——< 112 >¦—
Kdo so pa ti?
wifflm                          ^fif^do so pa ti?"  vprašali bodete izvestno,  otroci
\      ^J&ČT^k           raoJ'' kadar "gledate podobe, ki vatn jih je prinesel denašnji
gžSrvfP-T fl^J^   »Vrtec."  I nii, kdo so? Nihče drugi nego otroci,  sarai
^¦^^^^^^^^^5 otroei, kakeršni ste tudi vi, dobri iu slabi otroci. Dobre ~ rPlJI P!!1mI^5BI otroke vam je posnemati a slabih se morate izogibati. Pr-" LsiiBlHBP^ ve&a v^e Pozna*e' na P™ P°gled rekli bodete, to je priden —^~Zl&^tffS^*'    otrok, priden ueenec. Priden otrok se rad uči, sluša rodi-
telje in učitelje, v šoli mirno sedi ter pazi na vse, kar gospod učitelj pripoveduje;
priden otrok tudi rad moli, Bog in vsi dobri ljudje ga imajo radi. Zatorej bodite
tudi vi dobri, pridni in pobožni otroci.
fAiižičev Ivko še ni hodil v šolo, ker je bil še premlad, a dober in poslušen otrok pa je bil, da mu ga ni bilo enakega v vsej vasi. Nikdar ga ni bilo slišati, da bi govoril kaj grdega ali pregrešnega. Z drugimi otroci je živel vedno mirno; ni se trgal in ni metal kamenja. Bil je vedno uljuden, lepoveden, pohleven in prijazen. Oče ga je irael posebno rad in mu kupil nov klobuk, kar je Ivka zelo razveselilo. — A ves drugačen je bil Loparjev Mikelj,  paglavec in malopridnež,  kakeršnili je malo mej otroci.   Mikelj se je po
Jves dan izprehajal po vasi ter je bil vsem ljudem na poti. V učil-nici ga je bilo redko kdaj videti, ker je raje postopal in se okolo klatil, nego da bi bil šel v šolo. Vsaka dobra beseda bila je pri njem zaman. Najraje se je trgal in ruval ter dražil otroke po vasi. Starišem je delal ta postopač veliko žalosti ia večkrat se je mati britko razjokala, ko je videla, da se ga nobena svarilna beseda ne poprime. Nihče mu ni bil dober, nihče prijatelj, razven Grmkovega Jurijča, ki ni bil niti za las bolji od njega. čujte, da vam saj ne-koliko povem, kakšen da je bil Grmkov Jurijce, katerega sliko iinate danes prcd seboj. Zapomnite si ga dobro in ne družite se z otroci, ki niso nič boljši od njega.
?Grmkov Jurijce je imel ubožne stariše,  katerim ni delal nika-cega veselja. Njegovo veselje je bilo le takrat, kadar se je z Mikljem spoprijel in ruval do krvavega. Tudi njega bilo je videti malokdaj v soli in  če sta bila. Jurijče in Mikelj v šoli,  irael je gospod učitelj pravi pekel ž njima. Še huje pa je bilo, ko so šli otroci iz učilniee. Grmkov Jurijče je vedno kamenje lučal za njimi, nagajal jim in jih pretepaval,  razsajal in upil,  da je človeka srce zabolelo, ko je \idel tega  hudobnega  otroka.    Učitelj  ga je  večkrat  opominjeval  ter si ronogo prizadeval, da bi ga popravil, ali zaman je bilo vse, ostal je paglavec, hu-doben in vsem ljudem v zadrego. — Otroci ne posnemajte ga, bodite miroljubni in prijazni vsacemu, posebno med seboj, da vas bodo ljudje radi imeli.
— •*< 113 >¦•—
Jln kdo je to? To je Vrbetova Franica. deklica, ki je še le pre-tečeno jesen začela hoditi v šolo. V šoli vam sedi tako mirno, da jo je veselje gledati; ne šepeta in ne razgovarja se z nikomur, nego pazi in posluša ter dela veselje učitelju in starišern.   Mati jo ima eez vse rada in bi je ne dala za vse, kar je na svetu. In kako zna lepo moliti in tudi vže čitati na molitevno knjižico.  Modra, pridna in bogoljubna deklica je Vrbetova Franica, otroci, posnemajte jo! Završnikov Jožek,  nu  ta je  pa  še otročiček.   Druzega mu nij raari nego igrače.   Nii pustimo mu to nedolžno veselje,  da je le  drugače dober
Jotrok.  Nikomur ne stori nič žalega, sluša očeta in mater ter najraje hodi okolo hiše s svojim lesenim konjičem.  Daleč ne gre nikamor iz doma,  ker se mu zdi doma pri stariših uaj-bolje. Oitati še ne zna, ker še ne hodi v šolo, a toliko bolje zna obirati  kosec kruha,  kadar mu  ga  da mati  za kosilce. '    __ Tudi on bode skoraj odrastel igračam in treba mu bode ho-====§;  diti v šolo, kakor vam, otroei ljubi. Takrat bode pokazal, kako je treba  slnšati in  se pridno  učiti.   Da bi le tudi v šoli bil tako priden in poslušen,  kakor je zdaj doma.   A tega se je uadejati, ker se mu vže na lici vidi njegova dobrosrčnost in krotkost.
Otroci, bodite tudi vi dobri, prijazni, uljudni, snažni in poslušni, ker take otroke ljubijo stariši, učitelji in vsi dobri Ijudje. Bog je takim otrokom obljubil srečo in blagoslov vže tii na zemlji a na onem svetu nebeško kraljestvo.