Poštnina plačana v gotovini Katoliški Leto XIII. - Štev. 22 (642) Gorica - četrtek 1. junija 1961 - Trst Sped. in abbon. post. - I Gruppo Posamezna številka L 30 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Volitve na Goriškem Zakon za slovenske šole Slovenska lista z lipovo vejico utrdila položaje - Premiki glasov na levi in na desni - Števerjanska občina dokazala slovensko in demokratično zavest Volitve za obnovitev goriškega pokrajinskega sveta ter občinskih svetov na Goriškem so za nami. Na splošno so potekle v popolnem redu in z zelo visoko volilno udeležbo. Tako je v vsej pokrajini povprečna volilna udeležba 92.03 odst. V goriški občini je bila udeležba 91.22 odst., v sovodenjski 93.05, števerjanski 93.55, dober-dobski pa 92.62 odst. Najvišja u-deležba je bila v občini Šlovrenc pri Moši (94.04 odst.). Najprej so po zaključku volitev Začeli s štetjem glasov pokrajinskih volitev. V poznih ponedeljkovih večernih urah smo imeli že skoraj definitivne rezultate za POKRAJINSKI SVET. Na 82.020 volilnih upravičencev goriške pokrajine so glasovi takole porazdeljeni nied posamezne stranke: Glasovi Glasovi Sedeži 1. 1956 kd 37.527 11 38.185 KPI 20.102 6 13.451 MSI 5.835 1 4.848 PSDI 6.274 2 7.419 PSI 9.190 2 6.857 PRI 864 — — Slovenska lista 2.957 1 3.047 Monarh. 1.178 — 1.022 PLI 3.154 1 2.529 Za Slovensko listo je v pokrajinski svet izvoljen dr. Andrej Makuc. Kot je razvidno iz razpredelnice, so nekoliko nazadovali demokristjani, socialdemokrati in slovenska lista. Napredovale pa so na splošno skrajne sile levice in desnice. V bistvu pa bo ravnotežje sil ohranjeno, le z razliko, da ne bo več mogoče sestaviti enobarvnega pokrajinskega odbora. Domneva se, da bodo pokrajino vodili demokristjani skupno s socialdemokrati. Za GORIŠKI OBČINSKI SVET Pa so volitve dale naslednje izide: Glasovi Sedeži Glasovi L 1956 MSI 3.421 5 2.592 PSDI 2.860 4 2.405 Slovenska lista 1.852 3 1.801 KPI 2.026 3 1.067 Kd 12.761 20 12.621 psi 2.180 3 875 pdium 569 — 1.176 PLI 1.250 2 898 Nekaj sprememb bo torej tudi v novem goriškem občinskem sve-tu. Krščanska demokracija je izgubila tri sedeže, odpadel je tudi edini monarhistični svetovalec (odv. Pedroni). Pač pa so dobili Po enega predstavnika več naslednje stranke: MSI, PLI, PSI, KPI. Slovenska lista je za 51 glasov povečala svoje volivce ter obdržala tri svetovalce, ki bodo sedaj: dr. Anton Kacin, odv. Avgust Sfiligoj *n dr. Stanislav Bratina. VOLILNI REZULTATI V SLOVENSKIH OBČINAH okoliških slovenskih občinah Steverjan, Sovodnje in Doberdob So se predstavile volivcem dve li-SH: slovenska lista z lipovo veji-c° in levičarska lista »občinske enotnosti«, ki so jo podprli social-kornunisti skupaj. V Števerjanu pa se je predstavila še tretja lista s sodom »za Gorico«, po navdihu monarhista grofa Formentinija. Izidi v teh treh občinah so naslednji: Glasovi Glas. Sed. 1. 1956 ŠTEVERJAN: Slovenska lista 249 12 229 Občinska enotnost 201 3 215 Za Gorico 93 — — SOVODNJE: Slovenska lista 376 3 465 Občinska enotnost 619 12 489 DOBERDOB: Slovenska lista 288 3 300 Občinska enotnost 435 12 413 Iz navedenega lahko povzamemo, da so se v dveh slovenskih občinah (Sovodnje in Doberdob) dosegli večino združeni levičarji. Vedeti moramo namreč, da so tukaj komunisti in socialisti skupaj sestavili liste občinske enotnosti ter so zato pobrali glasove, ki bi sicer šli dvem strankam. Lep uspeh pa je dosegla Slovenska lista v Števerjanu, kjer je morala kljubovati nenehnim dema-goškim napadom tako s strani levičarjev kot onih z grofove liste. Števerjanski občani pa so s svojim nedeljskim glasom pokazali, da je bila prejšnja uprava vredna zaupanja in zato so ji dali zopet mandat za naslednja štiri leta. Istočasno so števerjanski volivci dokazali, da hočejo na čelu svoje občinske uprave ljudi, ki zastopajo demokratične in verske i-deale. PA GORIŠKI SLOVENCI? Če pogledamo volilne izide v goriški občini ter one za pokrajinski svet opazimo, da so nastale razne novosti. Kar se nas Slovencev tiče, moramo najprej poudariti, da so pravi slovenski glasovi le oni, ki jih je prejela Slovenska lista z lipovo vejico. Zato bodo le kandidatje na teh listah resnični izvoljeni predstavniki slovenske manjšine na Goriškem. Kaj nam namreč pomaga, če je nekaj Slovencev izvoljenih na italijanskih listah, ko pa se ne more nikdar dokazati, koliko slovenskih glasov je pripomoglo tem kandidatom do izvolitve. Na ta način lahko pride kak slovenski kandidat izvoljen n. pr. tudi v rimski občinski svet, pa vendar ne bomo rekli, da je bil izvoljen s slovenskimi glasovi ali da predstavlja slovensko skupnost. Slovenska lista z lipovo vejico je v goriški občini napredovala v glasovih, in to je nedvomno lep uspeh. Tudi rahel padec pri pokrajinskih glasovih ne pomeni dejanskega nazadovanja liste, pač pa ga je le pripisati zlobni, lažnivi propagandi združenih levičarjev v področjih, kjer imajo bolj strnjeno večino. Sedanji uspeh lahko nas demokratične Slovence opogumi. Mora pa nas tudi vzpodbuditi k še bolj načrtnemu delu na političnem področju, z namenom, da se naše vrste v bodoče še okrepijo in pomnožijo. In to bi bil najlepši sad letošnjih majskih volitev. Objavljamo besedilo zakona za slovenske šole, kakor ga je sprejela poslanska komisija za šolstvo. Cl. 1 V otroških vrtcih, v osnovnih in srednjih šolah goriške pokrajine in tržaškega ozemlja se pouk vrši v materinem jeziku. V ta namen se v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju dodatno k šolam v italijanskem jeziku lahko ustanovijo šole s slovenskim učnim jezikom tistih vrst, ki jih predvidevajo veljavne šolske določbe. Ustanovitev in morebitna ukinitev šol s slovenskim učnim jezikom se odreja z dekretom predsednika republike na predlog prosvetnega ministra sporazumno z zakladnim ministrom. Nič novega ni, kar se tiče bremen krajevnih ustanov v zvezi s šolstvom. Cl. 2 Šole, omenjene v drugem odstavku čl. 1, so namenjene pripadnikom slovenske jezikovne skupine, ki so italijanski državljani ali ki imajo stalno bivališče na področju. Vpisovanje in obiskovanje šol s slovenskim učnim jezikom sta podrejena veljavnim določbam za odgovarjajoče italijanske šole. Cl. 3 V osnovnih in srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom je obvezno učenje italijanskega jezika. Stolice za italijanščino v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom se lahko dodelijo stalnim ali poverjenim profesorjem u- streznih italijanskih šol, ki popolnoma obvladajo slovenščino, kar se ugotovi s posebnim izpitom. Cl. 4 Umiki ter učni in izpitni programi za vsako vrsto šole ali zavoda s slovenskim učnim jezikom se odobrijo z dekretom predsednika republike na predlog prosvetnega ministra. Cl. 5 Za poučevanje v osnovnih šolah v slovenščini v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju se u-stanovi pri vsakem od dveh šolskih skrbništev poseben stalež osnovnošolskih učiteljev. Mesta v omenjenih staležih se dodelijo na podlagi natečajev, katerih se lahko udeležijo kandidati slovenskega materinega jezika, ki imajo pogoje za vstop v redne u-čiteljske staleže. Osnovnošolski učitelji posebnih staležev v smislu pričujočega člena uživajo enake gospodarske pogoje ter pogoje za napredovanje, ki veljajo za osnovnošolske učitelje rednih učiteljskih staležev. Cl. 6 Za nadzorstveno in nadzomiško službo nad osnovnimi šolami s slovenskim učnim jezikom se šolski skrbniki Gorice in Trsta poslužujejo osebja, ki popolnoma obvlada slovenščino. Cl. 7 Stalna mesta vodilnega in učnega osebja srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju se podeljujejo na podlagi natečajev, ki jih razpiše minister za prosveto na podlagi zadevnih veljavnih določb. Natečajev, ki jih omenja prejšnji odstavek, se lahko udeležijo kandidati s slovenskim materinim jezikom, ki imajo vse pogoje kateri se normalno zahtevajo za sprejem v stalež. Učno osebje omenjenih srednjih šol uživa enake gospodarske pogoje in pogoje za napredovanje, ki veljajo za profesorje odgovarjajočih italijanskih šol. Cl. 8 Diplomam in spričevalom o študiju v šolah s slovenskim učnim jezikom se priznava za vse učinke ista veljavnost, kakršna se priznava diplomam in spričevalom ustreznih državnih šol z italijanskim učnim jezikom. Cl. 9 Za kar ni predvideno v pričujočem zakonu, se izvajajo določbe, ki veljajo glede osnovnošolske in srednješolskega pouka. Cl. 10 Prosvetni minister določi število stalnih mest za vodstveno, učno, pravno in strežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom na osnovi splošnih veljavnih določb, kakor tudi odredb tega zakona, in sicer šest mesecev po njegovem vstopu v veljavo. Cl. 11 Pri določanju staleža osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na tržaškem ozemlju se štejejo mesta, ki dejansko že funkcionirajo. V poseben stalež osnovnošolskih učiteljev v smislu prejšnjega odstavka se vpišejo stalni učitelji, ki službujejo v teh šolah ob vstopu pričujočega zakona v veljavo, ter osnovnošolski učitelji, ki so bili sprejeti v stalni stalež v smislu čl. 12 zakona od 13 marca 1958, št. 248. Cl. 12 Potrjuje se ustanovitev kontingenta posebnih prehodnih stalnih mest v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na tržaškem ozemlju, ki jo je odredil z veljavnostjo od 1. oktobra 1958 vladni generalni komisar za tržaško o-zemlje na podlagi dejanskega sta- nja, kakršno je bilo omenjenega dne, z merilom člena 1 zakonskega dekreta od 7. maja 1948 št. 1128, in za poverjeni pouk z merili, ki jih določa tabela, priložena dekretu predsednika od 8. junija 1949, št. 405. Z dekreti ministrstva za prosveto se bodo prav tako potrdile spo-sobnostne lestvice, ločene po predmetih, ter imenovanja za mesta posebnega staleža, za katerega gre, ki jih je podelil isti vladni generalni komisar nestalnemu učnemu osebju v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja, ki imajo pogoje, katere predpisuje zakon od 13. marca 1958 št. 248. Cl. 13 a) Ob prvi uveljavitvi tega zakona se razpiše poseben natečaj za one, ki so dosegli usposobljenost (habilitacijo), ki so učili vsaj tri leta, tudi ne neprekinjeno, z letno oceno ne nižjo od »dobro«, in sicer s kolokvij skim izpitom za ugotovitev didaktične usposobljenosti. b) Za upravno in strežno osebje, ki