Ventil 5 / 2020 • Letnik 26 To je bila za Slovenijo izjemno pomembna razsta- va, ki pa žal ni dosegla odmeva v javnosti, kot bi ga morala. V vsaki državi se merita razvoj in njena razvitost s stopnjo razvitosti na tehničnem in indu- strijskem področju. T o je veljalo v preteklosti in velja še danes. Celotna razstava je pokazala, da je bila Slovenija v zadnjem tisočletju in mogoče že prej razvita na zavidljivo visokem nivoju, kar se tiče me- talurgije in s tem strojništva ter industrije. Vzporedno z razstavo so bila organizirana predava- nja, s strokovno razlago vodeni ogledi in nekatere druge aktivnosti. Zaradi preprečevanja širjenja viru- sne bolezni covid-19 so organizatorji pripravili tudi virtualni ogled razstave od doma. Poleg razstave s strokovnimi ogledi in z vzpore- dnimi prireditvami so organizatorji izdali obsežen zbornik s temeljitim opisom zgodovine metalurgije na Slovenskem. Glavni in odgovorni uredniki zbor- nika so: Jernej Kotar, Tomaž Lazar in Peter Fajfar. Razstava, zbornik in številna predavanja ter vzpo- redni dogodki so zelo jasno pokazali, da je imela pri nas v Sloveniji kovina in da še vedno ima iz- jemen pomen za življenje ljudi, za njihovo vsako- dnevno delovanje in standard. Je pa zelo zaskr- bljujoče, da danes o tem naši prebivalci premalo vedo, so o tem premalo obveščeni ter da šole in praktično vsa naša sredstva množičnega obvešča- nja to zanemarjajo. Kratek zgodovinski pregled Zgodovina metalurgije na Slovenskem je pred- stavljena na razstavi, s predavanji in v zborniku. Zbornik obsega enajst poglavij, ki so med seboj smiselno povezana. Vseh avtorjev (znanstvenikov, pedagogov, zgodovinarjev, profesorjev in kusto- sov) je sedemnajst. Nekateri posamezniki so avtorji več prispevkov, nekateri pa le enega. Uvodnika v zbornik sta napisala mag. Barbara Rav- nik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani. V pr- vem prispevku sta avtorja Peter Fajfar in Tomaž La- zar podala informacije in le kratek pregled o prvih metalurških postopkih na področju Slovenije. Prvi začetki obdelave in uporabe kovin na Slovenskem segajo več tisoč let nazaj, ko so koliščarji na Lju- bljanskem barju in v njegovi okolici poznali tehniko ulivanja bakra. V osmem stoletju našega štetja pa srečamo železo, rudarjenje železove rude, obdelavo in izdelavo ra- znega orodja in orožja. Večji razvoj je kovinarstvo z različnimi kovinami na Slovenskem doživelo v sre- dnjem veku. V tem času je nastal kip sv. Marije, ki ga je iz bakrove zlitine ulil Janez Vajkard Valvazor, kar je revolucionaren in izjemen izdelek v svetovnem merilu za tiste čase. V prvi polovici 19. stoletja je zajel tudi metalurgijo na Slovenskem. Začeli so delovati trgi, transport je omogočil prodajo na različnih lokacijah, nastajali so prvi sejmi, pričela sta se razvoj in prenos znanja. Bolj podroben opis začetka metalurgije na Sloven- skem so opisali Peter Turk, Boštjan Laharnar, Janko Istenič in Daša Pavlovič, ki ugotavljajo, da imamo 326 METALURGIJA NA SLOVENSKEM Ko zapoje Kovina TisočleT ja meT alurgije na s lovensKem – 1. del Janez Tušek Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., TKC, d. o. o., Ljubljana Lani 10. decembra je bila v Narodnem muzeju Slovenije odprta razstava z naslovom Ko za- poje kovina in s podnaslovom Tisočletja metalurgije na