredovali najnovejše novičke s sveta žura in zabave. Ne prezrite dobre oddaje. TV ŽELEZNIKI 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Športno kulturno društvo Hrušica se predstavlja 19.25 Risanke 19.30 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant (Arrow), ponovitev 20.45 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka KINO 18.25 Mladinski program, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Videoboom 40 22.30 Film 24.00 Top spot 00.05 Erotični film 1.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Za začetek bomo govorili o vplivih na dobro počutje. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC, osmrtnice, vreme 12.45 F 1 HELP 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 čez pregrade do Merkur-jeve nagrade 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki tanes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 portni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, vreme, ceste, viken informacije 7.00 2. jutranja kronika 7.55 Skriti mikrofon 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kulinarike 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 RGL na slovenskih vinskih cestah 15.05 Pasji radio 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirak hitov 16.00 Notranjsko Kraški Mozaik 17.00 "s totega konca...", štajerski mozaik 17.00 Sobota v Ljubljani 18.25 Skriti mikorfon 19.00 Radijski dnevnik - prenos Ra Slovenija 19.30 Vreme, amzs 20.00 Rick Dees, ameriška glasbena lestvica R OGNJIŠČE R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranjj program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program 8.40 TV koledar 8.50 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 11.55 S knjigo v glavo 12.40 Acapulco - telo in duša, ponovitev nadaljevanke 14.30 Zakon v L.A., ponovitev 15.20 Skrita CENTER amer druž. kom. 101 DALMATINEC ob 15. uri, amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ angl. ljub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 17. uri, Filmsko gledališče ob 20. uri ZELEZAR amer. parodija MARS NAPADA ob 16. in 20. uri, amer. pust. thrill. PRIKAZEN IN SENCA ob 18. uri TRŽIČ amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 18. in 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. kom. 101 DALMATINEC ob 18. uri, amer. trill. SEME ZLA ob 20. uri BLED film katastrofe DANTEJEV VRH ob 22. uri ŠKOFJA LOKA amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 17. uri, amer. film VOJNA ZVEZD ob 19. in 21.15 uri ŽIRI amer. trill. SEME ZLA ob 20.30 uri TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.05 Včeraj, danes, jutri 8.20 Ozare, ponovitev 8.15 Željko, avstralska nanizanka 8.45 Živ žav 9.35 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.40 4x4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 10.05 L. Bernstein: Koncerti za mlade, ponovitev 14. oddaje 11.00 Svet divjih živali 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja Tv Koper - Capodistria 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.05 Planet In, ponovitev 15.25 Tistega lepega dne, slovenski film (čb) 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.35 Korenine slovenske lipe, 2/6 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, prenos iz Cankarjevega doma 21.00 Rondo kviz 21.30 Očetje in sinovi 22.20 Poročila, vreme 22.30 Zrcalo tedna TVS 2 8.00 Euronevvs 10.20 mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 11.15 Zgodbe iz škotske: O skoposti, ponovitev 11.40 Izzivalci, francoska nanizanka 12.05 Nibelunški prstan Valkira, 3. dejanje opere Richarda vvagnerja 13.20 Pomladanski pokal v odbojki, posnetek iz Maribora 14.50 Teniški turnir ATP: Finale, prenos iz Monte Carla 17.55 Slovenski pokal v košarki, finale (m), prenos iz Polzele 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Pomladni 3 x 3-21.30 Alpe Jadran 22.00 Svet čudes, avstralska dokumentarna serija 22.25 Šport v nedeljo 23.10 Popularna glasba s C. Daviesom 0.00 Alpe - Jadran, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Kihko in Pihko, 2. del 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.30 Atlantis, Sonovitev glasbene oddaje 11.15 ediščina sončnih bogov: Sestavljanke, 4. del dokumentarne serije 11.45 Nedeljska matineja: Mohavvk, film 13.10 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.20 Daktari, 34. del nanizanke 14.10 Miza za pet, ponovitev 15.25 Najstniki proti vesoljcem, 23. del serije 15.50 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.15 Alf, 45. del 16.45 Muppet shovv 17.15 Disney predstavlja: Junak v družini, 1. del mladinskega filma 18.00 Korak za korakom, nanizanka 18.30 Onkraj zvezd, ameriški film 20.50 Kung Fu, nanizanka 21.40 Avtovizija, ponovitev 22.10 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 23.00 Vročica noči, nanizanka 23.50 Odklop, ponovitev 0.20 Nenavadna doživetja, ponovitev 1.50 Video strani POPTV 8.00 Pujsi dol, 1. del 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Maček Felix, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Mož pajek, risana serija 11.00 Xena, ponovitev 12.00 Argument 12.30 Obraz tedna, ponovitev 13.00 Formula 1, Imola, prenos dirke za VN San Marina 16.00 Brez zavor, ponovitev 17.00 Gola resnica, ponovitev 17.30 Gorski zdravnik, nadaljevanka 18.30 Na jug, kanadska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.15 Faust, nemška nanizanka 23.00 Formula 1, posnetek 1.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 9.30 Pastoralni obisk papeža janeža Pavla na Češkem 12.30 Don Kihot, risani film 13.20 Šolska košarkarska liga, ponovitev 14.00 TV prodaja 14.30 Sport, dokumentarni film 15.00 TV prodaja in turistični napovednik 15.30 Izziv, ponovitev aktualno-politične oddaje 16.30 Usoda, ponovitev ameriškega filma 18.00 Živali 18.30 Risanke 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Z glasbo v srcu 22.00 Angeius, ponovitev 22.15 TV prodaja 22.40 Dnevnik 22.50 Video kolaž HTV 1 10.00 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Kmetijska oddaja 13.15 Doku mentarno-folklorna oddaja 14.20 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 14.55 Oprah Shovv 15.45 Pisma moje babice, kanadsko-fran-coski film 17.25 Poročila 17.35 Bev-erly Hillsm ameriška nadaljevanka 18.20 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Skrita kamera 20.50 Brez sledi, ameriški barvni film 22.40 Opazovalnica 23.10 Seks, cenzura in film, dokumentarna oddaja 0.05 Poročila HTV 2 11.30 TV koledar 11.40 Na treh oceanih, ponovitev 12.10 Dosjeji X, ameriška nanizanka 12.55 Polnočna premiera; Porotnikova smrt, ponovitev 15.30 Zlati gong 16.25 Baročni večeri v Varaždinu 17.25 Snemanje nevidnega, dokumentarna oddaja 18.35 Popaj, risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Vidikon 23.40 Dokaz, avstralski barvni film AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 9.25 Šport. Formula 1, velika nagrada San Marina, ogrevanje 10.00 Gospod Bean, humoristična serija 10.50 Confetti Club 11.05 Ena, dva ali tri 11.35 Confetti Club 11.40 Disnevjev festival 12.35 Nonsto neu-most, humoristična serija 13.00 šport: Formula 1, Velika nagrada San Marina, prenos dirke iz Imole 16.00 Hector, jezdec brez strahu in sedla, iotalijansko-španska pustolovska komedija 17.30 Gospod Bean 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Beats - groza iz globine, 1/? ameriška TV grozljivka 21.40 šport 21.45 Columbo: Labodji spv, ameriška TV kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Šport: Tenis, prenos finala iz Monte Carla 1.55 Concrete War, ponovitev ameriške kriminalke AVSTRIJA 2 9.30 Literarni kvartet 10.45 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša, iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14j00 Pogledi od strani - revija 14.20 Življenje, sen -življenje, ladja, Nino Holm jadra po Indijskem oceanu 14.50 Cesaričin kurir 15.20 Rdeči mak, avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kaiser-muhlen Blues, 10. zadnji del avstrijske humoristične serije 21.05 ženski zdravnik dr. Markus Merthin 21.55 Čas v sliki 21.55 K stvari v sliki 23.10 Vizije 23.15 Preprosto klasično 1.20 Teden kulture 1.35 Hello Austria, Hello Vienna 2.00 Pogledi od strani 2.10 Dober dan, Hrvati 2.40 Dober dan, Koroška 3.10 Domovina, tuja domovina 3.40 K stvari 5.00 Šport 5.55 Klub za seniorje TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.50 TV napovednik TELE-TV 8.55 Direktni prenos z olimpijskega bazena v Kranju: Tristar 5 - mednarodni vaterpolski turnir 9.00 Tekma - Turčija : Belgija (prenos v živo) 10.10 EPP - Tristar 5 10.15 Tekma - Švica : Bolgarija (prenos v živo) 11.25 EPP - Tristra 5 11.30 Tekma - Slovaška : Slovenija (prenos v živo) 12.10 EPP - Tristra 5 12.45 Zaključek: Tristra 5 - mednarodni vaterpolski turnir 12.55 EPP blok - 2 13.00 Poročila Gorenjske 465. (ponovitev) 13.15 Duhovna misel - 48. oddaja 13.25 Glasbeni top spot 13.30 videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 139. oddaja 14.30 Z vami smo bili... nasvidenje 14.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 14.32 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.35 Oddaja namenjena gluhim in naglušnim 21.05 Dobrodelna akcija - Podarimo knjigo zamejskim Slovencem, ponovitev 22.00 Nedeljski film: Krvna zveza ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ura do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. _ 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Retrospektiva igralske skupine "Scena" iz Železnikov - VOZEL, komedija 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Špornto kulturno društvo Hrušica se predstavi, ponovitev 21.10 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA .. Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Video boom 40 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šolska košarkarska liga 21.10 Nedeljska reportaža 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Pregled dogodkov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Predstavitev CD-ja 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska - Mengeš 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu v izbor narodnozabavne glasbe 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.20 Gost v studiu režiser Igor šterk 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba pO izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledila Klepetalnica. Ob 11:20 bomo lahko prisluhnili oddaji Planinski iopek in Potuj z menoj. Točno opoldne, torie ob 12:00, se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledlai vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodili v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni misli. Sledil bo pogovor s tržiškim županom, Pavlom Ruparjem-Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 12:50. 13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale. Sledile bodo glasbene čestitke, nato pa še pogovor z Mirom Lebarjem. Za prijeten konec delovnega tedna bomo ob 14:30, poskrbeli tako, da bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 OKC 8.00 Mirin vrtii^k 11.00 Mali oglasi 12.00 Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 Nedeljska gostja: Gabi Kristan 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 17.00 Nedeljska tema 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Zaključek programa RSORA 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema -11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.00 Glasbena zmešnjava 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHZ' LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Jutranji servisni program, ceste, vreme, avtobusni promet 7.00 2-jutranja kronika, prenos Ra-Slovenija 7.30 Kaiičopkova druščina 8.30 Ne; deljsko jutro 8.35 Skriti mikrofon 9.1" Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.05 Duhovna misel 11.00 Nedeljski pogovor 12.00 Dvoglavi levji car - rglov' kviz 13.00 Mladi RGL 15.00 Nedeljske informacije 15.15 Novice 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.00 Nedeljska reportaža 17.15 Novice 17.25 Nedeljska dežurstva 17.45 Dee-Jay tirna 18.25 Skriti mikrofon 19.15 Novic« 19.35 Vreme 20.00 Od San Rema d° San Rema 21.00 Ponovitev pogovora z nedeljskim gostom 22.00 Nofin1 prograM na rgl R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.& Duhovna misel, svetnik dneva 8.3° Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 čestitk« in pozdravi naših poslušalcev 17.4* Slovencem po svetu in domovini o* misijonska oddaja 18.30 Več. in'-oddaja 19.40 Za najmlajše poslušale6 19.50 Verska oddaja lokalnih postffl 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasb« 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 15. uri. amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amar. ljub. drama ROMEO IN JULIJA ob 16. uri, angl. ljub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 18. in 21. u" ŽELEZAR amer. parodija MARS NAPADA ob 16. in 18. uri, amer. pust. thrill-PRIKAZEN IN SENCA ob 20. uri TRŽIČ amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 1B-uri, amer. znan. fant. spekt. IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 20. ur; RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer. trill. SEME ZLA ob 18. uri. amer. kom. I0/ DALMATINEC ob 20. uri BLED druž. kom. 101 DALMATINEC ob 18. uri, amer. tni-SEME ZLA ob 20. unŠKOFJA LOKA amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 1»; in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film VOJNA ZVEZD ob 19. uri DOVJE amer-kom. JACK ob 18. in 19.30 uri ŽIRI amer. trill. SEME ZLA ob 18. in 20.30 uri GOR)< Odprte strani- Prof. Marija Simšič, ravnateljica STRAN 36 Srednje ekonomske in upravno - administrativne šole Kranj Športnike na našo šolo privlači tudi "ozračje v zbornici" Klemen Štromajer, vaterpolist kranjskega Triglava in slovenski reprezentant Obveznosti do šole in športa je velikokrat treba postaviti na tehtnico Polona Zupan, naša najboljša STRAN 37 snowboarderka in ena najboljših tekmovalk na svetu Vse delam stoodstotno, zato na treninge ne nosim knjig Marko Trebeč, trener mladincev pri Nogometnem klubu Triglav Creina Tudi sam se ze inštruiral igralca, kije imel težave v šoli POGLEDI GORENJSKEGA JUGA "Uspehe naših športnikov pa lahko razumemo tudi kot promocijo športa Znotraj naroda. Vemo, da je vrhunski Šport v mnogočem izrojen ali morda celo patološki,' saj je za doseganje uspeha Potrebno vso svojo pozornost in energijo usmeriti v ekstremno specifično podorčje. Vrhunski športniki neredko zgodaj opustijo šolanje. Pogosto morajo zanemariti celostni osebnostni razvoj, poleg tega pa na višku športne kariere praviloma redko vzdržujejo čustveno ustrezne partnerske vezi, saj zaradi popolne predanosti športu v medosebni odnos ne zmorejo vlagati toliko energije kot partner. Po drugi strani pa je vrhunski šport dobra reklama za ukvarjanje s športom, saj uspehi in lelja po identifikaciji lahko spodbudijo široke tnnolice k aktivnemu ukvarjanju s športom - seveda na ravni rekreativnega športa, kar izboljšuje kvaliteto livljenja..." Navedene besede so iz imenitnega uvodnika ("Zakaj je šport dober"), ki sta ga za zadnjo številko Razgledov (16. aprila 1997) napisala Maks in Matej Tušak, oče in sin, specialista za Psihologijo športa. Z njima uvajamo uvodnik v našo tokratno temo: kako poteka šolanje vrhunskih športnikov. O tem berite na naslednjih dveh straneh. Tu si ogledamo vso stvar še v obrnjeni °ptiki: kako izšolati naš narod v športnem duhu! Odgovor na to vprašanje smo na Slovenskem le spoznali, posebno v prvi Polovici našega stoletja, ko so nanj odgovarjala številna telesno vzgojna društva, delujoča pod firmo Sokola in Orla, po 2. 5vetovni vojni pa pod znamko TVD Partizan. Zadnja desetletja, Potem ko je njihovo delovanje skoraj povsem zamrlo, si vsak Pomaga, kakor ve in zna. Večina pa je - resnici na ljubo - v tem °Ziru sploh brez vsake orientacije. Nekaj let nazaj sem po naključju srečal svojega gimnazijskega Profesorja za telesno vzgojo. Ko sem ga, kakor je pri takih Ječanjih običajno, povprašal, s čim se kaj ukvarja, mije povedal, da se je vključil v prizadevanja za obuditev Sokola na Slovenskem. Lepo, sem si mislil, to bo pa spet nekaj dobrega. Vendar pozneje nisem slišal, da bi stvar zares uspela. In če malo Pomislimo, ugotovimo, da uspeti pravzaprav ne more. Sodelovanje pri sokolih in orlih (in v Partizanu) je zahtevalo dokaj Sport kot šola (za življenje) garaško porabo prostega časa. V časih, ko drugih načinov rabe le-tega praktično ni bilo in ko je bilo garanje tudi sicer običajno, je to šlo. Zdaj pa mi povejte, kdo bo v današnjih dneh, ko je molnosti veliko, in ko večina gleda samo na to, kako bo svoj čas prelivela "po liniji najmanjšega upora" - kdo bo v takih razmerah še hodil garat v telovadnico?! V spremenjenih drulbenih razmerah si ljudje pomagajo na drugačne načine; zlasti "na ravni rekreativnega športa, kar izboljšuje kvaliteto livljenja." To si navsezadnje lahko privoščijo zato, ker ima danes večina boljši, srednjeslojni standard. Ukvarjanje s športom je namrečprecej drag špas. Včasih so si pomagali tako, da so se povezali v društva (po načelu samopomoči) ter si tako omislili in zgradili razne skupne športne naprave. Danes si opremo nabavi vsak zase (za tenis ali smučanje, denimo), športno dejavnost samo pa prakticira na terenih, ki so za to prirejeni in se oddajajo v tak ali drugačen najem oziroma v uporabo proti določeni odškodnini (igrišča za tenis, smučišča...) Valno je udejstvovati se, ne zmagati; vsak, ki se malo pomatra, lahko okusi čar športa, ne da bi se hkrati izpostavljal nevarnostim vrhunskega, tekmovalnega športa, ki pač ni za vsakogar. Ker smo začeli, še sklenimo s psihologoma Tušakoma: "Ob ustvarjanju vrhunskih rezultatov se nehote vedno gibljemo na meji dovoljenega in nedovoljenega, na mejah moralno etičnega. V vseh športih, v katerih podpisana delava, se gibljemo na tej strani. Najina lelja je, da bi začetni in končni smisel športa ostal v okvirih reka mens sana in corpore sano - da bi šport obnavljal telesno in duševno zdravje, plemenitil, dvigoval in utrjeval moralo, torej tudi človekovo osebnost. Želeti bi si morali, da se ti smisli, cilji in funkcije športa prenašajo v livljenje v celoti: da ne bi stremeli le za tem, da pridelamo najdebelejše jabolko, najslajše grozdje, najboljše vino, ampak da bomo še znali čutiti okus jabolka, da bomo še ulivali, ko se nam bodo od sladkorja lepile ustnice, da bo vino pollahtnilo našo dušo." Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 35 / Kranj, 25. aprila iW Še enkrat skočim, pa grem v šolo! Enega od zimskih ponedeljkov, ko sem šla proti vhodu v službo, sem tako rekoč pred vrati srečala Primoža Peterko. Nič nenavadnega, saj je kranjska ekonomsko administrativna šola, katere dijak je ie tretje leto, le nekaj deset metrov od Gorenjskega glasa. Bolj nenavadno je bilo, ker sem dobro vedela, da je Pri-mož prejšnji dan zmagal na tekmi svetovnega pokala. Toda naslednji dan si ni vzel počitka (za njim je bila tudi dolga pot), ampak je oprtan z nahrbtnikom šel proti šoli. Seveda pa je bil Primož tisti dan le eden od devetdesetih športnikov, ki bolj ali manj pogosto hitijo proti učilnicam kranjske srednje ekonomske šola. Tudi drugi so bili prejšnji dan ali dan prej na tekmah doma in v tujini, tudi mnogi drugi so si komajda slekli smučarske drese, telovadne hlače in majice ali kopalke,.,, in prišli v šolo. Kaj neki je na tej šoli, kjer se zadnja leta kar zbirajo vrhunski športniki.,, Marko Milenkovič, Polona Zupan, Grega Lang, Miha Rihter, Gregor Hafner,,,, sem se večkrat spraševala. Dokler se nisem odpravila tja in videla, da je to pač čisto običajna srednja šola, ki je z malce dobre volje in z malce prirejenimi internimi pravili znala prisluhniti dijakom, ki kljub športu želijo priti tudi do znanja in zanimivega poklica. Da bodo, potem ko ne bodo več skakali, smučali, plavali, igrali nogometa, košarke, vaterpola,.,, lahko postali čisto običajni ljudje, s poklicem, službami in predvsem z znanjem. Kajti športna slava je kratka, življenje pa vsaj za večino precej daljše od nje, V, Stanovnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N E R V U Foto: Tina Doki y Prof. Marija Simšič, ravnateljica Srednje ekonomske in upravno - administrativne šole Kranj Športnike na našo šolo privlači tudi "ozračje v zbornici" Če je bilo še pred nekaj leti velik problem šolanje športnikov, ki so zaradi treningov veliko manjkali pri pouku in so bili zato prisiljeni vpisovati le na športne srednje šole ali celo pustiti šolo, pa je na Gorenjskem zadnja leta med športniki zelo popularna kranjska ekonomska šola Ko se novinarji pogovarjamo s športnikom, jih navadno tudi vprašamo, kaj počnejo, ko niso na treningih in tekmah, kaj si želijo postati takrat, ko bodo prenehali s športno kariero. In prav zadnja leta mnogi odgovarjajo, da so dijaki kranjske ekonomske šole. Marko Milenkovič, Polona Zupan, Gregor Lang, MIha Rihtar, ....in seveda Primož Peterka, so le nekateri izmed devetdesetih vrhunskih športnikov, ki so vpiani v kranjsko ekonomsko šolo, ki jo sicer letos obiskuje 1169 dijakov. Kako je lahko organizirano delo na takšni šoli in kako so se dijakom športnikom prilagajajo učitelji in oni njim, smo se pogovarjali z ravnateljico prof. Marijo Simšičevo. Je vaša šola še vedno splošna alt imate že tudi športne oddelke? "Naša šola je čisto splošna, brez oblikovanja posebnih uradnih športnih oddelkov. Šola s statusom športne šole namreč v principu zahteva posebno organizacijo, ima drugačne normative predvsem v minimalnem številu dijakov in podobno. Tega na naši šoli ni, čeprav se prvi vpisu v prvi letnih trudimo, da naprimer oblikujemo oddelke, v katerih so pretežno športniki z najvišjim rangom. Vendar to ni vedno mogoče, saj so oddelki precej različni." Zakaj mislitem da se mnogi športniki odločijo za šolanje pri vas? "Kot se mlad človek odloča za Šport, ko išče svojo pot, ima pred očmi prav gotovo tudi cilj kaj bo z njim kasneje, ko bo zaključil športno kariero. Ponavadi si mladi izberejo poklic, za katerega mislijo, da bi ga potem najlažje opravljali, ki jih veseli. Programi, ki jih izvajamo na naši šoli, pa so za današnjo mladino izredno aktualni, kar kaže tudi splošen vpis. Izvajamo namreč programe ekonomskega tehnika, upravnega tehnika, podjetniško poslovanje s smerema poslovni tajnik in poslovni tehnik ter ekonomsko gimnazijo. S tem je paleta poklicev tako široka, da je interes mladih, tudi športnikov, res velik. Po drugi strani pa sem prepričana, da mlade športnike na našo privlači tudi "ozračje v zbornici", splošna naravnanost našega kolektiva, ki športnikom skuša nuditi najboljše pogoje, da se lahko poleg športa kolikor toliko normalno izobražujejo. Poleg tega pa smo v zadnjem času za športnike uvedli tudi nekakšen "privilegij", saj jih vključujemo le v dopoldansko izmeno." Tudi sicer sta za športnike pripravili nekaj ugodnosti? "Delo s športnikom na šoli, posebno tistim, ki je veliko odsoten - saj je ravno odsotnost od pouka in razlage največji problem - v resnici ni enostavno. Treba se je namreč zavedati, da je športnik istočasno tudi reden dijak z vsemi obveznostmi, ki jih dijaki imajo. Interno smo tudi uredili pravilnik, ki ureja obveznosti in pravice športnikov, raziskovalcev in podobno... se pravi pravice dijakov s posebnim statusom, saj je športni status le eno od področji posebnih statusov. Vendar pa imamo, zaradi prilaganja športnikom, v vsakem oddelku spisek kategoriziranih športnikov. Seveda so naše kategorije športnikov interne in ne enake, kot so po pravilih posameznih športnih zvez ali olimpijskega komiteja. Imamo kategorije A, B in C, v katere razporedimo športnike. Razporeditev je odvisna predvsem od tega, v kateri selekciji nastopa posamezni športnik: naprimer v kategorijo A sodijo športniki, ki so člani državnih reprezentanc, v kategorijo B sodijo športniki, ki so člani kadetskih in mladinskih reprezentanc, v kategoriji C pa so športniki, ki naprimer še niso člani reprezentanc, ampak nastopajo za klube oziroma se resno ukvarjajo s športom." Ta vaša interna kategorizacija pa za športnike pomeni predvsem drugačne obveznosti do šole. Kakšne? "Športnika po našem internem pravilniku v določeno kategorijo uvrstimo na podlagi dokumentacije, ki jo prinese v šolo. Uvrstitev v določeno kategorijo zanj namreč pomeni, da ima na treh pomembnih področjih drugačen položaj kot ostali dijaki: možnost odsotnosti od pouka, ocenjevanje in napredovanje. Tako so naprimer dijaki, ki imajo status A, lahko od pouka nepretrgoma odsotni največ dvajset dni, dijaki s statusom B petnajst dni in s statusom C deset dni. Športniki s stratusom A se običajno javljajo, ko znajo in se s profesorjem dogovarjajo o tem, kdaj so vprašani in gredo v višji letnik, če imajo opravljanih pol obveznosti za prejšnji letnik. Pri športnikih s statusom B pa že gledamo, da se morajo javiti do deset dni pred konferenco oz. športniki s statusom C dvajset dni pred konferenco. Če pa to izjemno ni mogoče, pa dolžnosti opravijo v naslednjih konferencah. Če kot primer omenim Primoža Peterko, ta sedaj obiskuje tretji letnik, ima opravljen drugi letnik in če bo imel do konca šolskega leta opravljenih polovico predmetov iz tretjega letnika, se bo lahko normalno vpisal v četrti letnik. V četrtem letniku bo opravljal obveznosti iz tretjega in nato tudi iz četrtega. Seveda take možnosti damo dijakom, če je to potrebno. Če pa ni, pa stremimo za tem, da jim damo čim več možnosti v rednih rokih. Skratka, stvari so urejene tako, da z resnim delom, resnim odnosom in normalno sposobnostjo vsi ti dijaki tudi ob športu lahko opravijo vse obveznosti do šole." Kjub jasnim pravilom pa najbrž prihaja do problemov? "Pravila so znana vsem, vendar pa seveda prihaja tudi do "izkoriščanja". To so navadno dijaki iz kategorizacije C, ki se ravno zaradi posebnega statusa radi izogibajo dolžnostim. To je največkrat problem in ravno v teh primerih tudi lahko pride do konflikta in dejansko največkrat tudi pride. Pri odločitvah o ravnaju z dijaki športniki pa je treba biti tudi zelo previden pri ravnanju z ostalimi dijaki, saj imajo oni med seboj "zadeve" strašno urejene. Zato sem za red in ne dovolim "okrog prinašanja". " Nakateri profesorji najbrž laže sprejemajo posebne pogoje za športnike kot ostali? "Seveda nekateri športnike in njihove obveznosti teže razumejo kot drugi, vendar pa imamo zadnja leta stvari med seboj že toliko urejene, da večjih problemov ni. Tako je bila pred leti na konferencah velikokrat izpostavljena problematika odsotnosti športnikov. Takrat sem morala mnogokrat opozoriti na problem odsotnosti drugih, ki niso bili športniki, pa jih ni bilo v šolo in so raje sedli po gostilnah.... Ker pa poleg kategorije športnikov sedaj vzporejamo tudi druge kategorije, recimo dekleta s statusom mater, dijake z dopolnilnimi raziskovalnimi dejavnostmi, dijake iz težjih socialnih razmer..., pa je strpnosti vedno več in profesorji se, če posameznik pride do njih in jih prosi za pomoč radi odzivajo in se jim še posebej posvetijo." Klemen Štromajer, Vaterpolist kranjskega Triglava in slovenski reprezentant Obveznosti do sole in sporta je velikokrat treba postaviti na tehtnico Vrhunski športniki imajo v srednjih šolah sicer nekaj "ugodnosti", vendar pa je ob konferenci snov treba znati in zato je čas za učenje treba najti tudi v natrpanem dnevnem urniku Klemen Štromajer se je že v četrtem razredu osnovne šole zapisal vaterpolu. Kmalu je v športu postal uspešen, saj je še kot mladinec postal član prve ekipe Triglava in tudi član naše državne vaterpolske reprezentance. Kot mnogi športniki se je tudi on odločil, da se vpiše v srednjo ekonomsko šolo in sedaj obiskuje tretji letnik. Ko st končal osnovno šolo, si se gotovo zavedal, da boš moral v naslednjih letih kljub igranju vaterpola poskrbeti za poklic. Zakaj si se odločil za kranjsko ekonomsko šolo? "Ker sem zadnja osnovnošolska leta že precej resno igral vaterpolo, je bilo več vzrokov, da sem se vpisal na kranjsko ekonomsko šolo. Prav gotovo je bil eden od pomembnejših ta, da je šola blizu, tukaj v Kranju, kjer sem doma in kjer treniram. Če bi se naprimer vsak dan vozil v Ljubljano, bi mi to "vzelo" tri dragocene ure, ki pa bi jih ob že tako natrpanem urniku težko pogrešal. Tudi moja mami se ukvarja z ekonomijo, je posrednica in kljub temu, da po izobrazbi ni ekonomistka, me je navdušila za ekonomijo. Mislim tudi, da ekonomska šola da veliko dragocenega znanja za precej poklicev in če si Na pobudo dijaške skupnosti, dijakov in učiteljev, so se na Srednji ekonomski in upravno administrativni šoli v Kranju odločili, da v začetku maja pripravijo posebno slovesnost, na kateri bodo predstavili vrhunske Športnike, ki obiskujejo njihovo šolo in jih tudi simbolično nagradili. uspešen, lahko tudi dobro zaslužiš. Te stvari so bile zame najpomembnejše, ko sem se odločal, katero šolo bi najlažje prilagodil svojim interesom, tako sedanjim, ko aktivno igram vaterpolo, kot tistim čez leta, ko bom moral sam služiti denar." Ker si član ekipe državnih prvakov In hkrati član slovenske reprezentance, imaš pri športu velike obveznosti. Kako jih usklajuješ s šolo? "Morda je obveznosti do šole in športa še najlažje primerjati, če si predstavljaš tehtnico. Na eno stran položiš šolo, na drugo šport. Vse skupaj moraš uskladiti, postaviti v ravnovesje, saj se tehtnica ne sme preveč prevesiti na eno stran. Ko naprimer v šoli "zagusti", takrat se kakšen dan moram odpovedati treningom in ravnovesje spet popraviti." Športniki statusa A, kar pomeni državni reprezentantje, imate v šoli vendarle nekaj "ugodnosti", kot so naprimer izostanki od pouka, javljanje namesto nenapovedanega spraševanja in podobno. Kaj tebi pomenijo te ugodnosti? "Ja, nekaj ugodnosti je. Vendar pa je dejstvo, da prostega Časa skoraj ni in, da je včasih vseeno težko uskladiti šolo in treninge. Trening imam dvakrat dnevno, vsega skupaj sem doma štiri ure. Šolo imam naprimer od sedmih do enih, nato grem na trening, po treningu sem nekaj časa doma in grem zvečer ponovno na trening. Čc so vmes še priprave, se treningi začenjajo že zjutraj in grem v šolo za manj časa ali sploh ne." Se v klubu zanimanjo za tvoj učni uspeh in za uspeh ostalih igralcev. Vas kdaj vprašajo, kako gre v šoli? "Ja, seveda se zanimajo. Trener kljub obveznostim do treningov vedno poudarja, da je naša prva dolžnost šola, šele nato šport." Vaterpolisti imate naprimer najpomemb^ nejši del sezone ob koncu šolskega leta^ Pravkar ste zaključili s finalom državnegO prvenstva, čakajo vas reprezentančni nastopil nastopi na velikih mednarodnih tekmovanjih Si je pripravil pograme za naslednje mesece^ "Ja, pomladanski meseci so navadno naporni, tudi letos bo tako. Ravno minuli vikend smo začeli s pripravami za nastop na mediteranskih igrah, začeli se bodo turnirji in ostale pomembne tekme. Najbrž bo vse skupaj zelo težko, v šoli bo gotovo moralo kaj počakati na poletje: na razredne ali na popravne izpite. V Šoli se bom skušal z ravnateljico dogovoriti, da bo kakšen predmet "počakal" do novega šolskega leta." Ali tudi starši vplivajo nate, ko se odločat ali boš dal prednost športu ali šoli? "Živim skupaj z mami in ona me pri teh odločitvah navadno pusti pri miru, mislim, da mi kar zaupa, da se odločim prav. Seveda spremlja moje delo tako v šoli kot v športu, vendar pa razen nasvetov noče vplivati name' Ali kdaj razmišljaš o tem, da bi bilo mogoče bolje poskrbeti za športnikom pr[!