NO. 243
tfS1* ^
M
1
/% um e r h	m— h
3m
'. ' ' . ..V-	■ --, j W.


8r^pJ0t/i
*yiic
0 *M€RICAN in spirit
*Ootfc»Ooj ^ve'8'* lH tANGUAe€ °NtY V/]
Serving Chicago, Milwaukee,' Waukegan,. Duluth, Joiiet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SI.OV6NIAN
MORNING N€WSPAPSR
1V.Y
'-J]227-
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 20, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
lep dar Sbvenslemu siarosiiiemii domu na Nell M, ¥ Cfevslandy
G. Michael m ga. Irma Telich sta poklonila v gradbeni sklad Doma S25,000.
Michael Telich
CLEVELAND, O. — V soboto sta na Tony's Polka Party radio programu objavila znani rojak Michael Telich, dolgoletni zastopnik Sun Life of Canada, in njegova žena ga. Irma, da poklanjata $25,000 Slovenskemu starostnemu domu na Neff Road.
G. Michael Telich je načelnik odbora za zbiranje $600,000 za gradnjo novega krila zgradbe doma, v kateri bo prostora za dodatnih 62 postelj v 31 sobah. Vsaka soba je namreč določena za dva stanovalca Doma.
Kdor bo daroval kakršenkoli znesek v gradbeni sklad v božični dobi, bo njegovo ime in vsota nameščeno na božično drevo, ki je postavljeno v glavni veži Doma. Za vsa pojasnila kličite tel. 486-0268.
G. Michael Telich sodeluje že več let pri naporih za izboljšanje in povečanje doma in mu je že tudi v preteklosti poklonil večje vsote.
Slovenski starostni dom je vseslovenska, neodvisna ustanova, ki sprejema v svoje prostore vse stare Slovence in Slovenke neoziraje se na njihovo prepričanje in nazore.
------o------
Odstopil kot zastopnik ZDA na zasedanju ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Črni kongresnik Charles C. Digger Jr., demokrat iz Michigana, je pretekli petek sklical tiskovno konferenco in objavil svoj odstop kot predstavnik ZDA na zasedanju generalne skupščine v ZN v znak protesta politike ZDA do Portugalske. Ni mu všeč, ker so ZDA dovolile Portugalski za 436 milijonov dolarjev kreditov v povračilo za podaljšanje pravice ZDA do letalskega in pomorskega oporišča na Azorih.
Kong. C. Diggs smatra to za “odkrito zavezništvo s Portugalsko”, ki da bo ta denar rabila ‘za vojno proti črnim ljudstvom’ v svojih afriških kolonijah. Dogovor o Azorih naj bi po mnenju Diggsa pomenil “ameriško udeležbo pri podjarmljevanju afriških ljudstev”.
RAJH j
Večinoma oblačno in deževno. Najvišja temperatura okoli 45.
Novi grobovi
Frank A. Adler
V soboto je umrl v St. Alexis bolnišnici po daljši bolezni 65 let stari Frank A. Adler, zaposlen do upokojitve pri General Electric Co. (zadnja leta kot čuvaj, preje v skladišču), mož Clare, roj. Kwiatkowski, brat Mary Locniskar, pok. Anthony j a in pok. Josepha. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v sredo ob 8.30. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne ob dveh.
Adam Bentiejewski
Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 70 let stari Adam Bentiejewski s 16800 Lake Shore Blvd.,' rojen v Mt. Pleasant, Pa., od koder je prišel v Cleveland leta 1950, mož Mary, roj. Stuczynski, oče Marthe Dudkowski, Eleanor Seronka in Donne Koprcwski, 15-krat stari oče, 2-krat prastari oče. Zapustil je 6 bratov in 3 sestre. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Jero-ma ob 10., nato na Kalvarijo.
Cecilia J. Spilar
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 14410 Hale Avenue Cecilia J. Spilar, roj. Gruden v Meadowlands, Pa., žena Johna, mati Marlene Spilar, Gerri Trebets, stara mati Johna Spilar in Diane ter Edwarda Trebets, sestra Angele Bohinc, Albine Gruden, Jeanne Marche-sano in pok. Victorja. Bila je članica SNPJ št. 604 in ABZ št. 185. Pogreb bo iz Že Ctovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
ISLAMBAD, Pak. — Predsednik Yahya Khan je včeraj odstopil kot predsednik Pakistana in na njegovo mesto je bil zaprisežen danes Z. Bhutto, vodnik Ljudske stranke, ki je pri volitvah lani v decembru dobila absolutno večino v Zahodnem Pakistanu, slično kot jo je Avami liga šejka Mujiburja Rahmana v Vzhodnem Pakistanu.
Z. Bhutto je bil več let zunanji minister in je včasih tiščal precej na levo, zato je bil tudi odpuščen iz vlade. Preteklo soboto je bil v Washingtonu pri predsedniku Nixonu, predno se je vrnil na poziv domov. V ZDA je prišel zastopat Pakistan v Združene narode.
Po svojem sestanku s predsednikom Nixonom je bil Bhutto poln hvale o ZDA, ki da so postopale “pravično in pošteno”, ko so branile Pakistan v njegovem sporu z Indijo.
Kitajska svari ZSSR in Indijo, naj se ne veselita prezgodaj
TOKIO, Jap. — Predsednik kitajske vlade Ču En-laj je na sprejemu za sudansko delegacijo v Peipingu dejal, da pomeni padec Vzhodnega Pakistana šele začetek neskončnih prepirov ir trenj na prednjeindijskem polotoku. Sovjetsko zvezo in Indije je svaril, “naj se ne veselita prezgodaj” svoje zmage.
Ču En-laj je svojim gostom razlagal, da je “socialistični imperializem” ZSSR podprl Indijo, da bi na ta način preko nje obvladoval južno Azijo in Indijski ocean.
-----o------
Če že niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Zmanjšana vrednost dolarja bo prinesla nova delovna mesta
WASHINGTON, D. C. — Zmanjšanje vrednosti dolarja za 8.57% bo po izjavah predstavnikov zvezne vlade ustvarilo v ZDA od pol do tri četrt milijona novih delovnih mest.
Ker je sedaj dolar manj vreden, bo vse tuje blago v naši deželi dražje, ameriško blago v tujini pa cenejše. Posledica tega naj bi bila, da bomo v ZDA kupovali manj tujih izdelkov, pa več domačih, v tujini pa bodo kupovali več ameriških kot v preteklosti, ker bodo cenejši.
Na vsak bilijon prebitka v zunanji trgovinski bilanci računajo od 50,000 do 80,000 novih delovnih mest. V soboto objavljeno zmanjšanj vrednosti dolarja in zvišanja tečajev nemške marke in japonskega jena ter še nekaterih drugih vodilnih valut naj oi prineslo ZDA okoli 9 bilijonov razlike v njihovo korist v mednarodni trgovini.
----_G----—
ZDA svare Kuba prsi napadi na tuje ladje
Vlada ZDA je obvestila Kubo, da bo branila ameriške državljane v sličnih napadih, kot je bil zadnji teden na ladjo Johnny Express.
WASHINGTON. D.C. — Kuba je v zadnjih dveh tednih napadla in zasegla s svojimi vojnimi ladjami na visokem morju dve v Panami vpisani ladji, ki sta last ameriških državljanov, beguncev s Kube. Kapitana Johnny Expressa Jose Villo, ki so ga Kubanci odpeljali z ladjo vred, zahteva vlada ZDA nazaj, “kakor hitro bo to njegovo zdravstveno stanje dovoljevalo”. Kapitan je bil pri napadu ranjen.
Kapitanovo ženo in hčer je sprejel pretekli teden sam predsednik Nixon v svojem domu v Floridi in jima zagotovil vso možno podporo.
V skladu s tem zagotovilom so ZDA zahtevale vrnitev J. Villa, pa obvestila Kubo tudi, da v bodoče napadov na ladje na visokem morju ne bodo več mirno gledale. Vlada ZDA “je pripravljena podvzeti vse korake v okviru mednarodnega prava za varovanje državljanov ZDA in svobode morja”, je sporočilo državno tajništvo kubanski vladi.
Obrambno tajništvo ZDA je takoj nato izdalo potrebne ukrepe, da bodo oborožene sile pripravljene nastopiti, če bi nastopila potreba. Tako pomorske kot letalske sile so na določenih mestih v stalni pripravljenosti.
Zastopnik državnega tajništva McCloskey je izjavil, da ni nobena od zaseženih ladij prevažala orožje ali agente za boj proti Castru na Kubi, kot trdi kubanska vlada.
