KOSEZE PRI LJUBLJANI
(Zgodovinski oris)
BOŽO OTOREPEC
Jedro stare vasi Koseze ali pravilneje Ko-
sez, kot bomo videli kasneje, je ležalo ob
križišču sedanje Podutiške in Koseške ceste,^
ki danes v tem na pol urbaniziranem predelu
Ljubljane še spominja na nekdanje vaško
naselje.
Ta mala vas je dobila ime po starosloven-
skih kosezih, pripadnikih starega slovenskega
družbenega sloja, ki bi ga smeli imenovati
na pol plemiškega. Nemci so jih zaradi tega
imenovali »edlinge-«. Zato ima v svojih prvih
omembah tudi ta vas, kot mnoge druge koseš-
ke naselbine na Slovenskem naziv Edling, ne
manjka pa tudi slovenski Kosez. Njen obstoj
sega nazaj v prva stoletja naselitve Sloven-
cev v novi domovini.2 Koseške naselbine so
povsod na Slovenskem v pretežni večini v
območju najstarejše slovenske kolonizacije,
ki je bilo poseljeno med 6. in 9. stoletjem, le
neznaten del takih naselbin bi mogli spraviti
še v zvezo s kolonizacijskim delom med 9. iin
12. stoletjem. Na ozemlju poznejše koloniza-
cije kosezov sploh ni. Njihovih naselbin ni
najti nikjer v središču pokrajin, marveč le.
v njihovi bližini. Večinoma je bilo v istem
kraju naseljenih po več kosezov, vendar niso
redki tudi taki primeri, kjer je bil v kraju
en sam kosez.^ Tak primer je bU verjetno tudi
pri naših Kosezah, ki pa so dobile to ime v
množini šele v drugi polovici 19. stoletja. Do
takrat je prevladovalo ime Kasez oz. Edling
v ednini, kar bi kazalo, da je bU tu le en
sam kosez.
Vas se v srednjeveških virih omenja prvič
sorazmerno pozno: šele leta 1414, ko je Ran-
krac Jamski podelil ljubljanskemu meščanu
Petru Orloni (Peter Orlona) v fevd desetine
od 2 kmetij v Šiški, 9 na Jami, 13 v Zgornji
Šiški in 5 v Kosezu pri Sv. Marjeti (zu
Edling bey sand Margreten), dalje od 15 kme-
tij v Dravljah, 3 v Trati, 3 v Zapužah, kar
vse je bilo takrat v fari St. Vid nad Ljubljai-
no.^ Verjetno gre za iste desetine, ki jih je
že 1374 Nikolaj Smrekar podelu ljubljan-
skemu meščanu Juriju Orloni, očetu omenje-
nega Petra. Jurij je bü te desetine kupil od
Gregorja Porgerja in njegovega sina Janeza.^
Leta 1383 je isti Smrekar podelil te desetine
Načrt Kosez v katastru iz 1826. (Original v Arhivu Slovenije v Ljubljani)
7
vdovi omenjenega Jurija Orlone in sinu Pe-
tru.* Mogli bi torej trditi, da se Koseze ome-
njajo že prej, žal pa v obeh listinah iz 1374 in
1383 kraji niso posamič našteti, temveč se go-
vori le o desetinah pred mestom Ljubljano.
Ker pa so bili lastniki teh desetin pred Orlo-
no Porgerji, bi mogli trditi, da gre za tiste de-
setine, ki jih omenja delitvena listina med
Ulrikom Jetrbenškim in nečakom Nikolajem
iz leta 1336, ko so Nikolaju pripadle med
drugim tudi desetine, ki jih je takrat imel od
Jetrbenških v fevdu Lenart Porger.''