Slovenskem. Prvotno je bilo mišlje- no, da bo odprta do 3. maja, a je bila zaradi epidemije podaljšana do 30. avgusta tega leta. Razstavo so organizirali in pripravili sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelek za materiale in metalurgijo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ob 100-letnici Univerze v Ljubljani. Ventil 5 / 2020 • Letnik 26 v Sloveniji najstarejše bakrene izdelke iz 4. tisočle- tja pr. Kr. Sledove ulivanja bakrenih izdelkov iz tistih časov so našli na Ljubljanskem barju, ker so takrat ljudje tam živeli kot mostiščarji. Najdena so bila po- samezna orodja, kot so uhate sekire, ulite v zaprtih dvodelnih kalupih. Arheološke raziskave pa so po- kazale mnogo več, npr. vojaški meč, ki je prikazan na sliki 1 in je bil najden v Ljubljanici. Izdelan je bil okoli Kristusovega rojstva iz jekla in obdan z okovi iz medenine. V tistem času na Slovenskem najdemo tudi prve iz- delke iz svinca in celo iz srebra in njegovih zlitin. Zanimiva, prav tako iz tistega časa, je svinčena cev, ki so jo našli v okolici Krškega. Ni pa znano, ali je bila ulita ali varjena ali le zvita in stisnjena. Verje- tno ni bila vodotesna. Svinec ima zelo nizko tališče, tako da bi ga bilo možno variti na primer z žarečim ogljem ali žerjavico ali celo z vročim predmetom iz bakra, ki so ga takrat že poznali. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v sre- dini prvega tisočletja je metalurgija na Slovenskem in v vsej Evropi nazadovala. Na področju današnje Slovenije je ponovno oživela proti koncu prvega ti- sočletja po Kristusu. O tem govori sedem najdišč na našem ozemlju, v katerih so našli devet predme- tov, kot so tesarsko, kovaško in poljedelsko orodje, orožje ter konjska oprava in železna ponev. Po oce- ni izvedencev so bili predmeti izdelani v 10. stole- tju po Kr. Razumljivo je, da iz tistih časov o samih predmetih, njihovi izdelavi in lastništvu ni nobenih pisnih gradiv. Večji razvoj je metalurgija na Slovenskem doživela v obdobju poznega srednjega veka. O tem v zborniku piše Gašper Oitzl. Iz tega obdobja so shranjena le nekatera skromna pisna gradiva. Več podatkov pa so raziskovalci dobili iz arheoloških raziskav. Neka- teri raziskovalci pišejo, da sta obstoj Karantanije in delovanje njenega gospodarstva in življa temeljila na železarstvu. Najstarejše pisno gradivo o obstoju me- talurgije na Slovenskem izhaja iz leta 1291. Na pod- lagi teh virov se da sklepati, da je bilo rudarstvo in železarstvo v 12. in 13. stoletju na področju današnje Štajerske in Koroške relativno dobro razvito. Že v ti- stem času so kopali tudi srebrovo in svinčevo rudo. Intenzivnejša metalurška dejavnost je po daljši prekinitvi pri nas ponovno zaživela v 14. stoletju. V tistem času je freisinški škof prepoznal vrednost rudarjenja v Selški dolini in tja pripeljal in naselil mojstre rudarjenja in železarstva. Do leta 1354 je na območju današnjih Železnikov delovalo pet ko- vačnic, v katerih so predelovali železo in proizvajali končne uporabne izdelke. Približno v tistem času je izpričana železarska dejavnost tudi v Gornjesavski dolini. O tem govori pisno gradivo, ki zajema med drugim tudi rudarski red, v katerem so urejeni od- nosi med delavci, rudarskimi mojstri in zemljiškim gospodom. To je prav gotovo dokaz, da je bila me- talurgija na tem področju