ju plačuje država, v službi na šolah s slovenskim učnim jezikom, se bo vnovič postavil rok za predložitev prošenj za postavitev v posebno prehodne staleže (dodatne staleže), ki jih predvidevata zakon št. 376 od 5. junija 1951 in odlok predsednika republike št. 448 od 3. maja 1955. Omenjenemu osebju se bodo priznale ugodnosti predvidene v obeh navedenih zakonskih ukrepih. c) Pri prvi uveljavitvi pričujočega zakona bo učno osebje rednih staležev, ki bo izločeno, da službuje v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, nameščeno na podlagi prošnje in v mejah stolic in staležnih mest, ki so predvidena za vsako šolo, pri stolicah in na mestih, omenjenih v čl. 1. odst. 2 in v zvezi z njihovim učnim predmetom. * * # Takšno je besedilo zakona o slov. šolstvu. Manjkajo določbe o slov. šolali v Benečiji in v Kanalski dolini. Toda znano nam je, da so v zapisnik sej prosvetne komisije postavili določilo, da se bodo tudi tam upeljale slovenske šole, če bo ljudstvo to zahtevalo. To seveda ni prav, vendar temelj je postavljen. Če bomo Slovenci v Italiji pokazali dovolj življenjske sile, si bomo priborili šole tudi v Benečiji in v Kanalski dolini. Da to dosežemo, pa gotovo ne zadostuje akademsko modrovanje in nerganje Novega lista in sredincev, še manj pa demagoško hujskanje brezbožnega Primorskega dnevnika in komunistov, treba se bo zateči k metodam, ki jih je pred sto leti rabil A. M. Slomšek. Samo po tej poti bo mogoče vzbuditi narodno zavest rojakov v Slov. Benečiji. Vsako drugo postopanje bo rodilo le nasproten uspeh. V tem nas potrjuje pisanje agencije Italija, ki je v slovenski izdaji svojih poročil dne 25. maja zapisala: Odgovorno zadržanje demokratičnih Slovencev je bil eden izmed razlogov, ki je pospešil v zbornici sprejem zakonskega osnutka za slovenske šole — ta osnutek je bil sprejet z odločilnim doprinosom demokrščanskih in socialdemokratskih parlamentarcev. Goriški Slovenci l Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri volitvah: podpisnikom slovenskih list, kandidatom, podpornikom in še posebej volivcem, ki so svoj glas našim listam zaupali. \ KRŠČANSKI NAUK • »••♦•SMMStMOKSOSSMSSSOMSMSOfSSSfM« ♦♦♦»»♦•» Jezus Kristus nas je s svojo smrtijo odrešil Sv. Pavel je vernikom v Kološah o tej resnici takole napisal: »Oče nas je otel iz oblasti teme in postavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v katerem imamo odpuščenje grehov.« (Kol 13, 14). S svojo pokorščino Očetu do smrti je Jezus zadostil za nepokorščino Adama in vseh njegovih potomcev. — S svojim trpljenjem in smrtjo nas je odrešil od izvirnega greha, od naših lastnih grehov in od našega večnega pogubljenja. »Zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij. Za naše zveličanje ga je zadela kazen, po njegovih ranah smo ozdraveli.« (Iz 53, 5). S svojo smrtjo na križu je Jezus premagal satana. Strl je njegovo moč in nas odrešil od njegovega gospostva. »Zdaj ni nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.« (Rim 8, 1). Jezus nam je s svojo smrtjo pridobil zopet večno življenje. — Pred nami je odšel k Očetu; mi smo poklicani, da pridemo za njim in da bomo z njim pri Očetu večno živeli. Tam bomo uživali z njim vso blaženost kraljestva božjega. Jezus nam je pa tudi vse milosti zaslužil. Da smo otroci božji in da nam je mogoče po božjih zapovedih živeti in, če smo se pregrešili, spet odpuščanje dobiti, se moramo zahvaliti ljubezni našega Odrešenika, ki je za nas umrl na križu. Na veliki petek zapoje mašnik pri razkrivanju sv. križa: »Glejte Ms križa, na katerem je viselo zveličanje sveta!« Ko greš mimo križa, poglej nanj s premislekom in zdihni: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.« Skrbimo, da bo v naših hišah sv. razpelo na častnem mestu.. i življenja Cer ; Blagoslovitev Marijinega doma v Rojanu Misijonski škofje na koncilu Agencija Fides sporoča, da se bo udeležilo ekumenskega koncila 347 nadškofov in škofov iz misijonskih dežel. V veliki večini bodo duhovni voditelji iz afriških in azijskih dežel, ki so prejele katoliško hierarhijo šele v poslednjih desetih letih. V Fatimi Portugalsko narodno romanje v Fatimo se je zaključilo s slovesno sveto mašo, ki jo je bral kardinal Traglia in kateri je prisostvovalo okrog 500.000 vernikov. V kratki pridigi je kardinal dejal, da so bili papeži zelo vdani fatimski Materi božji. Prosil je Devico, naj vzame pod svoje varstvo ekumenski koncil in da naj varuje portugalsko duhovščino in vernike. Dosleden komunizem Informacijska agencija kanadske katoliške konference sporoča, da so izdali voditelji poljske komunistične stranke o- Iz Rima je odpotoval na svojo prvo misijonsko postajo v Kongo novi misijonar kongregacije Srca Jezusovega sin Martina Bormana, desne roke nekdaj »mogočnega« Hitlerja. Bormanov sin, ki se tudi imenuje Martin, je bil pred tremi leti posvečen v duhovnika in je sedaj z dvema drugima sobratoma odpotoval v misijone v Kongo. Čudovito je njegovo spreobrnjenje iz protestantizma v katolicizem. Rojen leta 1930 mu je pri krstu po protestantov-skem obredu botroval sam Hitler, ki je hotel, da dobi otrok očetovo ime. šolal se je nato na nemški šoli za sinove nacističnih prvakov, kjer je bila naj večja pažnja v tem, da so v dijakih zamorili sleherni moralni čut. Proti koncu vojne, ko so pobirali tudi že mladoletne, so tudi njega poslali na Brener za vojaške vaje. Tu je leta 1945 nenadoma prišlo povelje, naj se razgubijo. Začela se je tako njegova odiseja. V strašni moralni krizi, ko je videl, kako se ruši mogočna nemška država, v katero je slepo veroval, je sam taval preko Avstrije, ne vedoč kam. Izčrpan se je neko noč zgrudil na pragu kmečke koče. V njej je stanovala katoliška družina Hoemvarterjeva. Sprejeli so ga »iz ljubezni do Boga«. V brezdelju je začel čitati sveto pismo in odkrival se mu je nov svet, za katerega ni nikdar slutil. Nekoč je prišel v kočo katoliški duhognik in mu začel pripovedovati o grozotah nacističnih taborišč. Mladi Borman je bil na moč užaljen: »Ni ros,« mu je zaklical, »vi lažete!« A kmalu je spoznal vso bridko resnico tega pripovedovanja. Začelo se je njegovo spreobrnjenje. Leta 1947 je šel na pot in po mnogih oklevanjih končno potrkal na vrata omenjenega duhovnika. Ostal je pri njem štiri ure. Še se je povračal in nato 4. maja leta 1947 sprejel sveti krst in sveto obhajilo. Začuti! je v sebi du-hovski poklic in po končanih študijah leta 1958 bil posvečen za duhovnika v Innsbrucku. Takrat so mu stali ob strani krožnico, v kateri spominjajo komuniste, da predstavlja prisostvovanje verskim o-bredom prekršek komunistične discipline. Istočasno so izdali odlok, naj se odstranijo križi in svete podobe iz stanovanj komunistov. — To je dosleden komunizem. Cerkev v Kongu Katoliška tiskovna agencija zvezne kon-goške republike je objavila izčrpno poročilo o položaju katoliške Cerkve na kon-goškem ozemlju. Nedavni vojni dogodki so zelo poškodovali misijone v čumbeju, Koleju, Stanleyvillu, Kasongu in Kindu. Ubita sta bila tudi dva duhovnika. Medtem ko je morala velika večina evropskih misijonarjev prekiniti svoje apostolsko delovanje v teh pokrajinah, so ostali domači duhovniki na svojih mestih, dokler jim je zadržanje prebivalstva dovolilo njihovo pastirsko delovanje. Misijoni v Kongu, Koleju in v Kindu so skoro povsem opustošeni. sestre in bratje, mama pa je že prej umrla. Ko je leta 1950 bil sprejet pri sv. očetu Piju XII., je vedno močneje vstajala v njem želja, da bi šel v misijone. Hotel je, naj bi tudi drugi bili deležni sreče, ki je je on v tako veliki meri posedoval. Sedaj se mu je ta želja izpolnila in Hitlerjev krščenec je danes misijonar v Kongu. — Primorskemu dnevniku seveda to ni všeč. RAZNO Uspeh orkestra RAI-ja v Zagrebu Sinfonični orkester RAI-TV iz Turina, ki ga vodi dirigent Mario Rossi, je doživel v Zagrebu, kjer je izvajal sodobno italijansko glasbo, izreden uspeh. Poseben uspeh je doživela »suita« iz baleta Marsia julijskega skladatelja Luigija Dallapiccola. Prebivalstvo hrvaške prestolnice in zagrebški tisk sta tudi ob tej priložnosti izpričala topel sprejem italijanskih gostov' in naglasila pomembnost gostovanja. Dinamitni atentat na progi Videm-Trbiž Veliko vznemirjenje je povzročil atentat, ki so ga neznanci izvršili v noči od sobote na nedeljo 28. maja na progi Videm-Trbiž. 300 metrov pred postajo v Ovčji vasi je v soboto ob 23.33 eksplodiral peklenski stroj, ki je bil nastavljen za čas, ko je imel peljati mimo brzec 508 Rim-Dunaj. Na srečo pa je zaradi strele, ki je udarila v električno omrežje blizu Vidma, imel 20 minutno zamudo. Promet je bil nato ukinjen do 3.28 zjutraj. Na mesto atentata so takoj prispele železniške oblasti in policija ter delavci, ki so naglo začeli s popravljanjem. Eksplozija je namreč podrla visok drog, ki se je zrušil na tračnice. Mnogo je ugibanja, kdo bi bil krivec tega dejanja. Slovesnost, ki je bila v nedeljo v Rojanu, bo šla v zgodovino ne samo prizadete župnije, temveč vsega narodnega občestva. Saj od časov pred prvo svet. vojno dalje v tržaškem mestu niso še doživeli, da bi Slovenci zgradili nov dom za svoje versko in kulturno življenje. Zadnjič se je to zgodilo leta 1912, kot je omenil msgr. Ukmar, ko je tržaška mestna Marijina družba otvorila svoj dom v ul. Risorta. Pomena tega dneva so se dobro zavedali | rojanski verniki in tudi tržaški katoličani, zato so se tega slavja udeležili v velikem številu oni sami in njih duhovščina z g. škofom msgr. Santinom in proštom msgr. Salvadorijem na čelu. Bil je to res pomenljiv in zgodovinsko važen večer, ko je Marija vzela v posest novi dom, ki kraljuje sedaj na bregu nad Rojanom in tržaškim zalivom. Pot do tega dne je bila dolga in trnjeva. Pove nam to kratko poročilo Kako smo gradili Marijin dom, ki so ga dobili udeleženci v roke za spomin. Prav je, da zvedo to tudi drugi Slovenci po svetu, zlasti še tisti na Goriškem, Zato naj sledi tu, kakor je zapisano: KAKO SMO GRADILI MARIJIN DOM? »Zemljišče smo kupili v jeseni leta 1956,« pravi poročilo, »in sicer 2600 m- za približno 2 milijona lir. Načrte je pripravil arhitekt Jože Ronko. Tehnični urad je načrte odobril 30. sept. 1958. Z delom smo začeli za veliko noč naslednjega leta. Vogelni kamen je bil