Desetine v omenjenih vaseh, torej tudi v
Kosezu, so bile prvotno last Jetrbenških. Leta
1373 sta Jurij in Janez Jetrbenška prodala
svojo posest na Kranjskem in v Marki ter
voštate v Ljubljani in okoli nje svojemu stricu
Nikolaju Smrekarju.^ V pogodbi med Nikola-
jevim sinom Janezom Smrekarjem in njego-
vimi sorodniki Jamskimi iz leta 1418 je prišlo
do poravnave tako, da so oboji podeljevali
te fevde; če bi pa Smrekar umrl brez dedičev,
bi vsa posestva pripadla Jamskim.^ Toda že
v navedeni listini iz 1414, ko se vas Kosez
prvič omenja, se govori o tem, da so del po-
sesti Jamski že prej kupili od Jetrbenških,
nadvojvoda Ernst pa jim je te fevde potrdil.
Ostanek jetrbenške posesti so Jamski dobili
po letu 1427, ko je umrl Janez Smrekar kot
zadnji svojega rodu brez dedičev in je vsa
njegova posest pripadla deželnemu knezu,
toda šele s fevdnim pismom iz leta 1444.1« Med
1427 in 1444 je bila ta posest in z njo tudi
vas Kosez last deželnega kneza tj. vojvode
Friderika, kasnejšega cesarja Friderika III.
Leta 1427 je omenjeni Peter Orlona vrnil
nadvojvodi Frideriku desetine v navedenih
vaseh, med njimi od 5 kmetij v Kosezu pri
Sv. Marjeti, ker je vse te desetine prodal
ljubljanskemu meščanu Sore Tutorju.'^ V li-
stini navaja, da so bile nekoč fevd Janeza
Smrekarja, po njegovi smrti (med 18. in 24.
XI. 1427) pa so pripadle deželnemu knezu.
Ta je nato 1. februarja 1428 podelil navedene
desetine Sore Tutorju.'^ Pred 1444 je bil last-
nik teh desetin Erazem Sore iz Ljubljane,
sin omenjenega Sore Tutor j a (Sore Tutor), to
leto pa jih je kralj Friderik podeül ljubljan-
skemu meščanu Primožu Bičku (Witschekg).i'
V fevdni knjigi Jamskih iz 1453 se navaja
kot hasnovaJec teh desetin kamniški meščan
Lenart Pečaher, pred njim jih je imela Kuni-
gunda, vdova Erazma Sore iz Ljubljane, leta
1480 pa je bil lastnik teh desetin beljaški
meščan Hans pl. Eghk."
Skoraj do konca 15. stoletja se ime vasi
ponavlja v doslej znanih virih le v nemški
obliki in sicer kot sing. Edling. Da bi se ta
vas ločila od Kosez (Edlingen) pri Vodicah in
drugih Kosez na Kranjskem, so vedno do-
stavljali še ime bližnje cerkve sv. Marjete.
Sele leta 1495 prvič naletimo na slovensko
ime vasi. Tega leta je Vrban Kosi iz Zgornje
Šiške prodal njivo pri jami ob cerkvi sv.
Krištofa (pred Ljubljano), ležečo poleg njiv
Matije Zamerla in njiv, ki so bile last cerkve
sv. Jerneja (v Šiški), z vsemi pravicami Ja-
kobu Kindlu iz Šiške in Marku Sircu (Syrtz),
prebivajočemu v Kosezu (zw Kassess), kot
ključarjema cerkve sv. Marjete v Kosezu
(»als zechlewten sannd Margrethen kirchen
daselbs zw Kasses«) in njihovim nasled-
nikom,
Zemljiška posest v Kosezu je büa že v
srednjem veku močno razdrobljena. Kot smo
videli iz prve omembe leta 1414, je vas imela
takrat pet kmetij. O nekdanjem kosezu —
razen imena — že ni več nobenih sledov.