zelo razvita tudi v social- nem smislu in da je bila takrat tam to že tradicija. O metalurški dejavnosti v tistem času na Gorenjskem je žal zelo malo pisnih gradiv. Več pisnih virov in v njih podatkov o železarstvu na Slovenskem imamo iz 14. in 15. stoletja. O tem so iz tistega časa ohranjeni kar trije urbarji. V urbarjih so zapisi o železarstvu in kovaštvu v Selški dolini, 327 METALURGIJA NA SLOVENSKEM Slika 1 : Meč, izdelan okoli Kristusovega rojstva, naj- den v Ljubljanici [1] Slika 2 : Svinčena cev, izdelana v prvih stoletjih po Kr., najdena ob izkopavanju zemlje v okolici Krškega [2] Ventil 5 / 2020 • Letnik 26 Kropi in na Jesenicah. V tistem času nastanejo prva kladiva na vodni pogon. V nekaterih drugih virih pa je zapisana metalurška dejavnost tudi v drugih kra- jih v Sloveniji. Poznano je »turjaško železo«, ki so ga pridobivali in predelovali na Dolenjskem v okolici reke Krke. Prav tako pa obstajajo zapisi o metalur- ški dejavnosti v tistem času okoli Logatca. Za strojništvo pa nista pomembna samo rudarje- nje in pridobivanje kovin, ampak tudi njihova pre- delava v končne produkte. V srednjem veku so na Slovenskem obratovali različni železarski obrati, ki so jih sestavljali talilne peči, kladiva in kovačnice. Iz železove rude so v talilnih pečeh pridobivali suro- vo železo, ki so ga imenovali »volk«. Iz »volka« so s kovanjem predelovali železo in s tem tudi čistili in izboljšali njegovo kakovost. Razvoj je bil stalnica v metalurgiji na Slovenskem. Z uvedbo mehov za vpihovanje zraka v talilne peči, z uporabo vodne sile za pogon mehov in avtomat- skih kladiv sta se dvignili kakovost pridobljene ko- vine in produktivnost. Z uvedbo plavža kot talilne peči sta se povečali količina pridobljene kovine in tudi njegova kakovost. Proti koncu 16. stoletja Evropo doleti ponovna go- spodarska kriza, kar je vplivalo tudi na razvoj žele- zarstva in metalurgije na Slovenskem. Kljub temu je razvoj na področju metalurgije v tistem času dokaj intenziven. V plavže so vpeljali indirekten proces pridobivanja železa, s katerim so namesto volka pri- dobili surovo železo, ki so ga imenovali »grodelj«. Z vpeljavo indirektnega procesa je bilo možno zmanj- šati količino ogljika v železu, zvišati izrabo rude in izboljšati kakovost in hkrati pridobiti večjo količino železa. To pa je omogočilo vpeljavo večje proizvo- dnje z izdelavo produktov v manjših serijah. V sredini 16. stoletja je bila najobsežnejša proizvo- dnja železa na Jesenicah. Na tem območju so takrat delovali trije talilni obrati z desetimi kladivi. Poleg teh je bila proizvodnja dokaj velika v Železnikih, kjer so izdelovali žeblje in podkve, v Kamni Gorici, Kropi, Bohinju, na Koroškem in še v nekaterih krajih. Razmere v Evropi so takrat narekovale uvedbo pro- izvodnje vojaške opreme. Na Slovenskem so v Celju in v Ljubljani izdelovali bronaste topovske cevi, to- povske krogle in topove. Razvoj na področju metalurgije v sedemnajstem stoletju ni bil velik. Uvedenih je bilo nekaj novih proizvodov, ki so se izdelovali na Jesenicah, v Že- leznikih in Kropi in od sredine 17. stoletja tudi v Tr- žiču, kjer so izdelovali kose, sekire in srpe. Na sliki 3 so prikazane tri kose, skovane v podjetju v Tržiču v sredini 19. stoletja . Mnogo več podatkov o metalurgiji na Slovenskem, o izdelkih, količini proizvodnje