blagoslovljen 21. junija 1959. PODATKI: Dvorana meri 144 m-’ (16 m X 9 m) in ima 208 sedežev. Oder je globok 6 m, širok pa 9 m. Odprtina odra je 6 m. Poleg odra so tri sobice za garderobo. Pred dvorano je velika veža (50 m3), ki bo služila za igranje - otrok in mladine. V prvem nadstropju je manjša dvorana (50 m-) in dvosobno stanovanje. V drugem nadstropju je prostorno stanovanje, ki sta ga kupila do smrti dva duhovnika, po njuni smrti pa preide v last Marijine družbe. Pred Marijinim domom je približno 500 m2 prostora za igrišče in za domom je tudi prostor za manjše igrišče (250 m-’). Igrišči pa bo treba šele urediti. DENARNO STANJE: Marijin dom je sad neštevilnih žrtev, večjih in manjših darov. Zbiranje denarja je doslej potekalo tako: v letih 1955 in 1956 so Marijine druž-benke same darovale 1,400.000 lir; v naslednjih letih se je zbiranje darov vršilo po vsej župniji, in sicer leta 1957 1,131.000 lir, leta 1958 1,499.000 lir, leta 1959 2,180.000 lir, leta 1960 2,120.000 lir, leta 1961 (do srede maja) 1,074.000 lir. To znese 9 milijonov 404 tisoč lir. Poleg tega smo prejeli: od sv. očeta 70 tisoč lir, od tržaške občine 40 tisoč, od vladnega komisarja 1,750.000, za prodano stanovanje 3,500.000, za najemnino v naprej 300 tisoč lir. Dobrotniki so doslej od- kupili 125 sedežev za dvorano za 375 tisoč lir. Ti darovi znašajo skupno 6,035.000 lir. Torej doslej smo zbrali 15,439.000 lir. STROŠKI: Nakup zemljišča in prepis 2,000.000 lir; kopanje poti in ureditev zemljišča 1,200.000 lir; zidanje stavbe in oprema v sedanjem stanju 19,000.000 lir. Skupno 22,200.000 lir. Od te vsote dolgujemo približno 3 milijone lir raznim podjetnikom in 4 milijone posojil. Nobenega posojila nismo vzeli v bankah. Za Marijin dom je doslej 'največ darovala gospa Ivanka Venuti, in sicer 600 tisoč lir; po 500.000 lir so darovale tri druge osebe; po 100.000 lir je darovalo več oseb. Poleg tega je bilo nešteto raznih darov, tudi od dobrotnikov izven župnije, goloto jih je nad 10.000. Mnogi so sodelovali s prostovoljnim delom. Veliko se je za uspeh molilo. Od vsega začetka je gradnjo Marijinega doma trajno podpiral z vzpodbudo in priporočili g. škof. Pomagal nam je tudi pri iskanju posojil pod ugodnimi pogoji. Marijina družba bo poskrbela, da se bo- sta odslej vsako leto darovali dve sv. maši za dobrotnike, in sicer na zadnjo nedeljo v maju v spomin na otvoritev Marijinega doma in na božič.« BLAGOSLOVITEV DOMA Mislim, da je bila zavest, da je novi Dom zrastel iz skupnega prizadevanja in skupnih trudov Rojančanov in drugih, vodilna misel nedeljske slovesnosti, ki je bila tako prisrčna. Iz velike trojanske cerkve so ob napovedani uri dvignili lepi Marijin kip, ki so ga nalašč naročili, in ga v sprevodu pod vodstvom g. škofa prenesli v novi Dom. Tu so ga slovesno ustoličili na pročelju v prikupni niši, da bo tako vsakomur vidno, kdo je glavni gospodar hiše. Nato je prevzvišeni blagoslovil Dom. Krepak je bil njegov glas, ko je molil in klical: »Blagoslovi, Gospod, vsemogočni Bog, to hišo: da bo tukaj zdravje, čistost, zmaga, krepost, ponižnost, dobrotljivost, kratkost, polnost postave in hvaležnost do Boga...« SLAVNOSTNA AKADEMIJA Po blagoslovitvi smo vsi radovedni stopili v novi Dom. Večina izmed nas ga nismo še videli. Zunanjost je naredila na nas vtis mogočnosti in lepote, bolj kot bi pričakovali na podlagi fotografije. Zato je bila radovednost še večja: In notranjost, kakšna je? Stopimo v veliko prostorno vežo, iz nje v dvorano. Prvi pogled ti pove: dvorana je visoka, čedna; zastor prikupen, sedeži široki, lagodni, razvrščeni v padajočih vrstah pri odru. Prvi vtis je torej ugoden. Medtem se dvorana napolni. Premajhna je pravzaprav in številni ljudje morajo ostati zunaj na dvorišču, ker tudi stojišča ob straneh in zadaj niso dovolj velika za toliko množico. Zastor se odpre. Začne se pestra akademija, ki so jo z združenimi močmi pripravili: Marijina družba, pevski zbor, rojanska šola in skavti. Na odru tako nastopijo vsi, ki v Rojanu sodelujejo s Cerkvijo in z duhovnikom. Točke so dobro naštudirane, na širokem odru ni stiske za prostor. Ko bodo še kulise izdelane in razsvetljava odra izgotovljena, bo tudi oder povsem zadostoval za vse prireditve, tudi za veliko število igralcev. Pri akademiji je videti, da so se najbolj potrudili prof. Marnolo, ki je pripravil pevske točke zbora, ter ga. Sonja Mahnič, učiteljica, ki je naštudirala otroške nastope. Ob takih priložnostih so važni tudi govori. Tu naj omenim uvodno besedo g. Stanka Zorka, rojanskega kaplana. Trud-nost se mu bere na obrazu, a veselje v besedi in pa Hvaležnost. To tudi pove in se zato zahvali najprej Bogu in Mariji, nato rojanski Mar. družbi, Rojančanom, g. škofu in vsem, ki so za novi Dom prispevali v denarju in z delom ali z molitvijo. Za njim stopi na oder starosta tržaških duhovnikov msgr. Jakob Ukmar. Kako naj bi bilo to slavje brez njega, ki je pred 57 leti kot rojanski kaplan ■ ustanovil Marijino družbo? Jasna in tehtna je njegova beseda, vzpodbudna in polna optimizma. Kot starec gleda na današnje čase in vidi v njih tudi veliko cjobrega in pozitivnega. Tako je prav! Marijine družbe tvorijo med seboj celoto; povezane, so ne santo v češčenju Marije Device, temveč tudi po ljubezni in skupnih ciljih. Zato je veselje rojanske Mar. družbe veselje vseh družb. To povedo zastopnice Marijine družbe iz ulice Risorta in pa iz Gorice. Prav tako, da so družbe, povezane; naj bi bile še bolj! — Zelo ugodno, je, bil sprejet tudi pozdrav ital. KA iz Rojana, ki je za novi Dom darovala križ. Zadnji med gosti stopi na oder prof. Peterlin. Govori v imenu Slov. prosvete. Poudari pomen takih domov za versko in prosvetno življenje katoličanov in izrazi željo, da bi taki domovi zrastli še drugod na deželi in v mestu, saj je njih potreba k ričeča.' GOVORI G. ŠKOF Msgr. Santin je vso slovesnost vodil, blagoslovil kip in novi Dom, prisostvoval celotni akademiji, zato je kot višji dušni pastir vso slovesnost zaključil. Ko je stopil na oder, ga je vsa dvorana pozdravila z vročim pozdravom. Nato je povzel besedo ter rekel: »Danes je lep dan. Blagoslovili smo Dom, ki bi ga hotel imenovati Dom krščanskega apostolata. Sad je velike ljubezni in mnogih žrtev. Znano mi je vse, kar se je naredilo, da se izvrši to podjetje, ki prinaša mnogo upanja. Zato moram izreči besedo žive in iskrene pohvale častitemu gospodu Stankotu Zorkotu, ki je bil duša te lepe pobude, pohvaliti pa moram tudi vse tiste, ki so mu nudili pomoč in so z njim sodelovali, se pridružili njegovi ljubezni in njegovim žrtvam, da moremo danes stati pred tem Domom, ki se v Kristusovem imenu odpira vsem ljudem, ki so dobre volje. Domovi se gradijo, da služijo kakšni stvari, in tudi ta Dom ima določen cilj: delati na to, da pride kraljestvo našega Gospoda Jezusa Kristusa v naše mesto in posebej v to drago župnijo. Zato mora pomagati oblikovati prepričane, požrtvovalne in izobražene kristjane. Odtod potreba, da se pripravljajo študijski tečaji za verski pouk in izobrazbo, za male in velike, za vse, ker vsi čutimo potrebo, da bolje spoznamo resnice naše svete vere; potem jih bomo bolje vzljubili in bomo bolje živeli po njenih naukih. Rešitev, vsa rešitev je resnično tu. Samo ljudje globokega prepričanja se morejo danes ustavljati viharju, ki se dviga, viharju umskih in moralnih zablod. Prepričanje pa se oblikuje samo po znanju, po vedno popolnejšem in jasnejšem poznanju resnic, ki jih je Bog sam razodel in ki jih Cerkev uči. Tu naj torej vzgajajo požrtvovalni delavci, ki naj gradijo božje kraljestvo. In tu, v tem lepem Domu, naj se utrjuje zvestoba in ljubezen do Cerkve. Govorim vam z velikim ponosom o katoliški Cerkvi, ki je po vsej zemlji najmogočnejši branik nasproti vsemu zlu, ki se grozeče dviga od vseh strani. Vsi priznavajo ta branik, tisti, ki jo ljubijo, in drugi, ki se proti njej bore. Vsi vedo, da bi tedaj, če bi se Cerkev umaknila, kar je izključeno, zlo preplavilo svet. Rekel sem, da je to izključeno, ker nas božja beseda zagotavlja, da je peklenska vrata ne bodo premagala. Po vsej zemlji Cerkev z neizmerno ljubeznijo kliče narode k zveličanju, vsem pošilja blagovest ljubezni, resnice in miru, za vse moli, trpi in krvavi. Živimo v slavnih časih, pa tudi v časih velikega preganjanja. A prav časi preganjanja so največji in naj plodovite j ši. Tu naj se končno utrjujejo duše v globoki, iskreni in pristni pobožnosti. To mora biti najvažnejše. Brez pobožnosti ni krščanskega življenja. To je hrana, ki U- trjuje duše, da v Kristusu živijo in rastejo. Nimam namena držati dolgega govora. Tu smo se ta večer zbrali, da izrazimo svoje veselje in svojo radost ter pokažemo svojo hvaležnost in upanje. Iz. srca izražam najlepša voščila za ta Dom in prosim zanj in za vse, ki so pomagali p(l gradbi, za vse, ki ga bodo obiskovali, božjega blagoslova.« ZAKLJUČEK G. Zorko je dejal: »Težje kakor graditi Dom, bo sedaj skrbeti zanj, da bo služi' svojemu namenu.