Proces vključitve kosezov v zemljiška gc^-
spostva je bil tu že končan. Iz nekdanje po-
sesti koseza je nastalo pet kmetij. Te so bile
prvotno jetrbenške, kasneje Smrekarjeve,
nato pa last Jamskih. Jamski so büi lastniki
jetrbenške dediščine vse do leta 1545, ko je
Franc Jamski prodal vso to posest — tedaj
že davno razbito na razne lastnike tako, da se
tedaj sploh ni več vedelo, kje je kaka posest
omenjena še v seznamu posesti Jamskih iz
leta 1453 — novemu lastniku Francu pl.
Tumu.i«
V urbarju stolnega kapitlja v Ljubljani
iz let 1497—1500, ki je bil konec 15. stoletja
lastnik ene kmetije v Kosezu, se ime vasi po-
leg oblike v sing. Kasses navaja tudi v
plur. kot »in Kasesich^-« ali »zu Kassesich«.
Na tej kapiteljski kmetiji je kmetoval poto-
mec zgoraj omenjenega Sirca Jannes Svrecz,
ki je plačeval letno dva dukata.*'
Sredi 16. stoletja je bil lastnik ene kmetije
v tej vasi tudi meščanski špital v Ljubljani.
V urbarju iz 1541 je pod imenom vasi
»Kassess« naveden Štefan Smrekar (Sma-
regkher), ki je od ene cele kmetije odrajtoval
letno 1 marko soldov, 2 kokoši, 20 jajc in
2 piščanca ob pustu.*^
Svojo posest v Kosezu je imela tudi ljub-
ljanska škofija kot je videti iz urbarjev njene
posesti iz dobe od 1572 do 1757. Vsa njena
posest v tej okolici je bila združena v župa-
nijo Savlje," pod katero sta spadali tudi dve
kmetiji v Kosezu. Leta 1757 je bil na eni
Tomaž Kovač, druga pa je bila razdeljena na
dve polovici: eno je imel Matija Tome, drugo
pa župan te župe Matija Japelj (Jappel), ki
je kot župan bil oproščen tlake in t. i. »malih
pravd«.^"
Tudi kapiteljska kmetija v Kosezu je sredi
18. stoletja že razpadla na dve polovici, na
katerih sta tlačanila Anže Zakotnik in Jakob
Sitar.2i
Posest ljubljanskega meščanskega špitala
je bila 1770 na dražbi prodana Francu Janrni-
ku in Fedransbergu, ki sta med drugim ku-
pila tudi kmetijo v Kosezu. Vse to je sestav-
8
Ijalo gospostvo Novi Svet (Neuwelt), ki je
1798 postalo last Franca Bekhena, leta 1809
pa rodbine Javornik (Jabornig).^^
Deželno glavarstvo na Kranjskem je imelo
v 16. stoletju tudi enega podložnika v Kosezu
— 1571 je bil to Jure Kačič »zu Khases« —,^3
toda 1739 je bila ta posest prodana Nemške-
mu viteškemu redu v Ljubljani,^* Kačičeva
kmetija pa je bila 1757 razdeljena že na tri
dele, ki so jih imeli Matija Zakotnik, Jurij
Gorišek in Tomaž Gaber »zu Kossess<<.^^
O vasi Kosez (Kossess) daje špitalski urbar
iz 1749—1750 tale opis: tukajšnje njive so
delno z dobro, delno s srednjo in peščeno
zemljo. Ležijo na ravnem in jih obdelujejo
dvovprežno. Sejejo letno in zimsko žito, več
rži kot pšenice pa tudi strniščno ajdo in la-
neno seme. Zrno daje v povprečnih letih tri
zrna, isto ajda. Živinsko pašo imajo vaščani
v šišenski gmajni pri Rožniku, vsaka kmetija
plača zato komendi letno po 4 solde.^'
Soseska iz Kosez je imela kot skupno last
hrib Ravnik že v srednjem veku. Ko je 1579
špitalski podložnik Lukan Rahne del gozda
izkrčil in napravil tam njive, so mu Kosešča-
ni te njive uničili. Na procesu, ki je bil 1582,
pred vicodomom zaradi tega, je bilo s pri-
čami ugotovljeno, da uživa soseska v Kosezu
ta hrib kot gmajno in da ima do nje pravico
tudi Rahne, toda svojega deleža ne sme ogra-
diti in obdelati, temveč mora ostati gmajna.