-----o-----
Romana Banuelos bila zaprisežena
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je bila zaprisežena Romana Banuelos, ki ima v Los Angelesu tovarno za pripravo živil, za novo blagajničarke ZDA, katere podpis bo poslej na naših bankovcih.
Nova blagajničarka je imela težave s potrditvijo, ko je nenadna preiskava v njenem podjetju pokazala, da je bilo v njem zaposlenih večje število Mehi-
Iz slov. naselbin
BESSEMER, Pa. — Pretekli četrtek, 16. decembra, je po kratki bolezni na svojem domu umrl Frank Krolic, rojen 2. januarja 1894 v Sloveniji. Zapustil je ženo Thereso, roj. Bru-metz, sina Rudolfa tu, v Ljubljani pa sina Franka in enega, brata. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču sv. An tona v Bessemer j ui
-------o------
Izraelu sri do novih ozemelj, išče le mir
Zunanji minister Abba Eban je dejal zastopniku ZN G. Jarringu, da Izrael ne misli na pripojitev arabskega o-zemlja, hoče le mir in varne meje.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ko je glavna skupščina Združenih narodov izglasovala pretekli teden resolucijo, /ko poziva Izrael, naj se javno obveže k umiku z zasedenega arabskega ozemlja, je v razgovorih, ki so temu sledili, dejal izraelski zunanji minister Abba Eban zastopniku ZN G. Jarringu, da izraelska politika ne stremi za priključevanjem arabskega ozemlja, ampak išče le “mir skozi varne in priznane meje”.
Ebanova izjava naj bi pomirila tiste, ki bi na vsak način radi dosegli od Izraela obvezo o umiku z arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel v vojni junija 1967. V Jeruzalemu so med tem povedali jasno in odkrito, da na kako obvezo na bodo pristali. Usa vprašanja in vse predloge in spore hočejo reševati pri pogajanjih s predstavniki arabskih držav.
G. Jarring je dan preje govoril z egiptskim zunanjim ministrom M. Riadom, ki je vztrajal na starem stališču, da mora Izrael najprej pristati na popoln umik z zasedenega arabskega o-zemlja, potem bo šele Egipt voljan začeti razgovore o miru. Ker Izrael to zahtevo odklanja, so za enkrat razgovori nemogoči. G. Jarring bo menda danes odpotoval v Moskvo, kjer je švedski poslanik, in bo svoje napore za pogajanja med Izraelom in Egiptom obnovil šele po novem letu, če bo izgledalo, da so ta možna.
-------o------
Olavtiega fapika Z! morajo skoro izbrati
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Pretekli teden je Varnostni svet iskal na tajni seji novega glavnega tajnika Združenih narodov, ker U Tant bo 31. decembra svoje mesto zapustil.
Seja se je končala brez uspeha, ker se niso mogle glavne sile na nikogar zediniti. Največ glasov je dobil Avstrijec Kurt Waldheim, bil bi lahko izvoljen, da nista proti njemu glasovali dve od držav s pravico veta. Dobil je namreč 10 od 15 glasov, med tem ko je za izvolitev potrebnih le 9 glasov, toda med temi morajo biti glasovi vseh petih sil s pravico veta.
Poleg K. Waldheima so na listi kandidatov še finski poslanik Max Jacobson, ki je dobil za Waldheimom največ glasov, Felipe Herrera iz Čila, G. Jarring, švedski poslanik v Moskvi, in še par drugih.
kancev, ki niso imeli dovoljenje za bivanje in delo v ZDA.
Potem, ko je bil dosežen sprazum o osebnem prometu med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom, sta predstavnika obeh Nemčij podpisala sporazum, ki sta ga ti sklenili o prometu med Berlinom in Zahodno ter Vzhodno Nemčijo v okviru sporazuma štirih velikih sil, podpisanega 3. septembra 1S71. To je prva večja pogodba med obema nemškima državama.
BONN, Z. Nem. — Pretekli petek sta Zvezna republika Jemeija in Nemška demokratič-ta republika podpisali uradno logovor o prometu in zvezo Zalednega Berlina z Zahodno Nemčijo preko ozemlja Vzhodne NTemčije. To je prva večja pogodba med obema nemškima državama. Podpisovanje je bilo .zvršeno v uradnem bivališču nemškega kanclerja v palači Schaumburg. Za ZRN je podpisal državni tajnik Egon Bahr, ki je pogajanja vodil, za NDR pa državni tajnik Michael Kohl. ta je v svojem kratkem govoru poudaril, da je Nemška demokratična republika ves čas postopala v soglasju z načeli o odnosih med suverenimi državami.
Nemška demokratična republika ali Vzhodna Nemčija, kot jo običajno imenujemo, je ves čas zahtevala mednarodno pri-znanje svoje suverenosti in neodvisnosti. Zahodna Nemčija ali uradno Zvezna reublika Nemčija je to dosledno odklanjala in je smatrala Vzhodno Nemčija za po Sovjetski zyezi zasedeno nemško ozemlje, za “Sovjetsko ceno” Nemčije. Do pred nekaj i^ti je prekinila diplomatske odnose z vsako državo, ki je priznala Vzhodno Nemčijo in z njo vzpostavila redne diplomatske odnose. Šele. Brandtova vlada je to “Hallensteinovo” načelo opustila.
Danes še podpis sporazuma c obiskih Zahodnih Berlinčanov v Vzhodnem Berlinu.
Danes bodo v Vzhodnem Berlinu podpisali še posebni dogovor o prometu med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. S tem bodo sporazumi zaključeni in štiri velike sile bi jih lahko uveljavile. Do tega nemara še ne bo prišlo do srede prihodnjega leta, ker je Sovjetska zveza izjavila, da ne bo dokončno potrdila berlinskega sporazuma, dokler ne bo Zahodna Nemčija odobrila pogodbi, ki jih je lani sklenila s Sovjetsko zvezo in Poljsko.
Berlinski sporazum bo čakal na nemško potrditev pogodb s Sovje-tijo in Poljsko.
Vlada W. Brandta je obe pogodbi poslala v obravnavo gornjemu domu parlamenta. Glavni boj proti pogodbam bo med tem v zvezni skupščini, kjer ima vlada komaj 6 poslancev večine. Krščanski demokrati so se izjavljali proti pogodbi, vendar svojega uradnega stališča do nje niso zavzeli. Novi predsednik stranke Bar zel je šel v Moskvo, da na lastne oči presodi položaj tam in nato odloči svoje stališče.
Potrditev obeh pogodb in nato berlinskega sporazuma bo vplivala pomirjevalno na vso Evropo in odprla vrata Evropski varnostni konferenci, za katero se posebno žene Sovjetska zveza, podpira pa jo v tem Francija v smislu sporazuma, ki sta ga obe dosegli o tem vprašanju v Parizu v preteklem oktobru, ko je bil tam na obisku L. Brež-njev.
Združenim državam in Veliki
Britaniji se na Evropsko varnostno konferenco nič ne mudi. Opozarjata na to, da Moskva še vedno ni odgovorila na predlog držav NATO, da bi se šel tja Manilo Brosio pogovarjat o skupnem vzajemnem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi. Predlog je bil poslan v Moskvo še v oktobru, pa še vedno ni odgovora nanj. V Washingtonu in Londonu, pa tudi v Bruxellesu, ker je glavni stan NATO, vidijo v tem sovjetsko umikanje v pogledu vzajemnega zmanjšanja oboroženih sil.
Odobritev pogodb odločilnega pomena
Odločitev o bodočem položaju / Srednji Evropi je torej v rokah nemškega parlamenta v Bonnu. Ta naj bi predvidoma do =rede junija 1972 omenjeni pogodbi odobril. Če tega ne bo storil, bo popuščanje napetosti v Bvrcpi zastalo in začelo morda celo spet naraščati. Za enkrat 3 tem nihče ne računa, Nixonov cbisk v Moskvi je še vedno c načrtu. Tekom njega naj bi bit ;.odpisan vsaj delni sporazum .ned ZSSR in ZDA o omejitvi strateškega orožja, o čemer se prav zadnje tedne tako vnete razgovarjajo na Dunaju.
------o-----
Indijske Izgube ¥ vojni Ml@ serazmersio ve'lk®
NEW DELHI, Ind. — Indija i e imela v dveh tednih vojne s Pakistanom skupno 2,307 mrtvih, 6,163 ranjenih in 2,163 pogrešanih. Izgubila je 73 tankov in 45 letal. Te številke so bile objavljene v parlamentu, ko je bilo objavljene premirje, oziro ma konec bojevanja.
Indija ima 93,000 vojnih ujetnikov v Vzhodnem Pakistanu, kjer ji je padlo v roke tudi vse orožje treh pakistanskih divizij, ki so se tam predale.