£. gojeno šolanje? "Ja, že dostikrat sem razmišljal o tem. posebno, ko sem videl, kako je to urejeno * nekaterih drugih državah. Pri nas je pač enak sistem šolanja za vrhunske športnike kot za vse ostale, čeprav je pač nekaj že omenjenih ugodnosti. Vendar na koncu moraš znati kot ostali, čeprav za vse skupaj rabiš veliko več energije." I N T E R V J U I N T E R V J u Foto: Tina Doki A Foto: Tina Doki Polona Zupan, naša najboljša snovvboarderka, reprezentantka in ena najboljših tekmovalk na svetu Vse delam stoodstotno, zato na treninge ne nosim knjig Polona je v letih šolanja na kranjski ekonomski šoli ugotovila, da se je med sezono bolje posvetiti športu, po sezoni pa je na vrsti šola Šola in šport sta za nekatere športnike p združljiva, za tiste, katerih sezona traja skoraj vse šolsko leto, pa malo manj. Toda, če si človek nekaj želi, potem lahko uspe na več področjih. In tudi naša vrhunska snovvboarderka Polonona Zupan iz Nakla je kljub karieri vrhunske športnice letos tik pred zaključkom šolanja na kranjski srednji ekomomski šoli. Zakaj si se odločila, da se vpišeš v ekonomsko šolo? "V osnovni šoli sem se že ukvarjala s športom, najprej smučanjem in nato rokometom, vendar pa še ne z bordan-jem. Ko sem razmišljala, kakšno šolo bi si izbrala, sem sprva mislila na gimnazijo. Vendar pa bi bila po tej šoli še brez poklica in zato sem si premislila. Razmišljala sem tudi o vpisu na gradbeno šolo v Ljubljano, saj me je veselilo risanje in arhitektura, vendar pa bi mi vsakodnevna vožnja med Naklom in Ljubljano vzela preveč časa in to me je odvrnilo od gradbene šole. Tretja možnost je bila nato ekonomska šola v Kranju, ki mi je bila, priznam, všeč že zato, ker ni bilo sprejemnih izpitov. Sedaj mi za to odločitev ni žal, saj pri vrhunskem športu rabim marsikaj, kar sem se že naučila." Z vedno boljšimi rezultati je bilo vse več obveznosti pri športu in vedno manj časa za šolo. Kako si ju uskladila? "Ko sem začela hoditi na ekonomsko Šolo, sem trenirala rokomet, s snovvboar-dingom pa sem se šele začela ukvarjati. Kljub vsemu sem v prvem letniku v šolo hodila dokaj redno, več izostankov pa se je začelo v drugem letniku, ko sem začela tudi z razrednimi izpiti. V tretjem letniku sem šolo še bolj "zapustila", saj sem se povsem posvetila športu in le redko sem Še hodila k pouku. Le nekaj predmetov sem še lahko opravila sproti, v šoli, vse ostale pa v času popravnih izpitov julija in avgusta. V četrti letnik sem se vpisala s Polovično narejenimi izpiti iz tretjega letnika in sedaj že drugo leto delam četrti letnik. Do konca imam še dva izpita in rnaturo in potrudila se bom, da bom to Čimprej opravila." V zadnjih treh letih si postala vrhunska športnica svetovnega razreda, vendar kljub praktično celoletnemu treningu na šolo nisi pozabila. Kaj ti pomeni? "Šola mi seveda kljub vsemu pomeni ogromno, saj se zavedam, da se bom prej ali slej prenehala ukvarjati s športom in takrat bom pač "postavljena na cesto" in morala bom imeti vsaj srednješolsko, če ne fakultetno izobrazbo." Ali profesorji razumejo obveznosti in velike odsotnosti dijakov? "Nekateri profesorji, ponavadi tisti, ki so se ali se ukvarjajo s športom, nas skušajo razumeti, nam pomagajo, nas spodbujajo, nekateri pa pač stojijo za tem, da pač moraš znati tako kot vsak. Zase moram reči, da v šoli nisem imela nikoli težav, profesorji po me razumeli in mi niso postavljali nemogočih pogojev." Tvoje priprave in tekmovalna sezona trajajo od zgodnje jeseni do pozne pomladi. Si kdaj jemala s seboj na treninge in tekme tudi učbenike? "Seveda sem jih sprva nosila s seboj, vendar pa se je izkazalo, da se to ni ravno najbolj "izplačalo". Redkokateri dan, morda enkrat na štirinajst dni je bila Priložnost, da knjigo odprem in to ni Študij, od katerega bi kaj odnesel, saj sproti vse pozabiš. Zato sem se odločila, °a se raje posvetim eni stvari stoodstotno, ko z njo zaključim, pa se stoodstotno posvetim drugi. Tako sem navadno v šolo začela hoditi šele po končani sezoni konec aprila in delala razredne izpite še v času šole in v julijskem in avgustovskem roku. Je pa to seveda kar zahtevno, saj včasih v dveh dneh opravljaš tudi po tri izpite." Se sama dogovarjaš s profesorji ali ti pri tem pomagajo tudi klub in starši? "Jaz imam na naši šoli najvišjo A kategorijo in zato imam maksimalno veliko ugodnosti. Ker se pač ukvarjam z zimskim športom, me praktično celo letno ni in zato sem se morala s profesorji dogovarjati o razredenih izpitih. Navadno sem pri tem zastopala sama sebe, potrebno dokumentacijo pa sem dobila na naši Snovvboard zvezi ali pri Smučarskem klubu Kranj. Če pa se mi je zdelo potrebno, pa je šel z menoj v šolo tudi kdo od staršev." Letošnja sezona se ti je zaradi hude poškodbe ramena končala že februarja. Si zato imela več energije za šolo? "Moram reči, da sem bila, glede na to da sem večino leta hiperaktivna, psihično zato zelo utrujena. Ne le zaradi poškodbe, bolj zato, ker sem morala biti dva meseca ves čas doma. Večkrat sem se sicer poskušala učiti, vendar mi do pred kratkim to ni uspelo. Sedaj pa že zaključujem enega od preostalih izpitov. Problem pri izpitih pa je ta, da zaradi odsotnosti od pouka snovi ne ponavljaš, ampak se vse učiš od začetka in je to podobno kot na fakulteti. Pri nekaterih predmetih namreč nisem bila prisotna niti eno uro in letos niti ne vem, kateri razred je moj. Profesorji so ves čas novi in jaz se navadno obrnem na razredničarko, profesor Marijo Leber ali na ostale znane profesorje." Za vrhunskega športnika je resen študij na fakulteti gotovo pretežak. Kaj misliš? "Ja, odločila sem se, da se bom študiju posvetila šele po končani športni karieri oziroma ko bom ugotovila, da imam pogoje, ko lahko normalno študiram." Kaj te poleg šole čaka v naslednjih dneh? "Trenutno čakam napotnico za v zdravilišče, računam pa, da bom v roku dveh mesecev začela normalno trenirati. Na sneg bom šla takoj, ko bom dovolj samozavestna, to pa bo računam, junija ali julija. Pravi trening za olimpijsko sezono pa se bo začel avgusta." Marko Trebeč, trener mladincev pri Nogometnem klubu Triglav Creina Tudi sam se le inštruiral igralca, ki je imel težave v šoli Kako postaviti mejo med športom in šolo ni le problem športnikov, njihovih staršev in šol, kijih obiskujejo, ampak se vanj vse bolj aktivno vključujejo tudi trenerji in klubi Vsi skupaj se namreč zavedajo, da športnik za treninge in tekmovanja pač porabi veliko časa, da pa mu bo šola po končani karieri pri iskanju zaposlitve prišla še kako prav. Eden od trenerjev, ki svojim varovancem rad pomaga tudi pri reševanju šolskih težav pa je Marko Trebeč, ki je sicer sam študiral informatiko, po končani višji trenerski šoli pa se jev Kranju posvetil delu z mladimi nogometaši. Gotovo se s svojimi varovanci pogovarjate tudi o šoli in o tem kaj počnejo v prostem času? "Kot trener sem seveda seznanjen s tem, kaj fantje počno, predvsem kakšne šole obiskujejo. Velikokrat jim tudi Rovem, da je zanje prva stvar šola. fogometna oziroma športna kariera traja določeno (kratko) obdobje, kasneje pa pač rabiš izobrazbo. Zato tudi redno spremljam, kako jim gre v šoli, če imajo pozitivne ali negativne ocene, zakaj naprimer manjkajo na trenigu.... In če je izgovor, da se učijo, je pač to opravičljiv razlog izostanka." Trenerji ste v "kritičnih letih" za fante tudi vzorniki, veliko jim pomeni vaš nasvet. "Ja, mnogokrat jim tudi svetujem in jih spodbujam, da si postavijo cilje v šoli in morda tudi kasneje v življenju. Bili so tudi primeri, da so prišli k meni po pomoč in celo sam in tudi moja žena sva že instruirala fante, ki so rabili pomoč v šoli. Vsak, ki rabi pomoč, to tudi dobi: ali preko kluba, ali preko znancev, ... Vedno pač skušamo poudarjati, da je šola prva. Zgodilo se je celo, da fant ni hodil v šolo, hodil pa je na trenige in je sam dejal, da je zanj nogomet pomembnejši. Vendar pa smo mu takoj postavili pogoj, da če ne bo hodil v šolo, ga tudi na treningu ne bomo več rabili." Kdaj opazite, da so fantje najbolj razdvojeni med šolo in športom? "Najbolj je problematičen prvi letnik srednje šole, ko se fantje "iščejo". Nato je dve leti malo bolje in tisti, ki si dobro organizirajo delovni dan, lahko opravljajo šolo in treninge. Problem pa navadno nastane spet v četrtem letniku, ko fante čaka matura. Sedajle naprimer že tarnajo, da jih junija in julija prav veliko ne bo na treninge." V kritičnih trenutkih se kot trener najbrž posvetujete tudi s starši in z učitelji v šolah? "Ja, pogovori s starši seveda so, vendar so zelo individualni. Včasih pridejo starši in prosijo, naj jim vendarle prepovemo nogomet, da se bodo popravili v šoli. Po drugi strani pa sem bil večkrat tudi že v šoli in nekoč mi je eden od profesorjev za težavnejšega učenca celo dejal, naj mu vendarle ne prepovem nogometa, sicer bo v šoli še slabše, kot je sicer... Skratka, vsak na stvari gleda z malce drugimi očmi, vendar pa na koncu skušamo narediti tako, da je za fante kar najbolje. Letos sem imel naprimer z vsemi fanti individualne razgovore in povedali so mi za slabe ocene, za težave in sedaj, če izostanejo iz treningov in pravijo, da je za to vzrok šola, vprašam, če potrebujejo pomoč, lažje se pogovoriva, kako rešiti težave. Da pa kdo reče, da je zaradi nogometa ali katerega drugega športa "padel" v šoli, pa je zame slab izgovor." Kdaj razmišljate o tem kako mladim športnikom olajšati razkorak med šolo in športom? "Ja, rad bi, da bi bili te fante, zbrali v šoli - ali je to gimnazija ali ekonomska šola - vendar šola s splošno izobrazbo, kjer bi imeli svoj razred in da bi jih pripravili za nadaljnji študij na fakulteti ali višji šoli. Sedaj so fantje "razkropljeni" So vsej Gorenjski od Škofje Loke do ileda in seveda v Kranju. Nekateri se za te "lažje" šole odločijo samo zato, da Eridobiio poklic. Jaz pa mislim, da bi bilo olje, da oi športniki imeli svoje razrede (naprimer letni športi skupaj, zimski skupaj). Pridobili naj bi splošno izobrazbo, poleg tega pa naj bi bil poudarek na zdravstveni vzgoji, zaradi podrobnejšega poznavanja telesa, poleg tega pa bi bil lahko poudarek še na pravu naprimer zaradi sestavljanja pogodb in podobno.... Poleg tega mislim, da bi si bili športniki v istem razredu prav tako konkurenčni kot na treningu in bi si med seboj tudi pomagali. Naprimer, če bi bil eden odličen vratar na treningu, v šoli pa bi bil negativen, bi se vsi potrudili, da ne bi izostal iz treninga in bi se popravil v šoli. Poleg tega bi bilo tudi laže organizirati prilagojen pouk v šoli in bi šli lahko vsi zjutraj na trening, nato v šolo, spet na trening in v šolo. Morda bi s tem kazalo začeti že v osnovni šoli, kjer pa bi bilo zaradi enakega predmetnika tak pouk Še lažje organizirati." Z dodeljevanjem statusa je vendarle sedaj tudi v šolah malo bolje poskrbljeno za športnike? "Ja, na nekaterih šolah, kot je to naprimer kranjska ekonomska šola, je za športnike že dobro pokrbljeno, na vseh pa še ne. Tudi pri podeljevanju statusa so nogometaši v primerjavi z ostalimi športniki prikrajšani, saj je naprimer težje pri sedemnajstih postati nogometni reprezen-tant, kot reprezentant v nekaterih drugih športih ...Zato je potem težje več trenirati in težje uspeti, kar je potem nekako "začaran" krog. Da bi lahko več trenirali, smo se v klubu odloČili, da bi se bolje povezali s šolami in starši. Napisali smo že pismo o nameri med našo nogometno Šolo in kranjskimi šolami, pri čemer smo dobili tudi privolitev Ministrstva za šolstvo in šport ter kranjskega župana. Seveda se morata s tem strinjati tudi učenec in njegov razrednik in fant ne sme imeti negativnih ocen. " Ali kot trener kdaj delate primerjavo med prizadevnostjo fantov na treningu in v šoli oziroma ali je med tem kakšna povezava? "Mislim, da je. Motorična inteligenca navadno pomeni, da je fant tudi sicer bolj uspešen v šoli. Vendar pa je s tem treba začeti zgodaj in to razvijati z vadbo različnih športov. Če se otroku že zgodaj razvije čut za koncentracijo na treningu, kasneje tudi lažje zdrži nekaj ur v šoli. Ni pa seveda rečeno, da je dober učenec tudi dober športnik." EJGA WEBSi V toreK 22. aprila, je bil Svetovni dan Zemlje. K sreči je tako mraz, da na ta dan ni nastalo preveč noviji divjih odlagališč smeti. f9UK\ Doslej se je na ta dan običajna dogajalo, da so nemarneli še z večjim, prazničnim ulitkom, vozili smeti v gmajne, struge potokm^ali pa kar na sosednjo njivo. t&fjJEfil Za primerno okrasitev Gore-njske pred Svetovnim dnevom Zemlje je le v začetku meseca poskrbel veter. fŠIUtfA h odprtih kontejnerjev in s komunalnih deponij je močan veter veselo dvigal polivinile in jih raznaŠal širom deželice na sončni strani Alp. tSILtfA NajlepSe praznične okraske imajo na drevesih okrog komunalne deponije na VCiiiŠ ^° Brezti in Nošenj, ffffiffel Veter je umazane polivinile odlotil tako visoko v krošnje dreves, da se bo drevo prej podrlo, kot pabc> nesnaga odstranjena z vej. WfSffl V tem mesecu se je zgodil pomemben kulturni dogodek, ki ga je slovenska javnost po nemarnem prezrta, ker je bila predvčerajšnjim vsaćvforiČna ob Dnevu knjige. ttMflUV začetku aprila se je na Pop TV odvrtelo tisočpetstoto nadaljevanje Santa Barbare, ki skupaj s podobmni-mi izdelki ameriške industrije vzorno skrbi za dvig kulturne izobraženosti Gorenjk in Gorenjcev. fflBBSI Sicer pa postajata najpomembnejši dejavnosti seštevanje in odštevanje. Prvovrstni svetovni dogodek /in poseli/ je odštevanje dni do leta 2000. fflrfffl V vseh prestolnicah se le pripravljajo na skok v tretje tisočletje. Romp in pomp ob številki "tisoč dni do konca tisočletja" sta le pokazala, da bo čez dobrih 950 dni izjemen tur. Vmes pa bo še precej drugih jubilejev; Ljubljana je, kot se za prestolnico države spodobi, z veliko denarja in blišča obeležila 754. obletnico prve omembe imena Laibach v zgodovinskih virih. SHSH Z veliko manj tiŠpa je blejsko društvo 1004 spomnilo Blejke, Blejce, Blejčanke in Blejčane, da je od prve omembe Bleda ž preteklo le 996,let. BHjBH Ta številka verjetno do Ljubljane ni prodrla. TmBfKl Ker beli Ljubljani njenih 754 let zelo veliko pomeni, Ljubljančank in Ljubljančanov ne bomoposebej vznemirjali sl023 leti Škofje Loke, s 756 leti Dupelj in podobnimi stvarmi iz novejše gorenjske Zgodovini ISlOHu Življenje pa teče naprej. Gorenjski kmetje le sadijo Krompir, zgodnji krompir in kifeljčar pa le kukata iz zemlje. Kf/ijM? In se treseta od mraza Ffl/fftl Na policah gorenjskih trgovin in v zelenjavnih kioskih je le dober mesec v prodaji letošnji, mladi uvožen krompir iz Egipta, Španije, itd. WLtrA Gospodinje in kuharji rnupravijo "plastični" krompir. QQ2Q| Maloprodajna cena krompirja nove letine je osupljiva: manj kot dve nemški marki za kilogram! Bf/HŽl Gorenjski pridelovalci le kalkulirajo, po koliko bodo uspeli prodajati svoj jesenski letošnji pridelek. toLtfft Manj skrbi imajo sadjarju zaradi mraza bo na drevju ostalo približno toliko hrušk in jabolk, dajjhbomolnoprešteti na prste. IsritfA Če se obeta slaba sadna letina, se nemudoma podraži domač šnops. *W&E\Jorej: poskrbite za zalo-eol Mfffl Najpomembnejši slo-venski dogodek tega tedna je 20. Avtosalon v Ljubljani. ($QQHQ Gneča na sejmu zloščene pločevine je takšna, da se do razstavljenega "pleha^sploh ni molno pririniti. QQQSu minulo nedeljo, za en sam samcat sejemski dan, je bilo prodanih 19.600 vstopnic. QRQ2Q Na sejmih, ki niso avto-saloni, se toliko obiskovalk in oboiskovalcev zvrsti komajda v celem tednu, ne pa v enem dnevu. J3&0BS3 Ker Je vlada razveselila pokorne driavljane s predlogom novega davka na avtomobile, kar je državni zbor le uvrstil na dnevni red, se je mrzlično povečalo kupovanje novih avtov. OrTigl Toliko novih avtomobilov z nalepko "preizkušnja", kolikor jih te dni lahko srečate na gorenjskih cestah in parkingih, lahko povzroči lejpredobaavčitvena panika. yjUSSi Luknja v drlavnem proračunu se veselo polni, v družinskih proračunih izginjajo zadnje rezerve. V aprilu izbiramo GORENJ KO/GORENJCA MESECA MARCA 1997 V enem tednu smo prejeli 267 glasovnic za Sabino in Roberta Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom " GORENJ KA/GORENJ EC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV. Aprila, od prvega do zadnjega dne v mesecu, traja izbor GORENJKE/GORENJCA za mesec MAREC (1997). Glasujete lahko ob petkih neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorko Lijano TRONTEU; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorkama Mojco GROS in Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu SORA v oddaji, ki jo vodi Simona KEMPERLE. Televizijsko glasovanje za "Gorenjko ali Gorenjca meseca" je vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti SABINA BERCE ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure SINK. Z mesecem majem 1997 se bo v NAJ-NAJ gorenjsko akcijo popularnosti vključila tudi lokalna kranjskogorsko-jeseniška televizija ATM Kranjska Gora, Kontaktna oddaja bo na sporedu vsak torek ob 18.20 Odkar je Edvard Oven. w\rea anevi sem se na Klepetu pri pnja- ,. , ' ■ i U teljih politikih skoraj prijel za glavo. direktor Stanovanjskega f ko smo »srfali« po najboljših službah sklada Slovenije, prejšnji JL pri nas. Če ste pomislili na ministra. mesec V Dnevniku zapisal tole ugotovitev o najboljših treh službah v deželici na sončni strani Alp, sta Janez Bizjak, direktor javnega zavoda TNP - Triglavskega narodnega parka Bled, in Matija Potočnik, direktor Protokolarnega servisa Brdo v Predosljah pri Kranju, postala najbolj znana gorenjska in slovenska direktorja. Skupaj z Lenartom Šetincem, ravnateljem NUK - Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana, sta si prislužila mesto v "sveti trojici" najboljših treh služb v naši državi! V naši EJGA rubriki verjamemo, da Janez in Matija niti sama ne vesta, kako sta zašla v tak najelitnejši izbor - a če je to zapisal takšen pronicljiv poznavalec slovenskih razmer, kot je Evdara Oven, bo nekaj le držalo. red dnevi sem se na klepetu pri prijateljih politikih skoraj prijel za glavo, ko smo »srfali« po najboljših službah pri nas. Če ste pomislili na ministra, direktorja paradržavnega sklada ali predsednika družbe BTC, ste se seveda krepko zmotili. Najboljše tri službe v naši državi naj bi bile namreč: direktor Triglavskega narodnega parka, direktor NUK-a in direktor kompleksa Brdo. Ne bodite užaljeni, ker vam ne bom zaupal razlogov ta njihov izbor, saj se bojim navala na te službe. Te dni namreč v ospredje zani- IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE kovinOtehna URA ZA VIKTORJA IZ ŽIROVNICE V uredništvo smo prejeli 1729 rešitev. Med pravilno napisanimi gesli smo izžrebali sledeče nagrajence: 1. nagrado - stensko uro Philjps prejme: Viktor Košir, Smokuč 109, Žirovnica 2. nagrado - palični mešalnik Siemens prejme: Pavla Koritnik, Bokalova 18, Jesenice 3. nagrado - namizni reflektor Esto prejme: Janez Sušnik, Sp. Bela 8, Preddvor 4., 5. in 6. nagrado - bon v vrednosti 1.000 šlT prejmejo: Jelka Sedej, Zlato polje 19, Kranj; Darinka Cernilec, Koroška 37, Kranj; Martina Verčič, Snediceva 3, Kranj. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! BODITE ZAPELJIVI V SPODNJEM PERILU ŠIVILJSTVA ZU-JA cZ>u~Qa $AH4. cZupAHC ^>toixvod*i^ gpodnfe^n petih Ak vasi 24 Vajtj* Tokrat smo jo vam zagodli! Na naš naslov je prišlo 1648 rešitev križanke, a je bilo žal kar precej napačnih. Zato ste današnji nagrajenci lahko še posebej zadovoljni. Poleg znanja, si boste sedaj lahko privoščili še prekrasno spodnje perilo. - NATAŠA ARTIČEK, Langusova ul. 21, Radovljica prejme bon v vrednosti 3.500 SIT - MIRA ŠKOF, Breg ob Savi 52, Mavčiče prejme bon v vrednosti 2.500 SIT - BOŽO PANČUR, Krnica 45, Zg. Gorje prejme bon v vrednosti 1.200 SIT Nagrade Gorenjskega glasa pa so si prislužili: TI BOR ČONKA, Rožna dolina c. XV/34, Ljubljana, METKA ZAVRL, Planina 1, Kranj; BARBARA AMBROŽIČ, Zasip, Stagne 28, Bled. VZU-JO PO SPODNJE PERILO JE SPLOŠNO PRAVILO. ROBERT MESEC uri, vodil jo bo Marcel GOMBOC. Najbolj enostavno, saj je možno kadarkoli, je glasovanje z dopisnico. Nanjo vpišete enega od obeh predlogov za GORENJ KO/GORENJCA MESECA in dopisnico poštlje na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi soddelu-jemo, pa privarčujete tudi znamko oz. znamke, če oddate več glasov. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Moj-strana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Vsak teden, od petka, do vključno četrtka, upoštevamo kot en glasovalni krog. Ker sta prihodnji četrtek in petek praznična dneva, se glasovanje zaključi že v sredo, 30. aprila (datum poštnega ali delovodniškega žiga). Za GORENJSKO/GORENJCA meseca MARCA 1997 sta predlagana: Sabina BERCE, dijakinja iz Krope, "Prvi glas Gorenjske >97« Robert MESEC, elektrotehnik iz Železnikov, prejemnik "Zlate Domelove ure '96 za kakovost" Od prejšnjega petka do včeraj smo prejeli 267 glasovnic na dopisnicah ter iz radijskih in televizijskega glasovanja. Sabini Berce ste dali novih 196 glasov, Robertu Mesecu 71. Skupaj z glasovi iz prejšnjih glasovalnih krogov je trenutno stanje: Sabini BERCE ste dali 435 glasov, Robertu MESCU pa 201 glas. Po tretjem glasovalnem krogu smo z žrebom spet razdelili deset nagrad. Vrednostne bone po tisoč tolarjev prejmejo: FRANČIŠKA KERSNIK, Spodnje Rute 37, Gozd Martuljek; EVA MAGDA DEMŠAR, Na Kresu 24, Železniki; ROBI SIN KOVIC, Grajska 39, Bled; NADA NEMA-NIČ, Gubčeva 2, Kranj in SLAVKA JUSTIN, Sebenje 14, Križe. Glasove reklamne majice po pošti pošiljamo naslednji peterici srečnih: ROZA BREZAR-GRBA-VAC, Moste 63a, Žirovnica; MITJA KARUN, Slovenska c. 32, Cerklje; BOŠTJAN BERCE, Kropa 45, Kropa; MARTINA KADIVNIK, Cesta na hudo 17, Tržič in SONJA ČEBAŠEK, Mojstrana, Aljaževa 13. Dalmatinci so okupirali samostojno državo Gorenjsko! Stvari so res že prav zasklrbljujoče: vedno nasmejani in gostoljubni Gorenjci vse bolj in bolj obožujemo dalmatinsko glasbo, dalmatinske jedi in Dalmatinke (Gorenjke pa trzajo na Dalmatince). Ne le Gorenjska, pač pa cel svet že nekaj časa obožuje štirinožne dalmatince, žive, plišaste in tudi narisane. Lani smo Gorenjke in Gorenjci, mladi po letih in mladi po srcu, prepevali Dalmatinko. FotoEJGA pa ekskluzivno napoveduje, da se obeta dalmatinska ambasada na Gorenjskem. Diplomatskim pogajanjem so posebej naklonjeni v trgovini Direndaj. Nagradna uganka: katero gorenjsko podjetje uvaža plišaste izdelke z blagovno znamko TRUDI? Med pravilnimi odgovori bomo enega nagradili - s plišastim dalmatinčkom. Odgovore na dopisnici sprejemamo do 7. maja '97 na običajni naslov: Gorenjski glas p.p. 124, 4001 Kranj. Smukov Kamal se bo potil Jutri, zadnjo aprilsko soboto, bo med najbolj prepotenimi Gorenjci zanesljivo Kamal Jouhari, prvi slovenski diplomant visoke hotelirsko gostinske šole v Švici, šef Gostišča Pr' Smuk v Retnjah pri Trtiču in zet trfiškega gostinca Simona Smuka. Kamal mora uresničiti svojo obljubo: "maratonski tek od šanka do šanka", natančneje, od šanka Smukovega gostišča v Retnjah do šanka Gostilne Lakner na Kokrici pri Kranju, ki posluje pod Kamalovim vodstvom. Za vse navijačice in navijače, ki dvomijo o tem, da bo Kamal zmogel napore: stave le zbirajo pri Smuku in pri Laknerju; Kamalov maraton se začne jutri natanko ob 10. uri, do cilja mora Kamal priteči najkasneje do 12. ure, sicer zastavica pade. Doping kontrola bo na cilju točno opoldne. Delniška družba Elan Begunje je v hotelu Larix v Kranjski Gori predstavila del svojega proizvodnega programa z& prihajajočo poletno sezono in Elanovo modno kolekcijo za naslednjo zimo. Kot manekenke in manekeni so v Lari-xu nastopili slovenski športniki, ki - roko na srce - mane-kenske in druge podobne stvari odlično obvladajo. Kot se za Elanove promocije spodobi, so bili na njej tudi druge znani Slovenke in Slovenci: FotoEJGA je takole "ujel" lansko "Kraljico Slovenije", Kranj-čanko Renato Bohinc, tet najbolj znanega Tržičana, pred nekaj leti uspešnega alpskega smučarja in zdaj poslovnega moža Bojana Križaj* Bojan je vzoren soprog, na Elanovem srečanju v LarixU je bil z ženo Andrejo, zato ga mimohod lepotice Renate BO' hinc niti najmanj ni spravil I tira. HIT: STOJEČI SOliABO Pomladno-poletna akcija Hujšaj m o skupaj Zmanjšati telesno težo je kakor po naporni turi odložiti težak nahrbtnik * prekomerna teža * celulit * ohlapne mišice * stres * boleča hrbtenica * otekle noge PADEC SAMOZAVESTI. ******************************************************** Postopki, ki vas popeljejo iz začaranega kroga nezadovoljstva: * mišična kontrakcija * kromoterapija ♦algoterapija * aromaterapija * body wraping * antistresm program * anticelulitni program * dietni program * pomoč terapevtk ob poteku programa Naša izžrebanka je JEVENKA ŽITNIK, empeterska 50, Kranj. Vabimo jo v Studio Ma. a* mcii Studio za nego obraza in telesa NEBOTIČNIK IV. HADST. BLEIVJEISOVA 6. KRANJ. Tel.: 226-794 PONEDELJEK, 28. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.25 O miški, ki si je trebušček raztrgala, lutkovna pripovedka 8.55 Mednarodna izmenjava otrok, nizozemska dokumentarna nanizanka 9.20 Mož, ki je sadil drevesa, kanadski animirani film 9.50 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.15 Ciklus filmov F. Forsvtha: Smrt je na slabem glasu, angleški film 11.50 Za TV kamero 12.00 Utrip 12.15 Zrcalo tedna 12.30 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.05 Pomladni 3x3 15.05 Ljudje in zemlja, ponovitev 15.35 Očetje in sinovi, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Jagoda 17.25 Naravni raj ob Črnem morju 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.35 Lingo 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.40 Hudson Street, ameriška humoristična nadaljevanka 23.00 Haifa, palestinski film 0.15 Osmi dan, ponovitev 0.45 Videor-ing TVS 2 11.50 Na potep po spominu..., oddaja iz arhiva otroškega in mladinskega programa 13.00 Okolje in mi 13.30 Sport v nedeljo 14.15 Naša pesem '97, 1. oddaja 14.45 Clive James, angleška dokumentarna serija 15.35 Obzorja duha, ponovitev 16.05 Popularna glasba 16.55 Izzivalci, francoska nanizanka 17.25 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 18.15 Sedma steza 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Komisar Rex, nemška nanizanka 20.45 Divja Sibirija, švedska dokumentarna serija 21.45 Roka ročka, glasbena oddaja 22.45 Brane Rončel izza odra 0.25 Recept za zdravo življenje, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 TV prodaja 10.15 Kihko in Pihko 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Vitez za volanom 12.40 Super Samuraj 13.05 Kung fu 14.00 Mantis 15.00 Dannvjeve zvezde 16.00 Oprah Shovv: Pobesnele živali 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nanizanka 17.45 Rajska obala, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, 116. del nanizanke 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Sam svoj mojster, nanizanka 21.00 Ponedeljkova filmska uspešnica: Guverner in stevardesa, ameriški barvni film 23.00 Alo, alo, nanizanka 23.30 Tihotapci, 4. del nanizanke 0.25 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.25 TV Prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59 in TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop, televizijska prodaja 11.00 Gorski zdravnik 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Na sever, kanadska nanizanka 13.15 Flipper, ameriška nanizanka 14.00 Ma jug, kanadska nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.20 Top shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Poslastica tedna: Jekleni orel 3, ameriški barvni film 21.45 Športna scena 23.00 Reševalci, nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev '.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 16.00 TV prodaja 16.20 Tečaj francoščine, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.15 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.15 Barka sanj 18.25 V 80 dneh okoli sveta, 9. del risane serije 18.50 TV Prodaja 19,00 TV dnevnik 19.30 V 80 dneh okoli sveta, risana serija 20.00 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 21.00 Stikalo, ameriški barvni film «2.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nadaijevanka 13.10 Santa Barbara, periska nadaljevanka 13.55 Risanka I4,10 Izobraževalni program 15.15 otroški program 15.45 Hrvaška kulturna dediščina 16.15 Glas domovine PM« Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Hrvaška in federacija BiH 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Znanstveno dopisovanje, drama 21.05 Hrvaška in svet 21.55 Opazovalnica 22.35 Mirla, dokumentarna oddaja 22.55 Mojstovine svetovnih muzejev 23.05 Filmska noč z Alfredom Hitchcockom: Rebecca, ameriški film 1.10 Poročila HTV 2 13.50 Tv koledar 14.00 Iščoč Grace, ameriški barvni film 15.30 Aplavz, prosim, ponovitev 16.25 Mestece Peyion, ameriška nadaljevanka 17.15 Acapulco -Telo in duša, nadaljevanka 17.40 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 Pol ure kulture 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petica 22.00 Martin Chuzzlewit, angleška nadaljevanka 22.55 The Car War, dokumentarna oddaja AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest 16.25 Airvvolf 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu, humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Beast - groza iz globine, 2., zadnji del ameriške grozljivke 21.40 Teleclubing 21.50 Krik po ljubezni, ameriški TV triler; Virginia Madsen 23.20 Čas v sliki 1.05 Zadnjič, nempko-avstrijska kriminalka 2.25 Spletkarji, ameriški triler 4.15 Krik po ljubezni, ponovitev filma AVSTRIJA 2 10.30 Bogati in lepi, ponovitev 11.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12.35 Slika Svstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ordinacija Bulovvbogen, nemška serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemška serija 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.50 Lipova ulica, ponovitev 5.20 Čas kulture, magazin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 466. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.10 ŠKL - šolska košarkarska liga 21.10 Poročila Gorenjske 466 21.25 EPP blok - 3 21.30 Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije - studio signal Ljubljana: Praznik mesta Ljubljana, Novosti z 20. avtomobilskega salona 22.13 Prijazne poti: Z malo Kajo okoli sveta 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.03 Poročila Gorenjske 466 23.18 Z vami smo bili... nasvidenje 23.19 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.20 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Šolska košarkarska liga 21.00 EPP blok 21.05 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.25 Na Marijanov žur, glasbena oddaja namenjena mladim talentom 21.55 Oddaja namenjena gluhim in naglušnim ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Planet zemlja - Naš dom, projekt učencev 1. r OŠ Železniki 20.00 Skrilarstvo v Selški dolini ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Pesem v besedi in sliki 20.27 Risanke 20.34 Kronika tedna, ponovitev 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, KINO ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport In rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Pogovor z županom občine Mengše Janezom Perom 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12-50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Cerklje 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu: župan občine Cerklje Franc Čebulj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Bauma-nom 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Nato bo sledila oddaja, v kateri govorimo o različnih zanimivostih. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitičen dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit. Dobre glasbe ne bo manjkalo, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 12.45 Šport - novice o nastopih gorenjskih športnikov 13.30 Na gorenjskih cestah 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila 19.30 Zaključek RSORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinsk spimin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za- upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmašnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.30Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Jeleno Stepanovič 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutanja kronika 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Slovenija 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ angl. ljub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 18. in 21. uri ŽELEZAR amer. parodija MARS NAPADA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. ljub. drama ROMEO IN JULIJA ob 20. uri TOREK, 29. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Videoring 9.00 Cesarjeva nova oblačila, lutkovna igra 9.20 Mednarodna izmenjava otrok, nizozemska dokumentarna nanizanka 9.40 Mogočna reka, kanaski risani film 10.05 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 10.55 Gospa kmetica, nemški film 12.35 Korenine slovenske lipe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.15 Po domače 15.15 Slovenija in Nato 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 11. oddaja 17.30 Žeijko, avstralska nanizanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Palete, francoska dokumentarna oddaja 21.10 Studio City 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka 23.40 Svet poroča 0.10 Studio City, ponovitev 0.55 Videoring TVS 2 11.00 Sobotna noč 13.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 13.30 Recept za zdravo življenje 14.00 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 14.30 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 14.55 Osmi dan, ponovitev 15.25 Divja Sibirija, ponovitev švedske dokumentarne nanizanke 16.15 Alpe Jadran 16.45 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.35 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.05 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 18.50 Ne bom... ne morem - Anoreksija 19.30 Izzivalci, framcoska nanizanka 20.00 Ciklus filmov Luisa Bunuela: Diskretni čar buržoazije, francoski film 21.40 Portret slovenskega glasbenika 22.55 Ob svetovnem dnevu plesa: Pomladi posvetitve TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani in TV prodaja 10.15 Kihko in Pihko, 4. del 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopeje-va druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes: Narava umetnosti, ponovitev 16.00 Oprah Shovv: Pierce Brosnan 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 Nema priča, 4. del nanizanke 21.50 Anastazija, 2. del nadaljevanke 22.40 Alo, alo, 12. del 23.30 Bergerac, 23. del nanizanke 0.10 Živeti danes: Akio Mivabashi, dokumentarna oddaja 1.00 TV prodaja POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 Športna scena, ponovitev 14.00 Vr. 5, ameriška nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Prostor za Annie, ameriški barvni film 21.45 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 10. del ameriške nanizanke 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 16.00 TV prodaja 16.15 Z glasbo vvsrcu. ponovitev 17.00 TV prodaja 17.15 ŠKL 18.15 Barka sanj 18.25 V 80 dneh okoli sveta, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 V 80 dneh okoli sveta, ponovitev 20.00 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 Šport 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški in mladinski program 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobraževalni program 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Vaša denarnica 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Moja zgodba o Hrvaški, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 22.25 Opazovalnice 22.55 Moč denarja 23.15 Filmska noč z Alfredom Hitccockom, ameriški film 1.10 Poročila HTV 2 15.20 TV koledar 15.30 Znanstveno dopisovanje, ponovite drame 16.15 Z namenom in razlogom 17.15 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.40 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.30 Nizozemska arhitektura, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.05Črno-belo v barvah: Kralj In jaz, ameriški film AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.25 Beast -groza iz globine, ponovitev 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest DSV 16.25 Airvvolf, ameriška serija 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Varuška, Trije so eden preveč 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Zaljubljena v posiljevalca?, ameriški TV triler; Tiffani Amber -Thiessen 21.45 Življenjski prostor/Sanje 21.50 VValker, teksaški ranaer, ameriška kriminalka 0.10 Ulica ogledal, italijanska kriminalka 1.40 Husar Fanfan, francos-ko-italijanski pustolovski film 3.10 Zakl-jubiiena v posiljevalca, ponovitev filma 4.35 Korak za korakom, ponovitev 5.00 Airwolf, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Noč v Benetkah, ponovitev avstrijske glasbene komedije 10.25 Sal-vesmeha 10.35 Bogati in lepi, ponovitev 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ordinacija Bulovvbogen 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: veliki popotniki, britanska dokumentarna serija 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Air Fright, avstrijski kratki animirani film 23.10 Surprise, nemški kratki film 23.20 Phettbergova nočna oddaja, TV pogovor 0.15 Ordinacija ljubezni, av-strijsko-nemški politični triler 1.45 Pogledi od strani 1.50 Čas v sliki 2.20 Schiejok 3.20 Dobrodošli v Avstriji 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 467. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Avsenikov večer 20.55 Srednaj ekonomska in administrativna šola Kranj 21.10 Poročila Gorenske 467 21.25 EPP blok - 3 21.30 Aleksander Jež shovv 23.00 Poročila Gorenjske 467 23.15 Z vami smo bili... nasvidenje 23.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.17 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Oddaja združenja lokalnih televizij 21.05 Videoboom 40, glasbena lestvica videospotov 22.00 Nedeljski film, ponovitev Krvna zveza TV ŽELEZNIKI 19.00 Znamenitosti in zanimivosti Železnikov, pripravili učenci 3.b z učiteljico 20.00 Danes Jaka svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.28 Mini 5 18.55 Risanka 19.15 videostrani 20.00 Pesem v besedi in sliki, ponovitev 22.11 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Mini 5 18.25 Zdravniški nasvet, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Gost v studiu nadškof Franc Rode 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlo vanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.15 Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Prvi die programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat bo. kot že lepo število torkov doslej, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivositm, ki jih pripravljamo v oddaji S" m Tržican, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 16. lekciji Victor"s Venture. Torkov spored bomo skelnili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00 R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Kam z odpadki, 2. del 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki In odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila do 21.30 vas zabava Braco Koren RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro z Ljerko Bizilj 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika prenos Ra Slovenija 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tuid takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan 14.15 Novice 14.30 Zvezni dprah 15.00 RGL ob-veščpa, komentira 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se 17.15 Novice 17.30 Okrogla miza RGL-a 18.25 Skriti mikrofon 18.15 Novice 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Avtomobilizem + šport 21.00 Zaprta vrata R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. film katastrofe DANTEJEV VRH ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ angl. ljub. drama ANGLEŠKI PACIENT ob 18. In 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. ljub. drama F.G. - ROMEO IN JULIJA ob 20. uri MIGAJMO, MIGAJMO, MIGAJMO!!! PREDOSLJE 39,4000 KRANJ BRDO PRI KRANJU Možnost je neskončna, veliko jih ponuja prav Monika Šport na Brdu. Če se želimo vitko linijo ali krepkih mišic (najbolje je kar oboje) borno našli način v Fitnes Monika na Brdu. AEROBIKA, FITNESS, SAVNA, HYDRO JET, in še vrsto drugih možnosti za aktivno življenje vam je na voljo vsak dan v Monika Športu. Skratka, če želite priti v FIT formo, obiščite Monika Šport in ne bote razočarani. Monika vas v studiu pričakuje od ponedeljka do petka od 9. do 22.30 ure, ob sobotah in nedeljah pa od 15. do 22. ure. Monika je sponzor današnje križanke in vam podarja mesečne vstopnice za obisk aerobike, frtnessa ter hydro jeta, zato svinčnik v roke, rešite križanko in možnosti, da boste s svojo lepo postavo zablesteli v poletju, so tu. Tri nagrade kot vedno vam podarja Gorenjski glas, zato rešitve oddajte do srede, 7. maja 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. tel.: 064 n.c. 22-11-33 tel., iax: 064 22-24-79 mobitel: 0609 63-93-95 3 i i / ? 10 11 12 13 14 Bodo v Natu razumeli slovensko? M ar k o Jenšterle, zunanji sodelavec Ko so predsedniki vseh parlamentarnih strank podpisali skupno izjavo o Natu, je Slovenija za trenutek spet zaživela trenutke vsesplošne sprave, kakršno smo nazadnje lahko opazovali le še v času vojne Z jugoslovansko vojsko. Pobudnik skupne izjave Janez Janša je tako spet stopil v medijsko ospredje, predvsem pa so naši politiki ljudstvu znova postregli s strategijo splošne ogroženosti, za katero se je že tolikokrat izkazalo, da je najboljša formula za ustvarjanje slovenske enotnosti, čeprav je recimo v Času druge svetovne vojne popolnoma odpovedala. Zdaj se je torej kot nalašč pojavil Nato, v katerega si slovenska politika tako močno želi, da o splošnem referendumu sploh ne razmišlja, kar je navsezadnje logično, če Pa je bil naš parlament po dolgem času enkrat končno o neki stvari le enakih misli. Toda problemi tičijo drugje. Prvi je ta, ali nas v Natu sploh hočejo, in takoj za njim - za kakšno ceno so nas Pripravljeni sprejeti? Slovenija tako hiti v to vojaško Združenje, da pri tem sploh ne pomišlja, kako se je precejšen del evropskih držav že pred davnimi časi namesto za vključitev v enega od tedanjih dveh svetovnih blokov (Nato in Varšavski pakt) raje opredelil za nevtralnost, Slovenija Pa je v okviru Jugoslavije spadala v krog neuvrščenih, ki imajo še danes močno vlogo v svetovni politiki, Čeprav tega pri nas ne vemo, ker nas informacije o tem ne Zanimajo več. Vključevanje v Nato prinaša več posledic, vsi tisti, ki se Čudijo, kako morajo biti v tej vojaški zvezi tako indiferentni do nove in samostojne Slovenije, pa bi se morali Zavedati, da so imele Združene države Amerike od nekdaj v ozadju vsake svoje Poteze povsem jasne račune m to imajo tudi z nami. Če bi recimo Slovenija imela bogata nahajališča nafe, bi v Natu že bili. To, kar imamo v Lendavi in okolicije žal premalo. Naša država je strateško premalo zanimiva, da bi se Američanom v tem času splačalo podrobneje ukvarjati z nami, še posebej pa ob neprestanih ruskih pozivih, naj se Nato ne štiri na vzhod. Resda mi nikoli nismo bili v vrstah držav Varšavskega pakta, toda v očeh ameriške širše javnosti kakšnih bistvenih razlik med nami in drugimi socialističnimi državami nikoli ni bilo. Zanje smo bili pač "komunisti" in strah pred komunizmom je še danes eden največjih strahov, ki vladajo v ZDA. Z njim lahko ameriške vlade svoje državljane poenotijo na približno podoben način, kot jih naši politiki z obljubami o članstvu v Natu. Pred časom smo lahko slišali podatek, da bi nas članstvo v Natu stalo več, kot sedaj namenjamo za obrambo. Ob tem pa se zastavlja temeljna dilema, kateri resorji bodo v bližnji prihodnosti še paradni konji slovenske samostojnosti. Če se bo zgodilo (in upajmo, da se tudi bo), da Slovenija postane članica Združene Evrope, potem njena identiteta nikakor ne bo več odvisna od tega, kako veliko in močno policijo ter vojsko bo imela ali kako aktivno bo njeno zunanje ministrstvo, saj bo ključnega pomena predvsem to, kakšno pozornost bo namenjala kulturi, šolstvu in izobraževanju. S problemom ohranjanja jezika v času prodora množičnih medijev in združevanja držav se ukvarjajo precej večji narodi. Španci recimo bijejo hudo bitko z angleščino na Internetu. Kaj pa mi? Ali morda kdo pri nas že razmišlja o tem, da je ohranjanje kulture samo v našem interesu. Vse druge to prej moti, saj je pri poslih najbolje, če vsi govorijo en sam in čimbolj enostaven jezik. Pogled z drugega brega Opomini črnega aprila Peter Čolnar, zunanji sodelavec Jutri bo ob-I letnica treh dogodkov, ki nimajo stičnih točk samo v dejstvu, da so se Zgodili na isti dan v različnih letih, ampak tudi v tem, da se njihove napovedi niso uresničile oziroma niso bile točne. Točno pred 56 leti je Hitler v Mariboru izrekel tiste besede: "Naredite mi to deželo spet nemško!" Kljub vsem strahotam ob poskusu uresničevanja zapovedi, ukaza tudi zaradi slovenskega upora niso mogli izvršiti. Nekateri so napovedovali, da se bo z današnjim dnem leta 1986 začelo novo štetje. Pred Černobilom in po njem. Še vedno ne vemo za točne posledice, vendar kaže, da ena od treh največjih nesreč v jedrskih elektrarnah, ko je v Ukrajini razgnalo jedrski reaktor, k sreči ni povzročila takšnih posledic, da bi se lotili začetka novega štetja in se že moramo truditi, da je ne bi počasi pozabili. Žal Slovenci ne bomo pozabili tretjega dogodka jutrišnjega dne, ko se je leta 1948 začel glavni tako imenovani Diehl-Oswaldov Dachauski proces. Na njem je prišlo do krivičnih obsodb, ki nam danes kažejo na moralno sprevrženost in bedo komunistov. V svojem hlastanju po absolutni oblasti so vrgli nepopravljiv madež na enega najsvetlejših obdobij slovenske zgodovine. Ta izprijenost se je pokazala tudi ob izvensodnih pomorih po končani vojni, nič manj pa se ni, ko je šlo za komunistično notranje obračunavanje, ki je pokazalo, da je šlo ob osvobodilnem boju pri nekaterih tudi za revolucijo in tudi za čisto osebno prevlado posameznikov. Komunistom-zapornikom iz Dachaua so sodili zato, ker so ostali živi. V dveh letih so na različnih procesih obsodili 34 ljudi, na Diehl-Oswaldo-vem petnajstim. Skupaj so obsodili na smrt petnajst ljudi. Nad enajstimi so sodbo izvršili, dva sta umrla v preiskovalnem zaporu, eden na Golem otoku, ostali pa so dobili dolge zaporne kazni. Očitali so jim, da so v zaporu sodelovali z gestapom. Izdajali naj bi, da so stali živi. Da so ostali živi, so jim očitali zato, ker je šlo za vodilne može Komunistične partije, ki so jih Nemci zaprli in so preživeli velik del vojne v zaporu. Ker so medtem prevzeli vodenje partije drugi voditelji, se je po vojni postavilo vprašanje, kdo bo na oblasti. Gordijski vozel so rešili revolucionarno in s tem še enkrat pritisnili umazanijo na vest slovenskega naroda. Leta tečejo. Vse manj je udeležencev tega neslavnega in sramotnega dogajanja v slovenskem narodu. Vse pogosteje je slišati posameznike, ki trdijo, da so premladi, da se takrat še rodili niso, da z vsem skupaj nimajo nič, da niso obremenjeni z zgodovino. Partizani, komunisti in domobranci naj sami razčistijo med seboj. Sami naj se gredo sprave, preštevanja kosti in razčiščevanja pol stoletja starih dogodkov. Žal ni tako. Pregovor pravi, da je pravica začasna, vest pa večna. Revolucionarna pravica nasilja, ki je veljala pred pol stoletja pomeni danes kamen na vesti slovenskega naroda. Ne gre za to, da bi morali občutiti nekakšno kolektivno krivdo. Povsem praktično s tem res nimamo nič, veliko pa imamo zato, ker smo Slovenci. Zgodovina drugih narodov pozna še bolj krvave in krute dogodke, kljub vsemu pa smo Slovenci med tistimi redkimi (?), ki niso razčistili s preteklostjo. Še vedno nismo obsodili zločina, rekli umoru umor in ropu rop. Ne gre za to, če to Želimo ali ne! Dokler ne bo kaznovan zločin, bo prihodnost dolžnik preteklosti. Motiti se, je človeško, vztrajati v zmoti pa pokvarjeno! Sem sodijo tudi poskusi izgube spomina. Zato, ker podpirajo tiste, k vztrajajo v zmoti. Tega se ne zavedajo, ker sodijo v vrsto ljudi, ki mislijo, da imajo vedno prav. Ker hočejo imeti vedno prav, morajo (pre)pogosto menjati svoje mnenje. Kruha in cirkuških iger Stojan Saje, novinar "Panem et \circ'enses" so zahtevale množice v času propadanja starega rimskega cesarstva. Samopašni vladarji so namreč pozabili, da je ljudstvo zadovoljno, kadar ima dovolj kruha in iger. Kot izgleda, je slab spomin politikov glavni vzrok za težave tudi dandanes. Ko so na oblasti, jim za predvolilne obljube ni več mar, ljudem pa dajejo vse več iger in vse manj kruha. Vsaj v primeru tržiške občine je tako! Gospodarskih problemov v občini res ni moč pripisati sedanjemu občinskemu vodstvu, saj so se začele nekdaj trdne tržiške tovarne podirati kot stolp iz kock že leta 1990. K petih letih je stečaj doživelo pet podjetij, lani pa so se močno zamajali tudi temelji tovarne, ki daje Tržičanom največ kruha in je hkrati simbol čevljarske tradicije v kraju. Ob tako neugodnih ekonomskih razmerah, ki so povzročile tudi socialne in drugačne stiske ljudi, bi vsakdo pričakoval od občinskega vodstva skupno prizadevanje za izboljšanje razmer. Sprva se je zdela kombinacija mladega in ambicioznega župana ter starejšega in bolj izkušenega predsednika občinskega sveta kar pravšnja, da bi Trži-čani vendarle potegnili voz iz blata in krenili na boljšo pot. Ob složni odločitvi za začetek izgradnje dolgo načrtovane mestne obvoznice je celo izgledalo, da se bodo kmalu vozili po sodobni cesti. Žal se je sloga končala že pri prvem mostu in se sprevrgla v nasprotja pri drugem mostu. To je bil tudi povod za znane zaplete s sprejemom lanskega proračuna. Čeprav je o tem presodilo Ustavno sodišče, o veljavnosti oziroma usklajenosti sprejetega proračuna še vedno vsaka stran trdi svoje. Nezgrajenih mostov, prek katerih bi našla župan in predsednik občinskega sveta skupno pot Z nasprotnih bregov, je bilo v minulih dveh letih še veliko. Pri tem ni šlo le za različne poglede na načrtovane naložbe, med katerimi je kot prva skalila odnose z onesnaženjem pitne vode v letu 1995 začeta izgradnja bencinskega servisa v Podlju-belju. Zaostrovanje nasprotij je bilo čutiti tudi ob ugotavljanju nezdružljivosti funkcij nekaterih občinskih svetnikov z nalogami, ki so jih opravljali za občinsko upravo, saj je takrat župan izgubil podporo dela občinskega sveta. Potem so sledile obtožbe prek pisem bralcev, ki so jasno izražale namen zmanjševanja osebnega ugleda prvih dveh mož v občini. Konflikti so se še stopnjevali z zahtevami za presojo ustavnosti in zakonitosti posameznih potez uprave oziroma občinskega sveta v državnih ustanovah in službah. Na dan je prišla županova odločitev, da bo zaradi poslanske funkcije opravljal župansko dolžnost nepoklicno, zaradi česar je doživel ostro kritiko svetnikov o ponovnem odstopanju od prvotne odločitve. Ni se še polegel prah okoli kasete, ki jo je skrivaj posnel tržiški župan in s tem povzročil afero na državni ravni, že so v Tržiču napovedali velik cirkus zaradi poročila nadzornega odbora o poslovanju tržiške občinske uprave v lanskem letu. In takrat se je zgodilo, kar ni daleč od cirkuških iger! Čeprav je župan pozival prebivalce, naj mirno in dostojanstveno izražajo podporo legalno izvoljenemu vodstvu, je pred občinsko sejno dvorano prihrumela peščica domačinov, ki so zmerjali in žalili vse poprek. Šlo naj bi sicer za spontan shod, a razmnožena vabila neznanega odbora za napredek Tržiča so pričala o organizirani, vendar uradno neprijavljeni dejavnosti. V duhu sprave tudi ni bilo trošenje letakov izpod peresa enega od občinskih svetnikov. Kot uči praksa, sta za spor vedno potrebna najmanj dva. Krivde za nastale tržiške razmere nikakor ni moč pripisati niti zgolj županu, niti le predsedniku občinskega sveta. Vsekakor sta v razvnemanju strasti odigrala glavno in odločilno vlogo, pri dokazovanju moči pa ni hotel popustiti noben od njiju. Res je, da so posamezni svetniki metali polena županu pod noge, prav tako pa drži, da je župan pri pomembnih odločitvah večkrat ravnal po svoje in se ni oziral na mnenje svetnikov. Glede na to mora vsak sebi pripisati tudi možne posledice. Ko bo glavnina prebivalcev lačna, jih ne bodo zaslepile nikakršne in nikogaršnje igrice več. Če so bodo naveličali praznih besed o delu občinskega vodstva v prid Tržičanov, bodo odšli na ulice sami, brez posebnih vabil. Tega si najbrž nihče ne želi, saj je poigravanje Z množicami lahko tudi nevarno, mar ne? HMHHHHi 150 RMMNMMMflMNMRMM Nadaljevanje iz prejšnje številke Kdor ima hudo zeno, se mu zacenaj prekel žena zemlji Po pribliz.no treh mesecih sta se dogovorila za srečanje. Bilo je ravno v času Gorenjskega sejma in Janko je bil le tako namenjen tja. "Dogovorila sva se, da me počaka pred avtobusno postajo. Prišel sem že veliko prej, za vsak primer. Takoj ko je izstopila, sem vedel, da je ona. Čakaj, ti jo bom opisal: bila je bolj majhna, imela je kostanjeve lase, na kratko pristrižene, v ušesih je imala uhane, v roki pa je držala belo jopico. Oblečena je bila v modro krilo in roza bluzo. Zdela se mi je zelo drobna in nebogljena. Stopil sem do nje in jo vprašal, ali je USODE Piše: Milena Miklavčič ona Anica. Ti si pa Janko, mije rekla in mi stisnila roko. Bilo mi je zelo nerodno, da sam nisem vedel, kaj bi rekel. Namenila sva se proti Sejmišču in oba sva molčala. Ko sem ji pisal pisma, mi je bilo lažje. Zmeraj sem ji imel veliko napisati. Ko bi bilo malo manj resna, bi še nekako šlo, tako pa..." Njun prvi sestanek je bil polomija. Tega se Janko še danes zaveda. Hodila sta po Sejmu gor in dol, si ogledovala traktorje in kramarijo ter molčala. Povabil jo je na sok in pizzo, toda tudi za mizo jima ni šlo nič bolje od rok. Janku se je zdelo, da ga na skrivaj ocenjuje, tako kot je tudi sam počel. "Ni mi šlo v glavo, da je lahko tako suha pri svojih letih. Čeprav jih je tudi ona imela le čez trideset, je zgledala kot otrok. Ko sva se poslovila, mi je obljubila, da se naslednjo nedeljo spet dobiva. Tistega večera sem se prvič v livljenju napil. Bil sem tako jezen nase, da bi se najraje polrl. Zelo sem se bal, da je ne bom nikoli več videl. Toda v sredo mi je poštar prinesel njeno