Kar je posadu, mora po žetvi opustiti.^'
Med Kosezami, Dravljami in Podutikom je
bil obširen gozd, imenovan »gmajna«, ki pa je
bil že konec 18. stoletja razdeljen med so-
sednje vaščane za drva in steljo.^'
Franoiscejski kataster iz 1826 nam je ohra-
nil najstarejši tločrt Kosez, ki se tu imenujejo
še »Kosses«.^' Vas je štela takrat 15 hišnih
številk: 1. Miklavž Jarc p. d. Verhouc, 2.
cerkvena hiša, 3. Sedan Matija p. d. Jakob,
4. Sedan Martin p. d. Jureč, 5. Selan Tomaž
p. d. Kocman, 6. Sakler Jože p. d. Gaber,
7. Betic Gašper p. d. Speličnik, 8. Zakotnik
Jakob p. d. Kušar, 9. Košenina Jožef p. d.
Pirl, 10. Kovač Primož p. d. Saverl, 11. Za-
kotnik Jožef p. d. Zakotnik, 12. Sitar Jurij
p. d. Sitar, 13. Tome Anton p. d. Prime, 14.
Skodlar Martin p. d. Smrekar in 15. Cerne
Matija p. d. Selan.
Ilešič trdi, da se Koseze kot naselje ločijo
v vsakem oziru od obeh Šišk. Za njima zao-
stajajo predvsem po velikosti: še 1825 obsega-
jo le 15 hišnih številk in od teh so bile le
št. 10—15 večje, prvotne kmetije. To so tiste,
ki stoje brez pravega reda razpostavljene ob
križišču glavne ceste (tj. Podutiške) in poti
na jug v smeri današnje opekarne (tj. Ko-
seške). Vas torej nima talnega načrta vrstne
vasii, kakor obe Šiški in namesto zemljiške
razdelitve na proge nastopa razdelitev, ki jo
lahko označimo kot razdelitev na delce. Ima-
mo namreč opraviti v glavnem s tremi kom-
pleksi njiv (severno, severozapadno in južno-
zapadno od vasi), v katerih imajo svoje deleže
omenjene hišne številke.'" — Kos meni, da
razodeva zemljiška razdelitev na nepravilne
delce starinskost naselja."^
Svet med Dravljami in Kosezami je močno
močvirnat, zlasti ob potoku Pržancu, ki se
zaradi majhnega padca ob nalivih kaj kmalu
razlije po sosednjem zemljišču. Pri Kosezah
je dobra ilovica, zato so bile tam baje že od
nekdaj opekarne, prvotno v 19. stol. last
ljubljanskega stavbenika Tönniesa, nato pa
Kranjske stavbne družbe.'^
V 19. stoletju so se Koseščani v glavnem '
poleg poljedelstva in živinoreje ukvarjali tudi
s prevozništvom. Imeli so velike vozove z
vprego 4—6 konj. Vozili so baje iz Trsta celo
na Dunaj in v Pariz, zato naj bi se težki vozo-
vi še danes imenovali »parizarji.«''
Število prebivalstva je v starejši dobi le
počasi naraščalo. Leta 1749 je bilo še vedno
le 5 starih kmetij in 7 bajtarjev.'^ Leta 1826
je bUo 15 hišnih številk,^« 1837 pa 18 s 118
prebivalci. Do leta 1921 je število prebivalcev
narastlo na 261,35 1937 že na 680 in
97 hišnih številk.^«
cerkev sv. marjete
Cerkev sv. Marjete se omenja prvič leta
1414 v zgoraj navedeni listini obenem z ime-
nom vasi in tako potem tudi v vsem srednjem
veku. Po vsej verjetnosti je stala že v 14.
stoletju, če ni še starejša. Patrocinij te svet-
nice kaže že sam po sebi, da gre za starejšo
cerkev. Cerkve, posvečene sv. Marjeti, so pri
nas vse zelo stare in so postavljene zlasti v
krajih, kjer rade nastopajo povodnji ali kjer
so močvirja. To je v zvezi z legendo o sv.