« To je velika resnica-Toda tista vera, ki je do sedaj vodila to-janskega g. kaplana, Mar. družbo in vse druge, da so si novi Dom zgradili, jih gotovo ne bo zapustila. Poroštvo za to jiF1 je Tista, kateri so svoj Dem “izročili v varstvo. S tem prepričanjem smo qb ugž" šajočern dnevu zapuščali Marijin dom, k) sedaj bel in nov kraljuje nad rojansko župnijo in tržaškim morjem. (r + r) Bormanov sin - misijonar v Kongu Gradbišče predno so začeli graditi Marijin dom Novi Marijin dom v Rojanu KAHDIDATJE SLOUEUSKE LISTE: NANUT Cvetko, za okrožja: GORICA V GORICA VI KOSHUTA Artur, za okrožje: GORICA VII PODVERSIČ Ermenegild, za okrožje: GRADIŠKA BOLČINA Ivan, za okrožja: GRADE2 I GRADE2 II KOROŠEC Anton, za okrožja: TR2IC III Š KOCIJAN I BRATUŽ Andrej, za okrožje: TRŽIČ IV CERNIC Ivan, za okrožja: RONKE I ŠKOCIJAN II Dr. MACUZZI (MAKUC) Andrej, za okrožja: ZAGRAJ RONKE - FOUAN - SREDIPOUE HlllllllllllllllIlllIlllIHttlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItllll Katoličan ne sme voliti socialkomunistov! FAC SI M :::::::::::::::::::: 1. CERNIC Karel, delavec - Rupa 2. CEŠCUT Ivan, uradnik - Sovodnje Dr. BRATINA Stanislav, za okrožja: GORICA III TRŽIČ V Dr. KACIN Marija, za okrožje: GORICA IV Dr. SFILIGOJ Avgust, za okrožja: GORICA II TRŽIČ I TRŽIČ II Dr. KACIN Anton, za okrožja: FARA - KAPRIVA GORICA I PRINČIČ Ivan, za okrožja: KRMIN I KRMIN II ROMANS OB SOCI SOVODNJE Liste za občinske svete v Gorici X- . A ■ - | L A l____KL ----- J----7------ 1 GORICA 1. Dr. KACIN Anton, profesor 2. Dr. SFILIGOJ Avgust, odvetnik 3. Dr. BRATINA Stanislav, profesor 4. Dr. MACUZZI (MAKUC) Andrej, prof. in odvetnik 5. NANUT Cvetko, zemljemerec 6. BENSA Valentin, kmetovalec 7. BOLČINA Ivan, profesor 8. BRAJNIK Vojnomira, uradnica 9. BRATUŽ Andrej, visokošolec 10. BRIŠKO Gizela, itrgovka 11. GORJUP Leopold, upokojeni uradnik 12. Dr. KACIN Marija, profesorica 13. KOSHUTA Artur, upokojeni uradnik 14. PERŠOUA Alojz, delavec 15. PIŠCANC Zora, uradnica 16. SREBERNIC Alojz, industrialec 17. STANIČ Cirila por. KRANNER, uradnica 18. ŠULIGOJ Jožef, gostilničar 19. VALENTINČIČ Franc, delavec 20. VELIŠČEK Teodor, trgovec ŠTEVERJAN 1. PODVERŠIC Ermenegild, kmetovalec -števerjan 2. KLANJŠČEK Stanislav, kmetovalec -števerjan 3. HLEDE ALOJZ, kmetovalec - števerjan 4. KLANJŠČEK Zdravko, zidar - Jazbine 5. KORSIC Ivan, kmetovalec - števerjan 6. MUŽIC Alojz, kmetovalec - števerjan 7. TERCIC Zdenko, kmetovalec - števerjan 8. MU2IČ Bogomir, kmetovalec - števerjan 9. SKOK Armando, kmetovalec - Jazbine 10. TERPIN Ciril, učitelj - števerjan 11. HUMAR Marcel, kmetovalec - Števerjan 12. MIKLUŠ Adrian, kmetovalec - števerjan 3. TOMŠIČ Peter, kmetovalec - Sovodnje 4. CERNIC Venceslav, kmetovalec - Ga-brije 5. CEVDEK Nikolaj, vojni (invalid - Peč 6. COTIC Miroslav, delavec - Vrh 7. DEVETAK Teodor, delavec - Vrh 8. DEVETAK Ernest, delavec - Vrh 9. KLANJŠČEK Venceslav, delavec - Sovodnje 10. KOSIČ Lenard, čevljar - Rupa 11. LASIČ Emil, redni učitelj - Sovodnje 12. PAVLETIČ Alojz, delavec - Gabrije (neodv.) DOBERDOB 1. FERLETIC Slavko, uradnik - Doberdob (neodvisen) 2. LAVRENČIČ Roman, delavec - Doberdob 3. RADETIČ Jožef, kmetovalec - Jamlje 4. FERLETIC Štefan, kmetovalec - Dol 5. ZUZIC Mario, kmetovalec - Doberdob 6. FERFOUA Jožef, kmetovalec - Doberdob 7. PAHOR Jožef, kmetovalec - Jamlje 8. FRANDOLIC Alojz, delavec - Dol 9. FERFOUA Stanislav, delavec - Doberdob 10. FRANDOLIC Evgen, delavec - Doberdob 11. PAHOR Anton, kmetovalec - Jamlje 12. DEVETAK Emil, delavec - Dol Slovenci l \ Slovenke Spoštujmo sveta izročila naših očetov 1 Volilnica za pokrajinski svet Znak lipove vejice je na 7. mestu: Vsi Slovenci za lipovo vejico /(^ Goriški Slovenci in upravne volitve 28. maja 1961 Volivci in volivke! Slovenska demokratska zveza v Gorici je nastala leta 1947, potem ko so bili na mirovni konferenci v Parizu že začrtali nove državne meje. Nekomunistični Slovenci na Goriškem smo svojo demokratično organizacijo potrebovali iz dveh glavnih ozirov: 1) da obranimo naše ljudstvo pred materialističnim in nenarodnim komunizmom, ki je nastopal z vso silo svoje dialektike in naše ljudstvo z lažnivimi gesli zapeljeval; 2) da bi ščitili naše slovensko ljudstvo v Italiji in zahtevali priznanje in spoštovanje njegovih jezikovnih in drugih pravic. Slovenska demokratska zveza je šla s svojimi voditelji, pristaši, somišljeniki in prijatelji ob podpori vedno širših plasti naroda odločno v boj s svojim programom in je žela vedno vidnejše uspehe. Organiziranih slovenskih levičarjev danes ni več. V glavnem so se porazgubili po italijanskih partijah. Gre za nekaj pravih marksistov, medtem ko je pretežni del nekdanjih tako zvanih titov-cev ostal zvest svojemu jeziku in narodu. Slovenske levičarske volilne liste v Doberdobu, Števerjanu in Sovodnjah so izraz peščice domačih levičarjev, katerim žal še sledijo nekateri nepoučeni samostojni kmetje in tudi delavci, ki pa se v veliki večini ne strinjajo s političnimi, gospodarskimi in socialnimi idejami marksizma. Živijo pa v napačni veri, da je jugoslovanski komunizem zdrava narodna stvar, ker so jim ostala v spominu razna gesla iz časa borbe proti fašizmu. Slovenska demokratska zveza pa je ostala zvesta svojemu narodu in programu. Za narod skrbi, dela in se bori. NEKAJ VAŽNEJŠIH DEJSTEV: 1. — Ze 21. maja 1947 je poslala rimski ustavodajni skupščini svojo prvo spomenico v kateri je zahtevala posebno deželno avtonomijo in priznanje ter spoštovanje vseh pravic Slovencev v Italiji. Približno mesec dni pozneje je ustavodajna skupščina izglasovala 116. člen ustave, ki priznava to posebno deželno avtonomijo. Po svojih izvoljenih zastopnikih je SDZ vedno vztrajala v go-riškem provincialnem in občinskem svetu pri zahtevi, da se posebna avtonomija dejanski izvede, kajti samo ta lahko pripomore k ureditvi krajevnih avtonomij, k odpravi brezposelnosti in k znatnemu povišku življenjske ravni vsega ljudstva. S tako zahtevo nastopa tudi na sedanjih volitvah. 2. — Veliko skrb posveča Slovenska demokratska zveza naši šoli tudi že od leta 1947. Septembra tistega leta sta bila dva njena zastopnika zaradi tega v Rimu. Naslednja leta pa je SDZ poslala poslancem in ministrom več vlog z zahtevo, da se slovenske šole uzakonijo. Koncem leta 1955 je predsednik SDZ bil zaradi tega zopet v Rimu, kjer mu je uspelo spoznati besedilo zakonskega osnutka, ki ga je pripravil minister Rossi in ki je ob objavi sprožilo soglasen odpor slovenske javnosti, ker Rossijev načrt je namreč praktično pomenil uničenje slovenske šole. Po raznih novih vlogah in nastopih sta končno predsednik in podpredsednik SDZ dr. Avgust Sfiligoj in dr. Anton Kacin bila 22. julija 1959 sprejeta pri prosvetnem ministru Medici-ju in ta jima je dal besedo, da bodo slovenske šole uzakonjene in da šolski zakon ne bo vseboval nobene za slovensko šolo škodljive določbe. In res! Senator Medici je držal besedo. Lani pomladi je vodstvo SDZ dobilo v roke zakonski osnutek za ureditev naših šol. Ko je poleti postal javno znan, je SDZ predlagala sestanek slovenskih političnih strank in skupin z namenom, da zakonski osnutek pregledajo in se o njem izrečejo. Prišlo je do skupne vloge na ministrstvo, ki je v glavnem slonela na predlogih SDZ. Potem sta 10. decembra 1960 dr. Sfiligoj in dr. Kacin šla k podpredsedniku parlamentarne komisije za šole in mu pojasnila polo- LIPOVA VEJICA je simbol svobode žaj in zadevo slovenske šole ter ga prosila za naglo odobritev predlaganega zakona. Pozneje sta se z istim podpredsednikom razgovarjala v zadevi še štirikrat in mu predlagala tudi ureditev položaja upravnega o-sebja (tajnikov in slug) slovenskih šol. V sredo 17. maja je pristojna komisija poslanske zbornice šolski zakon odobrila. 3. — Splošno zaščito slovenske jezikovne skupnosti v Italiji v okviru 6. člena ustave zahteva SDZ, kakor gori povedano, nenehno Že od leta 1947. Za dosego zaščitnega zakona je SDZ poslala v Rim štiri obširne pismene vloge in peticije, ki jih je tudi objavila. Zaščitni zakon že imajo vse tri ostale manjšine, Nemci, Francozi in Ladinci, zato ga moramo dobiti tudi Slovenci. 4. — Slovenski demokratični izvoljeni zastopniki so bili vedno pozorni in skrbno na delu za blagor vsega slovenskega ljudstva. Tako je naš provincialni svetovalec dr. Sfiligoj stvarno obrazložil pomen deželne avtonomije in stavil praktične predloge za njeno izvedbo. Za njim je dr. Andrej Makuc vneto povzel besedo za izvedbo deželne avtonomije. Potegoval se je za prevzem velikega dela občinskih poti v oskrbo province, za napeljavo kraškega vodovoda in za splošne koristi občin in ljudstva, zlasti za spoštovanje pravic našega ljudstva. V goriškem občinskem svetu so naši svetovalci dr. Sfiligoj, dr. Kacin pa tudi g. učitelj Šuligoj dosegli napeljavo vode tudi na Gradiškuto, v Šentmaver in v ulico degli Scogli; napeljavo električne razsvetljave po vseh krajih; popravo in ureditev raznih ulic in poti; obnovitev slovenskega vrtca v ulici Randaccio; ureditev plače neki postrežnici slovenske šole; ureditev službe uradnikov tvrdke, ki pobira trošarino; pomoč mnogim potrebnim slovenskim S tem da voliš LIPO pokažeš, da si: ► zaveden Slovenec ► prepričan katoličan ► resničen demokrat ► odločen svobodoljub ► branitelj vseh pravic našega ljudstva. občanom v blagu, denarju, zdravilih in sprejem v kolonije. In tako dalje! Svetovcdec g. Rudi Bratuž je rad sodeloval v vseh teh zadevah. Posebno važni so bili nastopi naših svetovalcev za rešitev krize v podjetju S.A.F.O.G. Nastop naših svetovalcev v tem oziru je dal dober uspeh. Sploh so se naši svetovalci vedno potegovali za koristi delovnega ljudstva. Zahtevali so tudi vrnitev Števerjana in Sovodenj pod goriško sodnijo; pravico proste izbire slovenskega imena novorojenčkom; dotacijo knjig slovenskim šolam; priznanje koristi prostega pasu sovodenjski občini; priznanje stalnega bivališča državljanom slovenskega jezika, kar so v veliki meri tudi dosegli; ureditev staleža neke učiteljice slovenskega vrtca. Proti fašistom, ki so predložili resolucijo proti dvojezičnim spričevalom na slovenskih šolah, so naši svetovalci predložili svoj predlog in s tem sprožili v občinskem svetu splošno razpravo o slovenskih šolah. Kakor znano, je goriški občinski svet izglasoval dnevni red, ki priznava naši jezikovni skupnosti pravico do slovenske šole in pravični šolski zakon. Zupan dr. Bernardis je še v nedeljo 7. maja javno potrdil našo pravico do slovenske šole. To zadržanje oblasti in sploh italijanske javnosti, ki javno priznavajo naše pravice in potrebo, da se uzakonijo in spoštujejo, je posledica štiriletnega pametnega postopanja in ravnanja naših go-riških občinskih svetovalcev skupaj s pokrajinskim. V DOBERDOBU, SOVODNJAH IN ŠTEVERJANU V Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu so možje, izvoljeni na listah lipove vejice, dali vso svojo uspešno pomoč pri reševanju domačih vprašanj in potreb; za to jim gre pošteno priznanje v vsakem.oziru. Omeniti moramo, da bi se brez teh naših demokratičnih občinskih mož v Sovodnjah občinska seja večkrat ne mogla vršiti, ker se titovci in komunisti sej niso redno udeleževali. V Števerjanu je občinski svet z županom Podveršičem na čelu dosegel tako velike uspehe, kot noben drugi podeželski občinski svet v goriški pokrajini. V enem samem dnevu, 7. t. m., je otvoril kar tri nova šolska poslopja. Razsvetljavo imajo danes vsi kraji občine in vlada je na prizadevanje občinske uprave nakazala dvajset milijonov lir za zgradbo