Odnose bo treba med obema državama urediti potom pogajanj, v katerih bo Indija menda zahtevala na prvem mestu izpust Šejka Mujibur Rahmana, ki je bil proglašen za predsednika nove Bengalske države. Ni izključeno, da bo Pakistan tega preje sam izpustil in se skušal z njim pomeniti o novem odnosu med Pakistanom in Bengalsko državo, nekdanjim Vzhodnim Pakistanom.
------o-----
Nova obsežna ležišča olja odkrita v Savdiji
RIJAD, Savd. — Minister za olje in rudarstvo Ahmed Zaki Yamani je objavil ta teden, da so odkrili izredno obsežna ležišča olja pri Mazaliju, kakih 80 milj jugovzhodno od Rijada. Olje niso našli le v eni plasti, ampak v celi vrsti plasti, drugo pod drugo.
Novo ležišče je odkrila in preskusila Araibsko-ameriška oljna družba — Aramco, ki izkorišča in upravlja izrabljanje vseh oljnih ležišč v Savdski Arabiji.
Minister je dejal, da bi moglo biti zdaj odkrito ležišče po dosedanjih podatkih tako obsežno, kot je Ghawar v vzhodni Savdiji, kjer naj bi ležalo pod povr-
i
Iz Clevelanda in okolice
Hrvatje so demonstrirali—
V	soboto popoldne je več sto Hrvatov demonstriralo na Public Squaru proti Titovemu režimu v Jugoslaviji in posebej proti njegovi čistki na Hrvaškem. Demonstranti so zažgaii jugoslovansko državno gastavo. Protestirali so tudi proti ameriškemu časopisju, ki da o nasiljih na Hrvaškem “veliko premalo” poroča.
Nov šef policije—
Župan R. Perk je zaprisegel pretekli petek za novega načelnika policije Geralda J. Rade-makerja, 54 let starega policijskega veterana, ki je v vrstah mestne policije že 29 let.
S štrajkom grozijo—
Krajevna organizacija št. 100 Zveznih, državnih, okrajnih in občinskih uslužbencev, ki zastopa okoli 1800 delavcev mesta Cleveland, je sporočila županu, da ima polnomočje proglasiti štrajk, če ne bo začel z njo razgovorov. Župan ji ni odgovoril na pismo, ki mu ga je poslala 15. decembra. V soboto so mu poslali novo pismo. Župan je izjavil, da pisma ni prejel, pa napovedal sestanek s predstavniki unije za danes.
top v St. Clair Savings—
V	petek ofcoli pol treh je velik noski prišel v St. Clair Savings ;rad na St. Clair Avenue in od-iesel od tam kakih $6,000. Rop je snemala skrita televizijska kamera.
-------o------
Zadnje vesti
DAKA, B. D. — Ivo imajo indijske čete zasedena glavna središča Bangla Desh, se vrše tam mučenja in pobijanje Zahodnih Pakistancev in njihovih podpornikov tekom zadnjih mesecev vojaške vlade.
V	soboto so mučili in nato umorili štiri take na javnem zborovanju pred kakimi 5,000 ljudmi in večjim številom tujih časnikarjev, ki so gledali to strahoto s pravim zaprepa-ščenjem. Nihče od odgovori-nih predstavnikov nove države ni vedel navesti vzroka za te umore.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so izgubile v napadih na Severni Vietnam v soboto, kot trdi Hanoi, štiri letala, ZDA o tem niso še nič poročale. Objavili so danes, da so ameriška letala napadla vojaške postojanke komaj 90 milj južno od Hania in uničila neko radarsko postajo. Ameriško letalstvo načrtno nadaljuje z napadi na Hočimin-hova pota.
BEOGRAD, SRFJ. — Predsednik Josip Broz Tito je dejal včeraj, da svet še nikoli po drugi svetovni vojni ni bil v tako majhni nevarnosti novega vojnega spopada kot je zdaj. Do tega zaključka je Tito prišel na temelju svojih razgovorov z Brežnjcvim in z Nixonom.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon odleti danes dopoldne na Bermude, kjer ga čaka od sinoči predsednik britanske vlade E. Heath. Razgovori med njima, ki se bodo začeli danes popoldne, se bodo jutri nadaljevali in predvidoma končali.
šino okoli 80 bilijonov sodov olja.
Ameriška Domovina
/1- EMI'.■ I/ I C-/V	» K » Al »
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^g^83
No. 243 Monday, Dec. 20, 1971
Ob koncu kongresnega zasedanja
Ni nam prijetno, da moramo vsaj enkrat na leto obravnavati delo naše federalne politike. Ne bi rekli, da se predmeta bojimo, ker je preveč zapleten. Ima še drugo hibo, ki je nevarnejša: je postal preobširen. Amerika ima "že nad 200 milijonov prebivalcev, ki vsako leto ustvarjajo na gospodarskih vrednostih, kar že presega 1000 bilijonov dolarjev, torej številko, ki je že večina ljudi z ljudskošolsko izobrazbo ne zna napisati. Od te vsote poberejo razne javne uprave, federalna, državne, mestne, občinske in gosposke in razni javni fondi nekaj manj kot vsak tretji dolar. Pri tem odpada zmeraj več na posredne davke; glavne direktne davke pobira federacija in ti nas najbolj tiščijo.
Naš sistem svobodne demokracije je torej zelo drag, pa so redki tisti junaki, ki žrtvujejo čas, da bi Razumeli, kako sploh deluje. Občinski, mestni, okrajni, državni proračuni so še kolikor toliko pregledni, federalni proračun je pa — priznajmo kar naravnost — postal nepregleden celo za poklicne politike. Saj je po številu strani in teži zvezkov obsežnejši kot katerikoli izvod Sv. pisma.
Obsežnost proračuna je torej prva ovira, zakaj se tako malo davkoplačevalcev briga za njegovo vsebino. Saj praviloma ne pregleda niti najbolj zgoščenih posnetkov, ki jih prinašajo časopisi v predpustnih dnevih. Vsakdo si misli, naj se s tem ubadajo kongresniki in senatorji. Pa jih je komaj par odstotkov, ki so toliko vestni, da si nakopljejo to delo. Tako je pregled in nadzor federalnega proračuna prepuščen kongresnikom in senatorjem, ki sedijo v proračun skih odborih. Pa tudi ti hitro obnemorejo pod težo dela. Sistem dohodkov že še obvladajo, odpove jim pa vse pri pregledu izdatkov. Tam morajo namreč vsako postavko ob-■ ravnavati dvakrat, prvič v pooblastilnem zakonu, potem pa v nakazilnem zakonu. Praviloma bi morali odobriti najpre-je pooblastilni zakon, potem šele nakazilnega. Pa se dogaja redno — tudi letos se je —, da je prišel v obravnavo na-kazilni zakon, manjkal je pa pooblastilni zakon in tako je delo na proračunskem postopku popolnoma zastalo par dni pred koncem leta! Federalni proračun je postal igrača rokah federalne birokracije, ki gotovo ne bo rada pomagala Kongresu, da razvozlja proračunske probleme.
Zato bi bila prva dolžnost reforme federalne uprave, da odloči proračunu v kongresnem postopanju posebno mesto, ki naj neodvisno od drugega zakonodajnega dela, razporedi debato o proračunu tako, da ne bo glasovanje o pro računu na koncu vsakega leta smešen direndaj, ki ga nihče ne razume. Kongresno delo bi s tem dobilo več pregleda in bi se davkoplačevalci verjetno bolj zanimali zanj. Kongres ima sicer svoj poseben urad (GAO), ki nadzira, kaj dela federacija s proračunom, toda GAO more pregledati le nekaj slučajev, navadno takih, ki so zvezani s kočljivimi političnimi debatami; zato mu federalna birokracija rada nagaja.
V največji zagati pri tem je časopisje. Dnevniki praviloma poročajo samo slučajno, kaj se godi v kongresnih proračunskih odborih, radio in televizija sta pa še bolj skopa v svojih poročilih. Davkoplačevalci plačujejo vsako leto nad 200 bilijonov dolarjev, pa ne vedo niti v grobih obrisih, kam ves ta denar gre.
Če bi bilo kaj več reda in sistema v poročanju o naših javnih fipancah, bi morali vsi dejavniki javnega obveščanja porabiti vsaj december, da dajo preglede o gospodarstvih javne uprave, pa jih ne. Spomnijo se na to dolžnost šele takrat, ko morajo poročati, seveda zelo skopo, o novih proračunih, takrat je pa že pozna pomlad pred vrati.