Marjeti; ta da je rešila ljudstvo hudega zmaja,
ki je bival v velikem močvirju. Zato so jo
častili kot zavetnico pred povodnjimi.**^ Da
so ji postavili cerkev na tem kraju, kaže, da
je bU. svet tod okoli v starih časih še bolj
močvirnat, kot je bil do nedavnega in da so
bile povodnji, ki jih je povzročal potok Prža-
nec, včasih veliko hujše. Na Kranjskem je sv,
Marjeti posvečenih kar 11 farnih in 21 po-
družničnih cerkva.'^
Cerkev je bila v srednjem veku verjetno
bolj pomembna, kot je danes. Navedli smo že
listino iz 1495, v kateri se omenja nakup nji-
ve po njenih dveh ključarjih.^^ ko so 1526
popisovali cerkvene dragocenosti na Kranj-
skem, je imela cerkev sv. Marjete »zu Kasses«
en srebrn kelih, ki so ga takrat vzeli.^^ Toda
že dve leti kasneje so dali vaščani napra\'iti no-
vega, ki je ohranjen. Ta kelih je še danes po-
sebna znamenitost koseške cerkve. Gre za
gotski cinast, a dobro pozlačen kelih, zelo la-
9
Cerkev Sv. Marjete v Kosezah danes. (Foto Carmen
Narobe)
hak, visok ok. 15 cm. V stojalu spodaj na no-
tranji strani ima letnico 1528 in zlatarjev ali
darovalcev znak v obliki mesarske sekire in
črk PF. Ob vozlu debla so črke IHESUS,
nad vozlom ob robovih isto, pod vozlom ob
robovih pa črke MARTAH.^" —Po šentviški
matrikuli iz 1749 je imela cerkev tedaj še
tudi star misale iz leta 1519, ki pa je danes
neznano kje. Verjetno je bil to še stari oglej-
ski, ki je bil kasneje zamenjan za rimskega.**
Zakaj je bila cerkev v začetku 17. stoletja
nekaj časa posvečena sv. Lovrencu, ni znano.
V vizitacijskem zapisniku iz 1631*^ je nave-
dena kot »Ecclesia s. Laurentii,« šele nad vrsto
je bilo — morda kasneje— dodano »et Mar-
garethe in Kasesitsch.« Ta oblika krajevnega
imena kaže, da so kraju včasih rekli tudi
»Kasežič« t. j. majhen kosez. Škof Scarlichi
je ob tej vizitaciji naročil, naj se za veliki
oltar nabavi antipendij, krizmale, kanonske
table, na oltar pa naj se postavi podoba sv.
Lovrenca (kar priča, da je tam bila še vedno
podoba sv. Marjete!) Oltar sredi cerkve naj
bi se odstranil. Cerkev je imela tedaj en trav-
nik in eno večjo in eno manjšo njivo, pri rej-
cih pa 9 krav, od katerih so plačevali po 16
kr. letno; kadar pa so jih zaklali, so rejci do-
bili kože. To so bile t.imen. »železne krave«
— vaccae ferreae.