vodovoda. Urejeni pa so tudi občinski uradi, urejena stara šola, napeljano telefonsko omrežje, obnovljena vsa šolska ter občinska oprema. — * * * Vse to je le delni prikaz mnogostranskega delovanja Slovenske demokratske zveze in demokratičnih mož, izvoljenih na listah z znakom lipove vejice v zadnjih štirih letih. Podrobni opis vsega njihovega delovanja bi zahteval obširnega prostora. VOLIVCI in VOLIVKE, oddajte glas spet kandidatom na listah z znakom LIPOVE VEJICE! Kako bomo volili v nedeljo PRAKTIČNA NAVODILA Pri prihodnjih volitvah v nedeljo 28. t.m. voli takole: Predsednik volilne komisije ti bo dal dve glasovnici: ena je za pokrajinske in druga za občinske volitve. Obe vzameš in greš z njima v volilno kabino. Tam prečrtaš s svinčnikom, ki ti ga prav tako da predsednik, volilni znak Slovenske liste, ki je povsod v vseh občinah in na obeh glasovnicah LIPOVA VEJICA. Znak prečrtaj samo tako, da narediš čezenj X. Najboljše je, da ne pišeš nič drugega in ne delaš nobenih drugih znamenj. Torej samo x čez znak Lipove vejice. Obe glasovnici nato pripogni kot pismo po črtah, ki bodo na volilnici že upognjene. Pripognjeni glasovnici še zalepiš, kot se zalepi pismo. S tako zalepljenima glasovnicama greš iz kabine; eno glasovnico vržeš v eno žaro, ki ti jo bo ponudil predsednik, drugo pa v drugo žaro, kar ti bo prav tako predsednik pokazal. Tako si prav volil in izpolnil svojo dolžnost do naroda in do vere ter do svobodne demokracije. To so tri svetinje, ki jih moramo braniti na prihodnjih volitvah. Vse tri boš branil edinole s tem, da kot Slovenec voliš za LIPOVO VEJICO. KO GREŠ NA VOLITVE ne pozabi vzeti s seboj volilnega potrdila, ki si ga dobil od občine. Brez tega ne moreš voliti. Volilno potrdilo ima letos naslov: ELE-ZIONI COMUNALI E PROVINCI ALI. Prav tako vzemi s seboj osebno izkaznico (Carta d’identita) ali pa potni list, kajti eden ali drugi dokument moraš pokazati predsedniku, predno greš v kabino. NE POZABI, da si v kabini sam še bolj kot pri spovedi; da so volitve v resnici tajne in da zato nihče ne bo vedel, za koga si volil, če sam tega ne boš povedal. Dolžan pa nisi povedati nikomur, niti mož ženi ali žena možu. Za koga si volil, bo vedela le tvoja vest. Zato glej, da boš volil tako, da ti nikoli ne bo Želi* Nikoli ti ne bo žal, če boš kot Slovenec volil LIPO. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii Slovenec ne bo volil socialkomunistov ker ve, da ti ne iščejo koristi Slovencev, temveč le interese partijcev. Zato se partijci borijo, da bi nekoč oni postali komandanti nad delavskimi in kmetskimi množicami. Slovenstvo jim je le pretveza, kajti oni sami so internacio-nalci in zato sovražniki malih narodov. Knjiga »Nova tlaka slovenskega naroda« je dovolj jasno dokazala, kako jugoslovanski komunizem izrablja Slovence in ubija slovensko narodno zavest. Še hujše bi postalo za nas v Italiji, če bi zmagal komunizem. Zato naj nihče izmed Slovencev ne voli socialkomunistov. Glas oddan PSI in PCI ni slovenski glas! Politični teden v Italiji V zadnjih dveh tednih se je politično življenje v Italiji precej razživelo. Najprej zaradi dogodkov na Siciliji, kjer ne mo-reJo na noben način rešiti krize, ki je zajela deželno vlado po odstopu njenega Predsednika Majorana della Nichiara. Številna glasovanja v deželni zbornici niso Prinesla nobenega uspeha, ker ni noben kandidat dosegel potrebne večine. Nekajkrat pa se je zgodilo, da je potrebno šte-v,lo glasov zbral socialistični poslanec ^artinez, toda se je brž odpovedal izvo-Stvi, ker je bil izvoljen s pomočjo glasov fleofašistov. Pri enem naslednjih glasovanj P® je nepričakovano bil izvoljen znani poslanec Milazzo, ki je preglasoval krščanskega demokrata De Napolija, ki so ga določile stranke vladne večine in nekateri Poslanci Milazzove krščansko-socialne zve-Ze' Mož se ni maral odreči mandatu, če-Prav je bil izvoljen s pomočjo komunistič-in fašističnih glasov, ker je mislil, da Je spet nastopila prilika, da pride na po-'ršje. Toda končno je moral odstopiti, ker ni nobena demokratična stranka, niti Negova krščansko-socialna zveza podprla, ^riza traja dalje in ni moč še reči, kako 56 bo zaključila. Ni izključeno, da bodo korali razpustiti deželno zbornico in raz-P'sati nove volitve. Dogodki v Modeni bolj polemičen odmev so pa imeli ^ani dogodki v Modeni. V tem mestu se zbralo na kongres mladinsko združenje Ital: toda 'Janškega socialnega gibanja (MSI), zboi stranke skrajne levice so hotele to kot Tovanje na vsak način preprečiti tudi ceno neredov in spopadov s policijo v Genovi. Toda vlada je bila trdno °dločena, da že v kali zatre poskuse mo *enia zborovanja. Notranji minister Scel-a' ki je socialkomunistom na želodcu, ,er jim je baje že leta 1948 preprečil dr-^Vni udar, je v Modeni mobiliziral več tls°č policijskih sil, ki so preprečile do-'|ažanje demonstrantov iz emilskega po-e2elja in tako preprečile nerede v mestu, ^godek je imel po vsej Italiji močan °'biev, ker je vlada izšla zmagovita v °^rambi demokratičnih svoboščin in ker )e bil obenem težak politični udarec tako ža levičarske kot desničarske skrajneže. Zaključek llalij ansko-avstrij skih razgovorov * Celovcu so se zaključili razgovori med Talljo in Avstrijo glede spora o Južnem ,r°lu. Ti celovški razgovori niso sicer j^nesli nobenega konkretnega sporazuma, a jih kljub temu lahko smatramo za ^Zitivne, ker sta obe strani izrazili željo, se Obe pogajanja nadaljujejo. De strani sta tudi pokazali več dobre Je in smisla za kompromise. To je mor-fezultat dejstva, da niso k pogajanjem Pustili severnotirolskih skrajnežev. Poenotenje električnih tarif Mi lili s ter za industrijo in trgovino Co- Vbo i, Cev je na interpelacije številnih poslan- naznanil, da bo vlada s 1. septembrom notila cene električne energije. To po-ni- da po 1. septembru bodo cene za abo električne energije po vsej državi |.^ake in se bodo sukale tam okrog 30-35 • 2a kilowat. — Od te ugodnosti bodo največjo korist manjši kraji, kjer električne tarife mnogo višje od onih mestih, saj ponekod na deželi pla-v Jeio 40 do 50 lir za kilowat. In to pred-■SetTl v okoliških občinah na Tržaškem »Zeleni načrt« odobren Za poslansko zbornico je v petek tudi senat odobril zakon za razvoj italijanskega kmetijstva, ki ga je predložila vlada in je znan pod imenom »zeleni načrt«. Za zakon so glasovali vsi senatorji razen socialističnih in komunističnih, češ da bodo koristi od tega zakona imeli samo veleposestniki. Kom. senator Sereni je poudaril, da se komunistična stranka bori za to, da se da zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Na te komunistične dialektične izgovore je primerno odgovoril senator Medici, ki je dejal, da veleposestva, ki so še ostala po agrarni reformi, zavzemajo komaj 20 % obdelovalne površine, medtem ko ostalih 80% zavzemajo mala in srednja kmetijska posestva, ki jih družinski člani obdelujejo v potu svojega obraza. Denarnih ugodnosti, ki jih »zeleni načrt« predvideva, so priznanje solidarnosti tem družinam, da so na svoji zemlji ostali, dosti delali in trpeli in malo od tega imeli. Komunisti in Nemnijevi socialisti so se torej zelo slabo izkazali in še slabše ka-muflirali svoje nasprotovanje zelenemu načrtu. Sicer pa je razumljivo, da social-komunisti ne marajo, da bi si kmetje opomogli, ampak hočejo, da bi se kritično stanje kmetijstva nadaljevalo, da bi lahko na ta račun špekulirali in si pridobivali novih pristašev med nezadovoljneži in kmetijskimi delavci. Kako se pa komunisti držijo načela »zemljo tistemu, ki jo obdeluje« lahko vidimo v Rusiji in drugih deželah Vzhodne Evrope, kjer so na oblasti. In prav tako lahko vidimo, kako v teh komunističnih deželah uspeva kmetijstvo, posebno v Rusiji, zibelki socialističnega »raja«, kjer je kmetijska proizvodnja po samih podatkih Hruščeva niti dosegla še one višine pod carji, ko še ni bilo traktorjev in drugih strojev. — »Le čevlje sodi naj kopitar!« Zakon stopi v veljavo, brž ko bo objavljen v Uradnem listu. Eichmann in Slovenci briškem. Pretekli teden so na jeruzalemskem procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu govorile priče o preganjanju in deportacijah Judov v Jugoslaviji, predvsem v Srbiji in na Hrvaškem, kjer so nacistom pomagali Paveličevi ustaši pod vodstvom zloglasnega Andrije Artukoviča. V Sloveniji je bila judovska kolonija šibka in zato ni prišlo do 'kakšnih množičnih deportacij. Šlo je bolj za posamezne žrtve. Toda kljub temu je malo manjkalo, da niso za to plačali Slovenci, kateri so bili nemškemu rajhu na poti proti Jadranskemu morju. Zaradi tega so hoteli slovensko ozemlje čimprej germanizirati, da bi tako nemška rasa imela prost in nepretrgan dostop k morju. Pri tem njihovem načrtu preseljevanja in deportacij Slovencev so prišli predvsem v poštev štajerski predeli. O tem govori 10. točka obtožnice proti Eichmannu. Izseljevanje Slovencev so sicer vodili posebni geštapoivski štabi, toda vedno pod vrhovnim nadzorstvom Eichmanna. Slednji se je že deset dni po okupaciji Jugoslavije meseca aprila leta 1941 začel zanimati za izvajanje načrta o izseljevanju Slovencev. Osebno se je udeležil neke konference v Mariboru, na kateri so se zastopniki raznih delov nacističnega aparata dogovarjali o usodi 260 tisoč Slovencev, določenih za izselitev. Dokumenti predloženi sodišču v Jeruzalemu govore tudi o teh nasilnih preseljevanjih. Posebno številne so brzojavke, ki so jih nacistični opričniki pošiljali svojemu šefu Stunmbanfiihrerju Adolfu Eichmannu in v katerih mu sporočajo o že izvršenih deportacijah. Ko so eno tako brzojavko prebrali na procesu, je Eichmann v stekleni celici prijel za svinčnik in si nekaj notiral. — Iz predloženih brzojavk je razvidno, da je od 7. junija do 27. septembra leta 1941 bilo izgnanih v 33 transportih 13 tisoč Slovencev v Srbijo in na Hrvaško. S seboj so lahko vzeli najpotrebnejše osebne stvari, vse drugo so morali pustiti ali so jim pobrali nacisti. V naslednjih letih so sledile nove deportacije, s katerimi so prepeljali približno 50 tisoč Slovencev v nemška taborišča smrti. Samo koncem ileta 1941 so odvzeli Slovencem 4092 posestev s 127,217 hektarji zemlje. Eichmannova roka je torej bila povsod prisotna, čeprav se sam izgovarja, da je bil le kolesce v celotnem sistemu. Toda to kljub temu ne izbriše njegove odgovornosti za zločine ne samo proti Judom, ampak tudi nad slovenskim narodom. Tudi za te zločine se mora sedaj zagovarjati na procesu v Jeruzalemu. Med trnjem in osatom Katoliški glas ni pozabil V Pr. dnevniku z dne 25. maja so se spomnili na nas »sovodenj ski komunisti« ali kdo drug v njihovem imenu. V kratkem članku so nanizali vrsto budalosti, za katere jim pa ne bomo ostali dolžni, ker razodevajo miselnost naših frootašev in njihovih simpatizerjev. KG ni pozabil prav ničesar, temveč budno čuva nad delom tistih, ‘ki uničujejo v našem ljudstvu vero in moralo. Zato za danes dvoje: 1. Prosimo, naj nam podpisani naštejejo »neumnosti«, ki smo jih po njihovem mnenju napisali v zvezi z volitvami. Prosimo za točno navedbo. 