To ni zdravo stanje. Vsak državljan bi se moral bolj brigati za javne finance. Ker tega ne dela, podpira s tem samo vedno večji vdor finančne diktature v naše javne finance, ki jo seveda izvaja federalna birokracija. Naši potomci nam bodo, ko pride čas, utemeljeno očitali, da smo bili na tem polju veliko preveč zanikrni in površni. Posledice takega stališča bodo pa nosili oni.
Ob koncu letošnjega kongresnega zasedanja nam prihaja na misel še druga temna plat našega sistema svobodne demokracije.
Navadno mislimo, da je glavna naloga Kongresa, da dela in izglasuje zakonske predloge. To stališče je napačno, kot smo parkrat omenili. Kongres ima tudi druge naloge. Za zunanjo politiko se mora brigati senat, za" finančne skrbi pa predstavniški dom. Ta delitev dela v glavnem obstoja, pa jo je veliko premalo v dveh ozirih. Na eni strani nista ne senat in ne predstavniški dom še izdelala pravilen načrt, kako vršiti to nalogo. Pomanjkanje načrta onemogoča Kongresu, da bi se dosledno bavil z nalogo, ki mu jo tradicija in ustava nalagata. Tako se “sodelovanje” Kongresa s federacijo dejansko omeji na prerekanje pristojnih kongresnih odborov s pristojnimi federalnimi tajniki in njihovimi delegati.
Taka prerekanja so gotovo zanimiva za tiste, ki zasledujejo razvoj posameznih spornih predmetov, ne zanimajo pa javnosti. Fulbrightov senatni obbor za zunanje zadeve se sicer trudi, da bi vzbudil več zanimanja javnosti, pa se mu to le redko posreči. Če ne bi bilo televizije, bi javnost sploh ne vedela, v čem se Kongres in federacija ne strinjata v zunanji politiki. Kako važno je to, smo videli ob priliki debat o vojskovanju v Vietnamu. Ako bi bil senat že pod Kennedyjem odločnejše nastopal, bi bila vojna verjetno krajša in ne tako neverjetno draga.
Da Kongres zna tako malo “delati” politiko, so krivi senatorji in kongresniki sami, ker ne izrabijo svojega položaja za odpor proti samovolji federacije, ki se kaj rada skriva za predsednikov hrbet, Tako se v Kongresu najde le redki senator ali kongresnik, ki je tako podkovan v poznavanju predmetov, da se lahko spušča v boj s federacijo. Tak je bil v finančnih zadevah pokojni senator Byrd. Dokler je bil on v senatu, ni mogla federacija tako gnati federalne izdatke navzgor. Sedaj ga deloma nadomestuje v takem poslu kongresnik Mills. Človek se sprašuje, kje je pa ostalih 434 kongresnikov, ki bi tudi morali imeti svoje neodvisno mnenje o federalnih financah?
Tako Kongres ni dorastel svoji vlogi v svojih odnosih do federacije. Posledice takega stanja smo med letom čutili pri vsakem gospodarskem glasovanju v Kongresu. Le redko je zmagala volja Kongresa, navadno so bila trenja “izglajena” s kompromisi.
Če hočemo biti stvarni, moramo priznati že na koncu leta: prihodnje leto v tem pogledu ne bo boljše. Predsednik Nixon dobro ve, kje lahko “ščiplje” člane Kongresa.
pnrrXY'ZTTTY'TX'XTYTTTZ'XX'ZX'Xr YT YXrTTX*Y YTŠTYXY1TTT gT Y rYTTC TTIE
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn.
novembra, ko so noči že dolge pri nas bolj in bolj kakor
cem
Te dni kon-,neje ne. In to pomeni inflacijo.
Kako jo bodo zdravili, kake injekcije ji bodo dajali, da bo od:
pa doli po južnih državah ZDA, jenjavala. Treba bo čudežnih postanejo dnevi za tiste, ki so navajeni bolj toplih dni, kakršne uživajo doli na jugu — malo dolgočasni. Ne pa za vse. Za tiste, ki tu živijo skozi zimo, je v zimskih dneh tudi precej zabave. To zlasti za lovce. Ti v dnevih in tednih, ko je lov dovoljen za te in one divje živali in perut-nimstvo, uživajo, da le kaj. Z lovov se vračajo s pleni. Ta s srnjaki, nekateri z jeleni, drugi s čim drugim. Doma to potem čistijo, skubijo itd. in pripravljajo na razne načine potem za razno pečenje,: kako*, komu že ugaja in kakor je navajen.
Tako imajo svoje veselje v zimskih dnevih in tednih lovci.
Okrajni in državni uradi z oddelki, ki vodijo izdajanje lovskih dovoljenj, so veseli, ker dobijo vsako leto visoke tisočake za dovoljenja pri tem. To vse zato. ker ljudje, ki jih vse to zanima, še nimajo preveč praznih žepov.
Seveda, če pa koga zajame mnenje, da gre na “lastno srečo” tudi lahko brez dovoljenj na lov — takim pa, če jih zalotijo, seveda na podlagi predpisanih postav občutno s kaznimi posežejo v njihove žepe. Postave so ostre in tisti, ki jih aplicirajo na zasačene lovce ib rez dovoljenj, jih servirajo brez usmiljenja. To zato, da država in okraj tudi kaj dobita za “grehe” njihovih prebivalcev, ki takih postav ne spoštujejo.
Lov na razno divjačino omejujejo. To zato, ker zadnja leta jo je manj in manj in radi bi jo ohranili, da bi ne izginila. Manj in manj je zadnja leta velikih jelenov, tako tudi vodnih in prerijskih ptic. V prejšnjih časih je bil lov dovoljen na vse dalj časa, po več mesecev. Zdaj le par tednov in tudi predpisano je, koliko jih sme lovec na dan ustreliti. Glede tega so precej strogi in kazni visoke.
PO “NIKONOVEM GOSPODARSKEM KOLEDARJU” sme zdaj v novi dobi. Vstop v to dobo je objavil sredi avgusta za tri mesece. Zdaj smo v drugem delu z nekimi spremembami glede cen, plač itd. Kako bo to delovalo, je še prezgodaj ugotavljati, dasi mnogi napovedujejo to in ono. Eno je gotovo, inflacije ne bo še tako hitro konec. Še rastla
zdravil, da bi šlo tako, kakor napovedujejo.
In če bodo cene šle navzgor, kako bo zunanji svet gledal na nas. Kolikor bomo mi dvigali cene našemu blagu, ki jim ga bomo nudili v prodajo, bodo drugi od nas zahtevali več za vse. Tipali bomo drug drugega
—	mi druge — ti pa nas nazaj Naš “gospod dolar” bo pa trpel.
Naše ZDA imajo ogromne izdatke v vzdržavanjem svoje vojaške sile. Plače vojakom vseh činov bodo zvišane. Npr. plača generala je bila dosedaj $40,827. Po novem, če bo povišek odobren, kar skoro gotovo bo. še predno bo to objavljeno, bo general prejemal za letno plače in drugo $42,725. Polkovnik sedaj $24,850; po novem $26,389. Stotnik $13,516 dosedaj; po novem $14,501. Narednik prvega reda $9,980; po novem $10,634. Kaprol dosedaj $5,253; po novem $6,189. Navadni prostak dosedaj $3,345; pp novem $5,311. Novi poviški >so predlagani in če bodo sprejeti, jih bo treba plačevati.
Kaj to pove? Da denar je naprej in naprej manj vreden. Več in več ga je treba našteti za vse. kar se z njim kupi. Hm, hm. kam bo to pripeljalo vse gospodarstvo?
Neki humorist je pri komentiranju o tem direktno omenjal pred kratkim, da republikanci so navihani častilci “zlatega teleta”. Zdaj jim gre za to, da bi ostali še en termin na vrhu in vodstvu. Dovoljevali bodo marsikaj v dobi kampanj, kar bi drugače ne. Potem pa bodo “zajahali drugega konja” ... Po žetvi pa bodo prepustili “lačnega konja ih prazne jasli” demokratom. Upajmo, da se humorist moti in da ne bo tako! Ce pa bo
—	potem seveda zna stopiti pred nas vse dolga vrsta: ?
* BUSINESS IS BUSINESS!
—	tak ameriški rek. Ta rek močno obrajtajo židovski trgovci. Politikarjem pa je ljub politični business. Do tega prepričanja sem prišel, ko sem poslušal glavnega avtoprodajalca Sofrensena. ki se je mudil v Palm Spring-u, Calif., prav tiste dni, ko se je tam mudil na oddihu Tito, predsednik sedanje Jugoslavije. Pripeljal se je tja v lepem, plavem
zavarovan. Omenjal je, da so se pogovarjali o trgovini. Torej o businessu.