pismo, v katerem se mi je opravičevala, ker je bila tako nezgovorna. Napisala je, da vso noč ni spala, da je bila utrujena in da bo drugič bolje. Napisala je še, da se ji zdi, da ji bom zelo všeč. Ta, zadnji stavek sem potem še tisočkrat prebral, tako mi je bil všeč." Janko in Anica sta se začela redno sestajati. Toda tudi pozneje nista bila kaj preveč zgovorna. Največ sta drug o drugem izvedela iz pisem, ki sta sijih še zmeraj pisala. Nujno znanstvo je trajalo le več kot pol leta, ko jo je Janko povabil, da bi ga obiskala na njegovem domu. "Medtem sem naredil tudi izpit za avto in si kupil "bolho". Za kaj več i nisem imel denarja. Kako prav sem I naredil, sem videl tisti trenutek, ko sva | se ustavila pred hišo. Anica se je ozirala ; po poti, ki sva jo prevozila in zmajevala j z glavo. Pa se ti res voziš gor in dol dvakrat na dan, me je vprašala. Meni se to ni zdelo nič takega. Kako zdrliš, se % je začudila. Z mamo sta se dobro ujeli. I Meni se to ni zdelo nič takega. Mama je f nape kia čuda stvari, ki so Anici zelo teknile. Skupaj smo se usedli za mizo in pogovor je stekel, ne da bi vedeli kdaj. Komaj pa je bila ura šest zvečer, se je | Anica dvignila in rekla, da mora I domov, ker jo čakajo. Nič ni razlagala zakaj, samo počakala me je pri vratih, ker sem se nekaj obiral." Janko je bil preveč cagave sorte, da bi jo vprašal, zakaj se ji tako mudi. "Enkrat mi bo le povedala!" sem si govoril, ko sem jo peljal nazaj v dolino. Prijela sva se za roke in zdelo se mi je, da sem v devetih nebesih. PREJEU SMO Lipa sprave slovenski javnosti Z zadovoljstvom smo sprejeli vest o imenovanju dr. Franca Rodeta za novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Iskrene čestitke ob prepričanju, da bo pogumno vodil slovensko Cerkev v utrjevanju krščanskih vrednost in da bomo s pomočjo njegove besede dosegli narodno spravo in deklaracijo o njej. Združeni ob Lipi sprave, ki se štejemo za pomemben del civilne družbe, pa čutimo dolžnost izreči priznanje in zahvalo dosedanjemu najvišjemu predstavniku slovenske katoliške Cerkve dr. Alojziju Šuštarju. Najprej kot prvemu Slovencu naše sprave z Bogom, zatem pa kot prvemu človeku slovenske narodne sprave in Osebi, ki je dala velik prispevek k rojstvu svobodne države. Predvsem po njegovi zaslugi smo 15. junija leta 1991 pri Lipi sprave ni Odrešenikovem znamenju na Ljubljanskih Žalah petnajsti junij razglasili za praznični dan z imenom Dan krivde, odpuščanja in sprave kot spominski dan na največjo narodovo nesrečo. Njegove misli o spravi, povezane z evangelijem, so nas utrjevale v upanju za narodno spravo na temelju resnice, ki še vedno ostaja etično vprašanje tudi demokratične oblasti. Ker bo letos junija v Gradcu drugo ekumensko zborovanje krščanskih cerkva Evrope - prvo je bilo v maju 1989 v Baslu - na temo Sprava, naše gibanje pa ima isto idejno osnovno (sprava v narodu - sprava v v svetu), smo se na pobudo mednarodnega gibanja Pax Christi iz Celovca odločili, da bo letošnja slovesnost Dan krivde, odpuščanja in sprave pri Lipi sprave v Ljubljani v soboto, 21. junija, tako da bi se je moji udeležiti tudi Slovenci iz Italije in avstrijske Koroške, namenjeni v Gradec na ekumensko srečanje, ki bo od 23. od 29. junija. Slovenka Lipa sprave ima večstranski pomen. Vsadili smo jo 11. maja 1989 na svetem kraju in potem, ko smo že oktobra 1988 napovedali, da bo 1. novembra 1988 na Ljubljanskih Žalah javna položitev venca v spomin na vse žrtve boljševističnega nasilja, ki v slovenski zemlji nimajo zaznamovanih grobov. Vsadili smo jo prej kot so Lip miru v Baslu in pred padcem berlinskega zidu in razpadom totalitarnih držav. V osmih letih se je na našem svetu kraju zvrstilo več kot trideset javnih spravnih manifestacij. Največja med njimi je vedno Dan krivde, odpuščanja in sprave, na kateri je zadnja tri leta sodelovala tudi častna enota slovenske vojske. V prizadevanju za spravo v svetu - drugi ekumenski zbor v Gradcu pa je posvečen Spravi - ne bo naše spravno gibanje moglo ostati neopaže-no in nepomembno že iz razloga, de pa je ravno naš narod bil največja žrtev razkola, ki ga je povzročila ideologija nasilja. Premagati ta razkol je naš etični princip. To, kar se je dogajalo slovenskemu narodu med vojno in kar se mu je zgodilo po koncu vojne že v "svobodi", se ni nobenemu v Evropi. Molčati o tem ali celo zanikati to dejstvo, more le človekova majhnost. Zato: Sprava na temelju resnic je naša zaveza. Izpri-čajmo jo! Za Združene ob lipi sprave: Stanislav Klep l.r., Franc Setar l.r., Vera Trampuž l.r. Razmišljanja ob članku Cilke Prevc Člane Organizacijskega komiteja za prireditve "Po stezah partizanske Jelovice", za katere sam Bog ve, kdo so, so se strašno razhudili nad člankom Cilke Prevc v Gorenjskem glasu dne 21. jan. Pravijo, da bi bil najkrajši odgovor "pustiti in se ne vmešavati, če bolj mešaš, bolj...". Seveda se tega ne držijo, saj so zadevo krepko "zamešali". Imamo pa še lep slovenski pregovor o psu, ki se oglasi ali celo ugrizne, če mu stopiš na rep. Zdi se mi, da oba pregovora dokaj simbolično napeljujeta na užalje-nost in jezo, ki jo je gospa Prevčeva povzročila s svojim člankom med člani zgoraj imenovanega komiteja, pa še med nekaterimi drugimi, ki so, ali pa tudi ne živeli v tistem času. Vehementno zavračajo "nakladanje" Cilke Prevc in se sprašujejo, "kje je v zreli ženi naloženo toliko sovraštva, da jo še po 55 letih razganja, da žaljivo kljubuje že davno znani resnici?" Sprašujem vas, člane Org. komiteja, kdo vam daje pravico, da tako p ros taško in žaljivo govorite z ženo, ki je takrat kot 14-letno dekle (toliko naj bi bila po pisanju g. Jana takrat stara g. Prevčeva) doživela in tudi preživela Dražgoško bitko. Smo mar še vedno v vaši dobri, zlati Jugoslaviji, da gospa Prevčeva ne bi smela povedati to, kar misli in kar je takrat doživljala? Sami navajate, da je bila Dražgoška bitka za ene tragedija, za druge pa veliko moralno dejanje. Mislim, da je bila za tiste, ki so izgubili enega ali več svojcev to strašna in nepojmljiva tragedija. V moralno dejanje pa tudi jaz dvomim, če smem to danes v samostojni Sloveniji na glas pomisliti, povedati in napisati. Vsekakor je junaštvo boriti se brez izgleda na zmago. Junaštvo je boriti se do konca, še največje junaštvo pa je tako umreti za domovino. Ni pa junaško dejanje umakniti se in pustiti neobor-ožene otroke, ženske in starce v milost in nemilost razdraženemu in pobesnelemu okupatorju. Kaj vam je g. Prevčeva tako hudega rekla, če v svojem "nakladanju" ni ne vem kako naklonjena množici obiskovalcev, ki prihajajo vsako leto v Dražgoše proslavljat ta dogodek. Bi mar morala z zastavo v roki, žganjem in klobaso sprejemati množico mladih pohodni-kov, ki le iz knjig poznajo Dražgoše in enostransko opisana takratna dogajanja. Ko pišete, da bi g. Cilki odgovarjalo, če med tujci, obiskovalci Dražgoš, ne bi bilo tovarišev Kučana, Kristana, župana iz Železnikov in drugih imetnikov, vas sprašuje, kako morete vedeti, da je Prevčeva tudi med tisto manjšino, ki teh gospodov ne ceni preveč. Mogoče bo nova vlada dopolnila kazenski zakonik, kjer bodo take misli in naziranja okvalificirana kot kazniva dejanja? G. Cilka se je v svojem članku osredotočila le na dražgoška proslavljanja. V vašem članku pa ji hitite na vso moč pojasnjevati še druga zaznamovanja spominskih dnevov iz NOB. Pravite, da celo sam gospod škof Grmič, ki je ravno tako posvečen v škofa kot drugi škofje, trdi in poudarja upor kot moralno dejanje skladno z božjimi nauki. (Naj pripomnim, da ta Grmičeva parola ni ne vem kako popularna med vernimi Slovenci).Zamerite ji, ker je videla in še gleda II. svetovno vojno samo skozi življenje in trpljenje izpod Jelovice. Vedeti bi morali, da je doživela v rosnih letih toliko grozote, strahu in ponižanja in razumeti bi jo morali, da ima danes pravico misliti in razsojati s svojo glavo. Ima pravico misliti na glas in svoje misi tudi napisati tako kot sama vidi takratna dogajanja v Dražgošah. France Vombergar Referenduma O rezultatih zbiranja izjav podpore referenduma o gozdovih je bilo do sedaj zelo malo sporočenega javnosti. Po moje gresta oba nekako isto pot kot o zapiranju jedrske elektrarne Krško. To se da sklepati tako iz petkove objave prošnje za pomoč in podpise za Černačevo referendumsko pobudo kot iz javnomnenjske ankete o vračanju gozdov, objavljeni v sobotnem Dnevniku pod naslovom: "O referendumu neodločeno, a zelo proti vračanju gozdov. Kot da volivci v vrstah čakajo, kdaj bo komu v glavah zrasla ali se porodila ideja o kakšnem referendumu in že bodo masovno drveli na določena mesta in se izjavljali o njihovih pobudah. Kateri referendum bo dobil pri volivcih večjo podporo, če ne bo kateri prej omagal, je težko vnaprej napovedati, ali Čer-načev, ki je za pripadnike rimskokatoliške cerkve sprejemljivejši, nima pa strankarske podpore ali drugi, ki je za pripadnike rimskokatoliške nesprejemljiv, ima pa podporo pri strankah, ki so po svojem prepričanju sovražno nastrojene do delovanja cerkve v civilnem življenju. Iz izjav drugega referenduma se da razbrati, da jim gre bolj zato, kako čimbolj zmanjšati materialne možnosti za delovanje cerkve kot pa za same gozdove. V petkovem Gorenjskem glasu je med strankarskimi novicami Združena lista med drugim zapisala: "ZLSD mora postati stranka, ki bo čvrsto in odločno branila pred zgodovinskimi lažmi in pohodom CERKVE V CIVILNO ŽIVLJENJE. Kar se je Janezek naučil, to Janez zna. Dosti drugačnih stališč tudi ne izraža kompanjon referendumske pobude, to je prvak nacionalne stranke gospod Jelinčič. Je bil pač učenec partijskih sekretarjev med NOB. Iz odločitve strankarskih pripadnikov, da poskusijo izvesti referendum o gozdovih in njim podobnimi se da razbrati, da se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi živeli v sožitju z drugače mislečimi. Ali jih bo novi predsednik uspel prevzgoj iti in popeljati na demokratičnej-ša pota. Zakaj pobudnika referendumov ne pristajata na pobudo predstavnikov vlade,da bi umaknila svoje pobude in prepustila, da bi se zadeva rešila v Državnem zboru na zakonski način, sporazumno s predstavniki cerkve. S takim načinom reševanja bi lahko vsi samo dobili na ugledu tako doma kot v mednarodni javnosti, saj bi s tem dokazali, da so naši predstavniki sposobni reševati tudi tako sporne zadeve na demokratičen in sporazumen način. S takim reševanjem ne bo dobila nobena stran občutka, da je bila nad njo izvedena prisila. Demokratičen način reševanja lahko še kako vpliva na nadaljnje odnose med obema stranema. Jože Dolhar Tržič potrebuje strokovno delo in ne politične prepire strank "Zadnji konfliktni dogodki v tržiški politiki, ko gre praktično za popolni razkol med županom g. Pavlom Ruparjem in Občinskim svetom, ne napovedujejo nikakršnih dobrih obetov za reševanje preštevilnih tržiških problemov. Če dodamo še hkratno sedenje na dveh stolih g. župana (vendar bolj na poslanskem kot županskem, saj tam prejema plačo!), potem moramo deliti skrb nad dogajanjem v tržiški občini s preštevilnimi občani, ki se obračajo na nas. Problemi, ki čakajo na reševanje, so konkretni problemi tržiških občanov. Samo za takšno delo so bile stranke pooblaščene s strani tržiških volivcev. Problemi, kot so: slab gospodarski položaj -občina lahko podpira podjetništvo na več načinov in s tem neposredno prispeva k nastanku novih delovnih mest, manjkajoča parkirišča v Tržiču in dokončanje obvoznice do Zdravstvenega doma, cestna razsvetljava v Bistrici in Lešah, dokončanje mrliških vežic v Križah, obnova mostu v Kovorju, iztrošena oprema gasilcev, kanalizacija v Lešah in Polovicah, cesta Pristava - Križe ter na Brdo, inp. se morajo začeti reševati čimprej. To pa je možno le s takojšnim začetkom sprejemanjem letošnjega občinskega proračuna, ki bo omogočil začetek investicij. Naj na koncu poudarimo zagotovilo Liberalne demokracije Slovenije občanom Tržiča, da ne bomo sodelovali pri konfliktih, ki ne vodijo k reševanju konkretnih problemov. Naša kritika bo tudi v prihodnje usmerjena izključno v nestrokovno delo ali malomarno trošenje denarja. Anton Horvatič, dipl. ing. Predsednik LDS Tržič GLASOV KAŽIPOT M odraslih pevskih zborov občine Jesenice in občine Kranjska Gora. Spomladanski koncert Lesce - V Osnovni šoli F.S. Finžgarja bo danes, v petek, ob 20. uri koncert Pihalnega orkestra Lesce pod vodstvom Dušana Mlakar. Kot gost bo nastopil Mešani zbor KD Bilka- Bilčovs iz Avstrije. Koncert bodo ponovili še v nedeljo, 27. aprila, ob 20. uri v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici. Program povezujeta Branka Smole in Franci Cerne. Nadaljevanje na 48. strani Jubilej Gorenjevaškega okteta Gorenja vas - V Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi bo jutri v soboto ob 20. uri koncert ob 25-letnici Gorenjevaškega okteta, ki ga vodi Valentin Bogataj. Srečanje pevskih zborov Javornik • V dvorani kulturnega doma na Javorniku bo danes, v petek, ob 19. uri območno srečanje 17 Kmetija ANION Na vogalu Škofjeloške in Hafnarjeve na štev. 1 je še ena od živih" kmetij, to je Anion. Središčna lega kmečkega dela vasi ji je velikokrat dajala nekako prednost in odprtost obiskovalcem vasi. Stoji na križišču Škofjeloške ceste, Hafnerjeve in Gasilske ulice. Sedanji gospodar je Matija Kriinar, vendar ga največkrat v bistvenih zadevah, ki se tičejo kmetije nadomešča njegov sin Martin. Matijeva žena Martinka je prava kmečka gospodinja, za katere trdijo, da držijo tri ogle pri hiši in večkrat še četrtega pol. Rodila sta se jima dva sinova Martin in Andrej. Za bodočega gospodarja se je odločil in skoraj bi rekli že sedanjega gospodarja sin Martin, ki je tudi te poročen z Ženo Matejo in imata dve nedorasli hčerki. Drugi sin Andrej je v službi, saj je ing. elektr., vendar velikokrat pomaga doma. Zemlje okrog hiše je zelo malo tako, da je okrog ne prav velikega dvorišča vse zazidano, razen poti, ki vodijo na dvorišče z obeh strani, od Hafnerjeve ulice in Škofjeloške ceste. To je tipična kmetija gručaste vasi, kakor je verjetno obstajala že pred letom 1002, ko so jo dobili škofje iz Freisinga. Vse zemlje premore kmetija nekaj pod 13 ha, od tega polovico gozdov. Kakor ostali kmetje imajo pri Anionu tudi enako kmečko "proizvodnjo", vendar z malo višjo intenzivnostjo. Sin Martin zelo upošteva vse včasih tudi najnovejše sodobne izsledke in pridobitve obdelave zemlje gnojenja, uporabe semen in sadik sodobnega pridelovanja. V hlevu imajo precej goveje živine (okrog 30 glav). Krav molznic imajo 10, včasih kakšno več, precej teličkov in 6 do 8 bikov za prirejo in zakol. Imajo pa tudi vsako leto po nekaj prašičev na željo in oskrbo gospodarja Matije. S stroji so opremljeni kar zadovoljivo, čeprav je včasih potreben kak nov nakup (traktor in razni priključki), da jim je delo olajšano. Gospodinja Martinka in mlajša Mateja vsak dan namolzcta mleko, ki ga oddajajo v mlekarno in nekaj prodajo doma. Skrbijo, da ima živina redno in obilno krmo, ker se zavedajo, da po narodnem pregovoru, krav molzejo pri gobcu. Vsako leto gledajo na Piše: Mirko K r i ž n a r Kmetije na stranskih ulicah to, da imajo dovolj krme (koruze) za siliranje pa tudi trave za seno in ostalih dodatkov, ki jih rabijo za krmo iivine. Od ostalih pridelkov imajo največ krompirja in tistih poljščin, ki jih kupujejo in pridejo po nje gospodinje (solate vseh vrst, korenje, peso, zelje, ki ga kisajo za prodajo, kakor tudi repo, itd.). Na njivah imajo dobro zagnojeno zemljo, saj (udi ves gnoj od živine zvozijo na njive. Pohvaliti je treba prizadevnost vseh domačih za uspešen razvoj kmetije, ki ni velika, pa je vendar donosna, saj jih v veliki meri preživlja, ostane pa še kaj malega za nakup nove ali dodatne kmetijsko obdelovalne tehnike. I z zgodovine pd tole: V loških urbarjih v 16. stoletju je bil vpisan kot obveznik urbarskih dajatev loškemu gospostvu Kriinar (Krishnar) Mathias (Matija), rojen 25. jan. 1645 po krstni knjigi tupnije Šmartno. V raznih obdobjih nekaj stoletne Zgodovine so grajski pisarji in župniki (krstne knjige) priimek Kriinar, kakor so pribliino slišali, popačili v pisavi. Omenjali smo te Antonove zagnojene njive. Povedali so drugi, da so Antonovi vozili gnoj celo iz greznic v mestu Kranju (ponoči) konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Čeprav se to večini drugih kmetov ni zdelo ne vem kako pametno, je bil pa le dober uspeh. Večji in boljši pridelki. V leti 1880 do 1914 so se ukvarjali tudi s konjerejo, za katero so dobili takratni gospodarji celo diplomska priznanja. Pravtako so pospeševali govedorejo, saj so imeli vedno v hlevu plemenskega bika, takrat najbolj razširjene pinegauske pasme. Veliko kmetov, straiiški pa vsi so vodili krave k temu Antonovemu biku. S tem v zvezi so nastale razne anekdote, ker so krave večkrat pripeljale ienske. No to pa je te drugo pisanje... Omeniti je treba tako imenovano Antonovo "šterno". To je bil stoletja star vodnjak z naravnim dotokom podzemne studenčne vode, globok kakih 10 - 12 m, v katerem skoraj nikoli ni zmanjkalo vode. Stal je kakih 8 -m od glavnih hišnih Antonovih vrat točno na sedanji Hafnarjevi ulici. Glavno skrb za njega so imeli vedno Antonovi. Po vodo na ta vodnjak so hodili prvenstveno sosedje: Lautarjevi, Šimnovi, Lebarjevi, Felsovi pa tudi Faktorjevi in Komarjevi, ki so ga tudi stroškovno vzdrievali. Iz tega vodnjaka so črpali vodo za vse potrebe in tudi za napajanje iivine. Redno so menjavali leseno borovo ali macesnovo cev iz debla premera do 40 cm, s premerom izvrtine 10 do 20 cm. To je znal izdelati le neki tesarski mojster iz Zminca, ki je imel tako velike in do 4 m dolge svedre. Da se ne pozabi, pa še tole: Zanimivost, ki jo teiko najdete na Gorenjskem, je zgodovinsko potrjeno vinogradništvo v Stratišču. Zi urbar loškega gospostva iz leta 1291 navaja urbarske dolinosti 12 viničarjev v Stratišču. Kot tlačani so morali obdelovati vinograde na Šmarjetni gori (pobočju) med Oiboltom in Ukom. Vsako leto na Sv. Martina pa pripeljati vino na Loški grad. Eden teh viničarjev so bili tudi takratni Antoni. To je trajalo nekaj stoletij, tja do leta 1450 ali pa malo več. Posebej bo sledil opis tega viničarstva v Stratišču. Zato bomo tokrat omenili samo to kar poleg pisanih .dokumentov potrjuje ugotovitev, da so bili Antonovi davni predniki na tej kmetiji tudi vini-čarji. Morda bi lahko napisali, da v spomin na tiste čase raste na juinem koncu hiše ob vhodu na dvorišče s Hafnarjeve ulice ob zidu, vinska trta - samorodnica s strokovnim nazivom vinogradniških strokovnjakov tametna črnina. Po mnenju prof. Terčelja znanega predstavnika in strokovnjaka vinogradniške stroke je to vinska trta, ki je bila v začetku tega tisočletja in še potem razširjena po vsem slovenskem vinorodnem ozemlju. V Mariboru imajo na Lentu kar štiristo let staro trto iste vrste. Grozdi so dosti veliki in če je popolnoma zrelo, je temnomodre barve do malo bolj svetle z odtenki na zeleno in rahlo lila. Vsebuje pa bolj malo sladkorja. Zato pa izjavi prof. Terčelja vino ni moglo biti močno. Trta pri Antonu je pognala seveda iz starih korenin tiste trte, ki je rasla verjetno kar nekaj stoletij ob jutni strani hiše. Ohranjali in obdriali so jo, ker je bila pač trdovratna in je vedno znova brez kakršnekoli pomoči in pozornosti pognala ob steni. Treba pa je povedati, da ni vsako leto dozorela tako, da prav veliko ni bilo koristi od nje. Saj je še zrela dosti kisla, kaj šele nedozorela. Posebej gnojili ji niso skoraj nikoli, pač pa po pripovedovanju velikokrat pod njo zakopavali tisto, kar se je krava potrebila po teletu. ... _____— •• Dvorišče je vedno pospravljeno in pometeno. POSU IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak V NFD 21,3-odstotni gorenjski delež Kranj, april - Izšla je druga številka Investitorja, ki jo izdaja Nacionalna finančna družba. V njenih šest skladov, med njimi je tudi Gorenjski sklad, je certifikate vpisalo že dobrih 147 tisoč državljanov. NFD je do konca lanskega leta porabila 33 odstotkov zbranih certifiaktov oziroma 11.775 milijonov tolarjev premoženja, k temu pa je treba prišteti še 2,1 odstotka rezerviranih delnic v javnih prodajah, kar pomeni, da je doslej porabila 35,1 odstotka certifikatnih sredstev. Prevladujejo delnice velikih, uspešnih podjetij, kot so Krka, Lek, Petrol, Mura, Belinka, Sava, Etil, Mercator, Živila itd. Zanimivo je, da ima Gorenjska kar 21,3-odstotni delež v portfelju NFD, največjega ima seveda osrednjeslovenska s 33,7 odstotka, na tretjem mestu pa Dolenjska z 11,4-odstotnim deležem. Borzni informativni dan Kranj, april - Ljubljanska borza je spet pripravila dan odprtih vrat, vabi vse, ki želijo spoznati borzo in meno poslovanje. Informativni dan bo potekal v petek, 25. aprila (danes) od 9. do 14. ure v prostorih Ljubljanske borze na Slovenski cesti 56 v Ljubljani. Na razpolago bodo najrazličnejše tiskane informacije o poslovanju borze, podatki o trgovanju z vrednostnimi papirji, pripravili so tudi enourno predavanje, ki se bo začelo ob 10. uri, ponovili pa ga bodo ob 12. uri. Večje skupine lahko svoj prihod najavijo pri Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana. STATISTIČNE INFORMACIJE PAmoBjm Statistični urad Republike Slovenije Ljubljana, Vožarski pot 12 AKTIVNO PREBIVALSTVO SLOVENIJA. FEBRUAR 1997 97 97 01-1197 Indeksi 1197 1197 1196" 97 197 01-1196 ZAPOSLENE OSEBE BREZPOSELNE OSEBE 866512 865646 866079 99,9 100,1 100,1 740196 740112 740154 100,0 99,9 99,9 648485 648356 648420 100,0 99,8 99,8 126316 125534 25925 99,4 101,5 101,0 STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI SLOVENIJA, FEBRUAR 1997 1 197 1 II 97 I £1-1197 I SKUPAJ 14.6 14.5 14.5 MOŠKI 14,1 14,0 14,0 ŽENSKE 15,1 15,1 15,1 Lansko poslovno leto uspešno Volksbank poslej tudi v Zagrebu Kranj, 24. aprila - Volksbank-Ljudska banka je lani prvič po ustanovitvi leta 1992 poslovala pozitivno, dosegla pa je nadpovprečno rast. Avstrijska Volksbank AG se je razširila tudi na Hrvaško, v torek, 22. aprila, je uradno ustanovila svojo banko v Zagrebu. Volksbank-Ljudska banka je lani dosegla večjo rast kot druge slovenske banke, saj je bilančno vsoto povečala za 63 odstotkov, ki je tako dosegla 14.621 milijonov tolarjev. Prihodki so se povečali za 130 odstotkov in sicer zaradi povečanja čistih obresti in čistih provizij, medtem ko so se odhodki povečali le za 25 odstotkov. Kredite stankam, ki niso banke, so povečali za 115 odstotkov, za 78 odstotkov pa so se povečale obveznosti do strank, ki niso banke. Skupščina delničarjev se je sestala v ponedeljek, 21. aprila, in sprejela poročilo o poslovanju v lanskem letu ter potrdila načrte vodstva za prihodnje obdobje. Na skupščini so revizijsko hišo KPMG imenovali za revizorja v letu 1997. Delničarji pa so se odločili za izdajo nove emisije obveznic v skupnem znesku 1,5 milijarde tolarjev. Vodstvo banke pričakuje, da bo v slovenski finančni javnosti vzbudile veliko zanimanja. Avstrijska Volksbank AG je prvo banko na območju bivše Jugoslavije ustanovila leta 1992, ko je nastala Volksbank-Ljudska banka. Zdaj pa se je odloČila še za Hrvaško, v Zagrebu so banko uradno odprli v torek, 22. aprila. Avstrijska banka je namreč ocenila, da hrvaško gospodarstvo uspešno napreduje kljub vojnim posledicam, kar skupaj z njegovo privatizacijo predstavlja dobra izhodišča za nadaljnji razvoj. Pričakujejo, da bo rast hrvaškega gospodarstva nadpovprečna, v mednarodnem pogledu pa bodo imele nekatere panoge pomembno vlogo, zlasti turizem. Pri tem bodo pomembno vlogo imele tudi tuje banke in druge finančne ustanove. Volksbank, d.d., Zagreb računa predvsem na srednje velika zasebna podjetja in številna tuja podjetja, ki bodo investirala na Hrvaškem. Poslovala pa bo tudi s prebivalstvom in tudi na tem področju igrala na hrvaškem trgu pomembno vlogo. Abanka ugodno kreditira kmetijstvo Kranj, april - Abanka iz Ljubljane je znižala obrestne mere pri posojilih za kmetijstvo, za pravne osebe so nižje za dve odstotni točki in znašajo od 8 do 9,5 odstotka, za posameznike pa so 8-odstotne. Abanka je obrestne mere znižala v skladu z uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane, ki je izšla v Uradnem listu 2/97. Ugodnejša ponudba velja tako za pravne kot za fizične osebe, ki se ukvarjajo s kme- KOLIKO JE VREDEN TOLAR h 6BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel: +386 064 361-300, 361-301 Fax:+386064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST' CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (4. del) Kam vložiti certifikat? Prosta certifikatna sredstva lahko do 26 4.1997 vložite v Turistično podjetje Alpinum Bohinj. Vpis na sedežu podjetja in poštah. Kaj pomeni terminska prodaja delnic? Terminska prodaja delnic pomeni, da z dnem sklenitve pogodbe kupec ne postane lastnik delnic, ampak to postane po izteku moratorija na prenos lastništva. Pri delnicah razreda B oz. D je prodajalec še dve leti po registraciji delniške družbe na sodišču lastnik delnic v delniški knjigi. Kaj pomeni biti lastnik delnice? Lastništvo prinaša imetniku pravice do delniške družbe (podjetja, kamor je vložil svoj certifikat), •n sicer * pravico do upravljanja družbe (glasovanja na skupščini, sorazmerno številu delnic) * pravico do dividende (pravico do sorazmernega dela čistega dobička) * prednostno pravico do nakupa novo izdanih delnic družbe (razen če statut ne določa drugače) * pravico do sorazmernega deleža premoženja v primeru likvidacije ali stečaja družbe, * pravico do obveščenosti (o poslovanju družbe, letni skupščini, novih izdajah delnic ipd.) Primer: Prodajalec proda delnice SAVA B kupcu. Sklenila sta terminsko pogodbo. Prodajalcu vse pravice iz lastništva pripadajo še dve leti od registracije na sodišču. Po dveh letih mora kupec uveljaviti prepis v delniški knjigi, če želi, da se pravice prenesejo nanj. Zakaj so cene delnic razreda B nižje od cene enakih delnic razreda G? Razlogov za to je več. Neprenosljivost in s tem povezano tveganje. Če so delnice že vpisane v Klirinško depotni družbi, je to tveganje manjše, kot če niso. v prvem primeru se lahko kupec zavaruje pred tveganjem večkratne prodaje s prenosom delnic iz tako imenovanega registrskega na trgovalni račun prodajalca pri borzno posredniški družbi. Popust pri nakupu delnic oz. večje število delnic za vrednost certifikata, ki so ga bili deležni upravičenci. Delnice razreda G nosijo (do prve skupščine oz. dne, ki je določen za ex kupon) s seboj dividende za pretekla leta od leta 1993 dalje, ki se z dnem prodaje prenesejo na kupca. S približevanjem koncu moratorija (npr. delnice Kolinske B bodo maja enake delnicam Kolinske KOLR, ki že kotirajo na borzi. Cena delnic razreda B je 1.900,00 sit, na borzi pa stanejo nekaj čez 2.000,00 sit) sta si ceni delnic vedno bliže, dokler se ne izenačita. V praksi so se nakupi delnic razreda B doslej izkazali kot zelo dobra naložba. Običajno je bila v začetku cena neprenosljivih delnic za polovico nižja od cene delnic razreda G (oz. A pri Leku). Prihodnjič pa več o cenah delnic, ki ne kotirajo na borzi. Vabimo vas, da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,... ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemenčič, borzna posrednica tijsko proizvodnjo in so z omenjeno uredbo upravičeni do regresiranih obrestnih mer. Za pravne osebe se obrestne mere oblikujejo glede na boniteto terjatve in sedaj znašajo od 8 do 9,5 odstotka, kar pomeni, da so za dve odstotni točki nižje. Obrestna mera za posameznike pa je enotna in znaša 8 odstotkov. Rok vračila posojil je 12 mesecev, njegovo realno vrednost ohranjajo s pomočjo temeljne obrestne mere. Abanka kratkoročne kredite daje tudi tistim pravnim in fizičnim osebam, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pa niso upravičeni do regresa realne obrestne mere, tudi zanje je izhodiščna obrestna mera 8-odstotna. RUBIKOM VEDEŽEVANJE 09042 70 KRANJ, 21.4.1997 NAKUPNlffROD/UNl NAKUWl/mODAJNl|NAKUWVreODAINI MENJALNICA 1 DEM 1ATS 1 100ITL A BANKA (Trtic, Jesenic«) 89£5 90 50 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,80 90,50 EROS(Stai1Mayr), Kranj 89,90 90,10 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89 10 9100 HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKS Vkjred Medvode HtOA-trŽrnca Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKA Jesentce INVESTŠkofjaLoka LEMA Kranj MIKEL Stražišce NEPOS(Šk. Loka, Trata) 89,80 90,10 89,60 90,50 90,00 90J2O 89,99 90,25 89,70 90,20 89,95 90,25 89,90 90,30 89,70 90,10 90,00 90ČS NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 89,80 90,60 PBS d.d. (na vseh poštah) 88,15 90,45 PRIMUS Medvode 89,90 9010 R0BS0N Mengeš 89,95 9020 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 89,70 90,10 SKB(Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,35 9035 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,10 -SIOVENUATURIST Jesenice SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj TALONŽal^Mstaja. Trata, Šk.Loka. Zg. Brtnje 89,90 90,25 TENTOURS Domžale TR0P1CAL Kamnik - Bakovnik UBKSk.Loka VOLKSBANK Ljubljana VVILFAN JESENICE sur#ratet UN10N VVILFAN Kranj VvlLFAN Radovljica, Grajski dvor VvlLFAN Tržič pomnim nOu 89,70 90,20 89,40 90,85 89,60 90,40 90,00 90,20 89,80 91,00 90,05 90,39 12,57 12,88 741-220 «31-03» 12,70 12,90 12.73 12,83 12,41 12,93 12.74 12,81 12,60 12,90 12.75 12,80 12,74 12,84 12.72 12,82 12.74 12,81 12.76 12,84 12,70 12,80 12,76 12,80 12,63 13,00 11,10 12,85 12.73 12,83 12.75 12,82 12,75 12,80 12,63 12,83 12,41 -12,72 12,82 12,45 12,92 211-33« 12,70 12,80 12,65 12,85 12,75 12,80 12,68 12,94 12,75 12,90 862-696 360-260 714-013 53-316 12,62 12,85 8,85 9,14 8,90 9,20 9,10 9,20 8,59 9,50 9,07 9,15 8,90 9,40 9,03 9,10 9,03 9,14 9,00 9,18 9,05 9,17 9,05 9,18 9,03 9,15 9,03 9,15 8.92 9,15 8,10 9,32 9,10 9,30 9,00 9,20 9,05 9,15 8.93 9,07 9,59 -9,03 9,18 8,75 9,59 9,00 9,19 9,00 9,30 9,03 9,10 8,95 9,25 8,93 9,12 8,93 9,21 89,67 90,36 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 96 MHz 064/223-111 mm gvaš * prodaj« rabljenih NMT * odkup rabljenih NMT *GSM * leasing * kredit JANUS ivl.ftt.r: 0(>4 22 2:lŽLhttp:// Kranj - V hotelu Creina je od ponedeljka odprta nova športna trgovina. Podjetje Pro Montana, katerega trgovino so ljubitelji planinci in alpinisti doslej obiskovali na Deteljici pri IVžiču, je svojo ponudbo približalo Kranjčanom in okolišanom. V prijetno in pregledno urejeni trgovini nudijo opremo, oblačila in obutev za pohodnike, planince in alpiniste. Vsi izdelki so proizvod znanih firm in se ponašajo z vrhunsko kvaliteto. Prevladujejo izdelki Salewa, za katere je Pro Montana ekskluzivni uvoznik v Sloveniji. Foto: Gorazd Sinik KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Kmečke žene Ene po Gorenjskem, druge po Štajerskem Naklo, Cerklje - Društvo kmečkih žena Kranj pripravlja maja dve strokovni ekskurziji. Članice odbora Naklo bodo v sredo, 7. maja, spoznavale Gorenjsko, kmečke žene s cerkljanskega območja pa v ponedeljek, 12. maja, Štajersko. Udeleženke ekskurzije, ki jo pripravlja odbor Naklo, se bodo ustavile v trgovini Hlebček pri tovarni Gorenjka v Lescah, in v zavodu Triglavski narodni park na Bledu, obiskale Klemenjakovo kmetijo v Srednji Radovni, kjer se ukvarjajo tudi s predelavo mleka, in turistično kmetijo Soklič na Selu pri Bledu, si ogledale Planšarski muzej v Bohinju in muzej Ivana Groharja v Sorici in se nazadnje ustavile še Pr' Godč na Svetem Duhu pri Škofji Loki. Cena izleta, ki vključuje avtobusni prevoz, toplo malico, vstopnino, pokušine in večerjo, je 2.500 tolarjev. Prijave z vplačilom sprejemata do petka, 2. maja, oz. do zasedenosti avtobusa, predsednica društva Štefka Pavlin (471-292) in kmetijska svetovalka Lidija Pogačar (242-736). Udeležnke ekskurzije, ki jo pripravlja cerkljanski odbor, se bodo ustavile v industrijski prodajalni Emo v Celju, v znanem vinotoču Zlati grič v Slovenskih Konjicah, v Termah Zreče, na kmetiji, kjer se ukvarjajo s predelavo mesa divjih živali, in na izletniški kmetiji v Draži vasi. Ogledale si bodo tudi zasebno zbirko Zrno, ki predstavlja stare predmete za peko kruha in kletarjenje. Cena izleta je 2.100 tolarjev, prijave z vplačilom pa do 6. maja oz. do zasedenosti avtobusa sprejemajo v kmetijski svetovalni službi (242-736) in v KZ Cerklje v Cerkljah (421-200, Irena) in v Šenčurju (411-022). • CZ. Posledice spomladanske pozebe Letos manj domačega sadja Kranj - Spomladanska pozeba s temperaturami, ki so se ponekod spustile globoko pod ničlo (v noči s 17. na 18. april je bila najnižja tempratura -9,8 stopinje Celzija) je po doslej zbranih podatkih povzročila veliko škode v sadovnjakih, vinogradih in v nasadih vrtnin na prostem in v neogrevanih rastlinjakih. Škoda je po vsej Sloveniji, najhujša pa je na Primorskem, kjer je prizadela predvsem sadovnjake, nekoliko manj pa vinograde. Na Gorenjskem je po podatkih republiške uprave za pospeševanje kmetijstva v intenzivnih sadovnjakih uničenih okoli 70 odstotkov nastavkov sadnega cvetja in v vrtnarstvu 22 hektarjev solate, na srečo pa mraz ni škodil že posajenemu krompirju. • CZ. Mleko Kmalu višja odkupna cena? Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smerkolj je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal, da skupaj z ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj proučujejo možnosti za povečanje odkupne cene mleka. Sedanja povprečna cena je okoli 47 tolarjev za liter in pokriva samo Še 86 odstotkov ocenjenih stroškov prireje. Nova cena naj bi ob upoštevanju evropskih pogojev pridelave pokrila vse stroške. • CZ. 3*. ercator Prodajalna šport, Cankarjeva 1, tel. 50-234 del. čas: 8. -11., 14. -18., sobota 7. -12. AKCIJSKA PRODAJA "TOMOS" APN 6S AVTOMATI K A-35 SL ATX50C 133.316,00 116.117,60 179.765,80 ZA GOTOVINO 127.984,00 111.472,90 172.575,20 Možnost plačila v 5 obrokih brez obresti oziroma 12-mesečno posojilo brez pologa. Rotacijske kosilnice: RAM & DA od 28.700,00 SIT HARRY od 47.600,00 SIT CASSTELGARDEN - samohodna od 42.997,00 SIT Motorni obrezovalec podrasti ACTIVE (moč motorja 2,0 KW; nitka + klima) 61.740,00 SIT V zalogi gorska kolesa ROG, CINZIA in SCOTT. Rezultati kontrole proizvodnosti krav na Gorenjskem Gorenjski rejci so korak pred ostalimi Rejci, ki popolnoma ne obvladajo tehnologije prireje mleka, imajo še velike možnosti za povečanje mlečnosti. Kontrola proizvodnosti in rodovništvo se na Gorenjskem ponovno vodi od leta 1967. Pomen kontrole se je z leti povečeval, saj zbrani podatki ne koristijo samo selekcijski službi, pač pa imajo vedno večji pomen tudi za rejce. Z uvedbo analiz za ugotavljanje števila somatskih celic in uree v mleku pa se je pomen kontrole še povečal. Tako so podatki kontrole proizvodnosti danes rejcu v pomoč pri naslednjih odločitvah: odbiri živali za pleme, pravilni prehrani živali in kvaliteti mleka. V preteklem letu je bilo v kontrolo vključenih 6200 krav na 369 kmetijah. Vsi podatki kontrole se sproti obdelujejo, na koncu leta pa se pripravi zbirnik, kjer so obdelani podatki za Slovenijo, Gorenjsko, posamezne zadruge in rejce. Rezultati so navedeni v naslednjih preglednicah. Kmetija Mlečnost (kg) Tolšča (%) Beljakovine (%) Št. krav Pasma 1. 2. 3. 9440 8798 8106 4.02 4.28 3.92 3.25 3.24 3.14 39 34 29 ČB ČB ČB, L Mlečnost najboljših krav črnobele pasme Krava Mlečnost (kg) Tolšča (%) Beljakovine (%) Eta 615159 12902 3.89 3.05 Roza 615187 12763 3.77 2.86 Soka 615177 12564 i 3.67 3.09 Mlečnost najboljših krav lisaste pasme Vaga 9749 3.86 3.14 Pala 9687 3.76 2.82 Gabi 9565 4.15 3.29 Območje Mlečnost (kg) Tolšča (%) Beljakovine (%) Slovenija 4451 4.04 3.19 Gorenjska 5360 4.07 3.23 KZ Sloga Kranj 5206 4.10 3.22 KZ Naklo 6319 4.05 3.26 KZ Cerklje 4995 4.27 3.31 KZ Tržič 5676 4.00 3.29 GKZ Sr. vas v Boh. 5107 3.96 3.22 KZ Bled 5017 3.92 3.16 KGZ Sava Lesce 5849 3.98 3.19 KZ Šk. Loka 4700 4.05 3.21 Nobena od zadrug ni pod povprečjem Slovenije, kar so uspešni rezultati. Ob natančnejšem pregledu rezultatov se pokaže, kakšne možnosti za povečanje prireje imajo posamezni rejci, ki še ne obvladajo v popolnosti tehnologije prireje mleka. V preglednici navajamo rezultate mlečnosti pri najboljših rejcih. Na Gorenjskem kmetije redijo krave lisaste in črnobele pasme. Pri posameznih pasmah so dosegle najvišjo mlečnost naslednje krave. Rezultati teh krav kažejo, kakšen dedne sposobnosti za prirejo mleka imajo posamezne krave. Zato ni treba imeti strahu, da ni možno povečati dednih zasnov za prirejo mleka pri naših kravah.Z doseženimi rezultati so gorenjski rejci korak pred ostalimi rejci v Sloveniji. S prizadevanji v naslednjih letih ter v sodelovanju s kontrolno in selekcijsko, svetovalno ter reprodukcijsko službo uspehi ne bodo izostali tudi v naslednjih letih. Vodja oddelka za selekcijo in kontrolo: Mag. Peter Kunstelj, dipl. ing. agr. Zastoj pri gradnji gozdnih cest Lani le 3,6 kilometra novih gozdnih cest Občine so lani za vzdrževanje cest prispevale Ljubljana - Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo lani v Sloveniji zgrajenih le 3,6 kilometra novih gozdnih cest, od tega 3,2 kilometra v zasebnih gozdovih na gozdnogospodarskem območju Nazarje (0,1 km) in Slovenj Gradec (3,1 km) ter 0,4 kilometra v državnih gozdovih na blejskem območju. Glavni razlog za to, da je pri gradnji cest ze nekaj let zastoj, je pomanjkanje denarja pri lastnikih gozdov in v državni blagajni. V zavodu ocenjujejo, da bodo lastniki kos velikim stroškom gradnje le, če se bodo povezali v nekakšne skupnosti in če jim bo pri tem bolj kot doslej pomagala država. Sedanje razmere kažejo, da na proračunska sredstva za gradnjo cest še leto ali dve ne bo možno računati. V Sloveniji so lani za vzdrževanje gozdnih cest porabili 845 milijonov tolarjev, ki so jih prispevali državni proračun (250 milijonov), lastniki gozdov s plačevanjem pristojbine (275 milijonov), republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (180 milijonov), občine (74 milijonov), zavarovalnice (38 milijonov) in drugi. Občine so lani za vzdrževanje cest namenile 28 milijonov tolarjev manj denarja kot leto prej. Delež sredstev za vzdrževanje cest v zasebnih gozdovih se je v zadnjih treh letih izdatno povečal (s 165 na 532 milijonov tolarjev na leto), medtem ko se je v moratorijskih in državnih gozdovih realno celo zmanjšal. Po oceni zavoda bi lani za normalno vzdrževanje potrebovali nekaj manj kot 120 tisoč tolarjev za kilometer, dejansko pa so dobili in porabili precej manj: v državnih gozdovih 58.026 tolarjev za kilometer in v zasebnih 70.365 tolarjev. Neurja so na cestah povzročila za 536 milijonov tolarjev škode, za sanacijo je bilo odobreno le 124 milijonov ali manj kot četrtina potrebnega denarja. V zavodu ocenjujejo, da za sanacijo ne bi smeli porabljati denarja za redno vzdrževanje, ampak bi za to morali zagotoviti sredstva iz drugih virov. Gozdne ceste so bile zavarovane le na slovenje-graškem območju, njihove izkušnje pa kažejo, da se manj denarja kot leto prej. najbolj kritičnih darskem območju so zgradili zavarovanje odsekov obrestuje. Gozdne ceste s pretežno javnim značajem bi po zakonu o gozdovih morale prevzeti občine. V preteklem letu je bilo o tem problemu le nekaj sestankov, medtem ko do prenosa še ni prišlo. Postopek ni dorečen pa tudi občine nimajo prevelikih želja po prevzemu cest, saj nimajo zagotovljenega denarja za njihovo vzdrževanje. Največ vlak zgradili na blejskem območju V Sloveniji so lani zgradili 434 kilometrov in posodobili 229 kilometrov gozdnih vlak. Večina novogradenj in posodobitev je bila v državnih gozdovih, v katerih je tudi obseg gozdnih del večji kot v zasebnih. Na blejskem gozdnogospo- 125 kilometrov vlak, od tega 120 kilometrov v državnih in pet kilometrov v zasebnih gozdovih. Obnovili so osem kilometrov vlak, in sicer vse v zasebnih gozdovih. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so zgradili 16,6 kilometra in obnovili 11,6 kilometra vlak, od tega veliko večino v zasebnih gozdovih. Na območju ljubljanskega zavoda za gozdove, ki obsega tudi občine Medvode, Vodice, Mengeš. Domžale in Kamnik, so zgradili 17,4 kilometra in obnovili 9,7 kilometra vlak, od teh veliko večino v zasebnih gozdovih. ?° zakonu o gozdovih morajo biti vlake opredeljene v gojitvenem načrtu, sicer pomenijo prostorski poseg, za katerega je treba pridobiti vso zahtevano dokU' mentacijo. • C. Zaplotnik Obvestila iz kmetijske svetovalne službe Za zahtevke je čas do 20. junija Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka zbira prijave za osnovni in obnovitveni tečaj iz higienskega minimuma. Bled • Iz blejske enote kmetijske svetovalne službe so sporočili, da je zadnji rok za vlaganje zahtevkov za pridobitev republiških denarnih podpor 20. junij. Pogoji in višina podpor so enaki lanskim. Živinorejci, ki Želijo vložiti zahtevke, lahko dobijo obrazce na sedežu kmetijske svetovalne službe na Bledu. Podrobnejša navodila daje kmetijski svetovalec Jože Zabret vsak delovni dan od 7. do 9. ure. Tako so sporočili iz blejske enote kmetijske svetovalne službe, opozorilo, da se rok za vlaganje zahtevkov za različne denarne podpore konča 20. junija, pa velja tudi za vse ostale gorenjske kmete. Osnovni tečaj bo od 9. do 16. juniia V osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati pri Škofji Loki, datum in kraj obnovitvenega tečaja pa bodo določili potlej, ko bodo prejeli zadostno število prijav. Vsi, ki so opravljali tečaj 1992.1eta, naj preverijo veljavnost potrdila-Začetni tečaj bo stal 14.050 tolarjev, obnovitveni 10.850, k obema zneskoma pa je treba prišteti še 5-odstotni prometni davek. Prijave bo do 10. maja sprejemala svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Vanja Bajd (tel. št.: 620-580). • CZ, UREJA: Vilma Stanovnik Kranjski skakalci so letos že petindvajseto leto osvojili naslov najboljših v državi KONČNO ZAČETEK GRADNJE NOVE SKAKALNICE Če se bodo uresničile napovedi, bodo že to zimo skakalci lahko preizkusili novo napravo na Bauhenku Kranj, 25. aprila - "Minula sezona je bila za naš klub najuspešnejša doslej. Ne le, da je naš skakalec Primož Peterka kot prvi Slovenec osvojil svetovni pokal, ampak so odmevne Uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih dosegali tudi ostali mladi skakalci in kombinatom," je na sredini tiskovni konferenci ob zaključku letošnje sezone poudaril predsednik SK Triglav Kranj Jože Javornik. Prvo ime kranjskega Triglava je bilo seveda Primož Peterka, katerega odlične uvrstitve so mu prinesle tudi letošnji kristalni globus v skupni uvrstitvi in kristalno piramido v uvrstitvi Poletov. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kanadi je z ekipo Slovenije osvojil naslov svetovnega prvaka tudi Trigla-van Miha Rihtar, na medcelinskem pokalu pa so poleg Primoža Peterke točke osvojili Se Robert Janežič, Robert Kranjec, Primož Delavec in Uroš Peterka. Kar osem tekmovalcev SK Triglav je osvajalo točke v Alpskem pokalu: Miha Rihtar, Robert Janežič, Primož Delavec, Gašper Čavlovič, Robert Kranjec, Uroš Peterka in Milan Živic. V nordijski kombinaciji je bil najboljši Triglavan Igor Cuznar, ki je bil v svetovnem pokalu B Sesti. Prav tako je v klubu vse močnejša mlada ekipa nordijskih kombinatorcev na čelu z Markom Šimicem, Aljošo Zel- Skakalni klub Triglav Kranj bo danes, z začetkom ob 19. uri, v smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi pripravil letno skupščino. Po poročilu o minuli sezoni bodo spregovorili o načrtih za novo ter podeliti priznanja in nagrade najboljšim. nikom, Andrejem Jezerskom, Luko Mohoričem in drugimi. Vse to pa pomeni, da je glede na število osvojenih točk v vseh mednarodnih tekmovanjih SK Triglav zanesljivo najboljši smučarski klub tudi na svetu. Skakalci Triglava so bili v minuli zimi tudi daleč najboljši v točkovanju za pokal Slovenije in prav tako daleč najboljši v absolutnem prvenstvu Slovenije, kot je na sredinem srečan-ju z novinarji poudaril predsednik kluba Jože Javornik, pa so ti uspehi rezultat dobre organizacije kluba in VATERPOLO Začel se je tristar turnir Kranj, 25. aprila - Z včerajšnjimi tekmami med ekipama Švice in Slovaške, Bolgarije in Turčije ter Belgije in Slovenije, se je začel Tristar 5 turnir v vaterpolu. Turnir je za naše reprezentante Še posebno pomemben, Ker se pripravljajo za nastop na sredozemskih igrah. Trener Igor Stirn je v Kranj povabil igralce: Jerneja Seljaka, Marka Grujiča, Marka Kramžarja (vsi Probanka Lesing), Borisa Goljufa, Marka Štrkalj a (oba Koper), Žiga Lasiča, Elvirja Bečiča (oba Mogota Ljubljna), Krištofa Štromajerja, Primoža Troppana, Matjaža Homovca, Žiga Baldermana, Tadeja Peranoviča, Klemena Štromajerja, Tea Galiča, Erika Bukovca, Branka Hajdinjaka, Mateja Nastrana (vsi Triglav), Josipa Vezjaka (Dubrovnik) in Mitja Travnikarja (Slobodna Dalmacija). Reprezentančnim nastopom so se odpovedali Marko Grojič in Boris Goljuf zaradi šolskih obveznosti ter Marko Štrkalj, ki je poškodovan. Žal za e.kipo Slovenije še ne igra vratar Triglava Igor Belofastov, ki je sicer te dni podpisal še dvoletno pogodbo s Triglavom, saj še ni reŠeno njegovo vprašanje državljanstva. Naša ekipa bo na turnirju Tristar 5 danes ob 20.30 odigrala tekmo z ekipo Švice, jutri ob 11.30 u z ekipo Bolgarije in ob 20.30 * ekipo Turčije, v nedeljo ob 11.30 uri pa bo igrala še s Slovaško. Ljubitelji vaterpola pa si lahko vse tri dni ogledate tudi druga zanimiva srečanja v dopoldanskih in večernih urah. • J.M. KOŠARKA lOČANI ZMAGALI, ŽIROVCI PRVAKI Škofja Loka, 25. aprila - Minulo sredo se za uvrstitev v Al ligo košarkarji Loka kave gostovali pri Iliriji in zmagali 73:74 (37:42). Jutri gostujejo pri ekipi Krškega. Velik uspeh pa so na na finalu ŠKL dosegli mladi Žirovci, ki so minulo sredo v Tivoliju postali najboljša osnovnošolska košarkarja ekipa v Sloveniji. V finalu so premagali OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi 54:37, osvojili pa so tudi prvo mesto med plesnimi skupinami in skupno zmago za najboljšo ekipo. • V.S. KEGLJANJE VRHUNEC V NEDELJO Tržič, 24. aprila • V Tržiču se nadaljuje 6. odprto prvenstvo Tržiča v kegljanju. Med moškimi štiri dni pred koncem vodi Cvitan Vučak (Medveščak), med dekleti pa Elda Sinovič (Jedinstvo). Vrhunec prvenstva bo v nedeljo z začetkom ob 9. uri, ob 19.30 pa bo podelitev priznanj. • V.S. 118 fLi P 85 T • ■ ■ ■ ......■ *.....'■■•*•■ poraza Gorenjcev na gostovanju j 0 uspešnem prvem pomladanskem krogu sta minuli konec ledna oba ligaša iz Gorenjske doživela poraz in sicer oba na ljetovanju. CABJ Peter Grašič je gostoval v Jevnici in izgubil " '• 6. Tango gostišče Martin pa je gostoval v Novi Gorici in se je tHyno tako vrnil praznih rok, saj so bili poraženi 2 : 5. r^a lestvici vodi koprski Čips Crik Brok pred Salomonovem glasniku iz Jevnice in ljubljanskemu Azur Eru. Gorenjka ligaša jj* lestvici zasedata predzadnje sedmo (Tango) in zadnjo osmo ^esto (CABJ Peter Grašič). V desetem krogu si bomo v Žabnici ,a.nko ogledali dvoboj Tanga gostišča Martin in Azur Era iz ^ubijane, zvečer pa bo pri ekipi CABJ Peter Grašič v dvorani °den gostoval novogoriški JDG Avrigo bar. • P. Škrjancc strokovnega dela tako trenerjev kot sodnikov, funkcionarjev in staršev. Prav tako delo v klubu ne bi bilo mogoče brez finančne pomoči Mestne občine Kranj, občin Cerklje in Šenčur ter sponzorjev: glavnega pokrovitelja SKB banke Ljubljana ter Save, Gradbinca, Domplana in mnogih ostalih. Seveda imajo tisti, ki vzgajajo mlade skalce tudi nekaj težav, na največjo pa je opozoril Odbor za skoke in nordijsko kombinacijo pri SZS je te dni ugodno ocenil minulo sezono, vendar pa so tudi povedali, da nekateri zastavljenih ciljev niso dosegli. Glavni trener skakalne reprezentance A ostaja Jelko Gros, njegov pomočnik bo Rok Polajnar, Luka Koprivšek pa bo strokovni koordinator vseh selekcij. Reprezentanco B bo vodil Franci Petek. trener Jani Grilc, saj ne da v Sloveniji nimajo možnost trenirati na plastičnih napravah, tudi zimski treningi pri nas skorajda niso več mogoči, saj so objekti v Planici v tako slabem stanju, da se trenerji in tekmovalci več zamujajo pri njihovi pripravi kot pri treningu samem. Za to pa je za vse še kako razveseljiva vest, da so se končno začele priprave na gradnjo 100-metrske skakalnice na Bauhenku. Kot je povedal predse-dik gradbenega odbora Janez Frclih, so lam dokončno dobil "zeleno luč" za gradnjo. Polovico denarja za gradnjo prve faze ("golo" skakalnico) 400 milijonov tolarjev, je že zbranega in gradnja se bo kmalu začela. Kot je povedal arhitekt Klemen Bokal, je strokovni svet SZ potrdil profil skakalnice, na kateri naj bi prve poskusne skoke opravili že to zimo. Kasneje pa bo prišla na vrsto še gradnja večnamenskega objekta, kjer bo tudi kegljišče. • V.Stanovnik VESLANJE Jutri in v nedeljo na Blejskem jezeru TRADICIONALNA PRVOMAJSKA REGATA Kranj, 25. aprila - Veslaška zveza Slovenije in Veslaški klub Bled bosta jutri in pojutrišnjem pripravila tradicionalno prvomajsko regato na Blejskem jezeru. Jutrišnje tekmovanje se bo začelo s sestankom predstavnikov klubov in nato ob 10. uri dopoldne s predtekmovanji. Prva tekma bo na sporedu ob 15. uri, ko bodo v enojcu tekmovali najprej pionirji in deset minut za njimi mladinci. Nato bodo nastopili pionirji v dvojnem dvojcu, mladinci v dvojcu brez krmarja, mladinke in mlajše mladinke v enojcu ter mladinci in mlajši mladinci v dvojnem dvojcu. Jutrišnji najbolj zanimivi obračuni se bodo začeli deset minut po 16. uri, ko bo na sporedu nastop članskih enojcev na čelu s svetovnim prvakom Iztokom Čopom, nato pa bodo v enojcu nastopili še mlajši mladinci. Ob 16.30 uri bo obračun članskih dvojcev brez krmarja, prvi tekmovalni dan pa bodo zaključile pionirke z nastopom v enojcu. V nedeljo se bodo predtekmovanja začela ob 10. uri, končni obračuni pa spet ob 15. uri. Najprej bodo v enojcu nastopili pionirji in mladinci, nato bodo mlajši mladinci in mladinci nastopali v dvojnem dvojcu, mlajši mladinci v dvojnem četvercu, mladinci v dvojcu brez krmarja, mladinke in mlajše mladinke v dvojnem dvojcu, mlajši mladinci pa v enojcu. V nedeljo bodo člani nastopili prvič ob 16.20 v dvojnem dvojcu, nato bo tekma mladincev in članov v dvojnem Četvercu, nato (predvidoma ob 16.40) v četvercu brez krmarja in ob koncu tekmovalnega sporeda še tekma pionirk v enojcu. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Teniški turnir Ostreman's Champagne CUP 97 - Jutri bo na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru II. letošnji rekreativni teniški turnir, ki se ga lahko udeležijo le rekreativci (nikoli registrirani pri TZS). Turnir bo potekal v kategorijah moški posamezno in naključno izžrebani pari. Prijave sprejemajo še danes po telefonu 451-080. • V.S. Jutri tek trmastih - Klub trmastih Preddvor bo jutri pripravil že 7. tek trmastih. Otroški tek bo dolg 3 kilometre, moški in ženske pa lahko zbirajo med 11- in 21-kilometrskim tekom. Prireditev bo potekala v športnem parku Rapa na Visokem, start otroškega teka bo ob 13. uri, start teka na 11 in 21 kilometrov pa ob 14. uri. Pnjave bodo sprejemali od 11.30 ure dalje, prijavnina za odrasle znaša 1.000 tolarjev, za otroški tek pa štartnine ni. Nagradni sklad je 100 tisoč tolarjev, vsi tekmovalci dobijo spominsko majico, vsi sodelujejo v srečelovu in v žrebanju bogatih nagrad, prvi trije po kategorijah pa prejmejo tudi medalje. Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri. Dodatne informacije dobite po telefonu 431-448 (Marjan Petek). • V.S. Tek na Dobrčo - ŠD Mošnje prireja na praznični četrtek, l. maja, tek na Dobrčo. Start bo ob 9. uri pred kulturnim domom v Mošnjah, cilj pa bo pred kočo na Dobrči. Dolžina proge je 8000 metrov ter 1000 metrov višinske rezlike. Tekmovalci bodo razdeljeni v pet kategorij, tekmovalke pa bodo tekle le v eni disciplini. Prijave sprejemajo od 8. ure naprej na startu, štartnina pa je 500 SIT. Vsi tekmovalci bodo prejeli spominske medalje, najboljši pa se posebne medalje in pokal. Organizatorji tudi svetujejo, da se teka zaradi višinske razlike udeležijo le dobro trenirani tekači. • V.S. Prvomajski turnir v malem nogometu v Dražgošah - ŠD Dražgoše bo 1. maja od 10. ure naprej organizator turnirja v malem nogometu, ki bo potekal na športnem igrišču v Dražgošah. Prijave sprejemajo po telefonu popoldan in zvečer 66-933 (Rok Pintar) ali zvečer 66- 930 (Rafko) do vključno 29. aprila, ko bo ob 20. uri žrebanje. • V.S. Nogometaši vabijo na kresovanje - Športno društvo "Polet" iz Svetaga duha bo v sredo, 30. aprila, pripravilo že 3. tradicionalno prvomajsko kresovanje. kresovanje bo ob nogometnem igrišču v Gorajtah, začelo pa se bo ob 21. uri. • V.S. Finale turnirja za Vil. pokal Kranja v kegljanju - Jutri, z začetkom ob 10. uri, bo na kranjskem kegljišču finale VII. pokala Kranja. V moški konkurenci bo nastopilo 16 tekmovalcev, v ženski pa 12 tekmovalk. Razglasitev bo ob 18. uri. • V.S. Nogometni spored - Nogometaši Triglav Nakla bodo v 2. ligi jutri gostovali pri Goriških opekarnah. V gorenjski ligi kadeti, mlajši dečki in člani igrajo jutri. Tekme članov se začenjajo ob 17. uri, pari pa so: Sava - Bitnje, Britof - Polet, Bohinj - Jesenice, Železniki - Zarica, Šenčur - Trboje, Ločan - Velesovo, Podgorje -Visoko, Kondor - Bled, Hrastje - Preddvor. Podbrezje in Alpina sta prosta. Starejši dečki in mladinci igrajo v nedeljo. • V.S. ATLETIKA ŠTAJERCA SLAVILA V TRŽIČU Tržič, 22. aprila - Tradicionalnega, tokrat že 12. memorialnega teka Boruta Berganta po tržiških ulicha, se je v hladnem m vetrovnem vremenu udeležilo 250 tekačev in tekačic, ki so prikazali zvrhano mero borbenosti in znanja, ko so se spopadali z 10 oziroma 5 km dolgo progo. Zmagovalca teka, ki je bil točno na obletnico tragične smrti tega tržiškega alpinista, Himalajca in vsestranskega športnika, sta Mariborčana Silva Vivod med ženskami in Igor Šalamun med moškimi. Najboljši domačin je bil Tomaž Soklič, Tržičani pa so dobili tudi posamičnega zmagovalca v kategoriji do 20 let, kjer je zmagal Klemen Keršič. Tudi sicer je letos na teku sodelovalo kar veliko Tržičanov. Organizatorji so tudi letos, kljub nemajhnim težavam, lahko s pridobivanjem potrebnih sredstev (zvesti so jim ostali pokrovitelji Zavarovalnica Triglav, OE Kranj, Integral, d.d.. Tržič, Komunalno podjetje Tržič in občina Tržič ter Ministrstvi za obrambo ter šolstvo in šport) kot tudi s pripravo tekaške proge, sja je zaradi nujnih vzdrževalnih del zaprta Partizanska ulica, prireditev speljali v zadovoljstvo vseh. Tekmovanje je pohvalil tudi naš najboljši maratonec, olimpijec Mirko Vindiš s Ptuja, ki {'e na svojem prvem nastopu v Tržiču pričakoval zmago, ob toncu moral priznati premoč Šalamuna. "Proga je bila odlično speljana, primerno težka, le veter v prsi je bil na trenutke precej močan. Sicer pa sem zadovoljen tudi z uvrstitvijo," je dejal po končani razglasitvi rezultatov. Pokal za najboljšega je iz rok Ivka Berganta, Borutovega očeta, prejel Igor Šalamun (Maribor), ki je progo pretekel v času 30:23,40, Mirko Vindiš na 2. mestu je zaostal 2,8 sekunde, sledili pa so jima Boštjan Novak (Šmarnogorska naveza) 30:35,20, Lado Urh (Proline Stop) 31:06,60, Jože Svržnjak (Moriš) 31:19,60, Roman Hojak (Gostilna Pr'Slug) 31:20,30 itd. Med ženskami je bila letos močnejša udeležba kot prejšnja leta, z veliko prednostjo pa je zmagala aktualna državna prvakinja na 10 km progi Silva Vivod iz Maribora pred veteransko evropsko prvakinjo Slavko Poznik (AK Velenje) in Lidijo Perše (TK Velenje). Domačinka Anica Jerman je osvojila 8. mesto. Izredno kvalitetno je bilo tekmovanje mladih - štafet učencev in dijakov, ki so se borili za naslove na IV. državnem prvenstvu štafet. Med osnovnošolskimi štafetami deklic na 3 x 600 m dolgi progi je zmagala OŠ S. Gregorčiča iz Kobarida, najboljša domača ekipa je bila OŠ Zali Rovt na 10. mestu, med dijakinjami pa 1. gimnazija iz Celja. V konkurenci učencev na 3 x 1200 m dolgi progi pa so slavili člani ekipe OŠ F. S. Finžgar Lesce, najboljša tržiška ekipa je bila I. ekipa OŠ Bistrica pri Tržiču. V konkurenci dijakov so slavili člani Šolskega centra iz Velenja. Na VIII. odprtem prvenstvu Slovenske vojske Gorenjske sta pokal za najboljši ekipi osvojili ekipa 106. častne čete med vojaki in Specialna brigada Moriš med častniki, med posamezniki pa sta 10 km progo najhitreje pretekla Jože Svržnjak (Mons) med moškimi do 40 let in Roman Hartman (3. bat. SV Kranj) med starejšimi od 40 let. Tekmovanje je spremljalo nekaj manj gledalcev kot prejšnja leta, ki so kljub hladnemu vremenu vztrajali ob tržiških ulicah, živahno pa je bilo tudi na razglasitvi rezultatov in podelitvi častnih priznanj najboljšim, ki so ga organizatorji letos pripravili na drsališču za Virjem, kar se je pokazalo kot zelo primerno. Vse službe so delovale brezhibno, zato je treba pohvaliti vse, ki so pomagali izvesti prireditev (tržiške gasilce, delavce policije, GRS, AO PD Tržič, PZVUTS, učence in učitelje OŠ Zali Rovt ter delavce tržiške komunale in ostale). Prireditev je pohvali! tudi Janez Pcterlin, predsednik odbora za šolski tekmovalni šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je mladim tekmovalcem tudi podelil častna priznanja. • J. Kikel PLAVANJI NAŠI PLAVALCI NASTOPALI V SPITTALIJ Kranj, 24. aprila - Konec prejšnjega tedna je bil v Spittalu 16. tradicionali plavalni miting, na katerem so nastopili tudi plavalci kranjskega Triglava in PK Radovljica Park hotel Bled. Tako Kranjčani kot Radovljičani so se uvrščali na prva mesta. Iz ekipe Triglava so to: Petra Omejc, Andreja Žagar, Tatjana Pirh, Urška Stare, Polona Prosen, Eva Berra, Anja Čarman, Žana Leskovar. Tina Žerovnik, Alenka Sušnik, Janja Dolenc, Neža Kovač, Spela Bogataj, Andreja Markuta, Uroš Seme, Gorazd Šter, Tomo Trifier, Jaka Kovač, Denis Oblak, Anže Škrabelj, Gašper Stare, Sašo Stojanovič, Blaž Gašperlin, Simon Bizjan in Andraž Zaplotnik. Iz ekipe PK Radovljica Park hotel Bled pa so si mesta na najvišji stopnički priplavali: Tanja Blatnik, Saša Piškur, Urša Ankerst, Tamara Sabrailo, Lavra Babic, Anja Klinar, Grega Piškur, Vili Ambrožič, Matej Globočnik, Jan ienko, Luka Turk, Anže Dakar, Graga Vodišek in Nejc Pogačnik. ŠAH MURKA LESCE I GORENJSKI POKALNI PRVAK Jesenice, 22. aprila - Na Jesenicah je bil v nedeljo odigran finale gorenjskega pokala v šahu. Pomerili sta se ekipi ŠD Jesenice in ŠD Murka Lesce I. Prepričljivo so zmagali Leščani, saj so oddali le pol točke. Mencinger je premagal Rodmana, Kecič Kosmača, Pavle Petek Rakov-ca, remiziral pa je Ciglič z Ravnikom. V celotnem tekmovanju so bili v ekipi Murke iz Lesc Vojko Mencinger, Nebojša Ilijin, Števo Kecič, Srečko Truta, Pavel Petek, Boris Ciglič, Slavko Mali in Edo Roblek. Gorenjske prvake sedaj čaka kvalifikacijski dvoboj z enim od ostalih regijskih prvakov, nato pa ob uspehu finalni boji državnega pokalnega prvenstva, kjer pa že imajo svojo ekipo tudi Kranjčani s prvo postavo Šahovske sekcije Tomo Zupan. Rezultati gorenjskega polfinala: Murka Lesce I - ŠK Naklo 3.5:0.5, ŠD Murka Lesce II - ŠD Jesenice 0.5:3.5. Rezultati četrtfinala: ŠD Murka Lesce 1 - Tomo Zupan Kranj izkušeni 4:0, ŠK Naklo - Tomo Zupan Kranj K5 3:1, Murka Lesce II - S1MP Radovljica 2:2, Jesenice - Tomo Zupan ženske 3:1. • Aleš Drinovec S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročile za ob|avo ipre|emamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do1230. ure dan Brad izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna* AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 TEČAJ CPP DOPOLDNE IN POPOLDNE - 28. APRIL - NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠOLA - OD MOTORJA DO AVTOBUSA - V KRANJU IN RADOVLJICI - NAJMANJŠE POVPREČNO ŠTEVILO UR - UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI AVTOŠOLA B in B - Ml SMO ZA PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 28.4.1997, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 26.4., 3.5., 10.5., 15.5., 17.5., Palmanova 6.5., Trst 20.5., Toplice na 171 fti Madžarskem od 26. do 29.4. in 29.4. do 2.5., Gardaiand 3.5., Rozman, tel.: 064/715-249, ii.l^ii Šenčur 411-887 AVTO ŠOLA ING. HUMAR METEOR do.o. 422-781 Cilka tel: 411-510 GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140 tel: 59 086 Lenti 26. 