in trgih pa je znanih iz sredine 18. stoletja. Prav gotovo k metalurgiji spadata tudi rudnik in proizvodnja živega srebra, ki je pri nas v Idriji pričel obratovati okoli leta 1490. Deloval je več stoletij, ven- dar je za strojništvo to področje manj pomembno. Poleg živega srebra in železa spadajo v metalurgijo tudi neželezne kovine, kot so svinec, cink in baker, ki so se od sredine srednjega veka bolj intenzivno pri- dobivale in predelovale na našem področju. Večji napredek v tehničnem, organizacijskem in la- stniškem smislu je metalurgija v celotni Evropi do- živela v 18. stoletju. Velik vpliv je imela »politika« Marije Terezije in njenega sina Jožefa II., ki sta v 17. stoletju vpeljala kar nekaj reform in nekaj organiza- cijskih pravil za obratovanje podjetij, ki so se pri nas odrazila skoraj 100 let kasneje. Velik prispevek k modernizaciji metalurgije je v za- četku 19. stoletja pomenila uporaba parnega stroja. Ta je nadomestil vodno silo in pospešil mehanizacijo dela tudi na drugih področjih. Čeprav se je razvoj na področju metalurgije nadaljeval, da se je potrošnja kovinskih izdelkov povečevala, se je proizvodnja že- leza v večini krajev na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja zmanjševala. To je botrovalo usihanju ta- ljenja rude in pridobivanju železa v plavžih. V Slo- veniji je zadnji plavž prenehal delovati v Železnikih v letu 1902. Na sliki 4 je prikazan plavž v Železnikih, ki je bil zgrajen v sredini 19. stoletja in je njegova zu- nanja podoba ostala ohranjena vse do danes. To je edini ohranjen plavž v Evropi. Leta 1860 je Bessemer izpopolnil proces pridobiva- nja železa. Nekaj let kasneje je v železarstvu zaživel Siemens-Martinov postopek, s katerim so lahko pri- dobivali tekoče jeklo iz surovega in starega železa. Med taljenjem so v peč vpihovali večjo količino ogre- tega zraka pod tlakom. V Sloveniji smo prvo takšno peč dobili na Ravnah na Koroškem in na Jesenicah okoli leta 1890. Za preprečitev dokončnega propada železarstva na Gorenjskem in za nadaljevanje te dejavnosti je zaslu- 328 METALURGIJA NA SLOVENSKEM Slika 3 : Kose, skovane v železarskem obratu v Tržiču v sredini 19. stoletja [3] Ventil 5 / 2020 • Letnik 26 žna predvsem Kranjska industrijska družba, ki je bila ustanovljena leta 1869. Ustanovitelji so bili ljubljan- ska veletrgovca Holzer in Seunig ter Micgelangelo in Žiga Zois, ki sta bila takrat poslovodja v železar- skih obratih na Jesenicah. Toda kriza se je nadalje- vala. Leta 1875 je bilo kar sedem kranjskih plavžev od enajstih v celoti v mirovanju. Pomemben je izum Pantza, ki je razvil pridobivanje feromangana. S pro- dajo te surovine v tujino se je družba rešila propa- da. Po krizi so leta 1890 na Jesenicah postavili prvo moderno Simens-Martinovo peč, valjarno, livarno in postrojenje za izdelavo žice in žebljev. Do leta 1906 so postavili štiri martinovke. Z gradnjo železniških prog v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja je na Slovenskem dobilo prilo- žnost kar nekaj železarn in livarn. Na Prevaljah so z valjanjem izdelovali železniške tire, različne gradbe- ne elemente so izdelovali v livarni Samassa v Ljublja- ni, v obratih na Muti in v Mislinji. Žeblje za pritrjevanje tirov na lesene prage na železniških progah pa so kovali v Kamni Gorici in Kropi. V drugi polovici 