Well, well... business je lačen vsepovsod pri nas in pri komunistih. In v takih okoliščinah se celo kapitalisti in komunisti odkrivajo in pozdravljajo med seboj. Vse po načelu: Naj ide ide — dokler ide!
* NOVI GROBOVI:
— V Hibbingu je pred kratkim preminul 77 let stari Andrej Linka. Umrl je v Hibbing General bolnici.
— Na Virginiji je umrl 91 let star Frank Kopach. Bil je več časa v Virginijski okrevalnici in tam tudi umrl.
— Na Virginiji je preminul tudi 67 let stari Edward Ku-tchar. Zapušča žalujočo ženo, sina in hčer.
Sorodnikom sožalje, pokojni naj počivajo v miru!
— Vsem čitateljem AD, kjerkoli ste, iskren slovenski pozdrav! In ker je v sedanjih časih pošta tako “polževa”, naj vam vsem že sedaj tu v tem dopisu voščim in želim vesel Božič m srečno, zdravo novo leto!
Andrej ček
llafa poroka Ir. m Irs, Frank Smole
in dvigala se bo, kakor to kažejo jet letalu, ki mu ga je preskrbe-mnoga znamenja. Doma pri nasula Bela hiša. Tito in njegova že-ZDA vsi pričakujejo višjih na sta prenočevala v lepem do-plač. To industrijski delavci, u- mu Leonarda Firestone, ki je
Pa opereti “ilklavž pitajY5 - zafewala prireditelja
CLEVELAND, O. — Izreden uspeh, ki ga je imela izvedba o-perete “Miklavž prihaja”, je vsekakor zasluga požrtvovalnosti vseh, ki so aktivno sodelovali, in onih, ki so organizirano pomagali pri scenski dekoraciji, izdelavi kostimov, razsvetljavi ozvočenju, ureditvi dvorane, kuhinji, baru, prodaji vstopnic itd.
Čutim dolžnost, da se vsem prav prisrčno zahvalim:	Zboru
“Slovenski fantje” za vztrajnost pri vajah in odlično izvedbo drugega dejanja, Mr. Jožetu Dovja-ku, ki je tako perfektno interpretiral vlogo Luciferja kot so list-pevec in igralec, in Mr. Leopoldu Spetiču za doživeto vlogo Mefista.
Prav posebna zahvala Mr. Janezu Povirku, ki je z globokim umetniškim občutkom in prijetnim baritonom zapel vlogo sv. Miklavža. Umetnik je ne samo v slikanju, temveč tudi kot pevec. V nebeški čevljarski delavnici sta Krišpin in Gerard (Janez Rigler in Viktor Modic) dobro zabavala publiko, povedala par krepkih resnic in vzgojnih nasvetov, ter prav lepo in ubrano zapela duet “Molitev”. Prisrčno zahvaljena!
Hvala učenkam in učencem Slovenske šole pri Sv. Vidu, ki so vložili toliko vedrine in svežine v angelski ansambel, hvala baletni skupini, ki se je tako dobro znašla v peklu in dala drugemu dejanju svojstven izraz, ko je ponazarjala Luciferjeve zapovedi v skladnem gibanju in mimiki. Prijetna je bila Martina Košnik s svojim mehkim so-prančkom v vlogi Koderčka, in njen partner Anica Dolenc, kakor tudi Miren Dolinar in Janko Košir v duetu Kosmatina in Skratulina. Potrudili ste se — hvala!
Člani orkestra, pri katerem so sodelovali Vandrovci in vijoli-nist inž. Skender Davorin, so dokazali, da jim leži tudi operetna klasična muzika; solidno in z občutkom so spremljali tako soliste, kakor zbore.
Scenograf g. Smrdelj je vložil mnogo truda in je odlično oblikoval sceno, ki jo je inž. Miro Odar lepo osvetljeval in skrbno spremljal s svetlobnimi efekti balete demonov in rajanja angelčkov. Saj je opereta v tem pogledu precej zahtevna. Prisrčna hvala obema!
Učiteljice “Slovenske šole“ so prevzele izdelavo kostimov za nebeščane ter mask za demone, ki jim je g. dr. Pavlovčič z od-
Zlatoporočenca Mr. in Mrs. Frank Smole
BARBERTON, O. — Dne 22. magati pri fari in društvih. Bil oktobra 1971 sta obhajala 50-let- je veliko let cerkveni odbornik, nico zakonskega življenja Mr. še ko se je hodilo od hiše do hiše in Mrs. Frank Smole. Za to dru-1 brez avtomobila pobirat meseč-žinsko slavnost je daroval sv.: ne prispevke. Rad je pomagal mašo Rev. Joseph J. Ozimek,1 pri vseh prireditvah, kjer je bilo župnik fare Srca Jezusovega, v potrebno. Bil je tudi' cerkveni zahvalo za vse dobrote, ki jima | pevec, dokler ni šel v pokoj, jih je Bog naklonil v skupnem Veliko let je bil zastopnik “Ame-zakonskem življenju.	.rikanskega Slovenca” in “Ncve-
Mr. in Mrs. Frank Smole sta-: ga sveta” in sploh zelo aktiven nujeta na 117 - 16th Str. Pred 50 | za slovensko časopisje.
leti ju je poročil Msgr. Vitus Hribar v cerkvi sv. Avguština. Slavljenec Frank Smole je bil rojen v vasi Kot, fara Ig, Slovenija, slavljenka Christine Smole, rojena Martinc, je doma iz Daljne vasi, pošta Škofljice, fara Rudnik, Slovenija. Oba sta prišla v Ameriko pred 51 leti ter ves čas živita v Barbertonu.
V zakonu se jima je rodilo 5 otrok: Sin Lewis živi z družino v Wadsworth, Ohio, sin Frank je z družino v Barbertonu, Ohio, hči Christine je doma, dve hčerki pa sta umrli v zgodnji mladosti. Imata tudi šest vnukov. Mr. Smole je v pokoju že več let. Do upokojitve je bil vedno aktiven in pripravljen po-
in
slovensko časopisje. Prav tako je bil uradnik —- član nadzornega odbora, pri društvu sv. Jožefa št. 110 K.S.K.J. Pred leti, ko smo prirejali slovenske igre na odru, je bil tudi on tisti, ki je vedno rad prevzel vlogo igralca ali kar je že bilo treba za eno ali drugo pomoč.
Slavljenka je bila seveda doma in pomagala vzgojiti družino, se ukvarjala s kvačkanjem, delala lepe in krasne čipke za oltarne prte. Oba zlatoporočenca, njih otroci in - vnuki so člani K.S.K. Jednote.
Dolgoletnima zvestima naročnikoma Ameriške Domovine k zlati poroki iskrene čestitke in še mnogo zdravih, zadovoljnih let.	A. D.
radništvo vseh vrst, profesioni- bogat industrialist in prijatelj lično šminko dal dokončen, har-sti, zdravniki itd. naprej in na-i predsednika Nixona. Tita je ču- moničen izraz. Maske Luciferja, prej. Če bodo vse te zahteve u- valo in stražilo okrog 150 tajnih Miklavža in Krišpina so bile res poštevane, bo vse dražje — ce- varnostnih organov. Bil je dobro umetniško izdelane.
Hvala in Bog plačaj Mr. Likozarju in njegovi gospej, Mr. Ilcu Sfiligoju in Kolariču za pomol na odru. Hvala gospej Odarjev in gospodičnama Modic za dele na blagajnah, g. Antonu Megliču in njegovim pomočnikom za urno postrežbo v baru in še posebno gospem v kuhinji, ki sc goste tako lepo postregle. Dekleta, ki so sprejemala goste in jih vodila do sedežev, so tudi skrbno izvršila svojo nalogo, Hvala!
Vsi so z ljubeznijo in požrtvovalnostjo sodelovali pri tej-lepi akciji, da nudimo dve uri prijetne kulturne zabave našim so-rojakom in someščanom in da z isto akcijo pomagamo revežem v ekvadorskih misijonih. K temu so pripomogli vsi naši gosti, ki so prišli pogledat opereto in napolnili veliko dvorano Slov. narodnega doma na St. Clair. Polna dvorana hvaležnega občinstva je navdušila izvajalce, ki so se istočasno oddolžili z odlične izvedbo.
Prisrčna hvala Ameriški Domovini, ki nam je priobčila toliko člankov, poročil in oglasov. Prav tako se zahvaljujem slovenskim radio-oddajam, g. dr. Pavlovčiču, Tony Petkovšku in gdč. Cilki Valenčič, ki so oglašali in priporočali našo vprizo-ritev.
Prireditev je bila namenjena misijonom v Ekvadorju, kamor
;mo poslali $750, za potrebe fare n šole sv. Vida pa smo darovali 5100. To je bil čisti dobiček prireditve.