Pri vizitaciji šentviških podružnic 1668 je
omenjeno, da cerkev ni posvečena, imela pa
je dva oltarja. Veliki oltar sv. Marjete (torej
že ne več sv. Lovrenca!) se je zdel, da je
posvečen, a mu je manjkala skoraj vsa opre-
ma. Cerkev je bila zelo vlažna, tlak je bil iz
opeke. Vizitator je naročil, naj se okna pre-
delajo tako, da se bodo dala odpirati in se bo
mogla cerkev zračiti. Pokopališče — verjetno
takrat še okoli cerkve — je bilo obzidano,
manjkal pa je križ nad vhodom. Cerkev je
imela takrat dva zvonova.*' — 2e pri vizita-
ciji 1654 se cerkev imenuje sv. Marjete »in
Casses,« dodan pa je še sv. Lavrencij. Pod
njo je takrat spadalo 25 kmetov in 6 kajžar-
jev, imela pa je takrat tri cerkvene klju-
čarje.**
Zal je najstarejša šentviška farna matri-
kula iz 1695 zaradi vlage tako poškodovana,
da je skoraj nečitljiva. Leta 1749 je tedanji
šentviški kaplan Jernej Zupane sestavil novo,
ki je lepo pisana in zanimiva za zgodovino te
fare, kamor je ves čas spadala tudi Marjetina
cerkev v Kosezu. Ta je v tej novi matriki
med podružnicami našteta kot sedma. Imela
je takrat tri zvonove, velikega iz 1737, sred-
njega iz 1706 in manjšega iz 1744. Omenjen
je tuidi kelih iz 1528 in misale iz 1519. Cerk-
veni stolp je bU zidan 1708.
Cerkveno kolekturo je takrat pomagal po-
birati koseški cerkovnik Jakob Zakotnik.**
Koseška cerkve je imela po pregledu iz 1759
4 1/2 njave, eno kajžo z vrtom in travnikom in
en travnik »pod vtikam.« Kajžo je imel cer-
kovnik.*'
Gotski kellh Iz cerkve Sv. Marjete v Kosezah iz leta
1528. (Foto Carmen Narobe)
10
Letnica 1528 in mojstrov ali darovalcev znak na got-
skem kelihu iz Kosez. (Foto Carmen Narobe)
Od treh starih zvonov, omenjenih že 1749,
je prvo svetovno vojno preživel le veliki zvon
iz 1737, delo Jožefa Samasse iz Ljubljane.
Srednji zvon iz 1706, delo Gašparja Francha,
ter manjši iz 1816, delo Jožefa Reissa v Sa-
massovih delavnicah, so bili preliti v topove.
Šele 1925 je dobila cerkev dva nova zvonova,
ki sta se montirala kot veliki in mali, stari
iz 1737 pa je postal srednji. Vsi zvonovi imajo
napise in podobe, novejša dva pa krajši pes-
mici.^^
Zvonik je bü baje že leta 1862 dvignjen za
okoli dva metra in ne šele po prvi svetovni
vojni, kot se je običajno trdilo.
Potres leta 1895 je cerkev hudo poškodoval.
Ze preje je bila v precej slabem stanju. Ško-
fija jo je ukazala 1900 zapreti, ker je vaščani
niso hoteli obnoviti. Šele 1907 so se odločili
za obnovo. Vse zidove so za nekaj metrov
dvignili in cerkev na novo obokali. V ladji
je bil pred tem lesen strop. Prenovitev cer-
kve po mnenju Ivana Kogovška, zgodovinar-
ja šentviške fare, ni bila preveč posrečena,
ker ni višina cerkve v pravem razmerju s
širino in dolžino. Za veliki oltar in prižnico
je napravil načrte Celestin Mis, oltarne slike
so Žmitkove.
Pred prezidavo je bil v glavnem oltarju kip
sv. Marjete z zmajem. Oltar je bü menda
istega dela kot »zlata oltarčka« v Stanežičah.
»Gostača« sta büa sv. Štefan in sv. Miklavž.
Zgoraj nad tronom je bil kip nekega svetnika,
ki pa je bil tako poškodovan, da ga ni bilo
mogoče identificirati. Sploh so bili vsi kipi
razjedeni od črvov, da so ljudje dražili Ko-
seščane, češ da imajo »žive« svetnike v cerkvi.