4.; Formula I. - Imola 27. 4., popoldanski nakupi tovarna čokolade Palmanova 29.4., GSM: 041/660-658 Vabimo vas na: * sobotne plese z ansamblom Svežina * družinska in druga praznovanja * kosila V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: Danes, v petek, 25. aprila, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert Moškega pevskega zbora Dobrna pod vodstvom Emila Lenarčiča. SLIKARSKE RAZSTAVE: Do 2. maja v avli hotela Dobrna razstavlja slikar Božidar Ščurek iz Celja. SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA AVTO PLAŠČI SAVA Dr. Predrag Aleksič, LJubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic In drugih kožnih Izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. v zalogi tudi Matador, Marshal In protektirani avtoplašči. Ugodni plačilni pogoji in montaža. Avtomehanika in vulkanizerstvo ROZMAN, Križe, znižano - SUPER UGODNO K£3^^3Z AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050 BODOČE MAMICE IN DOJENČKI! VRTNE KOSILNICE Gardaiand 27.4, Lenti 17.5. V butiku ORHIDEJA dobite vsa oblačila. Tomšičeva 23 (v bližini cerkve v Kranju). MOTORNE, ELEKTRIČNE, SAMOHODNE, S KOŠARO ALI BREZ. UGODNE CENE V PRODAJNEM CENTRU STARI DVOR, tel.: 064/634-800 FRIZER za mlade in starejše, ki zaradi zdravstvenih ovir ne morejo k frizerju. NA UGODNE CENE - POPUSTI! VAŠEM DOMU Marjeta Kosmač, s.p., tel.: 451-836 NAKUPOVALNI IZLET DAEVVOO Uradni prodajalec TEHNOCAR, do.o. Škofja Loka QUEEN AVTOŠOLA Vsak teden Madžarska, Italija! Belehar, tel.: 064/491-442 TICO cena 10.900 DEM. Novost! TICO A-SX, cena 11.890 DEM; NEXIA, cena 15.990 DEM; espero, CENA ŽE OD 20.890 dem. Darilo! Za vozila NEXIA, letnik 1996, še posebno darilo do prodaje zalog. TESTNE VOŽNJE! Tel.: 064/634-463, 634-056 • VOZILA SUZUKI • HITRO IN KVALITETNO DO IZPITA • UGODNI PLAČILNI POGOJI, 0609-633-776 • V MESECU APRILU POSEBNI TEČAJ ZA VSE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA (prijava na talafon 223-111) PRODAJA UR: TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ: (064) 22-11-03 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA (tCVETKAuTEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj KMEČKI STROJI Škofja Loka Kidričeva 26 VeKika izbira trenirk in spodnjih delov trenirk za otroke in odrasle iz lastne proizvodnje, ženske bluze 3.900 SIT, ženske letne hlače 3.500 SIT, ter velika izbira oblačil po ugodnih cenah za pomlad in poletje. VABLJENI! Del. čas: vsak dan od 9. do 19. ure, sobota 9. do 12. ure. (ft ' '' I T|! ^ Hišni sejem kmetijske mehanizacije se začne 27. aprila ob 10. uri na Sv. Barbari 23 s poudarkom na veliki ponudbi rabljene kmetijske mehanizacije. Vabljeni! 4 FOTOGRAFIJE V 3 MINUTAH s 700 SIT Glavni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: (vhod z Glavnega trga) od 10.00 do 12.00 ure (sobota od 9.00 do 10.00 ure) in uro pred začetkom predstav, tel.: 064/222-681 danes, 25. 4., ob 19.30 uri, A. F. Dev -o. J. Damaščan: BELLIN - lutkovna opereta v treh slikah, za IZVEN In konto jutri, 26. 4., ob 10.00 uri, REGRATOVA ROŽA - Sobotna matineja pripravljamo 27. TEDEN SLOVENSKE DRAME od 15. do 25. maja 1997 Razpored predstav bo objavljen v Gorenjskem glasu v torek, 6. maja! Vstopnice bodo v predprodaji od 5. do 14. maja od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure. nadaljevanje z 42. strani Ortak Kamnik - Študentski klub Kamnik vabi na koncert skupine Orlek, ki bo danes, v petek, ob 21. uri v Kino -Domu Kamnik. Napoleon škofja loka • V Koncertno-plesni dvorani Superstar bo danes, v petek. ob 18. uri koncert skupine Napoleon. Po koncertu bo demonstracija in vpis plesa hip-hop, ki je hit mladih. Jeseniški železarji za praznik Dovje • V počastitev dneva upora proti okupatorju in praznika dela 1. maja Občina Kranjska Gora in KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana vabita na koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Koncert bo danes, v petek, ob 20. uri v Kulturnem domu na Dovjem. Izleti Na Madžarsko Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi na nakupovalni izlet na Madžarsko, ki bo v soboto, 17. maja, z odhodom ob 2. uri. Vabljeni ste tudi na dvodnevni izlet v bavarske gradove, ki bo 20. maja. Prijavite se lahko pri poverjenikih ali po tel.: 422-241, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. 11. Alpski večer na Bledu Poleg domačih tudi gostje Duo lastovke bo na 11. Alpskem večeru, tako pravijo tisti, ki pevki poznajo, zares prijetna popestritev večera Kranj, Bled, 24. aprila - Večino nastopajočih glasbenih skupin, ki bodo nastopile na letošnjem Alpskem večeru na Bledu 10. maja, poznate. Sicer pa načrtujemo izid posebne brošure za obiskovalce, v njej pa bomo predstavili program in vse nastopajoče na Alpskem večeru. Dve skupini, ker ju še ne poznate, pa bomo predstavili še pred prireditvijo tudi v Gorenjskem glasu. Direktor Alpskega večera in vodja Alpskega kvinteta v novi zasedbi Jože Antonič nam je povedal, da bo zares prijetna popestritev in svojevrstna osvežitev večera nastop Dua lastovke. To sta Klaudija Pečovnik in Amanda Javernik, Slovenki, ki živita v Nemčiji. Pojeta in igrata slovenske in nemške narodno zabavne pesmi. Nastopata pa tudi z lastnimi skladbami. Nastopali sta že po raznih krajih v Nemčiji in na srečanjih Slovencev v klubih, pa tudi v Sloveniji v Cankarjevem domu in na Turjaku. Sicer pa sta Duo lastovke redni gostji na nemških, švicarskih, italijanskih in francoskih radijskih, TV in kabelskih postajah. • A. Žalar j« a. NAGRADNI KUPON št: 7 11. Alpski večer v športni dvorani na Bledu 10. maja ob 20. uri Priimek in ime......................................... Naslov..................................................... Odogovor:.............................................. Napišite ime humorista na 10. Alpskem večeru. Odgovore pošljite do vključno srede, 30. aprila, v Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Izžrebali bomo štiri vstopnice za Alpski večer. Maja z DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane v mesecu maju na izlet v Avstrijo: Koroška, St. Egiden, Hodiško jezero, Marija Vvbrth - Minimundus - Visoka Ostrica, Celovec. Izlet bo 12. maja, prijavite se lahko pri svojih poverjenikih. Na Goli vrh Kranj - Planinsko društvo Kranj -Planinska sekcija Iskra organizira v soboto, 3. maja, planinski izlet na 1787 visoki Goli vrh v okolici Jezerskega. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Prijave z obveznimi vplačili sprejemata ga. Jasna Soklič v tajništvu Iskra-ERO, tel.: 221-321, int. 2822 in 2644 in na Laborah v Iskratel g. Matija Gradovec, tel.: 27 30 93 najkasneje do torka, 29. aprila oz. do zasedbe mest v avtobusu. Prireditve Je ukuhano oglje Jelendol - V dvorani v Jelendolu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo "Je ukuhano oglje.." Pripravil jo je Tržiški muzej v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jelendol. Razstavo, ki jo bo pospremil kulturni program, bo odprl tržiški župan Pavel Rupar. Predstavitev pesniške zbirke Škofja Loka • V kapeli Loškega gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili pesniško zbirko Agate Trojar z naslovom Vonj nasmeha. Za glasbeno opremo literarnega večera bo poskrbel Lado Jakša. III. tradidionalni planinski ples Lancovo - V kulturnem domu na Lancovem bo jutri, v soboto, ob 20. uri III. tradicionalni planinski ples, na katerem bo igral ansambel Gorenjski muzikantje. Dobiček bo namenjen nakupu tehnične opreme za planinske vodnike. Svečanost v Begunjah Begunje • Krajevna skupnost Begunje vabi na spominsko svečanost ob 5. obletnici osvoboditve zapornikov iz zloglasnih gestapovs-kih zaporov. Svečanost bo v soboto, 3. maja, ob 10. urio v begunjah ob grobiščih talcev (v graščinskem parku). letno konferenco, ki bo v počastitev praznikov 27. aprila in 1. maja danes v petek, 25. aprila, ob 16. uri v dvorani doma KS. Po konferenci bo nastiopil MPZ DU Kranj pod vodstvom zborovodkinje Nade Kranjčan. Zdravljenje v Atomskih Toplicah Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane in ostale, da že sprejema vplačila za 7-dnevno zdravljenje v Atomskih Toplicah, ki bo od 9. do 16. junija. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 223-433 v Kranju, Begunjska 10. Občni zbor sladkornih bolnikov škofja Loka - Društvo sladkornih bolnikov občine škofja Loka vabi člane društva, bolnike sladkorne bolezni in njihove svojce na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, ob 10. uri v veliki predavalnici OS peter Kavčič v Škofji Loki. Krvodajalska akcija Tržič - 29. aprila bo OO RK Tržič organiziral enodnevno krvodajalsko akcijo. Kot vsako leto, bo odvzem krvi potekal v gaislskem domu v Bistrici med 7. in 13. uro. Prijave sprejemajo vsak dan od 7. do 15. ure po tel.: 53-147 na sedežu OO RK Tržič, Cankarjeva 1 (kletna etaža Stolpnice). Cistična akcija Občine Kamnik Kamnik - V sklopu akcije "Pomladansko urejanje in čiščenje okolja v letu 1997" Občina Kamnik vabi vse občane na cistično akcijo, ki bo jutri, v soboto, z začetkom ob 9. uri. Zbirališče je na avtobusni postaji v Kamniku. Slovesno na Okroglem Okroglo - Predsedstvo ZB NOB Kranj vabi na tradicionalno spomins- ko svečanost v spomin na trinajst partizanov - junakov, ki so pred davnimi 55 leti v teh dneh zajeti v znani jami na Okroglem z okupatorjevo zločinsko policijo bili svoj zadnji boj. Slovesnost bo v nedeljo, 27. aprila, ob 14. uri. Gledališče *H Lesena peč Bohinjska Bistrica - V kulturnem domu bo jutri, v soboto, ob 20. uri igralska skupina Kulturnega društva iz Gorjuš uprizorila burko Lesena pet pisatelja Janeza Jalna v režiji Marije Medja. Predavanja M Predavanje o ledenih slapovih Tržič - Klub tržiških študentov in ZKI-Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič vabita na pedavanje Aljaža Anderleta z naslovom Ledene strasti - o plezanju po ledenih slapovih. Predavanje bo danes, v petek, ob 19. uri. Razstave 3 Pičmanova razstavlja Kranj - V poslovni stavbi Save, Škofjeloška c. 6., bo danes v petek, ob 12. uri odprli razstavo slik akad. slikarke Alenke Kham Pičman. Umetnico bo predstavila umetn. zgod. Judita Krivec Dragan. V glasbenem programu bosta nastopila Mojca Zaplotnik, sopranska kljunasta flavta, in Denis Kokalj, kitara. Obvestila 3 Občni zbor DU Kokrica Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi svoje člane na občni zbor, ki bo danes, v petek, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Hkrati se društvu oz. članom opravičujemo, ker smo v torek zapisali, da naj bi bil občni zbor v torek. Konferenca ZB NOV Cirče Cirče - Krajevna organizacija ZB NOV Cirče vabi člane ZB na redno Jurijev semenj v Gorjah Gorje, 25. aprila - Športno društvo Gorje bo jutri in v nedeljo organiziralo pri domu v Zgornjih Gorjah tradicionalni Jurjev semenj. Na prostoru pri domu pod šotorom se bodo tokrat predstavili na 45 stojnicah z različno ponudbo domačini in razstavljavci domače obrti. še posebej se je letos za semenj pripravljal aktiv kmečkih žena, poskrbeli so za nekdaj poznane zvončke in zvonce, Jostregli bodo z domačim žganjem, ta medenim in seveda z urijevo kapo. Prodaja na stojnicah se bo začela jutri (sobota) že dopoldne, sejem pa bodo odprli ob 15. uri s kulturnim programom, predavanjem in razstavo fotografij v šoli in predstavitvijo karte Gorij ter ureditveneganačrtaZgornjih Gorij. V nedeljo po maši ob 10. uri bo ob 11. uri koncert Godbe Gorje, ki letos praznuje 90-letnico, nato pa sprevod okrog 60 konjenikov z blagoslo; vitvijo konj. Jutri bo na prireditvenem prostoru, kjer bo tudi bogat srečelov, igral Slovenski kvintet, v nedeljo popoldne pa najprej ansambel Juke Box s pevsko Sonjo iz Gorij, po 17. un pa anbsambel AS. Pokrovitelj letošnjega tradicionalnega Jurjevega sejma je z Zavarovalnico Triglav, d.d.. Ljubljana, Območna enota Kranj tudi Gorenjski glas. • A. Ž. OSMRTNICA Nepričakovano nas je v 65. letu starosti zapustil naš ANTON ZMERZLIKAR iz Šenčurja Pogreb bo v nedeljo, 27. aprila, ob 15. uri na pokopališču v Šenčurju. Žara je v mrliški vežici v Šenčurju. Žalujoči: žena ter sin in hčerka z družinama Šenčur, 25. aprila 1997 AnaMali,Letence43, Golnik M. it.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIKURA, SOLARU Prodam ŠTARTER in vodno črpalko (ford) novo, ter rabljen avtoradio in zvočniki. 0325-862 10120 VENTILATOR za sušenje sena Axialni, prodam. 0634-812 1014« Prodam ZVOČNIK MONITOR, 200 W in končno stopnjo - glava 800 VV, kopija Marshall. 13622 245, zvečer po 19. uri 10184 MALI OGLASI ^ 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. Št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751_2 Prodam slamoreznico s puhalnikom in mlin za sadje. 18736-618 9503 Prodam MOTOKULTIVATOR "Muta" s plugom. Nov, do sedaj ima samo 10 ur obratovalnega časa. 13380 815 9702 Prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika. Rozman, Sp. Duplje 29 973« Prodam italijanski PUHALNIK za seno znamke Eola. O460-023 9740 Prodam sobno televizijsko ANTENO za 3000 SIT. 0312-259 9782 TEHNOSERVIS d.o.o. Suha 23, škofja Loka objavlja prosto delovno mesto: - VZDRŽEVALEC VILIČARJEV m - AVTOMEHANIK PRIPRAVNIK Informacije: 064/632-046 - dopoldne 064/634-518 - ves dan Prodam nov polnilec akumulatorjev za polovično ceno. Q312-259 9783 Elektromotor Sever 18 KVV 2920 obr. Prodam. Dovžan, Tržič, 50-423 9785 KUPPERSBUSCH PEČ na trda goriva in dve TERMOAKUMULA-CIJSKI PEČI 4.5 in 5 KW poceni prodam. «245-290 9810 Ugodno prodam TRAKTOR Pasquali v nevoznem stanju. O733-022 9814 Prodam 650 I BAZEN za mleko. Lahovče 32, Cerklje, 3421-751 9825 Prodam TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 330 I. Kozina, Okroglo 15, Naklo, 471-712_9837 Prodam SILOREZNICO EPPLE dobro ohranjeno ter HAUBLITZ za traktor T.V. Sp. Brnik 37, Cerklje 9847 Prodam dva TISKALNIKA EPSON LX 400 in HW 600 Injet še v garanciji. »327-321 9851 ZAHVALA Ob vlomu in kraji v najinih počitniških hišicah se za hitro in nesebično posredovanje ter za odkritje storilcev naji-skreneje zahvaljujeva policistom in kriminalistom iz Tržiča In Kranja ter očividcem, ki so s svojimi informacijami pomagali izslediti storilce. Vsem še enkrat hvala. Janez Hladnik In Riko Primožič iz Tržiča TIPKA TRGOVINA Z GLASBILI V KRANJU STANETA ŽAGARJA 34a 064/331-478 PRODAJA NA OBROKE SINTESIZERJI KITARE IN STRUNE BLOKFLAVTE NOTE IN ORGLICE GLASBENI PRIBOR... Ugodno prodam ČEBELNJAK in LES za ostrešje ter kupim police za skladišče. 0242-374_10169 Prodam suhe smrekove plohe. Šk. Loka, Sp. trg 7, 0622-587 10181 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO za osnovno in srednjo šolo. O 330 449 9764 Instruiram angleščino in nemščino za osnovne in srednje šole. 0311- 796 9788 Instrukcije angleščine za vse stopnje. 0222-561 9821 GR. MATERIAL Suh smrekov OPAŽ ter ladijski pod po znižani ceni prodamo. 0064/64- 412_7871 STREŠNO OPEKO Bramac prodam, 2000 kosov, malo rabljeno. 064-070 9718_____ OPAŽ 690 SIT z dostavo, smrekov, suh 7 cm, I. klasa. 0063/451-082 Andrej 9721 Prodam hrastova in bukova DRVA v okolici šk. Loke. 0621-467 9763 Prodam rabljena OKNA in VRATA z roletami, domače žganje. 0801-338 9778 Prodam suhe smrekove plohe. Kalan, Poljšica 6, Podnart_9779 Prodam smrekov OPAŽ ter manjšo količino colaric. 0736-609 9780 GARAŽNA VRATA 235 x 217 cm, masivna in izolirana, prodam. 064- 188 9806 Prodam strešnik s posipom, star 12 let, 2000 kosov. O731-329, zvečer 9808 _ Prodam 4-5 m3 HRASTOVIH PLOHOV, suhih. 064-100 9815 Prodam SUHA DRVA in suhe deske 2,5 In 2 cm. »621-662_9833 Prodam rabljena OKNA z roletami. O 241-792 9852 Prodam dva vezana Jelovica 140/ 140 desna že vgrajena za 26000 SIT. 0401-482 9853 ClRKULARSKO ŽAGO kompletno, °kenska krila zastekljena, dobro Ohranjena, prodam. 0061/345-922 9666 Prodam " kimpež" s kovinskim ogrodjem. 0422-224 9884 TRAKTOR DEUTZ 62 06 C, prodam. Kropivnik, Zg. Brnik 7 9919 Namizni rezkar domače izdelave, Poceni prodam. 066-033_9938 Prodam rabljeni STROJ za pomikanje kozarcev, zelo ugodno. 0323-963 9975 Prodam elektro motorje moči 1,5 in M KW, obratov 2800/min. in gorsko j^ojo Rog. 057-841_9985 Prodam TRAČNO ŽAGO za razrez hlodovine. 0718-641 9993 — Prodam nov 100 Amph akumulator, ]2 V, cena po dogovoru. 0691-674 Prodam hladilni BAZEN 3001, pehala *ovin, beton rešetke, CU pločevino °,55.Q311-964 10047 Ugodno prodam CIRKULAR, dvojna ^Ina vhodna vrata, rabljena. 0241- «34 10053 Dvoredno sejalnico za koruzo, Oodaja tudi umetno gnojilo, prodam. »451-291 10066 Prodam DRVARNICO. 9856 t431-547 Suhe plohe, colarice iz smreke, hrasta, javorja in bukve, prodam. 0221-872_9857 Prodam 6 kubičnih metrov maces-novih plohov. 0065/808-073 9875 Kupim nove salonitke, nizko ali visoko valne, dol. 1 meter ali več. 058-142 9886 Prodam SMREKOVE DESKE, deb. 25 mm in STREŠNE LETVE narezane po želji kupca. 0682-605 9900 Prodam večjo količino zunanjih montažnih sten z nekaj ograjenimi okni. 0633-678 9927 Prodam OPEKO 1560 kosov, UGODNO. 078-755_ 9928 Prodam suhe hrastove deske 5 cm in špirovce. 0685-325 9942 Prodam GRADBENO BARAKO. 0331-043 10012 Prodam BELO MIVKO v vrečah. 050-201 10023 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. 0451-309 10045 RDS STIKI O RADIO SORA MA VALOVIH 50RE Prodam KNJIGE O226-893 Naša beseda. 9842 UČENJE ANGLEŠČINE za srednje in osnovne šole, 60 minut - 1000 SIT. Pokličite na 0242-307 Vesna, od 10. do 11. ure 9859 Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole (tudi na domu). O730-072 Gregor 9860 Instruiram matematiko in fiziko za Oš in SŠ . 0223-064 9881 Uspešno instruiram matematiko, angleščino, nemščino za Oš in Sš. 0311-800 9930 Instruiram matematiko za srednje šolo, priprava na maturo, pridem tudi na dom. 0624-380_9935 Diplomirani matematik instruira matematiko za srednje šole in fakul-tete. O 226-334_9964 Poučujem nemščino za vse stopnje! Nudim tudi instrukcije iz poslovne nemščine. 0212-614 od 17. ure naprej 10020 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali 0471- 534 1347 RESTAVRIRANJE VSEH VRST POHIŠTVA IN ODKUP STARIN. 054- 056 7549 ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razgle dnice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 9209_ Kupim GARAŽO v šorlijevem naselju. 0228-342 9730 Kupim NOVO PEČ Stadler 35000 ALI MENJAM ZA 50.000 . O738-155 Kupim pohištvo in druge predmete starejše od sto let. 0622-135 97bi Kupim TRAKTOR Zetor 52 45 ali 62 45. 0061/707-203 gsoo Kupim SMREKOVO HLODOVINO, prve in druge klase od 15-20 m3. Takojšnje plačilo. Kličite v nedeljo od 9-11. ure. 0331-648 9802 Kupim rabljeno strešno OPEKO Kikinda. 0491-177 9eo3 Kupim VENTILATOR z motorjem za dosuševanje sena. Đ622-877 bsos Kupim VIDEO KASETO od birme 6.4.97, ki je bila na Bregu. 0332-706 9827 Kupim strešno OPEKO NOVA VAS temno rjave barve. 0631-174 9910 TRAKTOR ZETOR, Univezal ali podoben na dva pogona in dvo-brazdni plug, kupim. 0682-643 9937 Kupim rabljeno žično MREŽO za ograjo, lahko slabo. 0802-040 9988 Kupim smrekov celulozni LES, plačilo ob prevzemu, zelo ugodno. 00609/652-061 10084 Kupim delnice Modernih interierov. 00609/65-10-30 10177 LOKALI Oddamo opremljen gostinski lokal v šk. Loki za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117,622-318 ene ODDAMO v Kranju oddamo 37 m2 v pritličju hiše v mestnem jedru, primerno za pisarne ali mirno dejavnost. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7501_ ODDAMO V ŠKOFJI LOKI 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN, 221-353, 222-566 7504 V ŠK. Loki oddamo AVTOMEHA-NIČNO DELAVNICO v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 60 m2 v Šk. Loki. PIA NEPREMIČNINE 0622-318 7540 JESENICE CENTER oddamo GOSTILNO v obratovanju z možnostjo odkupa, 2500 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica (6 km) 2 x 400 m2 skladišča in proizvodnih prostorov, ODDAMO ŠENČUR NOVO poslovno stanovanjsko hišo, 180 m2 uporabne površine. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 ene PRODAMO KRANJ Planina nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, PRODAMO KRANJ poslovno stan. hišo ob vpadnici, PRODAMO MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku trgovski lokal z izložbo, 65 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_8177 Na Blejski dobravi pri Jesenicah damo v najem POSLOVNE, DELAV-NIŠKE IN STANOVANJSKE PROSTORE. Možnost kasnejšega nakupa. 0718-700 9518 KRANJ CENTER manjši gostinski lokal. 220.000 DEM, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 9691 KRANJ na prometni lokaciji kupim zazidljivo parcelo minimalno 2000 m2 ali naamem poslovni prostor minimalno 500 m2, primeren za servisiranje in prodajo avtomobilov. O 061/ 739-296 9728 V najem oddam dva prostora (46 m2) primerna za poslovni prostor ali stanovanje na Loki pri Tržiču. O 57- 228 »729 Proam skoraj novo trgovsko OPREMO. Cena zelo ugodna Suporabno za živila, tekstil ipd.). 0715-129, 801-405 popoldan 9743 V najem oddamo PISARNIŠKE PROSTORE na Dražgoški 2 v Kranju (samostojen vhod). Inf. na MONI COLOR d.o.o., Bleivveisova 14, Kranj 0225-289_9759 Oddam trgovino v najem ( v obrtovanju) z odkupom inventarja resnim interesentom. 0221-006 9966 Ribno pri Bledu prodamo poslovno stan. objekt cca 450 m2 uporabne površine, z industrijskim tokom, na 1650 m2 lepe parcele, možnost dostopa s kamioni, za 240.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 10037 Kranj nujno prodamo luksuzno opremljen lokal (šank), v pritličju, s parkirišči, cca 35 m2, primeren za posredniško dejavnost za 125000 DEM, možnost dogovora. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493i0042 PRODAMO HAJBOUŠEMU 'IZLOŽBENIM OKMOM, 6» M2< DOM. 22-55-00 KRANJ OKOLICA KUPIMO ALI NAJAMEMO VEČ POSLOVNIH PROSTOROV. POSING, 222-076 10115 LESCE oddamo v najem več urejenih poslovnih prostorov različnih izmer, primerni za trgovsko dejavnost. Cena najema okoli 550 DEM. STANIČ nepremičnine, 715- 009 10133 Oddam prostore za mirno obrt cca 100 m2. 0411-616 ioieo ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom invebtarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.o.o. 0221-353 in 222-566 10188 KOLESA Gostilna "Kveder" Igor Kopač s.p. Sp. Luše 16. 4227 Selca tel 064/64-499 NuxHmo vam Hišne specialitete in Jedi po naročilu.. Sprejemamo naročila za večje skupine. Del. čas: od torka do sobote od 12. do 23. ure, nede{ja od 11. do 20. ure Prodam malo rabljeno PONY KOLO, visoka kolesa. O 76-248 9804 2 nova GORSKA MOŠKA KOLESA Rog 18 prestav Shimano SIS oprema, prodam po 25000 SIT. 0311- 337 _ 9949 Prodam MOTOR ATX 500, letnik 1991. 0633-538 Jure 9986 Prodam otr. TRI KOLO za starost nad 2 leti, za 4000 SIT. 0623-030 ioi85 OBVESTILA Trgovina ROLI alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ugodna ponudba in dostava na dom. Hrastje 20 A, 0324-461 ODPRTO od ponedeljka do petka od 9-12. ure in od 14-19. ure, sobota od 9-16. ure 5834 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO In na MADŽARSKO vsak teden. O 491- 442 _8035 IZLETNIKI, UPOKOJENCI, DRUŠTVA! HRAM PAVLIN v bližini Novega Mesta vas vabi na pokušino CVIČKA! Pokličite in dogovorili se bomo! O068/25-426, zvečer 9901 POSLOVNI PROSTOR na Planini velikosti 34 m2, prodamo. LOCI inženiring, 225-116, 633-629 10074 GOSTINSKI LOKAL - brunarico ugodno prodamo. LOCI inženiring 225-116,633-629 10075 V Bohinju prodamo večji objekt - 6 apartmajev, stanovanje, bife. LOCI inženiring, 225-116, 63-629 10076 V Zapužah prodamo industrijski objekt površine 800 m2 v dveh etažah, CK, tovorno dvigalo, tel., možno plačilo v dveh obrokih, ugodna cena. TRG BLED NEPREMIĆN-NINE, 76-076 10093 V starem delu Kranja PRODAMO trgovino v prvem nadstropju, 21 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam moško KOLO, žensko kolo 12 prestav Rogovo. 0 730-232 9933 Prodam otroško KOLO Montbaic do 10 let. Gogov, frank. nas. 169, Šk. Loka_9939 Opremljeno fantovsko KOLO CITY BIKE 24, 18 prestav, prodam za 16000 SIT. O55-428 9947 KAVA BAR ARENA Jezerska c.93/a, Britof pri Kranju VABI v petek, 25. 4. 97 od 20. - 23. ure na PARIT PADAJOČIH CEN 10%, 20%, 30%, 40%,50 % OBLAČILA Prodam zelo lepo dolgo OBHAJIL-NO OBLEKO. 0225-411 9698 Prodam unikatno belo dolgo poročno OBLEKO št. 38-40. 0242-186 9715_ Za simbolično ceno prodam fantovsko birmansko obleko 14-15 let. 0245-137 9784 Prodam fantovsko obhajilno OBLEKO za 7-8 let. 0422-575 9797 Prodam dekliško obhajilno OBLEKO za bolj vitko postavo. 051-295 9809 Prodam dolgo, belo OBHAJILNO OBLEKO in OTROŠKO KOLO do 8 let. 0241-311 9899 Ugodno prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO, temno rdeče barve. O242-498 9609 Poceni prodam fantovsko OBHAJIL-NO OBLEKO za 9 let. 058-47610009 OTR. OPREMA Prodam previjalno mizo in otroški voziček Pegg. 0324-304_9864 Prodam lep, malo rabljen, kombiniran športni OTROŠKI VOZIČEK Peg. O324-790 sesa Ugodno prodam kom. VOZIČEK in kom. STOLČEK. 0733-177 10013 OSTALO Prodam vrtnega PALČKA, okrasno vazo, vse iz betona. 0730-053 «8ie FIŽOLOVKE prekle in kole za paradižnik, prodam. 0431-390 9654 TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in cenovnega razreda, prodam, oziroma zamenjam. 0312-599 9872 Prodam BUKOVE BUTARE in slamoreznico Speiser. O 421-091 988o Prodam 70 let star RADIO in 80 let stare SMUČI s palicami. 057-583 PRIDELKI TERAN kraški, domači prodam. O067/68-342, zvečer 9711 Prodam SADIKE ENOMESEČNIH JAGOD. 0806-362_9718 Poceni prodam polviseče PELAR-GONIJE, BRŠLINKE, SURFINIJE, MOLJEVKE, BIDENS... 0451-532 popoldan 9766 Prodam dobro, naravno, domače VINO, belo in rdeče. Srednja Dobra-va 14, Kropa, 0736-619_9769 Prodam GORENJSKE NAGELJNE in kupim seno. 0736-690 9776 Prodam zgodnji semenski KROMPIR masi bar beli in pozni romana semenski in jedilni. Sp. Duplje 56 Jabolka zimska,več sor zelo dobra, prodam. Pokopališka pot 7, Naklo 9869 Prodam jesenko pridelan semenski KROMPIR sorte sante. 0730-170 9878 NASAJAMO VAŠA KORITA in hkrati prodajamo balkonske rože in vse enoletnice. VRTNARSTVO NOVAK, Prebačevo 31 10063 KROMPIR; Sante, Desire - jedilni in semenski prodam. 