2. V članku trdijo med drugim: »Mi smo se borili v partizanskih vrstah, da gospodje pri lipovi vejici lahko sedaj postavljajo svojo kandidatno listo in da lahko izdajajo svoje glasilo... Borili smo se tudi zato, da lahko sedaj v cerkvi poslušajo pridigo v slovenskem jeziku.« Tovariši, ali se zavedate, kako veliko neumnost in laž ste napisali? Saj vsi vemo, da je zmaga komunistične partije in partizanov Jugoslaviji pomenila smrt lipovi vejici in vsem demokratičnim strankam. Vi se torej niste borili zato, da gospodje pri lipovi vejici lahko postavljajo svojo kandidatno listo, temveč ste se borili zato, da bi omenjeni gospodje morali danes molčati v grobovih ali v IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Srebrna maša v Škrbini na Krasu V sredo 17. maja je doživela Škrbina na Krasu izreden praznik srebrne svete maše svojega novega župnika č. g. Albina Bratina, ki biva med tamkajšnjim ljudstvom šele eno leto. Veselje Skrbinških vernikov in prijateljev g. Albina je bilo toliko večje, ker so se vsi prav v tem zadnjem letu bali za njegovo življenje, saj je bil tako zelo bolan. Pa vse se je tako temeljito obrnilo na bolje, da je slavljenec mogel opraviti jubilejno sveto mašo s popolnoma pomlajeno življenjskostjo. Poleg najožjih in najdražjih sorodnikov so prihiteli številni stanovski sobrat j e in prav lepo število domačinov. Jubilantu je v cerkvi govoril delegat apostolskega administratorja preč. g. Andrej Simčič, ki je pred petindvajsetimi leti kot župnik v Sv. Križu na Vipavskem in sosed rojstnega kraja našega slavljenca pridigal ob novi maši. Slavljenec je bil najprej eno pičlo leto kaplan v Idriji, nato 23 let župnik na Otlici in sedaj v Škrbini od zadnje jeseni. Na Otlici je bil tako priljubljen, da se ljudje kar niso mogli vdati ob misli, da jih bo iz zdravstvenih razlogov moral zapustiti Priznanja vernikov na Otlici je g. jubilant popolnoma vreden, saj je preživel tam vse gorje zadnje vojne in revolucije. In kot znano, so ravno na Otlici bili najhujši boji med Nemci in partizani. Sedanja oblast je g. jubilanta za njegovo pogumno zadržanje med vojno hotela odlikovati, a g. Albin je odklonil, češ da je izvršil le svojo dolžnost. Ob srebrnem jubileju se čestitkam in voščilom vernikov pridružujejo vsi, ki g. Albina Bratino poznajo. Msgr. Jožef Glažar V soboto 27. maja je v Sežani nepričakovano umrl — star 72 let — župnik in dekan msgr. Jožef Glažar. Pokojni je izšel iz železničarske družine, ki je bivala r PRANCE ŠEGULA - Rim: TRETJA knjiga ^venskega prevoda sv. pisma v 1 Besedilo slovenščini prav prijetno teče. Vze-,rn° vsaj nekaj primerov iz Izaija, ki *ar V 1)0x1116111 času tako leP° napoveduje 5|. at*i naših hudobij zaničevanega Mesija ^.l Kristusa: »Svoj hrbet sem nudil njim, s. 50 me bili..., svojega obličja nisem sramotenju in pljunkom... Ni imel ?;id°^c ne lepote... Zaničevan je bil in v med ljudmi, mož bolečin, izkušen trPljcnju kakor človek, pred katerim k VaJ° obličje... On pa je nosil naše si naložil naše bolečine... Za-^ 1 naših grehov je bil ranjen in potrt naših hudobij... Mučili >so ga, a Se ’n n' ocll>rl sv°j'h ust’ kakor 7j ^e' ki ga peljejo v zakol.« (50,6; 63,2-6. dobra je razdelitev besedila. Ne 'teli »Ovi 'Jo 8a samo poglavja, ampak vedno ^ ^Oslovi, ki besedilo delijo po njego-P°menu in vsebini. V naslovu je že a^a tema sledečega teksta. To po-^a tte samo k lažjemu razumevanju besedila, ampak napravi branje prijetno in privlačno. Bralec se lahko znajde, zato se ne utrudi ali izgubi poguma. V tem pogledu naš novi prevod še posebej ne zaostaja za enim najboljših modernih prevodov sv. pisma, ki je jeruzalemska biblija v francoskem prevodu, pri kateri so sodelovali profesorji bibličnih ved od Jeruzalema do Pariza in Louvena. Zaključek Ponovno izrekamo prisrčno zahvalo prevajalcema — pri drugih podobnih delih je cela vrsta sodelavcev, pri našem sloni vsa teža na ramah dveh — na pokojnem dr. Matiji Slaviču in njegovem vrednem nasledniku dr. Jakobu Aleksiču. Ponovno se zahvaljujemo prečastitemu škofijskemu ordinariatu mariborskemu, ki je omogočil založbp. S tem je prevzvi-šeni dr. Maksimilijan DRŽEČNIK, škof lavantinski, še posebej pokazal, da je vreden .naslednik na prestolu služabnika božjega ANTONA MARTINA SLOMŠKA. Za Slomškovo stoletnioo in prav gotovo na njegovo priprošnjo so bile človeško gledano nepremagljive težave premagane, da more sedaj vsak preprost vernik vzeti v roke — ne samo zgodbe kakor do sedaj, ampak celotno sv. pismo. Ni čuda, da je to v prvem hipu zbudilo v preprostem človeku nek občutek negotovosti in tožbo po onem, kar je bilo nekoč. Toda, Slovenci smo kulturni narod, saj se ravno po knjižnem zakladu moremo šteti med najbolj kulturne narode. Ni bil torej čas, da smo dobili v roke celotno knjigo vseh knjig, ki je sv. pismo? Naj bo to vzpodbuda za vse dušne pastirje, da bodo pomagali ljudstvu do uživanja tega neizčrpnega zaklada. To pa brez predsodkov! Niso novotarije ali božjemu navdihnjenju nasprotni nauk, ki ga beremo v uvodih. Tako more soditi le tisti, ki gleda novi prevod z naočniki starimi nekaj desetletij. Svetopisemska znanost je med tem napredovala. Kdor jo je videl pred daljšo dobo kot majhnega o-troka, naj se ne čudi, če je danes postala dorasel človek. To nam potrjujejo papeške okrožnice in dokumenti posebno zadnjih dvajset let. Zaključimo z besedami Pija XII. iz o-krožnice »Divino afflante Špiritu«: »Kakor je bistvena božja Beseda postala podobna ljudem glede vsega, razen greha, tako so tudi božje besede, izražene s človeškimi jeziki, postale podobne človeški govorici glede vsega, razen zmote.« (Konec) v čuvajnici med Gorenjami in Divačo. Še mlad se je z družino preselil v Trst. Tu je dokončal gimnazijo, v Gorici pa bogoslovje. Po novi maši (1913) je bil za kaplana pri Novem svetem Antonu v Trstu in za pomočnika v pisarni generalnega vikarja. Iz Trsta je šel za župnika v Korte v Istri, od koder je leta 1924 prišel v Sežano. Po smrti blagega g. Barbiča je kot dekan prevzel skrb za tomajski dekanat. Več let je opravljal službo prosinodalnega eksaminatorja in leta 1939 ga je sedanji tržaški g. škof imenoval za častnega kanonika tržaškega stolnega kapitlja. O g. Glažarju ne bodo govorili ne spomeniki in ne zgradbe, ampak njegovo svetniško . duhovniško življenje. Bil je mož postave in vestnosti, mož študija in dela. Časi so se spreminjali, zahteve so postajale vsak dan večje in g. župnik je ostal reven in sam s svojim Bogom. Pred oltarjem ali v zvoniku, na prižnici ali na njivi, z metlo ali z brevirjem v roki, povsod pač kamor so ga dolžnosti in potrebe klicale, se je vedno izkazal kot vzoren duhovnik. Pokojni gospod dekan je prenesel veliko duševnega trpljenja. V sežani, kraški prestolnici, je bilo namreč vedno polno oblasti, ki so od bliže pazile na delo slovenskega duhovnika in ga ovirale. Tako je bilo pod fašizmom, -tako je pod komunizmom. Morda bi kdo drugi z drugačnim značajem vse to laže prenesel in se ljudem bolj približal, a on je trpel. Zato sta bila molitev in trpljenje v povojnih letih glavno njegovo dušno-pastirsko delo. In to pred Bogom največ velja. Sežarrci bomo dobrega gospoda ohranili v hvaležnem spominu, dobri Bog naj mu da večno plačilo in naj vrne ljudem sadove njegovega trpljenja. Lojze Škerl Umrl je dr. Jakob Pirjevec V Ljubljani so dne 16. maja pokopali dr. Karla Pirjevca ravnatelja Trgovske akademije v pokoju. Rodil se je v Gorici leta 1883 kot sin ravnatelja goriške zastavljalnice. Diplomiral je na dunajski univerzi leta 1907 iz fizike in matematike. Poučeval je najprej na nemški realki v Trstu, ko pa so v Gorici leta 1912 ustanovili slovensko gimnazijo, je z navdušenjem sprejel mesto na tej šoli. Za časa prve svetovne vojne se je zatekel v Trst, kjer je poučeval na tečajih slovenske gimnazije in učiteljišča. Leta 1919 so ga oblasti premestile na realko v Idriji, kjer je ostal do leta 1923, ko so oblasti realko ukinile. Preselil se je nato v Jugoslavijo; v Ljubljani je postal ravnatelj Trgovske akademije. Lota 1951 je bil po 27 letih te službe upokojen. Njegove zasluge za slovensko šolsko mladino na Primorskem so številne in velike. Odlikoval se je tudi po srčni dobroti in posebno sedaj v zadnji hudi bolezni, ko so mu morali zaradi kankrene odrezati obe nogi, tudi po izredni vdanosti in potrpežljivosti.. Ne samo v Sloveniji, tudi primorski Slovenci ga bodo ohranili v lepem spominu. Majniški izlet rimskih Slovencev Kot vsako leto v zadnjih štirih letih, so se rimski Slovenci tudi letos podali na skupen majniški izlet. Letos so obiskali slovito frančiškansko svetišče Grec- vaših ječah. Če pa smejo danes svobodno voliti in imeti svojo stranko, to je gotovo proti vaši volji in vašim namenom. Tudi KG izhaja brez vas in vaših zaslug. Ali ste pozabili, da v slovenski prestolnici Ljubljani po zaslugi vaših tovarišev komunistov ne izhaja noben katoliški časopis? V Gorici, kjer vi niste zmagali, pa imamo KG in marsikaj drugega, čeprav nas je Slovencev le malo, vi pa ste svojo »Sočo« posušili. Tudi 'slovenske pridige v cerkvi niso prav nobena vaša zasluga. Imeli smo jih, ko vas ni bilo, in imeli jih bomo, ko vas ne bo več. V Sloveniji pa vemo, da prav po zaslugi vas partizanov v marsikateri cerkvi ni več slovenske pridige, ker ste cerkve porušili ali jih spremenili v muzeje, (To se je zgodilo v Grgarju, Idriji, Ljubljani, na Lokvah itd.). Ali želite napraviti v Sovodnjah tako? Prihodnjič vam