Oltar je imel napis »Juri Galisz« in letnico
1811. Toda takrat je bil menda le prenovljen.
Ob straneh na zidu sta viseli podobi sv. Neže
in sv. Urbana, obe stari slabi oljnati sliki.
Stranski oltar na listni strani je bil podobne
izdelave kot glavni, bil pa je posvečen sv.
Martinu (lesen kip). Drugi stranski oltar je
bil posvečen sv. Lovrencu (kip). Na menzi je
bila stara oljnata slika Žalostne matere božje.
— Cerkev je imela star križev pot, oljnate sli-
ke na platno, slabo delo neznanega slikarja.
Baje je bil preje v šentviški cerkvi.**
Ko so cerkev prenovili, je naslikal na ve-
liki oltar sliko sv. Marjete slikar Ivan Gro-
har. Načrt za glavni oltar in prižnico je na-
pravil prof. Celestin Mis. Leta 1935 so obno-
vili še mežnarijo.*"
Ko je bila 1961 v Kosezah ustanovljena
župnija, so cerkev posvetili sv. Odrešeniku.^'
Blizu središča vasi stoji ob današnji Kc^e-
ški cesti, ki vodi tu proti Dravljam, znamenje
sv. Marjete. Podobno znamenje iste svetnice
je bilo tudi ob »mali cesti« v Zgornji Šiški.
Kanmit kip je — po Kogovšku — iz renesan-
čne dobe, a je bü zaradi barvanja pokvar-
njen.51
OPOMBE
1. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, Lj. 1955,
str. 49; S. Ilešič, Prvotna kmetska naselja v ob-
močju Velike Ljubljane, Cteografski vestnik V—
VI. (1929-30), str. 159. — 2. M. Kos, Srednjeveška
naselitev v območju Ljubljane, Kronika XII.
(1964), str. 98. — 3. B. Grafenauer, Ustoličevanje
koroških vojvod in država karantanskih Sloven-
cev, Ljubljana 1952, str. 334, 337-^38. — 4. Dve
listini, datirani 1414, julij 8. v Državnem arhivu
na Dunaju: ena za Petra (Z>rlono, druga za Marje-
to, hčerko pok. ljubljanskega meščana Jakoba
Adama. Regesta pri K. Trotter, Die Burgrafen
von Lienz und zum Lueg, Innsbruck 1954, str.
37—38. — Prim. M. Kos, Starejša in mlajša na-
selja okoli Ljubljane, Geogr. vestnik 23 (1951) str.
5 — isti avtor. Doneski k historični topografiji
Kranjske v sirednjem veku, Zgod. časopis 19—20
(1965—6), str. 140—141. — 5. Listina 1374, avgust
24. v Gradivu za zgod. Ljubljane 1/80; reg. K.
Trotter, o. d., str. 38. — 6. Listina 1383, januar
13. v Gradivu za zgod, Ljubljane 1/88; reg Tro-
tter, o. d., str., 38. — 7. Listina 1336, december 20.
v Gradivu za zgod. Ljubljane 1/43 — 8. Listina
1373, april 24. v Gradivu za zgod. Ljubljane 1/78.
— 9. Lisitina 1418, april 17. v Drž. arhivu na
Dunaju; reg. Trotter, o. d., str. 42. — 10. K.
Trotter, o. d., str. 42 — 11. Listina 1427, november
24. v Gradivu za zgod. Ljubljane 11/79; reg. v
Mitt. d. Histor. Vereins f. Krain 1862, str. 51. —
12. Listina 1428, februar 1. v Gradivu za zgod.
Ljubljane VIl/69, str. 2. — 13. Fevdna knjiga
Friderika III. iz 1444—1469 v Gradivu za zgod.
Ljubljane VI/1, str. 1, 8. — 14. Gradivo za zgod.
Ljubljane XI/44, str. 11—12. — 15. Listina 1495,
februar 20. v Gradivu za zgod. Ljubljane IX/95.