Hvala vsem! Želim vam vsem in vsakemu vesele božične praznike, v katere naj vas vodij c melodije operete “Miklavž prihaja”. Srečno novo leto!
Rev. dr. Jerko- Gržinčič
/Z NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Zavedava se, da je Ameriška Domovina hrbtenica slovenskega življa na tem kontinentu. Ko tega lista več ne bo, takorekoč Slovencev kot narodne celote več ne bo. Med svoje prijatelje štejeva ta list in zato mu za praznike v pomoč in podporo pošiljava majhen darček.
Z vdanim pozdravom!
Janez in Marija Prosen
Lake Villa, lil. — Spoštovani! Priloženo obnavljam naročnino in prilagam dar iza tiskovni sklad.
Ameriško Domovino rad čitam in ji želim mnogo naročnikov v novem letu 1972.
Vsem voščim vesele praznike in lepo pozdravljam!
Nikola Grinewsky
iimmmiiiiiimimimimimimmiiiimiimiiimimimmimmiiimmiiiiiimimiiiiiif
Po S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
iimiimiimiiiiiiiiimimimimiMiimimmiiiimiimiimiiiiiimiimiimmiiimimui!
Pri obedu je bila vsa družina rokavi in z rdečo žido za klobu-dobre volje. Dekli sta pripove- kom, kajžica na hribcu, v njej dovali, kako je stari cerkovnik bela kamrica, v kamrici nast-uhljal otroke, ki so barantali za' lana postelja, svatje, harmonika podobice med kaplanovo pridigo. Lukec jim je pripovedoval
zgodbo o tistem možu, ki so ga —^______ „
pajki zapredli, da ga niso dobili ^ ruta, izza katere se čuje šepeta-
in hrup, vriskanje zaplečnikov-in v izpovednici za linico siva župnikova glava in višnjeva
sovražniki. Ko je Ančka postavila na mizo tretjo — vtihota-
nje: “Beži, beži, otrok moj nedolžni!” In Mokarica na vozu se
pljeno — jed, so se vsi še bolj ji smehlja in, ko ji žuga, ji po-
razveselili in hvalo dajali ‘novi’ gospodinji. Te pohvale je bil Janez tako vesel, da je poklical Lukca, mu stisnil goldinar in ga poslal v krčmo.
“Boljšega naj da! Hitro teci— in ne ubij!”
Trčili so, Janez in Ančka prva, z Mihom nazadnje. In še tedaj ga Ančka ni pogledala in je zadela nalašč tako nerodno s kozarcem, da se je polilo.
Miho je zazeblo do srca, postavil je na mizo in ni pil.
“Janez, v Retje pojdejo nekateri. Ali smem popoldne z njimi?”
“Kamor hočete, vsi smete iti! Nisem siten gospodar.”
Janez je pogledal Ančko, pogled je ujel tudi Miha in ga razumel. Takrat mu je šinila hudobna misel v glavo.
Kaj hitro je družina opravila v hlevu in kuhinji. Potem so storili, kakor jim je dovolil Janez: Špela je šla k omoženi sestri, Reza k materi, Lukec se je napotil v hrib nastavljat jerebom zanke, Miha pa v gostilno.; Edino Ančka je šla k nauku. Janez je varoval.
Dobro temačno je že bilo, ko se je vrnila Špela, za njo Reza in zadnji Lukec z raztrgano hlačnico. Janez ni rekel nikomur žal besede. Sam je vardeval, napajal in pokladal vsej živini ter žvižgal Židane volje.
Ko so odmolili po večerji rožni venec, je stopil Janez sred hiše, iztegnil levo, iztegnil desno roko, zazehal in si pokril kasto-rec.
“Veste kaj, ves dan sem bil kakor privezan, vi ste se veselili. Sedaj stopim h krčmarju med može, da zvem, kaj so sklenili v srenji. Vi pojdite počivat in ne pozabite mi zakleniti veže!”
Ob zadnji besedi je pogledal Ančko, ki je pogled ujela in razumela, ter odšel.
Dekli sta posedeli v kuhinji pri Ančki, ki je pospravljala in potem krpala Lukcu raztrgano hlačnico. Obe dekli sta bili zgovorni in veseli kakor redkokdaj in sta na dolgo pripovedovali, koliko merijo v pas prašički pri sestri in kako je plenjala pšenica na Rezinem domu.
Ančka je skrivaj pogledovala na uro in se bala, da ni vedela zakaj. Ko je prišila krpo, se ji je začelo zdehati, da je Špela skoro huda vstala in ji zamerila:	“U, zaspanka! Pojdiva,
Reza!”
Ančka je šla za njima z lučjo v vežo, zaklenila velika vrata, jima voščila lahko noč in se vrnila na zadnje duri. Tamkaj je prijela zapah, da ga zarine. Toda kakor bi bil skoz zaprta vrata pogledal Janez s tistim pogledom, ki je naročal “Zaklenite!” -— je roka obtičala na zapahu in zapah se ni premaknil. V njej se je dvignilo neznano hrepenenje, luč v roki se ji je tresla, desnica je popustila zapah in vsa plašna je Ančka zbežala v
DECEMBER
mm}'
l8fi!M3

KOLEDAR
društvenih
prireditev
Rev. Leon Kristanc:
Moje prve jaslice
STOCKTON, Kalif. — Bile so pa za skupino primerno velika le papirnate, majhne in zelo pre-kar sem popisal lanski bo-
mežikuje, in Mihove kvante, grde in ostudne, da so jo bolele kakor šibe. Ančka je dotipala svetinjico na prsih in jo stiskala, kakor bi otrok prijel v strahu za materino krilo, ter jo vpraševala: “Kajne, Janez je tako dober, Janez ni tak? Ah, tako ga imam rada, da se mi blede ...” Tedaj je v veži nekaj zadrsalo in zašumelo. Ančka je vztrepetala na skrinji. Nato je počila kljuka pri kuhinjskih vratih, Ančka je planila kvišku in hotela zakričati — tedaj se je že odprla kamrica, Janez se je smehljal na pragu, izpod ogrnjenega suknjiča je dvignil steklenico vina in ga držal proti luči “Ančka, nocoj ga morava — nocoj na najino srečo!”
“Kako si me prestrašil!”
Ančka je vzdihnila in sedla na skrinjo, Janez je postavil vino na mizo.
“Ali nisi vedela, da pridem?” “Kako bi bila vedela?” je rekla in si mu ni upala pogledati v lice.
Janez je sedel k njej na skrinjo in se smehljal. Beli zobje so gledali izpod navihanih brkov, suknjič mu je zdrsnil z ramen, ko je poiskala njegova roka njenih rok, in sladko, kakor ni še nikoli, je rekel:
“Anček, kako lepo lažeš! Saj si me čakala!”
Ančka ga je pogledala izpod temnih obrvi.
“Ali si huda?”
Ančka mu ni odgovorila, samo odkimala mu je.
“Prinesi kozarca. Vince je sladko, nalašč zate. Za neveste.” Natočila sta, trčila, se spogledala in izpila.
“Čakaj!”
Ančka je odprla skrinjo. Velik kos šarklja se je zasvetil v njej.
“Prigrizni! Vidiš, tega sem čisto sama spekla in mama so rekli, da bi ga ne bili bolje.” Janez je ugriznil in jedel.
‘“Ali mi ga boš privoščila, ko bova tamle gori — v beli kaj-žici?”
“Kadar ga boš zaslužil.”
“O, potem bom jedel samo šarkelj!”
“Ne verjamem. Obetaš, seveda, vsak obeta, potlej pa vse pozabi.”
“Ančka, za prmej--------”
Dekle mu je pritisnilo roko na ustnice.
“Ne kolni in ne prisegaj!” “Kakor rečeš, kakor ukažeš. Ne bom klel in ne bom prisegal — pijva, nevestica!”
Janez je vrgel od razposajenosti klobuk v strop in šel točit.
“Močno je to vino,” je opozorila Ančka, ki ji je lice gorelo od prvega kozarca.
“Močnejši smo mi. Ha, Ančka—”
Janez jo je dvignil pod strop kakor otroka.
Nato sta pila, prigrizovala šarkelj, ura je pa tekla.
Ko je Janez šel natočil zadnji
DECEMBER
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci.
JANUAR
8. — Slovenska telovadna zveza, Cleveland, priredi Telovadno akademijo s plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Igra ansambel Van-drovci.
15. — Slov. športni klub priredi svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
29.	— Štajerski klub pripravi KOLINE v avditoriju sv. Vida, krvave in riževe klobase, pečenice, svinjsko in govejo pečenko. Čisti dobiček pojde za mariborsko bogoslovje. Po večerji ples in zabava. Igrali bodo “Vandrovci.”