povemo še kaj. Ured. Tuja učenost Iz italijanskih časopisov smo zvedeli za žalosten dogodek iz slovenske srednje šole v Trstu. Po končani šolski uri so nekateri tretješolci ostali v razredu, zapeli »Bandiera rossa« in eden izmed njih je snel s stene križ, češ da bi na njegovo mesto morali postaviti srp in kladivo. Sledila je preiskava, padle so kazni, a dijaki niso povedali, kdo jih je za tako dejanje pripravil in čemu so to naredili. Ali je tudi to dejanje sad tuje učenosti (ne slovenske), ki razjeda vse naše narodne dobrine, med katere spada v pni vrsti vera v Kristusa in v odrešenje, ki ga križ oznanja? S križem na rami je slovenski narod junaško prehodil že dolga stoletja svoje slavne zgodovine, a s srpom za vratom in s kladivom po glavi gre neizogibno in hitro v pogubo. A nekateri kulturni delavci bi nam radi dopovedali (in gorje nam, če nočemo verovati!), da je tako prav in zato s pleskanjem, petjem, podlistki, glasbo, lutkami, Planico, Dalmacijo in s taborniki razveseljujejo to našo »rakovo pot«. Dr. Mladika - IV. Izšla je četrta številka Mladike. Poleg drugih prispevkov, pesmi in proze vsebuje zanimive članke o Srečanju mladine na Koroškem, Problemih skupnega prosvetnega dela, Socialnem vprašanju in zanimiv prispevek - Namesto hudobnega intervjuja. cio pri mestu Rieti. Ze v zgodnjih jutranjih urah sta brzela v nedeljo 14. maja 1961 dva polna avtobusa po cesti Via Salaria v rimsko okolico. Komaj smo se dobro posedli in pozdravili med seboj, smo že prisluhnili mikrofonu, po katerem smo poslušali razlago krajev, ki jih bomo obiskali. Peljali smo se po cesti Via Salaria, ki je ena najstarejših cest, ki so vodile iz Rima. Cesta povezuje Tirensko morje s pristaniščem Ascoli, ki je ob Jadranskem morju. V Greccio je daroval sv. mašo v kapelici, 'kjer je leta 1223 na božični večer sv. Frančišek Asiški napravil pne žive jaslice, preč. g. asistent p. Prešeren. Med sveto mašo smo prepevali slovenske cerkvene pesmi, ki so na mah privabile vse frančiškanske patre in tuje obiskovalce v kapelo. Po sv. evangeliju je v lepem, bogatem govoru preč. g. asistent omenil 70-letnico okrožnice Rerum Novarum. Poudaril je njen pomen za ves svet in še posebej za Slovence. Po socialnih načelih te okrožnice je veliki borec za delavske pravice in za boljši socialni red, dr. Janez Evangelist Krek, pričel med Slovenci svojo mogočno akcijo, ki je rodila tako bogate sadove. Vsi smo z vdano pobožnostjo poslušali iskrene besede preč. g. asistenta, ki so skrivnostno odmevale v skromni skalnati votlini, saj smo vsi občutili, da nam jih govori naš pater, oče, ki nam vedno želi samo dobro. Ob Marijinih pesmih in ob pesmih, ki nam tako lepo v slovenščini .poudarijo skrivnostno Kristusovo prisotnost v sveti hostiji, je preč. g. asistent nadaljeval sveto mašo, v teku katere je večina izletnikov pristopila k obhajilni mizi. Takoj nato smo imeli pete litanije z blagoslovom, nakar nam je tamkajšnji frančiškanski pater razložil nastanek svetišča Greccio. Na povratku smo si ogledali še slovite slapove Delle Marmore na reki Velino ter se ustavili ob jezeru Piediluco, kjer smo se vsak po svoje zabavali. — Mimo industrijskega mesta Temi smo se v večernih urah vrnili domov. Izlet je bil novo, lepo doživetje. Vsi se zanj organizatorjem lepo zahvaljujemo s prošnjo: Vodite nas na take izilete še in še. Udeleženec GORIŠKI SREDNJEŠOLCI vabijo na svojo ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo 4. junija ob 20.30 na šolskem dvorišču v ulici Randaccio (ne v ul. Croce, kakor prejšnja leta). Na sporedu so pevske točke in pravljična igra Janko in Metka. Pojejo in igrajo dijaki Nižje srednje in Strokovne šole. • Vstop je prost. Prostovoljni prispevki se bodo s hvaležnostjo sprejemali. V primeru slabega vremena se prireditev odloži na naslednjo nedeljo 11. junija ob isti uri. Za omejitev cestnih nesreč Oblasti se na vse mogoče načine trudijo, da bi preprečile tako visoko število cestnih nesreč, katerih glavni krivec je največkrat prevelika brzina. V ta namen pozivajo tudi prebivalstvo, da bi sodelovalo pri tej akciji in javilo na telefonsko številko 24-27 ali 24-28 kršitelje cestnega reda. Potrebno je, da javijo tudi evidenčno številko vozila. Namakalna dela krminsko-gradiščanskega polja Poljedelski minister Mariano Rumor je odobril začetek del za izboljšanje krminsko-gradiščanskega polja. Izkopali bodo jarke, po katerih bodo speljali vodo iz Soče, ki bo služila za namakanje polj. Dela bodo trajala 2 leti in bodo stala 1 milijardo 126 milijonov lir. Računajo, da bodo začeli delovati namakalni kanali že v poletju 1963. Tako bo končno zaključeno to dolgotrajno in tako pereče vprašanje krminsko-gradiščanskega polja. Priprave za prvo gradeško razstavo V Gradežu se vršijo mrzlične priprave za prvo razstavo v tem obmorskem mestecu. Sodelovalo bo nad 60 razstavljalcev, ki bodo predvsem prikazali kopališki in gostinski značaj Gradeža, te priljubljene turistične točke. Sedež razstave bo v velikem paviljonu avtobusne postaje «La Gradese» na trgu Carpaodo. Otvoritev razstave je določena za 27. maj ob 10. uri zjutraj ob prisotnosti najvišjih krajevnih in turističnih oblasti. Davčne olajšave za industrijska podjetja v Tržiču Ministrski svet je dne 20. maja na predlog finančnega ministra odobril zakonski osnutek, ki predvideva davčne olajšave za industrijska podjetja v Tržiču. Vest o tej odobritvi se je bliskovito raznesla po Tržiču in vzbudila povsod splošno zadovoljstvo. Za dosego tega cilja sta veliko pripomogla poslanec Martina in tajnik KD Cociani, ki sta vsa ta deta bila v stalnem stiku z vlado in nista zamudila nobene prilike, da bi delovno ljudstvo doseglo večje ugodnosti in pravice. Himen V krasno okinčani cerkvi sv. Ivana v Gorici se je v nedeljo 28. maja poročila gdč. Nerina Bandelj s stavbenikom De Domenico Lucianom. Nevesta je iz znane Bandeljnove družine in tudi širši slovenski javnosti dobro znana, saj smo jo kot družbenico večkrat videli na našem odru v Marijinem domu na Placuti. Poročne obrede in nato sv. mašo je daroval msgr. Močnik. Podelil je tudi novoporočencema papežev blagoslov. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova na novi poti življenja. Jami je Pretekli četrtek je v glavni goriški bolnici umrl po operaciji na želodcu znani gostilničar Jožef Soban. Lepo pripravljen in previden z vsemi tolažili sv. vere je odšel v večnost. Imel je komaj 65 let. Pokopali smo ga na domačem pokopališču v petek proti večeru s pogrebno sveto mašo, ki jo je daroval domači gospod. Pri pogrebu sta asistirala tudi g. ravnatelj Alojzijevišča iz Gorice, kamor je pošiljal v vzgojo svoje sinove, in g. župnik iz Doberdoba. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala kako je bil pokojnik poznan in priljubljen. Težko prizadeti družini in sorodnikom izražata tudi naše uredništvo in uprava iskreno sožalje in mnogo božje tolažbe v preizkušnji, pokojnemu naročniku KG pa večni pokoj. rijasto železno žico na bronasto roko. Mehiški cesar pa ni bil sam. Blizu njega je stal kip, ki je nekoč kraljeval na trgu pred železniško postajo. Bel marmornati spomenik cesarice Elizabete bo pa moral sedaj samevati med staro šaro na dvorišču miramarskih hlevov, ker so vendarle Maksimilijana dvignili in prenesli v park, kjer lahko sedaj spet gleda svoj beli grad. Krasni miramarski park se je odel v poletno praznično oblačilo. Grad se zrcali v prozorni vodi grljanskega zaliva v bajnem okviru eksotičnih dreves in flore ter kraškega grebena. Tisoči turistov' bodo tudi letos obiskali to najlepšo točko tržaškega zaliva in pričakal jih bo oče mi-ramarskega parka, nesrečni cesar Maksimilijan. V Trstu I. mednarodna razstava religiozne umetnosti Na pomorski postaji bodo 25. maja otvorili prvo mednarodno razstavo religiozne umetnosti. Sodelovali bodo umetniki iz 12 držav. Razstavili bodo 280 del. Razstava je pod pokroviteljstvom mednarodnega združenja katoliških umetnikov Pax Romana. Poslanec Igino Giordani o Rerum Novarum Ob obletnici izdaje papeške okrožnice Rerum novarum je predaval v Avditoriju poslanec Igino Giordani. Prof. Giordani je strokovnjak v proučevanju papeških socialnih enciklik. Predavanja so se udeležile najvišje tržaške oblasti in mnogo občinstva, ki je popolnoma napolnilo dvorano. Obračun kmečke bolniške blagajne Pretekli teden so na sedežu pokrajinske kmečke bolniške blagajne izvolili pokrajinski svet, v katerem je tudi predstavnik Slovencev, Miroslav Lutman iz Sovodenj. Odobrili so obračun za preteklo leto, ki izkazuje 13 milijonov primanjkljaja. Temu je kriv premajhen državni prispevek, ki bi se moral povišati. V nasprotnem slučaju se bo moral povišati prispevek, ki ga plačujejo kmetje, kot se je to zgodilo v videmski pokrajini. šna je številčna razlika med našo in italijansko prvoobhajilno skupino. Ni kriva vsega vojna, ki je že daleč za nami, kriva je zlasti slaba volja in strah pred življenjem v slovenskih družinah! Krivo je u-sodno pomanjkanje verske in narodne zavesti, saj ni več nobena tajnost, da celo naši vzgojitelji pošiljajo svoje otroke v italijanske šole, oziroma v izrecno komunistične organizacije. In posledica: naša šola vidno nazaduje in po krivdi slovenskega tabornika z Opčin je moral križ s stene v naši gimnaziji pri Sv. Jakobu! Še kratko kulturno novico: zadnjo nedeljo je gostoval na Opčinah v Marijani-šču Slovenski oder z veseloigro: »Neopravičena ura«. To je krasno delo, odlično izvedena igra, vesela, zdrava in tudi dolga zabava. Dvorana je bila do kraja zasedena. Igralcem, kakor njihovemu nesebičnemu režiserju želimo, da bi še v tem šolskem letu mogli nastopiti v veliki dvorani v Trstu. Doslej so igrali to lepo igro le v Celovcu in na Opčinah. Tako smo vam napisali kar dolgo, a pestro poročilo iz naše kraške prestolnice. NA POSTAJI Na postaji onstran meje so se preteklo nedeljo pogovarjali trije mladi možje. Pogovor je nanesel na volitve v Gorici. »Kako bo z volitvami,« je vprašal eden izmed njih. »Ne vem,« je odgovoril drugi, ki je bil iz stare Gorice. »Če bi pri nas imeli tako svobodo kot jo imate pri vas, bi 95% ljudi volilo za Slovensko listo in kvečjemu 5% za socializem ali komunizem. Pri vas pa so ljudje neumni, slepi, ali bolje presiti ste,« je korajžno povedal tretji. »Za nas bo velika tolažba, če bomo videli, da so se pri vas ljudje spametovali,« je še dodal tretji in ošel na vlak. V četrtek 8. junija priredijo alojzijeviški fantje v dvorani Brezmadežne na Placuti kulturni večer, posvečen jubileju papeških socialnih okrožnic. Začetek ob 8.30 zvečer Vljudno vabljeni! Prezrli so naše umetnike Pretekli četrtek so na pomorski postaji v Trstu otvorili mednarodno razstavo cerkvene umetnosti. 