— 16. Listina 1545, september 25 v Arhivu Slo-
venije, Komisija za fevdne zadeve fasc. I, št. 17;
prim.: A. Dimltz, Der Luegger ^>alt Lehenbuch«
11
vom Jahi-e 1453 v Mitt d. Museal-Vereins f.
Krain I. (1866), sitr. 248. — 17. Urbar iz let 1497—
1500 v Kapiteljskem arhivu v Ljubljani, fol. 96,
str. 138, 158, 165, 222, 225; prim. M. Kos, Srednje-
veška Ljubljana, str. 74—75. — isti. Doneski k
histar. topografiji... str. 141. — 18. Urbar me-
ščanskega špitala v Ljubljani iz 1541 v Kapi-
telj. arhivu v Ljubljani, fasc. 62, št. 12, fod. 62'.
— 19. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v Ljub-
ljani in njeni okolici. Razprave Mest. arhiva
ljubljanskega zv. 2, Ljubljana 1971, str. 43. — 20.
Urbar ljubljanske škofije iz 1757 v Arhivu Slo-
venije, Rektif. dominikalni akti fasc. 4. — 21. Su-
marij kapiteljske posesti iz 1757 v Arhivu Slove-
nije, Rektif. dominikalni akti fasc. 6. — 22. P.
Blaznik, o., d., str. 53. — 23. Urbar iz 1571 v Arhi-
vu Slovenije, Rektif. domin, akti fasc. 8. — 24.
P. Blaznik, o. d., str. 65. — 25. Sumarij iz 1757
v Arhivu Slovenije, Rektif. domin, akti fasc. 7.
— 26. Sumarij iz 1749—1750 v Arhivu Slovenije,
Rektif. dom. akti f. 229. — 27. Arhiv Slovenije, Za-
pisnik zaslišanj vicedomskega sodišča za 1582—
1584, str. 52, 157 — 28. I. Kogovšek, Župni-
ja St. Vid nad Ljubljano. Zgodovinski in krajevni
opis. Rokopis izdelan in dopolnjen med leti 1948—
1951 hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. — 29.
Franc, kataster, katast. obč. Zg. Šiška v Arhivu
Slovenije. — 30. S. Ilešič, o. d., str. 159. — 32.
M. Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Ljub-
ljane, Geografski vestnik XXIII. (1951), str. 165.
— 32. I. Kogovšek, o. d., str. 35. — 33. Ravno tam,
str. 86. — 34. Ravno tam, str. 68. — 35. Ravno
tam, Dostavki in popravki, str. 112, 118. — 36.
Leksikon dravslce banovine, Lj. 1937, str. 374. —
37. I. Kogovšek, o. d., str. 32. — 38. Letopis ljublj.
škofije za 1932, str. 239. — 39. A. Koblar, Kranj-
ske cerkvene dragocenosti 1. 1526, v Izvestjih
Muzej, društva za Kranjsko V. (1895), str. 80. —
40. I. Kogovšek, o. d., str. 33. — 41. Ravno tam,
str. 31. — 42. Vizitacijski zapisnik iz 1631 v Nad-
škof, arhivu v Ljubljani. — 43. 1. Kogovšek, o. d.,
Dostavki in popravki str. 34. — 44. Vizitacijski
zapisnik iz 1654 v Kapiteljskem arhivu v Ljub-
ljani, fasc. 51, št. 16. — 45. I. Kogovšek, o. d.,
str. 31, 67. — 46. Sumarij iz leta 1759 v Arhivu
Slovenije, Rektif. domin, akti fasc. 195. — 47. I.
Kogovšek, o. d., str. 33, Dostavki in popravki, str.
121. — 48. Ravno tam, str. 32. — 49. Ravno tam,
str. 33. — 50. Cerkev na Slovenskem, 1971, str.
82. — 51. Kogovšek o. d., str. 35a.
12