30.	— Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
6. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12. — Pustna zabava v dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd. v Milwaukee, Wis. Začetek ob 7. zvečer. Večerja, maske, ples!
12. — Društvo Lilija priredi
“Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.”
20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani.
26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
MAREC
5. — Društvo LILIJA poda Finž-
garjevo igro “Divji lovec” v Sovenskem domu na Holmes Avenue.
5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
MAREC
18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd.
APRIL
29. — Pevski zbor Korotan poda j svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
8.—Društvo SPB Tabor priredi
svoj p o m 1 a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
g. — Baragov dom priredi SEN-KLERSKI VEČER z večerjo in plesom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
30. — Spominska proslava v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapeli, nato kratek spored, kosilo.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
18. — Piknik društva Triglav v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, kosilo in piknik.
23,24,25. — Svetovidski poletni karneval.
proste, pa sem jih bil nepopisno vesel, vsakemu so ugajale. Postavil sem jih kot 7-letni fantiček v sobi, kjer sta spala skrbni
žič z obljubo, da bom tozadevno nadaljeval “prihodnjič”.
Takratni župnik g. Konrad Texter je bil zelo vzoren duhov-
JULIJ
4. — Žegnanje pri kapeli v Tri-
oče in dobra mama; spodaj v,nik in spreten gospodar, le v ne-družinski sobi — v “hiši” — pa j katerih stvareh tudi zelo staro-je starejši brat postavil večje in j kopiten — jaslic v cerkvi ni že-lesene, na katere je bil kar po-jlel. Ko ga je v hudi zimi 1929 nosen, vsa družina jih je bila' Gospodar življenja po 31 letih silno vesela, vsa vas in še od'uspešnega delovanja v obsežni drugod so jih hodili gledat. Pa Višenjski fari poklical po zaslugo _ žal — v zgodnje božično!ženo plačilo, ga je nasledil veli-jutro pogorele. Tako so moje | ko mlajši g. Fr. Vimar, do takrat prišle do veljave in so jih nado-j župnik v Tržišču na Dol. Kot mestile, kar sem popisal v Arne-; župnijski upravitelj sem mu h riški Domovini za božič 1968. Ko koncu junija izročil župnijo sv. sem jih ob Svečnici pospravljal, Tilna in se tako hkrati tudi rešil se mi je milo storilo, pa so me še vodstva Hranilnice in posojil-oče “potroštali”, da bodo prihod- nice. Novi gospodar je bil dosto-nje, če Bog da srečo, zopet lese- pen za primerne nasvete, ne/in da jih bom jaz postavljal,j Bilo je v času hude gospodar-ker bo starejši brat moral k vo-' ske krize in brezposelnosti. Kot ijakom, torej ga bom za to pra-( farna cerkev je bila tudi dvora-vico nasledil. Kako sem se vese-, na Prosv. društva potrebna telil te sreče, pa sem se uračunal.1 meljite obnove. Uvideven hra-Kot vojak je služil v ljubljanski j nilnični odbor je prevzel vse topničarski vojašnici in bil kot stroške; saj je bilo njeno pre-krojač po končanem izvežbanju j moženje končno le zasluga du-novincev dodeljen v krojaško'hovnikov, kateri so skrbno vodi-delavnico, kjer je za božič vedno |li takrat že kar močan denarni dobil kratek dopust in tako je (zavod v korist potrebnim čla-pravica postavljati jaslice ostala ^om s posojili denarja, katerega njemu. Moja želja oskrbeti in'so ji vlagatelji v varstvo zaupali, postaviti lesene jaslice, pa se mi . Tako je cerkev dobila lep tlak in je uresničila šele po dolgih letih nove klopi, ker je bilo že vse iz-šolahja in ko sem še kot kaplan | rabljeno. Dvorana pa je bila te-služboval na drugem službenem meljito popravljena.
Kot otvoritveno predstavo smo
25.—Slovenska šola pri Sv. Vidu	..	. ts i ^
priredi piknik na Slovenski brestu v Visngi gon na Dolenj-
pristavi.
kee, Wis. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava.
23. — Misijonski piknik v Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne v Triglavskem parku.
AVGUST
20. — Triglavov piknik v Triglavskem parku pri Milwaukee, Wis. Začetek s sv. mašo ob 11. dopoldne pri kapelici, nato kosilo, tekme in zabava.
OKTOBER
28.—-Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Hol
skem, kjer do mojega prihoda podali “Divjega lovca”, za kate' jaslic v cerkvi sploh niso imeli. ro so ^ novemu odru bile po-Pa še tisto srečo in čast sem si, trebne tudi nove kulise. Bilo je
ob počitnicah in posrečilo se mi
glavskem parku pri Milwau- rnoraI zaslužiti, ko sem na žup-
nikovo željo za bo(žič postavil je dobiti odličnega tovrstnega
na oder Prosv. društva “žive jaslice”. Živi so bili pastirji in Trije kralji, žive so bile ovce in pes, živa sta bila Marija in sv. Jožef, še drobni in revni Jezu-šček je bil skoro živ, živ je bil osliček; le kravica je bila lesena.
mes Avenue-.'"Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St.
Glej jasne, strme visočine, kjer sneg tam plameni, planote glej, globoke te doline — miru tu najdeš ti.
Josip Murn Aleksandrov
kamrico	Tamkaj Je postavila čaši, se je nekoliko opotekel.
_	o v	rr’ J „ „„	A vin Ir Q eri meta
luč na mizo in sedla na skrinjo.
“Moj Bog, kaj je to!”
Roko je pritisnila na srce, ki je burno kljuvalo. Začela je moliti. Ali besede so tekle vse hladne in prazne, da jo je bilo sram take molitve in je nehala moliti ter naslonila laket ob posteljno končnico, si podprla glavo in ždela trudna in zbegana. Kakor fttotoroge pri mlinskem kolesu, Po katerih se poceja pršeča voda, so se vrtele zabrisane slike pred frjo; Janez, ženin z bleščečimi
Toda ne on ne Ančka se nista tega ustrašila; zasmejala sta se.
(Dalje prihodnjič)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnine Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
Indija hotela streti tudi Zahodni Pakistan
slikarja dijaka-akademika, kateri se je res potrudil do za svoje študije potrebnega denarja, Stanoval je v kaplaniji, hrano pa je dobival v župnišču. Odrske kulise je tako naravno poslikal da so npr. drevesa kar “ven izstopila”; ali krušna peč v kmetski sobi, da bi se na zapeček kar usedel, in smo mu z veseljem plačali, kot smo se domenili.
Priliko sem izrabil, da mi je . epo naslikal v malem mesto Betlehem z obzidjem, ter mi je tudi pokazal, kako narediti votlino pod skalnato zemljo, na kateri je stalo obzidje mesta Betlehema, kjer naj bi bilo rojstvo božjega Deteta, ker “Zanj ni bilo prostora v hiši” v prenočišču. Evangelist Luka namreč pripoveduje, da sta sv. Jožef in Marija po dolgih štirih dneh pota k ljudskem popisovanju na zahtevo cesarja Avgusta po Betlehemu iskala strehe in prenočišča, pa so jima gotovo vsled njune navidezne revščine odklonili in sta se tako v skrajni sili zatekla izven mesta v neko zemsko votlino, katera je v slabem vremenu in hudem vetru služila za, streho pastirjem in njihovim ovcam. Župniku sem razložil svoj načrt, da bi se v obnovljeno in lepo cerkev spodobile primerne jaslice in je bil kar navdušen in celo obljubil sodelovanja, saj je bil dober slikarski amater. In tako sem že bil pred uresničenjem moje dolgoletne želje u-stvariti in postaviti moje prve lesene jaslice in v večjem obsegu. Za res lepe jaslične figure nisem bil v zadregi in sknbeh. Takrat dobro poznana “Ničma-nova trgovina” v Ljubljani, v lasti ^takratnega Kat. tiskovnega društva in Jugoslovanske tiskarne, je imela dobre zveze s tirolskimi jasličarji v Avstriji, kateri so še danes res mojstri v tej stroki, tam sem jih naročil.
(Dalje prihodnjič)
ZDA so pritisnile na Sovjetsko zvezo, da je pripravila Indijo do opustitve napada na Pakistan tudi na zalho-du.