155 umetnikov iz Avstrije, Brazilije, Francije, Grčije, Italije, Izraela, Nemčije, Poljske, Španije, Švice in ZDA je razstavilo 294 del. Slovenski umetniki niso bili povabljeni, dasi so se nekateri že uveljavili tudi v cerkveni u-metnosti in poslikali več cerkva. Ali bi ne bilo najbolj naravno, da bi na tako razstavo povabili n. pr. Toneta Kralja, ki je v Trebčah, torej v tržaški občini, tako okusno poslikal cerkev? — Ne vemo, kdo je odgovoren za to »pozabo«. Mu pa me dela časti. Iulia Gens: Lojze Spacal Izšla je nova številka revije Iulia Gens, ki izhaja v založbi Del Bianco v Vidmu. V tej številki je poleg drugih člankov tudi sestavek, posvečen Lojzetu Spacalu. Čla- nek je opremljen z mnogimi reprodukcijami Spaealovih del. Mehiški cesar iz stare šare Vsi poznamo romantično in nesrečno življenje nadvojvode Maksimilijana, ki je podaril, Trstu eno najlepših privlačnosti — miramarski park im grad. Vendar ni samo Maksimilijan žalostno končal. Ista žalostna usoda je doletela tudi njegov kip, ki je nekoč stal na trgu Venezia, kjer je sedaj Neptunov vodnjak. Od tu je njegov kip gledal čez tržaški zaliv na miramarski grad. Po prvi svetovni vojni je kip izginil. Malokdo je vedel, kje je bronasti Maksimilijan vsa ta leta ležal. Tudi zelo radovedni izletniki bi ga težko našli v mi-ramarskem parku. Kip so zadnja leta prenesli v Miramar, vendar ne na vidno mesto, temveč na zadnje dvorišče nekdanjih cesarskih hlevov pred spodnjim vhodom v park. Tu je ležal zapuščen in obkrožen z zelenjem. Odbiti meč so mu privezali z Novi prehod za pešce Proti koncu tega meseca bodo odprli pešcem novi prehod, ki prečka galerijo Sandrinelli in pelje do ul. Teatro Romano. Novi prehod bo znatno skrajšal pot med Sv. Jakobom in središčem mesta. Do konca maja bodo otvorili tudi novo poslopje za občinske urade v ul. Teatro Romano. Zdi se, da bodo ob prihodu ministrskega predsednika Fanfanija, 2. junija, u-radno otvorili prenovljeno železniško postajo. Razstava posoških umetnikov v Kopru Po uspehu, ki so ga dosegli posoški umetniki z razstavo v Novi Gorici, so sedaj isto prenesli v Koper. Razstavo so otvorili v palači Tacco, kjer je sedež muzeja. Navzoči so bili predstavniki občinskih in okrajnih oblasti, predstavniki italijanske manjšine in italijanski generalni konzul dr. Zecchin. Pred nekaj dnevi je bila v istih prostorih osebna razstava A-lojzija Spacala, tržaškega slikarja svetovnega slovesa. Opčine Končali smo najlepše šmarnice, kar jih je bilo v naši cerkvi po vojni. Kip Fatim-ske Matere božje, ki ga vsako jesen nosimo v naši skupni marijanski procesiji, je bil ves mesec na glavnem oltarju vedno v iučih in cvetju. Vsak večer smo imeli sveto mašo in poslušali nepozabne šmarnice o duhovniških poklicih. Posebno lepi so bili šmamični večeri ob torkih in petkih, ko so se nam pridružili v petju in molitvi gojenci Marij anišča, ki so seveda imeli redno doma svoje hišne šmarnice. Izredni praznik v vsem pomenu besede je bil v sredo 24. maja, ko obhaja za god Marije Pomočnice kristjanov naše Mari-janišče svoje opasilo. Ta večer smo imeli slovesno peto sv. mašo, ki jo je daroval za vse dobrotnike Marijanišča g. ravnatelj zavoda. Udeležba pri tej slovesnosti je bila tolikšna, da je presenetila največje optimiste. Hvala Bogu za vse, po Mariji, srednici vseh milosti! V zadnjih dveh nedeljah smo imeli slovesnost prvega sv. obhajila, in sicer prvo nedeljo za slovenske otroke in drugo nedeljo za italijanske. Po lepi stari navadi je peljal g. župnik obe skupini iz šole po glavnih ulicah v procesiji v cerkev. Slovenskih prvoobhajancev je bilo — reci in piši — le štirinajst, italijanskih pa nad sto! To so lahko videli tudi naši gostilniški kristjani — ki vedno ob litrih godrnjajo nad slovenskimi procesijami — kak- Krcsfke novice i —■ M ....... Kraljica Elizabeta je obiskala katoliško cerkev Kraljica Elizabeta, ki je tudi poglavar anglikanske cerkve, je pretekli teden prvič kot kraljica obiskala katoliško cerkev jezuitskega zavoda v Beaumontu. Zavod obhaja letos 100 letnico svojega obstoja. Potem ko je kraljica v spremstvu rektorja Johna Costigana obiskala zavodske prostore, jo je rektor povabil še v kapelo. Kraljica je bila vidno zadovoljna nad prisrčnim sprejemom katoliških duhovnikov in gojencev ter je z veseljem sprejela od njih darove za svoje otroke. VABILO Člani Katoliškega tiskovnega društva v Gorici so vabljeni, da se udeležijo izrednega občnega zbora KTD, ki se bo vršil v Gorici v dvorani Brezmadežne, Riva Piazzutta 18, v petek 16. junija t. 1. ob 16. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. sprememba pravil; 3. poročilo odbornikov; 4. poročilo nadzornikov; 5. volitev nadzorstva; 6. slučajnosti. Gorica, dne 30. maja 1961. Msgr. Alojzij Novak predsednik Radio Trst A Teden od 4. do 10. junija 1961 Nedelja: 9.30 Slovenske narodne pesmi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Palčki se uče obrti«, pravljica; igrajo člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu. — 14.45 Pojeta Jelka Cvetežar in Maja Gabor z orkestrom Franca Russa. — 18.30 Glasbene slike: Debussy: Iberia; Sibelius: Finska, op. 26, štev. 7. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (36) »Kje so tiste stezice«. — 21.30 Bartok: Kvartet štev. 5. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu -43. lekcija. — 18.30 Koncert baročne glasbe. — 19.00 Znanost in tehnika: »Geotermične električne centrale«; Elektrarne na plime! in oseko«. — 20.30 G. Viozzi: »Allami-stakeo«, opera v enem dej. — 21.30 Nove knjige in izdaje. — 21.45 »Otrok in njegov začarani svet«, lirična fantazija v dveh delih. Torek: 18.00 Radijska univerza: (3) »Trde kovine«. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Za kulisami druge svetovne vojne: (2) »Pearl Harbour«. — 21.30 Koncert harfistke Graziette Trost. — 22.00 Poezija starodavnih orientalskih ljudstev: (4) »Stara japonska poezija«. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 18.30 O glasbi in glasbenikih v anekdotah: (10) »Skladatelji med seboj: Haydn ti Haendel«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Leonarda«, igra v štirih dej.; igrajo člani RO. — 22.30 Hindemitn: »Der Schvva-nendreher«, koncert za violo in orkester. Četrtek: 18.00 Radijska univerza: (1®) »Človek pred avtomatizacijo industrije«- — 18.30 Skladbe Vitalija in Schumanna v izvedbi violinista A. Gramegne in P>a" nista L. Lessone. — 20.30 Veliki simfonični orkestri: Londonski orkester Philharm0-nia. — 22.05 Umetnost: »Kandinsky 111 Mondrian, dva utemeljitelja abstraktnega slikarstva«. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu - $ lekcija. — 19.00 Šola in vzgoja: »Gojim0 družabne čednosti«. — 21.15 Koncert op°r' ne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna. »Pesnik Rabindranath Tagore, ob stoletnic1 rojstvu«. — 22.15 O slovenski klavirsti glasbi: (8) »Karol Pahor in Peter Lipar*- Sobota: 15.30 »Srce in kri«, radijska >' gra; igrajo člani RO. — 16.45 Slovensti narodni motivi v izvedbi orkestra. — 18® Radijska univerza: (10) »Po revolucij1*- — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.$ Zbor »Jacobus Gallus«. — 21.00 »Saloma«' drama v enem dej.; igrajo člani RO. Pogovor v vlaku Podeželski župnik je stopil v Vidu111 na vlak in z zanimanjem prisluha® pesmi v rezijanščini, ki so jo polglas110 pela tri dekleta. Vprašal jih je, če 80 iz Rezije. Pa je presenečen dobil govor, da so iz Trsta in da se vračaj0 s počitnic nazaj v Avstrijo v gosp0-dinjsko šolo. Poleg župnika je sed® italijanski brigadir in ga vprašal, č* je iz Jugoslavije. Odgovoril mu je, ®a je italijanski državljan v službi v $a nalski dolini. Oče mu je bil Italija0' mati pa Slovenka, zato obvlada dob10 tudi slovensko. Brigadir je vprašal ^ dekleta, od kod so doma, in tudi °° njih je dobil isti odgovor, da so >ta lijanske državljanke, slovenskega P0 rekla. »čudno,« je dejal brigadir, »vsi s** italijanski državljani in se med seh°' pogovarjate v slovenščini.« Tržaška dekleta je njegov odg°v°r pogrel: »Ali ne veste, da stojimo že na vri' tih združenih držav Evrope? Ne sai°° uho, tudi jezik se bo moral privad* tujih jezikov. Me smo sicer le prep^ sta dekleta, a obvladamo popoln0’1'3 italijanščino in sedaj, ko smo naJ°^ njene v Avstrijo, bomo tam z N*®* prav tako govorile nemško, kak°r vami italijansko. Med seboj pa se ^ mo pogovarjale v naši materinščini' »Pa vi, reverendo,« se je brig3 obrnil do župnika, »ali ste tudi 1 m univerzalni jezikoslovec kot ta kleta?« »Prav nič ne zaostajam za njimi-leg slovenščine in italijanščine sem ^ naučil še nemščine in francoščine še s kakim drugim evropskim si lahko pomagam.« »Kaj pa vi, gospod brigadir,« s° oglasila dekleta, »koliko jezikov ® vorite?« ,, n J® »Meni zadostuje italijanski jezik, sem Italijan.« Pogovor je postajal vedno °sl , Brigadir je izjavil, da bi po njeg°v* mnenju morali prepovedati up°ra tujih jezikov. Tedaj se je nanj ®s' ,u'a taka toča, da je pograbil aktovk0 ^ zapustil oddelek, še preden je d05 do cilja. Župnik, ki mi je ta dogodek P1 ( vedoval, me je vprašal, kaj mislil®^ teh dekletih. Odgovoril sem niU> pred takimi dekleti je ba sneti klobuk z glave- , Toti’a' OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolP^j trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. , Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni mož in oče SOBAN JOŽEF Pogreb je bil v petek 26. maja. Zahvaljujemo se vsem, ki so ob tej težki ti-g® z nami sočustvovali. Zlasti smo dolžni zahvalo domačemu župniku, č. g. štanta, doberdobškemu župniku č. g. Bogomilu Breclju, ravnatelju Alojzij®'1' ^ č. g. Janezu Erženu ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na nje®0 zadnji poti. žalujoča žena GIZELA, ^ hčere BAZILIKA, MARIJA, ter sinova MARJAN in BERb1' Jamlje- Gorica, 29. maja 1961.