19. stoletja so v okolici Ajdovščine in Cerkna kopali bakrovo rudo in iz nje pridelovali ba- ker. V okolici Litije so kopali cinkovo in svinčevo rudo in ju v Zagorju ob Savi talili in pridobivali cink ter svi- nec. V svinčevi rudi je bilo tudi srebro. Leta 1886 so v Zagorju pridelali okoli 40 kg čistega srebra. Največji rudnik svinca pa je bil v tistem času v Mežici. Začetki izkoriščanja svinčeve rude v tem kraju segajo v za- četek 19. stoletja. Na primer leta 1903 so pridobili že okoli 5.000 ton svinca in osem let kasneje že 11.000 ton čistega svinca. Poleg svinca so pridobivali tudi cink. Cinkovo rudo so kopali še v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. Zapisali smo, da vsi železarski obrati na Slovenskem v 19. stoletju niso sledili razvoju in je njihova proizvo- dnja slabela in postala neekonomična. Velik problem je bila tudi kakovost železove rude v takratnih rudni- ki pri nas. Zapisali smo tudi, da so prve peči, imeno- vane »martinovke«, postavili na Jesenicah, Ravnah na Koroškem in v Štorah. V teh krajih sta se razvoj in dejavnost nadaljevala tudi v začetku 20. stoletja. Veliko so vlagali v razvoj. Tu še enkrat omenimo inovativno proizvodnjo feromanga- na na Jesenicah. V Štorah so uvedli recikliranje pu- dlarske in talilne žlindre, v Prevaljah so izdelovali pu- dlano jeklo in na Ravnah so uvedli izdelavo orodnega jekla v loncih. S tem so železarski obrati pri nas vsaj delno sledili svetovnemu trendu. Poraba jekla se je v svetu hitro večala. Leta 1900 je bila svetovna pro- izvodnja jekla okoli 28 mio ton in leta 1920 že skoraj trikrat več. Ta trend se je nadaljeval vse do danes. V zborniku je v posebnem članku predstavljena me- talurška zapuščina v Narodnem muzeju Slovenije avtorja Tomaža Lazarja. V njem avtor nekaj prostora nameni zamisli, ideji in naporom, ki so jih različni ra- zumniki in domoljubi vložili za ustanovitev Narodne- ga muzeja. Kot pravi avtor članka je to trajalo skoraj dvesto let. Tu je premalo prostora, da bi opisali celo- tno dediščino na tehničnem področju, ki jo ima Naro- dni muzej. Prav gotovo je v celotni zbirki metalurgija tista, ki daje celotni zbirki odločujoč pečat. Zapišemo lahko samo veliko zahvalo vsem v preteklosti in seda- njosti, ki so prispevali eksponate, ki vzdržujejo njeno stanje in ki skrbijo za promocijo in osveščanje našega življa o tej čudoviti ustanovi v Ljubljani. Viri [1] Jernej Kotar, Tomaž Lazar, Peter Fajfar (ured- niki zbornika): Ko zapoje kovina – Tisočletja metalurgije na Slovenskem. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 2019. [2] Fotografija iz narodnega muzeja Slovenije na razstavi: Ko zapoje kovina; avtor fotografije: Janez Tušek. [3] https:/ /www.nms.si/si/razstave/arhiv- razstav/797-Ko-zapoje-kovina. Razstava v Nar- odnem muzeju Slovenije z naslovom Ko zapoje kovina. Ogled 12. 09. 2020. [4] https://www.google.com/ search?q=plav%C5%BE+%C5%- BEelezniki&rlz=1C1VFKB_enSI688SI688&- source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2a- hUKEwi7uIeiu6_sAhUFiYsKHabjBToQ_AUoAX- oECAwQAw&biw=1197&bih=883#imgrc=wrH- niQUMYB9BKM. Fotografija plavža v Železnikih. Ogled 12. 09. 2020. se nadaljuje ... 329 METALURGIJA NA SLOVENSKEM Slika 4 : Plavž v Železnikih, v katerem so do leta 1902 ta- lili železovo rudo. To je edini ohranjen plavž v Evropi. [4]