0311-813 10198 m tem TRGOVINA jULtAtC V^fc« Z GLASBILI #ffi6*t*'' •klaviature KORG, ROLAND 'kitare FENDER'mikrofoni SHURE 'ojačevalci MARSHALL 'ozvočenja in ostala oprema ODLIČNE KLASIČNE ŠPANSKE KITARE CAMPS mZZm m POSESTI Prodamo stanovanjsko hišo S TRGOVSKIM LOKALOM v okolici Šk. Loke atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPRE-MIČNINE, 623-117, 622-318 5664 Takoj kupimo več manjših hiš in več zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke in Kranja, za že znane kupce. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5668_ Večjo opuščeno KMETIJO do 10 km iz Kranja kupim. 0212-367 57eo Večjo ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo ob vpadnicah v Kranj kupim. 0212-367 5761 V Kranju ali okolici kupimo SAMOSTOJNO HIŠO z vrtom do cca. 150 000 DEM, kupimo tudi polovico oz. del HIŠE z malo vrta. MIKE & CO d.o.o., 0226-503 6173 Prodamo starejšo hišo, na lepi parceli 1000 m2, za 150.000 DEM. Mike & Comp., 226-503 6179 d.o.o. * to to vETSL tel.fox:064 52 233 'v«*- Koroška cesta 5 4290 Tržič V Kranju oddamo 4 ss na Planini z vso opremo, v Zapužah oddamo 2 ss v 1. nads. hiša In 1 ss v pritličju hiše, zaželjena je oseba, ki bi pomagala pri hišnih delih. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7507 PRODAMO Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, TUPALIČE 2000 m2 zazidljive parcele. SENIČ-NO 1475 zazidljive parcele. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7666 Prodamo zazidljive parcele od 500-800 m2 v bližini Begunj, sončno zazidljivo parcelo 930 m2 z vso dokumentacijo v bližini Tržiča, Rateče pri Kranjski gori zazidljivo parcelo ob glavni cesti vel. 1754 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7667 Zg. Kokra prodamo staro kmečko hišo, potrebno temeljite prenove, primerno za vikend, na 440 m2 zemljišča, mirna okolica za 50.000 DEM. AGENT KRANJ, 223-485 ali 0609/643-493_8057 LOM na Vovčo prodamo zazidljivo parcelo 1080 m2, z lok. in grad. dovoljenjem, z že odmerjeno lok. za hišo, na lepi lokaciji, lep pogled na škofjeloško hribovje, za 40.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 8058 Hotemaže pri Preddvoru prodamo hišo staro cca 15 let na 1500 m2 zemljišča, vseljivo takoj, brez bremen, takoj prepis za 360.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643 493 mm Agent - Kranj «W&» Glavni trg 16, Kranj tet.:664/223-485,$609/634*493 _NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja GORENJSKI GLAS • 50. STRAN MALI OGLASI Petek, 25. aprila 1997 Prodamo v Podbrezju hišo dvojček 8 x 9.5 m. parela 386 m2, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7488 PRODAMO LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7490 Prodamo v BITNJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stano-vanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 PRODAMO BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7496 Prodamo 2IGANJA VAS hiša v 3. gra. fazi, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7497 Kamnik - prodamo meščansko hišo v pritličju zelo lepo urejen lokal, vrt, prodamo za 350.000 DEM. Mike & comp., 226-503 ioo»o V -Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 m2 zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj, 223-485 0609/643-493 B067 ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km): novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_8169 PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, 220.000 DEM, MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji na parceli 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 euo RDIlTimiF/f BOUTIQUE< MATURANTSKE. BIRMANSKE m POROČNE OBLEKE s, ITALIJANSKA M0DA£ {*) t*s3 £j ZABNICA prodamo zazidljivo parcelo z izdano lok. dokumetacijo 1400 m2 in 640 m2 travnika za 117.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_10043 Visokopritlično HIŠO v Kranju, parcel 600 m2, takoj in ugodno prodamo. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 10058 RADOVLJICA prodamo stanovanjsko hišo, v dveh etažah, 30 let, manjša Earcela, takoj vseljiva, 150.000 DEM. EPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 10065_ V Gozd Martuljku prodamo 4 etažno hišo z apartmaji (20 ležišč) na čudoviti frekventni lokaciji, zelo ugodno 250.000 DEM. PIA 863-145 10066 PARCELA velikosti 2400 m2 primerno za vikend, lokacija Loško hribovje, ugodno prodamo. LOCI inženiring, 225-116,633-629 10073 KUPIMO DRULOVKA kupimo del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem kupimo vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom, KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8172 PRODAMO KRANJ okolica lepo sončno parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1300 m2, PRODAMO KOVOR dve zazidljivo parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, PRODAMO pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTOČE ind. parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8173 PRODAMO NAKLO zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko hišo (delavnico). PRODAMO ZG. DUPLJE zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, PRODAMO KAMNIK PEROVO 540 m2 z gradbeno dokumentacijo, 90.000 EM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8174 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA kupimo več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8175 V okolici Medvod prodamo zazidljivo parcelo 450 m2 z lokacijsko dokumentacijo za 62000 DEM. Mike & comp.. 226-503 8617 V okolici Cerkelj prodamo starejšo adaptirano hišo, za 150.000 DEM. Mike & Co., 226-503 seis Kupimo Šk. Loka - okolica samostojno HIŠO na lepi lokaciji do 240 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117_8632 Železniki - prodamo novo STANOVANJSKO HIŠO v končni GF. cena ugodna. Prodamo tudi starejšo spomeniško zaščiteno HIŠO v Železnikih, renovirana, vseljiva takoj. PIA NEPREMIČNINE »623-117, 622- 318_8635 DVE PARCELI po 6000 m2, sončna lega v tolminskih hribih pri Tolminu. Voda, elektrika in porušeno stavbišče na parceli, primerno za vikende, takoj ugodno prodamo. ©061/373-476 LJUBLJANA okolica (35 km) prodamo montažni vikend na parceli 1000 m2 in dve zazidljivi parceli po 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 8950 dancallD Novi danski GSM Telefon, ki zna tudi slovensko Prodamo zazidljivo parcelo v okolici Šk. Loke z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo ter z vsemi soglasji, tudi s hišno številko. Voda in elektrika na parceli. Prodajna cena je 80000 DEM. Velikost parcele je 1800 m2. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 9343 Prodamo stanovanjsko hišo, Pod-nart. Hiša je starejša, vendar v celoti adaptirana, vsi priključki, tloris hiše 16x10, parcela meri 1800 m2. Prodajna cena 275000 DEM. Možen dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_9345 Prodamo starejšo hišo Ribno - Bled, na parceli 3000 m2, stanovanjske površine cca. 100 m2. Prodajna cena 140.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 9588 ZALOG PRI CERKLJAH montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, DUPLJE starejšo kmečko hišo z fospodarskim poslopjem, cena 05.000 DEM. K 3 KERN 221-353. 222-566 9603 PARCELE PRODAMO Zg. Bela 2 x600 m2, cesta, voda in elek. do parcele, lokacijska dokumentacija. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 9690 V Podbrezjah prodam VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za posl. dejavnost. ©731- 161 9714 KRANJ-STRUŽEVO POL HIŠE z vrtom in garažo, prodamo. Cena 110.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 9726 APARTMA za 4-6 oseb v centru Izole oddam. ©066/61-622 9747 Kupim zazidljivo PARCELO ob cesti v okolici Smlednika. Naslov v oglasnem oddelku. 9748 Oddam večjo novejšo HIŠO med Radovljico in Žirovnico. ©733-106 V najem oddam VIKEND na Pokljuki za več let. ©723-536 9830 V Kranju kupim večjo zazidljivo PARCELO ali HIŠO ob glavni cesti do 350.000 DEM. ©222-687 po 16. Uri 9862 Prodam zazidljivo PARCELO v Čirčah 720 m2. ©325-620 10015 Na Gorenjskem kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 10027 Zazidljivo parcelo v Žabnici 1400 m2 in 640 m2 travnika z izdano lok. dokumentacijo prodamo za 117.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 10029 V Stražišču prodamo dvodružinsko hišo, na 600 m2 zemljišča, staro 15 let, vseljivo po dogovoru za 370.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 10030 HIŠO 9 m x 11 m, v tretji gr. fazi v Kranju, na 400 m2 zemljišča, prodamo, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493ioo3i Podbrezje - prodamo vseljivo hišo z vsemi priključki s frizerskim salonom na 500 m2 zemljišča za 190.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485. 0609/ 643-493 10033 AVTO SOLA ing. HUM AR NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa vožnja v ostbNih vozilih POLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iN Z MOTORNIM koli SOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne Gorje pri Bledu polovico nove hiše, zg. etaža, lasten vhod, CK, telefon, garaža, 110 m2 stanov, površine, takoj vseljivo, delno opremljeno, prodam za 120.000 DEM. Mike & comp., 226-503 10081 Na Bledu prodamo opremljeno atrijsko vilo, dve novejši hiši s pogledom na Triglav in blejski grad, hišo v gradnji na parceli 1100 m2 400 m oddaljeno od jezera, v celoti adaptirano kmečko hišo na parceli 1000 m2, kmečko hišo z gospodarskim poslopjem cena 45000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-J07610091 Na Polanah (Kočna) prodamo novo skoraj dokončano dvostanovanjsko hišo na parceli 650 m2 v Ribnem prodamo manjšo enostanovanjsko hišo na parceli 500 m2. TRG BLED NEPREMIČNINE, 76-076 10092 Sp. Bitnje prodamo samostojno hišo 10x10, na 720 m2 zemljišča takoj vseljivo za 250.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-49310034 HOTEMAŽE prodamo hišo staro 15 let na 1500 m2 zemljišča z lastnim teniškim igriščem z vsemi priključki, takoj prepis, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 10035 Lom nad Vovčo v Poljanski dolini na lepi lokaciji prodamo zazidljivo parcelo 1080 m2 zemljišča, z že zakoličeno lok. za takojšnjo gradnjo hiše, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 10040 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro-, potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. Na Laborah PRODAMO visokopritlično starejšo hišo, obnovljeno, na parceli 510 m2. za 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na GOLNIKU kupimo vikend ali garsonjero. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V STRAŽIŠČU UGODNO prodamo 4-stanovanjsko HIŠO, starejšo, zasedeno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V škofji Loki PRODAMO parcelo z načrtom za nadomestno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Ratečah pri Planici PRODAMO ZAZIDLJIVO PARCELO, 1200 m2, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. BLED okolica prodamo novo nedograjeno stanovanjsko hišo (peta gradbena faza) materijal za dograditev v hiši cca 300 m2 z malo zemljišča, ugodni odplačilni pogoji. Cena 160.000 DEM. STANIČ nep. 715-009 10154 Kupim zazidljivo parcelo v Besnici, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 BLED prodamo eno polovico stanovanjske hiše (dvojček) s pripadajočo parcelo klasično ogrevanje z ločenim dostopom 65 m2 stanovanjske površine. Primerno za vikend ali stanovanje, cena 140.000 DEM. STANIČ nepremičnine 715-009 10143 RADOVLJICA prodamo večjo zazidljivo parcelo, elektrika in voda na parceli, 3300 m2 na izredno lepem, dostopnem in sončnem kraju. Cena 35 DEM/m2. STANIČ nepremičnine 715-009 10146 POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: stanovanja: » v KRANJU: 2 SS 54 m2 v šorlijevem naselju v KRANJU: 2 SS 54 m2 na Valjavčevi v KRANJU: 2 SS 54 m2 na Kebetovi v KRANJU: 4 SS 70 m2 na Zlatem polju v RADOVLJICI: 2 SS 50 m2, v 2. nadstropju na DRULOVKI: 2 SS 62 m2, v 2. nadstropju hiše: v STRAHINJU: pritlični del starejše hiše v ČIRČAH: starejša bivalna hiša na parceli 500 m2 v HOTEMAŽAH: starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2 v BITNJAH: starejšo obnovljeno hišo na parceli 500 m2 v SEBENJAH: pritličje nove hiše na parceli 800 m2 na OREHKU: pritličje hiše z vrtom na OREHKU: starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1.000 m2 poslovni prostor: v"KRANJU: živilska trgovina z inventarjem v centru BLEDA: frizerski salon 60 m2 v centru BLEDA: gostinski lokal 250 m2 z vrtom 450 m2 v centru BLEDA: slaščičarna 100 m2 v okolici KRANJA: kozmetični salon v okolici KRANJA: neživilska trgovina z bistrojem K 3 KERN, tel. 221-353, 222-566 NAKLO Podbrezje prodamo stanovanjsko hišo okoli 200 m2 z gospodarskim poslopjem, prenovljeno, ČK. KTV, telefon in 550 m2 zemljišča. Cena 180.000 DEM. STANIČ ne-prem. 715-009 10151 TRŽIČ prodamo eno polovico stanovanjske hiše, dve garaži ena zidana, ena lesena 112 m2 stan. površine CK, KTV, telefon in 800 m2, pripadajočega zemljišča. Cena 160.000 DEM. STANIČ nep. 715-009 10152_______ JESENICE center prodamo eno polovico stan. hiše (pritličje) 58 m2, klasično ogrevanje, adaptirano z garažo, drvarnico in malo vrta. Cena 55.000 DEM. STANIČ nepremičnine, 715-009 10153 MOJSTRANA prodamo za izredno lepem kraju stanovanjsko hišo 10x9, CK, KTV, telefon, dve garaži in okoli 600 m2 parcele. Cena v agenciji. STANIČ nep. 715-009_10155 KRANJ okolica PRODAMO ENO POLOVICO STAN. HIŠE, klasično ogrevanje, terase, garaža in 630 m2 zazidljive parcele, cena 75000 DEM. STANIČ nepremičnine, 715-009 ioi5e RADOVLJICA okolica prodamo lesen montažni vikend, vseljiv na parceli 800 m2, cena 95000 DEM. STANIČ neprem. 715-009 10157 RADOVLJICA prodamo izredno lepo stanov, hišo. Vse informacije se dobijo v naši agenciji. STANIČ ne-premič. 715-009 10158 STROJNI hitro in poceni formacije: ■ I KRANJ LABORE prodamo enodružinsko hišo 110 m2 stan. površine, 510 m2 parcele, CK, tel., cena 165.000 DEM. POSING. 222-076 KRANJ z okolico prodamo zazidljive parcele ZG. Duplje 600 m2, Drulovka 530 ravne 500 z nagibom za 65000 DEM, škofja Loka 1800 m2 z dokumentacijo za 70.000 DEM. POS-ING.222-076_10111 JESENICE prodamo parcelo 1000 m2 v Podkočni. Cena 30.000 DEM. STANIČ nepremičnine 715-009 10125 RADOVLJICA okolica oddamo v najem ali prodamo manjšo kmetijo. V primeru najema damo najemniku predkupno pravico. Vse informacije v agenciji. STANIČ nepremičnine, 715- 009 10126 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kranj,bteiweisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". ©421-498 105_ DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih. ©225-724 9794 TRIO GORENJSKI NAGELJ igra na porokah, obletnicah, zabavah. ©58- 353_9940 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke In ostalih. ©310-537 CERTIFIKATNE DELNICE: UNION, SAVA, PETROL. KRKA. LEK. ISTRA BENZ in ostale odkupimo z gotovino in pridemo na dom. ©312-385 9293 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. __Tel.: 064/211-847 Prodam dva ŠTEDILNIKA Gorenje (3+1), eden vgradni, eden prosto stoječ, otroški sedež Trip-trap, avto-sedež in stajico. ©403-077 10010 Prodam kuppersbusch, gorsko KOLO. 50 I bojler Tiki, štedilnik, termoakumulacijsko oljno peč. 0328-202 10019 Ugodno prodam dve fantovski obleki za birmo, fižolovke, late, punte, butare. 0460-223 10170 Prodam suha bukova DRVA, lahko žagana in z dostavo. 0622-774 10183 STAN. OPREMA Zaradi selitve prodam TROSED z 2 foteljema in tepih, jedilno raztegljivo mizo za 8 oseb in ostalo. 0225-259 9742 Prodam SPALNICO. ©422-086 9771 Zelo ugodno prodam KAVČ in dva fotelja, ohranjeno. ©55-382 9773 Poceni prodam lepo ohranjeno dvodelno OMARO za dnevno sobo. ©451-114_9870 čiščenje sedežnih garnitur, talnih oblog, jogijev, avtomobilov, obnova namazov. LESKET 211 -338 9879 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. B 325-741 DELNICE Save, Gorenja, Colour Medvode, Petrola, Krke, Union, Laško in ostale, serije G, B, C ter delnice Mercate, Maksima, Triglav, Atena in ostale ODKUPIM za gotovino po najvišjih cenah. ©061/168-35-76 in 0609/648-648_9758 Odkupujem delnice Save B, Save G in Colorja B in G. ©311-257 in 330-046 10117 RAZNO PRODAM BUKOVA ali MEŠANA DRVA prodam in dostavim. ©061/714-909 9456 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, ©061/611-078 9511 Prodam TOMOS AVTOMATI K, AK-VARIJ in MOŠKO KOLO. ©242-331 Zelo ugodna ponudba - dvoedelni regal, polkavč, ogrodje za jogi posteljo, pisalna miza ter notranje vratno krilo, zunanja vrata s steklom in zaščitna vrata iz kovinske mreže. ©801-073,82-675 9722 Suhe SMREKOVE 5 cm DESKE prodam in DVA ŽENSKA KOLESA. 0311-196 9768 Prodam avtosedež, zibelko in rolerje št. 38-39. 0631-242_9792 Keramične umivalnike, platišča za Golf, vratna krila, oddam. 0242-433 9824 _ Prodam suhe kostajeve PLOHE 50 mm in mešana trda DRVA. 064-323 9836_ Prodam Tomos avtomatik, štedilnik Gorenje 2 plin, 2 elektrika, pomivalno korito brez omarice, izvenkrmni motor 4,8 Km, kratka os, mizo za namizni tenis, tovorno prikolico 500 kg. 0246-516 9840 MARKIZO; senčnik za terase, dol. 4 m, ugodno prodam. © 461-572 9891 Prodam VVARTBURGA in suha mešana DRVA ter suhe smrekove PLOHE. ©401-167 9948 15-662 1 14-211 1 4240 1 Cank 064/7 064/7 N E PR E M1Č N1N S KO POSLOVANJE ■2*8. < < 56 SIT min Zfl'da 8 d.O C SflVNfl • SOL0RI] IPro Commerce Kranj, tel.: (064) 241-071,241-108 064/221133 TELOVADBA N ZA NOSEČNICE ENERGIJSKI NAPITKI Staning 064 242 754 Kranj Prodajamo in kupujemo '/a vas stanovanja hiše parcele vikende poslovne prostore JESENICE - KUPIMO 2 ss, do 50 000 DEM. 0860-029 in 332-287 10192 KRANJ - PRODAMO NA PLANINI II 1 ss, 40 m2, CK, KTV, tel., za 70 000 DEM. O860-028 in 332-287 10190 KRANJ - KUPIMO 2 ss s telefonom, CK, cena do 90 000 DEM. O860-029 in 332-287 10191 VARSTVO Iščem varstvo za 13 mesečnega fantka (Planina). 0323-849, dopoldan 9739 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. ODKUP AVTOMOBILOV. 0692-194 8706 Prodam dele za R 4, FIAT Regato in bolho. O718-710 9819 Prodam rezervne dele za KOSILNICO Moto Benasi tip R 90. O061/ 212-747 9908 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. 0421-481 ione Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Cena po dogovoru. 0633-505 10147 EURO KLJUKE za R 5 in več rabljenih odbijačev ter varjenje plastike. Q451-621, 411-062 9732 VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS,d.o.o., Polica pri Naklem, O471-340 ali 312-255 915 Ugodno prodam OPEL KADETT SOLZA, I.89. 0403-680_9761 Prodam ŠKODO SILVER LINE, 1.10/ 93, prva lastnica. O 246-826 9762 Prodam NISSAN MICRA 1.0 LX, I.90, reg. do 1/98. Q311-192_vm JUGO 55 I. 87 in Z 101 I. 85, reg. na novo. 0714-311 9767 HROŠČ 1200, prodam, reg. 2/98, obnovljen. 0212-731 9774 Prodam NISSAN MICRA 1.2, letnik 1991, 64000 km, 8800 DEM. O801-278_9775 Prodam SAMARO I. 87, 48000 km, reg. april 98. 0730-518 9777 SAAB 9000 S, 85000 km, I. 91, ugodno prodam. 0738-113 978? Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1988, prev. 76945 km. 0 422-553 OKI tel : 064/24 21 21 r M m/jpr KRANJ Šuceva 27 \ '©fe^ Šk Loka tel.: 064/62 33 9X 45 Qnn 1 ^6 rvv BREZVRVIČNI TELEFONJ, U0t0Q UQ GSM, CENTRALE, MONTAŽE, 6re*f>0 ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609/632-577 3525_ ODKUP-PRODAJA, MENJAVA STARO ZA STARO TER PRENOS LASTNIŠTVA. 0325-981, 041 668- 283 7618 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. O 491- 442 8034 Ana Mali, Lrtence 4s, Golu* Ul. št:064/461-369 KOZMETIČKA NEM, PBMURA, soumu Prodam MARUTI 800, temno moder, I. 93, 6500 DEM. 057-303 9799 Prodam KOMBI VW kasonar, I. 1981. 0422-396 9807 Prodam GOLF JX, letnik 1988, rdeč. 051-092 9812 CLIO 1.2 RN, I. 7/93, 45000 km, 5 v, bele barve, prva lastnica, garažiran, prodam. 0715-331 9813 Prodam R 4, letnik 1987. 0 738-836 9818 FORD SIERRA 1989, ugodno prodam. Kejžar, Planina 73, Kranj 9820 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104,f 91,2 10f,9 91.2 UGODNO PRODAMO: R 5 CAMPUS I. 93, ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 91; CLIO RT 1.4, 5 v, I. 93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. 0422-522, RENAULT PREŠA Cerklje_9873 Prodam Z 750, letnik 1982, celega ali po delih. 053-447 9874 TOYOTA COROLA I. 90, lift back, 5 vrat, reg. do 2/98, ugodno prodam. O 330-444 9885 GOLF, letnik 1986, reg. do septembra, bele barve, prodam. O 83-564 9887 GOLF JXD, letnik 1988, reg. do 8/97, prodam. Zlato polje 2/a, stanovanje II, dopoldan. 9888 R 18 TLJ, letnik 1987, reg. do 4/98, krem barve, 130000 km, prodam. O 874-320 9889 JUGO 55 koral, letnik 1989, reg. do 3/98, prodam. O 461-684 9890 TIPO 1.6 SX, letnik 1993, veliko opreme, 45.000 km, reg. celo leto, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. O 041/662-698 9892 HONDO CIVIC SEDAN, letnik 90/91, metalik, 85000 km, izredno ohranjen, prvi lastnik, prodam. O 041/662-698 9893 YUGO 45 KORAL, letnik 1988, reg. do 11/97, prvi lastnik, cena 1900 dem, prodam. O 624-941 9895 Prodam FORD ESCORT CARAVAN 1.4 temno moder, prvi lastnik od 13.10.1994, 63000 km.ohranjen kot nOV. 0710-729_9523 JUGO 55 KORAL, I. 88/89, registriran do 12/97, črn, ALU platišča, cena po dogovoru. 052-085 9527 Prodam GOLFA JX 13 B, I. 89. 0 731-433 po 16. uri 9565 HONDO CIVIC SEDAN 1.6 I 16 V, I. 90, prodam. O738-046_9568 BMW 518 i, letnik 1992, prva registracija 1793, bele barve, prevoženo 120.000 km, klima, ABS, servo volan, elek. pomik stekel, alarm, prodam. O041 677-004, od 13 do 17.ure_9594 GOLF JXD, I. 88, odlično ohranjen, cena 7200 DEM. Pelcel, 0325-211 ALUROLETE VIDMAR najvišja evropska kvaliteta • Vgradljive v novogradnjo ali v že obstoječe objekte • Dolga življenjska doba in brezhibno delovanje • Odlična protivlomna zaščita z vgrajenim samodejnim zaklepom. • Zvočna in termična izolacija. Roletni profili so Izdelani Iz visokokvalitetnoga aluminija, polnjeni z ekološko neoporečno poliuretansko izolacijsko maso. Dvakratni nanos barve na aluminij s postopkom žganja zagotavlja obstojnost barve, ki je odporna proti odrgninam in sončni svetlobi. Aluminijasta vodila v vgrajenim tesnilnim trakom zagotavljajo brezšumni pomik rolet. Dviganje In spuščanje rolete se vrši preko reduktorja, ki ga poganjamo s pomočjo kromirane zglobne pogonske ročice ali avtomatsko na električni pogon. Kupci rolet imajo s tem oglasom 5 % popust. KLM - SYSTEM, ŠKOFJA LOKA tel., fax: 064/635-031 Prodam z 10.1, rdeče barve, lepo ohranjen, reg. celo leto, cena 650 DEM. 0 731-232_9826 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, reg. do 23.10.97, cena 1300 DEM. 0323-589 9828 Karambolirano ali slabo ohranjeno vozilo kupim. 0061/344-929 in 0609/614-013 8236 OPEL ASTRA 1.8 i 16 V, I.95, veliko dod. opreme, kupljen v Avtotehni, servisna knjižica. 0631-134 9904 Prodam GOLF III 1.9 turbo diesel, I-91/92, 107.000 km, rdeče barve, odbijači v barvi vozila, ogledala v barvi vozila, elek. strešno okno, voznikov sedež nastavljiv po višini, nove gume, reg. do 12/97. O 326- 936 9906 AKRIS d.o.o NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-365 NON-STOP Prodam JUGO 55 GV, I. 89. 509 1633- 9907 Prodam 126 P, pripravljen za registracijo, letnik 1987. 058-714 9717 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI, letnik 1991, metalik črne barve. 0451-102 9733 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, 69000 km, cena po dogovoru. O66-213 9734 SAMARA 1300, 3 v, letnik 93, reg. do 9/97, cena 4000 DEM. 0891-615 Prodam LADO SAMARO, I. 87, dobro ohranjeno, cena po dogovoru. O 66-347 9738 Z 101 GTL 55 I. 85, reg. do 11/97. 021 1-583 9744 Prodam PASSAT 1.6 bencin, metalno sive grafit barve, I. 90. 0891-047 Prodam JUGO 45, I. 87, reg. do 1/ 98, bele barve, garažiran, 75000 km. O 53-621, zvečer 9751 Prodam VW HROŠČA 1300, cena po dogovoru. 0471-776 dop in 471-516 pop. 9754 Prodam POLO 55, I. 95, prevoženih 24000 km, cena po dogovoru. Rih-taršič, Klanska 8, Medvode, O061/ 611-509 9796 Prodam ZX AURRA 1.6 I, 77000 km, letnik 1992, 13500 DEM, dodatna oprema, reg. do 3/98. 076-716 9798 Prodam Z 101 SKALA I. 88, reg. do 20.3.98, 70.000 km, 1500 DEM. O 55-367 9832 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 1/98, cena po dogovoru. Q634- 166 9838 Prodam z 750, I. 85, zelo lepo ohranjen. 0061/611-132 9841 R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 10/97, 1300 DEM. 0624-941 9843 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992, reg. celo leto. 0401-061 9848 Prodam OPEL SENATOR I. 85, klima, CZ, EO, lita platišča, zelo dobro ohranjen. 0411-334, po 15. Uri 9849 Prodam ALFO 33 1.5, letnik 1991, kovinsko zelene barve, dobro oh-ranjena. 0431-123_9850 JUGO 45, I. 89, rdeč, reg. do 12.7.97, prodam za 2200 DEM. 0328-130 9858 Prodam R 5 CAMPUS, I. 91, grafitno siv. 0861-144 9867 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI, I. 91, črna barva, cena po dogovoru. O 55-265 _ 96/1 Prodam TOYOTO STARLET, I.88, 32 000 km, reg. celo leto, za 6900 DEM. 0 246-708 9902 Prodam Z 101 GTL, I. 84, garažirana, 92000 km. P67-187 po 15. uri 991^ Prodam JUGO 55, LETNIK 1984. 0631-542_ 9922 FORD ESCORT 1.3, 86710, modre barve, prodam. 0451-866 9925 OPEL KADETT, letnik 1983, reg. do 21.3.98, lepo ohranjen. Q212-265 9931 .J: Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1994, 64000 km. O715-601 9932 R 5 CAMPUS, letnik 1992, prodam-O 731-262 9950 Prodam PASSAT TURBO DIESEL KARAVAN, prva reg. 92, maksimalna oprema. O 241-493_9952 Ugodno prodam R 4, I. 90. 055-251, po 15. uri 9968 Prodam KAMION M 508, I. 77, reg-. na novo obnovljen. 0312-050, petek po 19. uri_99^ Prodam Z 128, letnik 1990, prevo-ženo 43000 km. Q312-259 995» Prodam MITSUBISHI LANCER I. 87-0311-431 996Z Ugodno prodam PEUGEOT 405 SR. dobro ohranjen. 0061/823-107 99«8 Prodam JUGO 45, letnik 1989 077-935 9969 fm GANTAR ■ C] BratovPraprotnik 10.NAKLO ^O^mJ Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ~ v SISTEMOV TER iirSv^ftr^ AVTOMOBILSKIH C^**^ ^S*J BlATllCEV f^oNROE? >*_ amortizerji Prodam HONDO CIVIC 1.5 I s katalizatorjem, letnik 1990, HB, prvi lastnik. B242-167_9970 Prodam HONDO CIVIC SEDAN 1.4, jetnik 1990. B 242-167_gori Prodam R 4, letnik 1988, dobro ohranjen. B621-860_9972 Prodam HONDO CRX, letnik 1993, 1,6 VTI, prvi lastnik. B242-167 9973 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, I. 91, 75000 km, reg. do 4/98. B311- 248 9976 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 90 in OPEL VECTRA 2.0 GL, 5 vrat, I. 93. 5*472-600 99»1 Prodam ALFO 33 1.3 s, I. 86, izredno ohranjen, dodatna oprema, cena po dogovoru. 12731-085 9982 Prodam JUGO 45, letnik 1987, prva 'astnica, cena po dogovoru. B634- 79 3 9983 Prodam AUDI 80 1.8 letnik 1989, reg. do 4/98, prevoženih 129.000 km. 5*715-219 9987 ALFA 33 1.3, I. 86, dobro ohranjena, Prodam, po ugodni ceni. 13635-115 Prodamo JUGO 45,1. 90, JUGO 55 I. 90. AVTOGARANT 634-231 9996 Prodamo R 5 I. 92, campus, R 5 I. 96 pIVE, R 4 I. 87. AVTOGARANT 634-231 9997 Prodamo ROVER 216 SLI I. 94, ŠKODO FAVORIT GLX I. 94. AVTOGARANT 634-231 _9998 Prodam GOLF JXB, I. 87, GOLF JXD I- 87. AVTOGARANT 634-231 9999 Prodamo VW PASSAT 1.8 CL, letnik 1990. AVTOGARANT 634-231 10000 *rV~VIDEO~AUDIO-HI~FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA NAJUGODNEJŠI DOLBV SURROUND pHO-LCKilC RECEIVEH Z RV 5060R *3x 95W DIN spredaj *fc30WDlNzodoj ;v RDS radijski sprejemnik ' 30 nastavljivih postaj % Sleep timer Izhod za aktivni subvvoofer ^ Dodatni par zvočnikov a oudio vhodov i 55 funkcij na dalj. upravjalcu m DAS končna stopnja m Zatemnitev displaya ć Najnižja cena v Evropi ***W MAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ ^IZPOSOJA SONY VIOCO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodamo CITROEN ZX 1.9 D, I. 92, GLISER 6 370 I. 81. AVTOGARANT, 034-231 10001 Prodam MAZDO 323 1.3, I. 85, MAZDO MX 3 I. 94, ugodno. AVTOGARANT 634-231 10003 Prodam JUGO 45 KORAL, I. 89, Prevoženih 75000 km. B721-927 Prodam R 5, letnik 1991, 70.000 km, fetalno siv, odlično ohranjen. 8*411-474 10007 Prodam R 18 po delih, letnik 1983. "*58-476 10008 Prodam JUGO 55, I. 89, reg. do 21 ^_za 167.000 SIT, fi*723-620 10011 prodam GOLF JXD, I. 91, 5 vrat, 5 Prestav, siv. ©471-128 ioou prodam GOLF II, I. 87, bele barve, M. 10/97, dobro ohranjen. B632-Djte, 041 672-704_ 10017 Prodam GOLF I. 88, cena po Ugovoru. B403-632 10021 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 P|AT REGATA 100 S prodam po zelo ^9odni ceni, cena po dogovoru. *320-006 '0050 hJUG0 55 KORAL, I. 12/88, bele ^rve, odlično ohranjen, cena 2200 ^M1B241-211_10054 Prodam SAMARO 1500, letnik 1995, v,'000 prev. km. Jesenik, Podbrezje '° (tabor). B731-307 10055 RENAULT POOBLAŠČENI AVT0KLEPAR AVTOVLEKA ■ AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič, s.p. Retnje 45, 4294 Križe tel./*ax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, Adriatic, Tilia in Slovenica Prodam JUGO 45, registriran celo leto. B222-574 10022 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: UNO 90 CS 1.91, PEUGEOT 309 I. 87, FIESTA 1.2 S I FUN 96, OPEL KADETT 1.3 LS 87, BMW 316 I. 85, 87, FORD ESCORT 1,6 D 85, GOLF 86, AUDI 100 2.8 AVANT OUATRO 92, VVV TRANSPORTER 1,9 D I. 91, AVTOBUS FAP DUBRAVA 14-26 MERCEDES 85, AVTOBUS MAN SR 280 82.Na zalogi je večje število vozil za izvoz v bivše republike Jugoslavije. Novo trgovina z avto-kozmetiko 224-029 10025 VEDEŽCVAIC - TAROT 090 41 02 maja Prodam 126 P, I.84, reg. do 30.0.97, dobro ohranjen za 500 DEM. B331- 158 10196 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 86, zelo lepo ohranjena. B226-504 10197 Z 750 in rezervne dele ugodno prodam. B738-151 10199 Prodam ŠKODO FAVORIT 136, I.9/ 91, prvi lastnik. B245-078 10200 Prodam JUGO 55, letnik 89. B245-318 10201 Iščemo zastopnika za predstavitev in prodajo knjige uspešnice po podjetjih. Didakta Radovljica tel: (064) 715-515 fax: (064) 715-988 AURISINA d.o.o. PRODA: CLIO 1.4 RT, 1.12/ 93, ASTRA 1.4i, kar., I. '94, KADETT 1.4i, kar., I. '91, R5,1. '92, R19,1. '90, R11 GTL, I. '87, CORSA 1.4i, l.'89, FIESTA 1.1., I. '94. Možnost kredita, možnost menjave. Tel.: 061/123-25-63 in 064/242-296 po 18. uri. Prodam R 4 TLS, potreben popravila, reg. do septembra. B738-243 10077 Prodam avto BMW letnik 1981, dobro ohranjen. B332-439 10082 Prodam TAVRIA I. 90, 40.000 km, zelena, reg. do feb. 97, 15000 DEM. B212-082, po 18. uri 10083 OPEL VECTRA 1.6 GL, I. 90, 5 vrat. B242-277 10085 JUGO KORAL 45,1.89, reg. celo leto, 1. lastnik, zelo dobro ohranjen, cena 2400 DEM. B323-960_10204 Prodam 126 BIS, letnik 90, reg. do 7/ 97, rdeče barve, cena po dogovoru. B324-702 10205 Prodam GOLF 1.1, I.80, reg. do 12/ 97, ohranjen. B403-158 10206 Prodam Z 101, I.87. B431-257i02n GOLF II CL diesel, 1.6,1.92, 3 V, bele barve, 92 000 km, cena 12 000 km. B061/841-047 10212 FIAT UNO 70 S, I.86, reg. celo leto, metalik, zelo ohranjen, ugodno prodam ali menjam. B451-170, 0609/ 630-117 10213 Prodam Z 128, 1.86 - ugodno! B634-002 10214 NISSAN SUNNY, 1.91, 40 000 km, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. B491-263 10215 Prodam JUGO 45, reg. do 5/98, prevoženih 42 000 km. Jezerska c. 115 10216 UKVARJAMO SE S PREDSTAVLJANJEM, REKLAMIRANJEM IN ZBIRANJEM NAROČIL. 2ELJNIM ZASLUŽKA IN USPEHA BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE NA TELEFON 634-064, 56-105 IN 0609/ 637-492 8926 Iščemo dekle za delo v strežbi in kava baru - honorarno. B451-356 po 12. uri 9199 Takoj zaposlimo (redno ali pogodbeno) dekle za STREŽBO in KUHARJA za peko pizz. B461-502 ali 58-758 9443^_ Zaposlimo KV NATAKARJA - ICO z izkušnjami. Pokličete nas lahko vsak dan (razen nedelje) od 9-16. ure po B311-211, Hotel Bellevue Šmarjet-na Gora 9457 V.K.R Kovinopjastika, Virmaše 124, Škofja Loka zaposli: ORODJARJA - rezkalca s 5-letno prakso DELAVCA na strojih za brizganje plastike CNC z znanjem upravljanja Za dobrega delavca, dobro plačilo! 13: 064/633-861 ali 310-318 JCl^i^^L r^JJ silili j/fi^k Lm Lan Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. B 331-638 10056 HYUNDAI PONY 1.3 L, I. 90, HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 90, LADA SAMARA 1500, I. 94, ŠKODA FAVORIT 136 LS, I. 92, ŠKODA FAVORIT 135 GLX, I. 93, RENAULT CLIO 1.2 RN I. 93, GOLF 1.4 CL, I. 95, FORD FIESTA 1.8 D I. 95, OPEL KADETT 1.3 LS, I. 89, OPEL KADETT 1.7 D karavan, I. 91, JETTA JGL 1.3 I. 83, FIAT UNO 60 S, I. 87, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA, B632-286 10057 Prodam OPEL CALIBRA 2.0 I, 16 V, I. 90, rdeče barve, lepo ohranjen, cena 20.000 DEM in R 4 GTL, I. 88, cena 2000 DEM. B330-286 10067 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 87, 5 vrat, reg. do 10/97. B242-277 10086 VW GOLF 1.3 JX, I. 12/87, 3 v. B242-277 100B7 Ugodno prodam AUDI SC 80, I. 86, prvi lastnik. B64-336 10119 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 12.3.98. Informacije v soboto po 15. uri na B323-034 10144 Prodam LADO SAMARO 1500,1. 93, reg. do 2/98, zelo lepo ohranjeno. B53-412 10160 Prodam LADO KARAVAN, I. 93, 35000 km, lepo ohranjeno. B715-227 10161 Prodam Z 101, letnik 1983, prvi lastnik, odlično ohranjena, 74000 km. B311-430 10164 GOLF JXD, I. 89, rdeč, reg. celo leto in JUGO 55 KORAL, 5 p. I. 88, ugodno prodam. B327-285 10165 PEUGEOT 309 GL profil, nov. 87, prodam. S242-140 10167 Prodam SKALA 55, rdeče barve, I. 90, reg. do 1/98, cena 2900 DEM, dodatna oprema. B624-425 10168 OPEL VECTRA 1.6 I GL, 1991, 5 vrat, prevoženih 78000 km,registriran do 7-11-97. B431-312_10172 Prodam JUGO 45, letnik 1986, dobro ohranjen, reg. do aprila 98. Voklo 47 10175 Prodam JUGO 45 E, I. 87. B58-748 10178__ Prodam HYUNDAI PONY, I. 90 SEDAN. Pire, 491-026_10179 Prodam JUGO KORAL 55, I. 88, 68000 km, modre barve, cena 3100 DEM. B471-514_10182 GOLF JGLD S paket, letnik 1985, bele barve, odi. ohranjen, prodam. B0609/630-303 101B7 ZAPOSLITVE Če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostega časa, vam nudimo za pošteno delo pošten zaslužek. Inform. sobota B 53-415 7217 Iščemo sposobne in komunikativne zastopnike za prodajo medicinskih aparatov. B55-446, 50-274 7754 Redno ali honorarno zaposlimo dekle v strežbi. B310-155 9540 Iščemo pomo v računovodskem servisu. Zaželjena srednja ekonomska šola. Šifra: POPOLDNE 9590 TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo prehrambenih izdelkov po trgovinah, gostiščin in hotelih, zaposlimo. B714-853 9731 Dekle za strežbo in kuharico zaposlimo v Ljubljani. B061/1681-461, int. 249 9735 POZOR! Delajte doma v vašem prostem času. Lep dodaten zaslužek, tudo do 20.000 SIT tedensko. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Slatenšek Anton, Kloko-čovnik 46, 3215 Loče 9749 ■ PlAVA IAGUNAI SPOMLADANSKE POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje! za Vas smo pripravili tudi posebno ponudbo in jo popestrili z obilico rekreacije in zabave. HOTELI cene polpenziona na osebo na dan ZORNA 29.- do 34.- GALIJOT 32.- do 38." MEDITERAN 30." do 36." MATERADA 30." do 32." APARTMAJI CITADELA ASTRE cene dnevne najemnine 2 os. 3 os. 4 os. 5 os. 27.- 31.- 39.- 47.-- 35.- - cene 50 v DEM in vejjajo za vsaj 3-dnevno bivanje VELIKI POPUSTI ZA OTROKE! INTORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja ali pa: Plava laguna Poreč rel.:00 385 52 410-101, 410-202 fax:451-044 SL1M TEE 061/570-089 NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohranjanju idealne telesne teže brez omejevanja vaših Rrehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE čajem hujšate itro in na zdrav način. Zmanjšuje Vam apetit, hkrati pa Vam krepi organizem in odpornost. SLIM-TEE veča vitalnost, Vas poživi in Vam daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanje prebavnih sistemov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji. Mnenj« naših kupcev: Se lepo zahvaljujem za čaj SLIM-TEE, ki ml je pomagal pri hujšanju. Veni kuri, to je 45 dni, sem shujšala 9 kg. Uravnala se ml je prebava, pa tudi potim se dosti manj kot prej. Zato priporočam vsem, ki jim odvečni kilogrami delajo težave, naj pijejo čaj SLIM-TEE. Lep pozdrav in še enkrat lepa hvala. Anica Kovačlč, Ljubljana Čaj SLIM-TEE nima stranskih učinkov; analiza P št. 1402 e Rok dobave 14 dni; ponudba neomejena e O'NECO, d.o.o., Lepodvorska 2, LJUBLJANA NAROČILNICA: cena 990 SIT + rnstroški ČAJ SLIM-TEE KOM.:............. PLAČILO PO POVZETJU Priimek in ime: Naslov: Kraj: Ali m Naročila po tel.: 061/570 089 ti O'NECO, d.o.«., P.P. 72,1117 Ljubljana . 0ravl|. Reklamacije: dogovor po telefonu. Manjša okrepčevalnica v okolici Bleda honorarno zaposli dekle za strežbo. B741-592 9801 Iščem delo vratarja, čuvaja, šoferja kombija, raznašalca časopisov v zgodnjih jutranjih urah ipd. Imam svoj prevoz. B332-706 9829 Podjetje v ustanavljanju zaposli delavko s srednjo ali višjo izobrazbo, ki ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju zunanje trgovinskih poslov ter obvlada delo z računalnikom. Pisne ponudbe pošljite na naslov Dijana Crv, Poljska pot 4, 4260 Bled. Iščem stalnega (honorarnega) VRTNARJA z izkušnjami za stalno, kompletno urejanje okrasnega vrta. Delo in obseg dela po dogovoru. Lokacija hiše je v okolici Tržiča. Zaželjen lastni telefon. Ponudbe na B064/58-801, po 20. uri 9855 Zaposlim TRGOVSKO živilske stroke. B76-623, Bled 9882 Iščem pomoč v računovodskem servisu. Zaželjena Srednja ekonomska šola. Šifra: POPOLDAN 9912 Študentka išče honorarno zaposlitev. B82-503 9913 V pisarni ali trgovini išče honorarno delo 4 ure dnevno, v dopoldanskem času, 35 letna ekonomska tehnica. B 57-850 9929 Redno ali honorarno zaposlimo dekle ali fanta za strežbo v picerji. Enega pa tudi ob vikendih. Pizzerija Tonač, Grad 15, Cerklje, B422-271 9944 Honorarno zaposlim študentko ali mlajšo upokojenko v okrepčevalnici Tržič. Po možnosti z izkušnjami. B52-001 Nudimo odlično plačano honorarno delo z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Prijave in informacije po telefonu: 062 836 451. Redno zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini v okolici Kranja. Tel.: 225-034 ŽIVALI RJAVE JARKICE stare 8 tednov prodam. Oman, Zminec 12, B621- 475 9032 Prodam enoletne KOKOŠI nesenice za nadaljno rejo ali zakol. Cena 200 SIT. Voklo 49, B491-250 9497 Brejo KOBILO z žrebetom in 9 mesecev brejo KRAVO drugo tele. B411-670 9710 Prodam KRAVO ali TELICO tik pred telitvijo, A kontrola. B59-105 9719 PURANI za nadaljno rejo raznih velikosti po najugodnejši ceni, prodam. B241-189 9720 Prodam TELIČKO sim. staro 14 dni. B 806-206 9723 Prodam TELIČKO friziiko, staro 10 dni, A kontrola. Hafner, Zabnica 14, B312-461 9724 Prodam TELETA sim., starega 10 dni. B78-614 9725 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. B421-024 9741 Prodam KRAVO sim. z 18 - 20 I MLEKA, brejo dva meseca in TELICO simentalko do 8 mesecev brejo, zaradi bolezni. Zalog 17, Cerklje 9745 Prodam več BIKCEV simentalcev od 110 do 120 kg. B421-467 9746 9956 J ČE IMATE ČAS. IZKORISTITE MOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA. B 84-535, 803-064, popoldan 9964 Iščemo delo na dom- ne akviziterst-vo. Šifra: ZGORNJESAV.DOLINA 9992 Iščemo simpatično dekle (študentko) za delo v dnevnem baru v Tržiču. B78-441 10051 Zaposlim MIZARJE in delavce za priučitev. B421-781 Lahovče 10166 Zaposlim KV KUHARJA, zaželjena večletna praksa. B621-380, 041 670-297_ ,di86 K sodelovanju vabimo komunikativne osebe. ANKERST d.o.o., B738-468 10194 Mednarodno podjetje nudi honorarno delo do finančne neodvisnosti. B 725-490 10210 Prodam enoletne KOKOŠI in 25 kg težke PUJSKE. Ažman, Suha 5 Predoslje gen Prodam PRAŠIČA težkega od 80-100 kg. B491-550 9831 Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov in kravo po izbiri. Zupane, Voklo 13, Šenčur 9839 PRAŠIČE prodam od 25-70 kg. Voglje Letališka 7, B491-085 9844 TELIČKI simentalki, stari 7 in 14 dni prodam. Ravne 32, Cerklje 9846 Prodam dveletno ŽREBICO Haflin-ger. B 688-075 sses Prodam enoletne KOKOŠI in očiščene piščance. B736-364, popoldan 9876 Dva črnobela BIKCA stara 14 dni prodam. Oman, Zminec 12, B621- 475 9877 Prodam MESO od mladega BIKA ter manjam ali prodam TELIČE 250 kg, težke simentalke. B471-084 9883 Brejo TELICO SIMENTALKO, prodam. Lahovče 26, Cerklje. 9894 Prodam TELICO, 9 mesecev brejo. B 422-143 9896 Prodam KOZE z mladiči, dobre mlekarice - ugodno! B471-628 9397 Prodam ODOJKE, težke od 20-40 kg. B720-155 9903 Prodam JAGNJETA in TRAKTOR DEUTZ 55 4x4. B862-484 9915 RADIO POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Privoščite si vei in še prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnja oglasoa in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Če ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111. Presenečeni boste nad našo super ponudbo za sodelovanje! ! 50% POPUSTI za tečaj CPP za A in B kategoriji ĐEMI Titova 18,4270 JESENICE (POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS PEGAZ, d.o.o.) I TEL.:(064) 872-641, 83-289, FAX: (064) 81-768 I DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9.00 DO 17.00 • Lastni tečaj iz CPP za kategoriji A in B • Zdravniški pregledi za ' kategoriji AinB • Sodobno opremljena ovzila (YAMAHA 125 SR, FIAT UNO, PUNTO, BRAVO) • Možnost plačila na 3 obroke • Posebne ugodnosti za dijake in študente • Obnavljanje znanja voznikov; ki le I imajo izpit • izkušeni ter zanesljivi inštruktorji • Nagradni izlet v I GARDAIAND za kandidate 1 PRILAGODIMO SE TUDI POSEBNIM ŽELJAM KANDIDATOV! \ Tečaji vsak ponedeljek! Za dijake in študente BREZPLAČNI TEČAJ CPP. Poučujemo po novem sistemu (del. zvezek)! Prodam 14 dni starega BIKCA. Tenetise 1_9752 Prodam ŽREBIĆKA za šport in KONJA 400 kg. Adergas 24, Cerklje Prodam domače KOKOŠI. 0451-738 9755 Prodam mlado KRAVO za zakol. O 422-648 »760 Prodam meso od mlade krave. 111491-444 »772 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali zakol. 0422-144 9789 Prodam 2 JAGNJETA, stara pol leta. 0241-019 9793 Prodam TELIČKO simentalko 115 kg. 0697-040 9795 Prodam MESO od bika. 0491-475 9916 Prodam 2 KRAVI simentalki. Jereka 17, Boh. Bistrica, 0 723-565 9918 Prodam teden dni starega bikca simentalca. 0722-116 9920 Prodam 3 JAGNJETA. 0720-132 9921 Prodam KRAVO simentalko po izbiri. 0685-025 »034 Prodam JAGNJETA. 0 740-104 ZaSip 9936 Ugodno prodam mlade PAPIGE skobčevke raznih barv. 058-009 9941 Prodam krmilni KROMPIR In bikca simentalca, starega 3 tedne. 0631-581 9945 Prodam PRAŠIČE 30-120 kg. Kurirska pot 11, 0242-672 9954 Zamenjam 300 kg težko TELICO za bika. 0471-621 9959 TELICO 9 mesecev brejo in BIKA 450 kg, težkega prodam. 0881-314 Prodam 15 mesecev staro TELICO simentalko za pleme. 0411-0769963 TELIČKO sim. prodam. 0633-309, Dorfarje 9966 Prodam TELICO, ki bo v zač. junija telila. Žabnica 12 9967 Prodam TELIČKO simentalko 220 kg za rejo ali zakol. Noč, Selo 27, Žirovnica 9979 Prodam TELIČKO po izbiri. Srednja vas 127, Šenčur 9930 KAVKASKI OVČAR mladiče z rodovnikom in cepljene prodam. Videoka-sete o psih, prodam. 0 57-373 9991 Prodam 5 kom OVCA in OVNA za zakol, 7 mesecev. 0625-278 9994 Prodam prevozni ČEBELNJAK TAM 110 in čebelje družine. 0633-764 10002 TELICO 9 mesecev brejo in gumi voz, prodam. Sp.Otok 2 Radovljica Prodam KRAVO, ki bo maja telila ali telico po izbiri. 0632-810 10010 RJAVE KOKOŠI pred nesnostjo in GRAHASTE JARKICE prodajamo vsak delovnik 8-17. ure. PERUTNI-NARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, 0061/841-471 10018 Prodam KRAVO sim. s teletom. 050-201 10024 Prodam BIKA, breje telice simentalko in teleta za rejo. Sp. Bitnje 21, 311-964 10048 Prodam tri PLEMENSKE OVCE. 057-281 10052 JARKICE pred nesnostjo in PUJSKE prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik, 0 061/627-029 10121 Prodam TELICO za zakol ter SMREKOVO in bukovo hlodovino. 066-939 10163 Enoletne KOKOŠI nesnice za zakol aH rejo, prodam. 0421-043 10173 Prodam črnobelega BIKCA starega 10 dni. Gorice 11, Golnik 10174 Prodam več TELET za zakol ali nadaljno rejo. 0736-448 10193 BELE PURANE za rejo, stare 5 in 8 tednov, cepljene, ugodno prodam! 0246-514 10203 ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, babice in tete j ANE DIMIČ se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za lepo petje, dr. Bohnec in g. župniku. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v spominu kot žensko, ki je znala vlivati upanje, le na sebe je pozabila. VSI NJENI ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil v 62. letu starosti naš oče, ded, sin, brat in stric CIRIL STANONIK iz Trboj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in gasilcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili ria njegovi zadnji poti. Enaka zahvala gospodu župniku iz Šenčurja ter pevcem iz Naklega. Žalujoči: Anka, Tončka, Marija in Olga z družinami ZAHVALA V mrzlem spomladanskem popoldnevu smo pospremili k zadnjem počitku DEJANA SINKA Hvala vsem, ki ste s čudovitim cvetjem in svečami okrasili njegov zadnji postanek in ki ste skupaj z nami ob besedah slovesa obujali lepe skupne trenutke in ob tišini doživeli trenutek slovesa. Ob planiških prireditvah, v soseski, med prijatelji in domačimi bo v praznini ostal spomin na dobrega človeka in prijatelja. Aci, Zdenka, Bine, Majda in Ivko z družinami ter ostalo sorodstvo OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je zapustila naša upokojenka JUSTINA GALJOT Od nje smo se poslovili v sredo, 23. aprila 1997, na pokopališču Škocjan pri Turjaku. Sodelavci jo bomo ohranili v trajnem spominu. Svet kranjskih sindikatov Kranj, 23. aprila 1997 V SPOMIN MINEVA LETO, ODKAR TE NI VEČ Z NAMI MOŽ, ATI, DEDI, BRAT, STRIC JERNEJ NAGLIC 1934-1996 VELIKE BOLEČINE SO BREZ SOLZA. KADAR SMO ZLOMLJENI, NE JOČEMO, KRVAVIMO! (E Gerfaut) VSI NJEGOVI Kranj, 25. aprila 1997 ZAHVALA Tvoje ljubeče, dobro in nesebično srce, se je mnogo prezgodaj in za vedno ustavilo. Ob nenadomestljivi in boleči izgubi ljubljenega moža, atija, starega ata, tasta, brata, strica, bratranca, svaka in botra JOŽETA KEPICA mesarja v pokoju iz Visokega 99 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, vsem sodelavcem, mesarjem, posebej Kalanovim. Zahvalo smo dolžni tudi govornikoma Ivanu Grosu in Zdravku Žagarju. Zahvaljujemo se pevcem iz Predoselj, nosačem, igralcu Tišine, pevskemu zboru in Visokega, gasilcem in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Tisočkrat hvala podjetju Navček in gospe Milki Ropret ter gospodu župniku Cirilu Isteniču za prelep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala, spomin ne more umreti, ostaja v naših srcih, skupaj z nami ste mu pokazali, da smo ga imeli neizmerno radi. Neutolažljiva žena Olga, sin Janez, sin Radovan z Mojco, Sandro in Niko, brat Ivan in brat Rajko z družinama in ostali sorodniki Visoko, Tenetiše, Luže, 19. aprila 1997 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok, prezgodaj si zapustila nas. V najlepših pomladnih dneh nas je v 61. letu starosti zapustila draga žena, mami, mama, sestra, teta, tašča in svakinja MARIJA MRAK roj. Zupan, p.d. Šimnovčova mama Ob spoznanju, da v najtežjih trenutkih nismo ostali sami, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvayujemo se sodelavcem Agromehanike Hrastje in M-KŽKL Kranj - mehanični servis Šenčur. Posebej se zahvaljujemo dr. Robiju Marčunu za nesebično pomoč in očetu Tonetu. Iskrena hvala dr. Rupnikovi, dr. Peganovi, sestri Marti in zdravniškemu osebju iz Golnika in Ljubljane, g- župniku za lepo opravljeno poslednjo slovo, pevcem iz Naklega za prelepo petje ter pogrebni službi Navček, gospodu za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim za vse, iskrena hvala. Žalujoči: mož Tone, sinovi Toni, Tomaž in Matjaž z družinama, sestra Milka, brat Ivan in ostalo sorodstvo Hrastje, Škofja Loka, Zalog, Kokrica, Naklo, 25. aprila 1997 ZAHVALA Ob smrti očeta, brata, starega očeta, tasta, strica in svaka ALBINA HRASTA roj. 1926 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala lepa govornikoma za poslovilne besede, članom prostovoljnega gasilskega društva Lesce, pevcem za zapete žalostinke, gospodu Podgorniku za zaigrano Tišino in članom ZB Lesce. Hvala tudi sodelavcem Zavarovalnice Triglav - enota Bežigrad, sodelavcem Orbit Lesce in Verige Lesce ter sodelavcem SGP Gorenje Radovljica. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI v - jfeto^ Iv M V SPOMIN Vedno znova, ko se jutro budi se nanj zazreva s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, ker tebe več med nama ni. Dve leti v grobu spiš, v najinih srcih še iiviš, ne mine ura, dan, ne noč povsod je z nama tvoj lik navzoč. Spominska maša druge obletnice bo na Brezjah, v sredo, 30. aprila, ob 8.30 uri za pokojnega MILANA RESNIKA z Rodin Vsem, ki se ga spominjate, prinesete cvetje, prižgete svečko na njegov mnogo prerani grob, iskrena hvala. Žalujoči ata in mama ZAHVALA V 73. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil mož, oče in stari oče FRANC MARKIČ Jurjev Franci z Visokega, kleparski mojster v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter ostale darove. Zahvaljujemo se dr. Pegamovi, osebju internega oddelka na Jesenicah, posebej dr. Pelku za prisrčen odnos in vso nego v bolezni. Boglonaj duhovnikom za lep pogrebni obred. Zahvala gre tudi nosačem, pevcem, gasilcem in g. Žibertu za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. VSI NJEGOVI Kranj, 20. aprila 1997 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naS dragi oče, ded in praded IGNAC HLADNIK iz Križev Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala pa Gasilskemu društvu Križe, pevcem za zapete žalostinke, patronažni sestri, gospodu župniku za lepo opravljen obred in obisk na domu ter pogrebni službi Tržič. Žalujoči: žena Francka, sinova Andrej in Anton ter hčerka Marija z družinami Križe, 19. aprila 1997 ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 89. letu sklenil dragi ata in stari ata JANEZ TREVEN z Javo mika Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, sodelavcem Obratne ambulante Jesenice in Slovenske vojske iz Kranja za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dežurni ekipi Zdravstvenega doma Jesenice in Internega oddelka bolnišnice Jesenice. Hvala pevcem, predstavniku Planinskega društva in Društva upokojencev Javornik - Koroška Bela. Vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Javornik, Radovljica 1997 ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice VIDE KOROŠEC se najlepše zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za denarno pomoč ter prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej hvala osebju bolnišnice Jesenice, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. VSI NJENI Radovljica, 16. aprila 1997 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZIJA NADRAGA iz Železnikov se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo prijateljem, ki ste ga obiskovali med boleznijo, zdravniku dr. Gregorju Habjanu, patronažni sestri gospe Minki Šmid, ostalemu osebju ZD Železniki ter gospodu župniku Francetu Dularju. VSI NJEGOVI V Železnikih, 21. aprila 1997 ZAHVALA V 77. letu starosti me je zapustila moja draga mama, stara mama, tašča in teta TONČKA POLAJNAR roj. Pogačar iz Zaloga 5 Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z mano, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, rože in denarno pomoč. Posebna zahvala gre tudi sodelavcem in sodelavkam Pekarne Naklo, sindikatu Pekarne Naklo, Domu oskrbovancev Preddvor, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem Zupan, pogrebni službi Navček in zvonarjem. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sin Franci z družino v imenu vsega sorodstva Zalog, TenetiSe, 17. aprila 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA OKORNA iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje, Tonetu za zaigrano Tišino in Klemenu za orglanje. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Žena Rezka ter otroci Jana, Milan in Peter V SPOMIN Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zalelite. Mineva eno leto, odkar je odšla od nas draga sestra in teta MARIJA KOKELJ iz Kokre 32, p.d. Dolinškova mama Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. VSI NJENI Kokra, 24. aprila 1997 ZADNJE NOVICE Šenčur in Gorenjski glas z Naj, Naj, Naj v sredo, 30. aprila, ob 18. uri Kranj, Šenčur, 24. aprila - V sredo, 30. aprila, se bomo spet ifiV" srečali na zdaj že dobro poznani in priljubljeni prireditvi. Tokrat bo ekipa Gorenjskega glasa v Šenčurju. Izjemoma sc bomo dobili v dvorani Doma krajanov v Šenčurju sredi tedna, na večer praznika 1. maja, in v okviru prireditev letošnjega občinskega praznika. Več o prireditvi pod naslovom: ŠENČUR IN GORENJSKI GLAS z Naj, Naj, Naj bomo pisali v Gorenjskem glasu v torek, 29. aprila. Danes povejmo le, da se bo Šenčur predstavil na različne načine. V programu bodo tudi: - folklora, - citre, , - frajtonarji, - prvi glas Gorenjske, - ansambel BTegoŠ Žrebali bomo tudi nagrade in po končanem programu se bomo z Blegošem tudi zavrteli. V sredo zvečer, pred 1. majem, se torej dobimo v Domu krajanov v Šenčurju. Veselo, zanimivo bo, pokrovitelj pa bo Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana, Območna enota Kranj. • A. Žalar Danes in jutri v Cerkljah Zemlja in sadike zastonj Cerklje, 25. aprila - Vsi, ki boste prišli danes (petek), 25. aprila, med 15. in 19. uro, ali jutri (sobota), 26. aprila, med 8. in 12. uro na parkirni prostor Cvetličnega vrta Pot na Vovke 2 v Cerkljah, boste dobili zemljo brezplačno v vrečki ali pa jo boste lahko naložili kar v samokolnico. Zoran Simič, ki je tudi sponzor letošnjega jubilejnega praznika cvetja, vam jo bo [)oklonil brezplačno.Podobno pa se vključuje v pripravo ctošnje razstave tudi Marica Kusar iz firme KG K fleur. Vsem bo firma ponudila balkonske in enoletne rože z 10-odstotnim popustom, gospodinjam iz občine Cerklje, ki se pripravljajo na razstavo cvetja, pa po 15 sadik zastonj. Združena lista Kranj Vam ob državnem prazniku 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, delavskem prazniku iskreno čestita in Vam želi prijetno praznovanje. So dnevi, ki se jih je vredno spominjati in proslavljati 27. april in 1. maj Telekom^) Slovenije >N PE Kranj TELEFON V VSAK GORENJSKI DOM Cena telefonskega priključka 102.959,00 SIT, plačljivo v 6 mesečnih obrokih. POSEBNO Drugi telefonski priključek v gospodinjstvu za 30% ceneje« Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 80. V Teletrgovini v Kranju je možen nakup sodobnih telefonskih aparatov, ob vključitvi priključka pa nudimo brezplačno dostavo in montažo. Spticapj^delimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •LOVtNMKt DHMTin NMT • MM hI (p >wv\v mobitel li Računalniški enginecnng d.o.o., Zavod za rtčunalmiko izobraževanje Jaka Platile 13,4000 Kranj. SLOVENIJA CH-rTRAlA+386 64 331441, FAX:+386 64 325 978 SERVIS:+386 64 350 210, TEHNIČNA P0M0Č;+386 64 350 900 PR0DAIA+386 64 350 200, IZOBRAŽEVANJE:* 3»6 64 350 201,350 901 F, POŠT Aopu*-«lo@«tol jwt, mtpomot jJtaneui, iNTFJP.NET:hUp>ww.opu».ii *šlrok spekter računalniških tečajev... ...KAKOVOST ZAGOTOVLJENA... Novi In rabljeni osebni računalniki, ostala računalniška oprema PRI NAS VIRUSI NE RAZSAJAJOČE VEDNO IMAMO ZDRAVE CENE! Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Na ogled avtosejma Preddvor - Tokrat smo na željo Daniela Vidica iz Preddvora obiskali dvajsetletnega Klavdija Kržana iz Preddvora. Klavdij je na žalost invalid, vendar se kljub temu ne preda, saj se ukvarja z vrsto hišnih hobijev. Klavdija veseli veliko stvari, tako zelo rad riše, predvsem športne avtomobile, uživa v glasbi, se ukvarja z računalnikom, sobo pa mu med drugim krasi tudi prelepa zbirka avtomobilskih modelčkov. Že iz zgoraj omenjenega lahko sklepamo, kaj je Klavdijeva največja ljubezen. To so seveda avtomobili, sploh pa Športni modeli. Zato ni niti čudno, da je njegov najljubši avto Ferrari. Sicer pa je ljubezen do avtomobilov Klavdij najverjetneje prevzel od svojega očeta, ki je avtoklepar, torej človek, ki razbitim avtomobilom povrne prvotno podobo. Potem ko smo se s Klavdijem pogovorili, smo ga povabili na kraj, kjer se trenutno v Sloveniji nahaja največ avtomobilov, novih namreč - na ljubljanski Avtosejem. Avtosejem je vedno prava paša za oči in tudi tokrat se ni izneveril. Tudi Klavdij ni ostal ravnodušen. Ko pa so ga posedli še za volan avtomobila, ki mu je bil na sejmu najljubši, pa sploh. Klavdij se je namreč ustavil ob prototipu modela Šinkovec MM, športnem avtomobilu domače izdelave, ki bojda doseže končno hitrost 280 kilometrov na uro. "To mora biti super vožnja," je ob tem podatku dejal Klavdij. Oglejte si Kamero presenečenja danes ob 20.20 na programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj. • S. Šubic, slika: Gorenjska televizija ltV»'t*ARM Mfe.KfcR JE to EMS • HITRA POŠTA TUDI V SLOVENIJI! Pošta Slovenije vam nudi novo storitev, ki zagotavlja hiter in zanesljiv prenos pošiljk v notranjem prometu ter dostavo v istem dnevu v vsa večja mesta v Sloveniji. Pošiljke na Gorenjskem lahko oddate na poštah: Kranj - glavna pošta, Kranj - mesto, Škofja Loka, Tržič, Bled, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Lesce, Naklo, Železniki in Žiri. V Kranju vam zagotavljamo dostavo za območje celotnega mesta in prevzem pošiljk na vašem domu - naročila na telefonski številki: 226 41 11. Na vseh poštah sprejemamo EMS pošiljke za tujino (166 držav). lADiO «Alli 913 Ffl STBREO DANES V VEČERNEM PROGRAMU -UASOVANJE S PODOKN1ČARJEM 3ADiO 913 F D STBREO