WASHINGTON, D.C. — Vladni viri trdijo, da so ZDA pretekla dva tedna v tajnih razgovorih pripravile Sovjetsko zvezo dc tega, da je pritisnila na Indijo in jo pripravila k opustitvi načrta nastopiti z vso silo tudi proti Zahodnemu Pakistanu, kakor hitro bi bil strt odpor v Vzhodnem Pakistanu. Združene države naj bi imele zanesljive podatke o indijskem načrtu za nastop proti Zahodnemu Pakistanu, kakor hitro bi bili boji v Vzhodnem končani in bi bilo mogoče indijske oborožene sile premostiti na zahodno fronto.
Indija naj bi imela namen zasesti Kašmir in pri tem zdrobiti tudi vojaške sile Pakistana na zahodu. To bi pomenilo dejanski konec Pakistana kot države tudi na zahodu.
V zvezi s tem pritiskanjem na Moskvo, naj bi bila izjava o možnosti nove precenitve Nixo-nove poti v Sovjetsko zvezo v prihodnjem maju. Nixon (je odločno povedal vladi ZSSR, da ne bo dopustil popolnega zloma Pakistana in je v podporo temu poslal del Sedme flote v Bengalski zaliv. Ameriški nastop v podporo Pakistana naj bi bili zaprosili Iran, Cejlon in še nekatere druge države, ki so bile v skrbeh zaradi sovjetsko-indij-skih ciljev. ZDA naj bi bile tudi v stikih z LR Kitajsko, zaveznico Pakistana.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI PRIJATELJEM IN ZNANCEM
družina Frank Dolinar
19802 Muskoka Ave. Cleveland, Ohio 44119
Milosti polne božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto želiva vsem prijateljem in znancem!
FRANK in NEŽKA PETEK
6618 Bonna Avenue Cleveland, Ohio 44103
MALI OGLAS!
Čistilnica naprodaj
Prodamo ali damo v najem. Dober promet. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
Naprodaj
Poslopje, 2 trgovini in 2 stanovanju v Nottingham okolici. Dobra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
BOŽIČNI OKRAS V PARIZU — Drevje ob cesti Champs Elysees, ki vodi do Arc of Tri-omphe v Parizu, so okrasili s svetlečimi se kovinskimi trakovi za praznovanje božiča.
Amerikanke se poroče mlajše kot Angležinje
LONDON, Vel. Brit. — Uradni podatki kažejo, da se v Veliki Britaniji poroči le 27% deklet, predno dosežejo 20 let starosti. V ZDA se poroči v taki starosti 36% deklet.
Lastnik prodaja
Dobro 2-družinsko hišo v Grovewood okolici, 4-4, klet, garaža. Za pojasnila kličite 942-6679 ali AN~ 1-1472.
(249)
Harmonika naprodaj
Prodam dobro ohranjeno diatonično harmoniko, slovenskega izdelka.
Kličite 541-6858
(244)
V najem
6-sobno stanovanje, velike sobe, na 1083 E. 71 St. spodaj, za $75. Oglasite se pri Mrs. McCrady ali pokličite 843-8033 po 6. uri zvečer.
-(246)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
SL Clair A\ 68th S! ; 361-4118
K fe te
SSlLEXANDRE DUMAS3
Grof Moote Cristo
“Pri moji veri, res je!” pravi, ko konča.
“Ali poznate tvrdko Thomson in French?”
“Da,” pravi gospod de Boville; “nekoč mi je izplačala dvesto tisoč frankov, toda od onega časa nisem slišal o nji ničesar več.” “To je ena najtrdnejših tvrdk v Evropi,” pravi Danglars in malomarno položi pobotnico na pisalno mizo.
“In on je imel pri vas pet milijonov? Ah, ta Monte Cristo mora biti kak nabob!”
“Pri moji veri, ne vem, kaj je, toda imel je tri neomejena kreditna pisma: eno za me, drugo za Rothschilda, tretje za Laf-fitta. In kakor vidite,” pristavi Danglars malomarno, “si je izbral mene ter mi dal kot agio sto tisoč frankov.”
Gospod de Boville se čudi bolj in bolj.
“V tem slučaju ga moram obiskati,” pravi, “da dobim od njega kako podporo za naše zavode.”
“O, le pojdite! Njegovi milo-dari znašajo vsak mesec dvajset tisoč frankov.”
“To je krasno; sicer mu pa povem, kakšen vzgled sta dala gospa Morcerfova in njen sin.” “Kakšen vzgled?”
“Vse svoje premoženje sta darovala bolnišnicam in sirotišnicam.”
“Katero premoženje?” “Premoženje umrlega generala Morcerfa.”
“Od česa nameravata živeti?” “Mati odide na deželo, in sin vstopi v službo.”
“Ah, ah,” pravi Danglars, “kako sta tankovestna!”
CHICAGO, ILL.
GREETINGS
SEASONS GREETINGS TO MY CZECH - SLOVAK FRIENDS AND NEIGHBORS BERWYN PET SHOP 2829 S. Harlem Berwyn, 111. PI 9-0660
SEASONS GREETINGS FROM KELLY MOVERS Local Movers. Specializing in Weekend moves Roselle, 111. 529-5231 ICC 26105 MC
HELP WANTED
RESTAURANT
COOK
Company benefits, including store discount, paid holiday, life, medical and disability insurance. — Apply in person 10 a.m. to 5 p.m. Monday, Wednesday, Friday.
J. C. PENNEY
15201 Dixie Hwy. Harvey, 111. 60426
(246),
FEMALE HELP BILLER
(Electric typewriter)
Other interesting varied duties. Pleasant working conditions in. modern suburban office.
Good Salary & Benefits
APPLY TO MISS TORRES
P.M.S. CO.
6119 W. Howard St.
Niles	647-7667
(244)
MALE HELP
LAB TECH TRAINEE Learn a skill that is very important to the plastics field and earn while learning. Excellent future potential. Good starting salary plus automatic increases. LIBERAL BENEFITS. CALL GEORGE RAMIREZ at 647-7668. P.M.S. COMPANY, 6119 W. Howard St., Niles, 111.
(244)
“Včeraj sem vknjižil tozadevne akte.”
“In koliko sta imela?”
“O, ne baš mnogo; dvanajst do trinajst sto tisoč frankov.
Toda vrniva se k svojim milijonom.”
“Z veseljem,” pravi Danglars kar mogoče neprisiljeno. “Ali se vam glede tega denarja zelo mudi?”
“Gotovo; jutri se imajo pregledati naše blagajne.”
“Jutri! Zakaj mi tega niste povedali takoj? Toda to je še celo stoletje, do jutri! In ob kateri uri potrebujete denar?”
“Ob dveh.”
“Pošljite ponj opoludne,” pravi Danglars s svojim smehljajem.
Gospod de Boville ne odgovori ničesar in samo pokima z glavo v znamenje, da se strinja.
“Toda čakajte,” pravi Danglars; “lahko storite še nekaj boljšega.”
“Kaj naj storim?”
“Pobotnica gospoda Monte Crista je vredna prav toliko kakor denar; pojdite ž njo k Rothschildu ali Laffittu; vsak vam na mestu izplača denar.”
“Daši se glasi na Rim?”
“Gotovo. K večjemu vam. odtegne pet do šest tisoč frankov.”
Nadzornik stopi korak nazaj.
“Pri moji časti, ne; v tem slučaju raje čakam do jutri. Kaj si vendar mislite!”
“Oprostite,” pravi Danglars s precejšnjo nesramnostjo, “treno-tek sem mislil, da imate pokriti majhen deficit.”
“Ah,” pravi nadzornik.
“Čujte, to se pač dogaja, in v tem slučaju človek ' rad nekaj žrtvuje.”
“Hvala Bogu, pri meni se to
S Imenik raznih društev
ni zgodilo,” pravi gospod de Boville.
“Torej jutri, ali ni res, ljubi gospod?”
“Da jutri; toda gotovo.”
“Torej pošljite jutri opoldne.” “Pridem sam.”
“Tem boljše, ker vas bom imel čast videti.”
Stisneta si roke.
“Oprostite,” pravi gospod de Boville, “ali se ne udeležite pogreba uboge gospica Villeforto-ve, ki sem ga srečal na boule-vardu?”
“Ne,” pravi bankir, “preveč me je osmešila zadeva z Bene-dettom, in sramujem se.”
“Bab, to ni prav; saj vendar to ni vaša krivda!”
“Veste, moj ljubi gospod, če ima človek neomadeževano ime kakor jaz, je občutljiv.”
“A lahko ste prepričani, da je poln sožalja za vas ves svet, in zlasti še sožalja za vašo gospico hčerko.”
“Uboga Evgenija,” pravi Danglars z globokim vzdihom. “Saj veste, da se posveti cerkvi, gospod?”
“Ne.”
“Ah, žalibog je to le preres-nično. Drugi dan po onem dogodku je odpotovala z neko nuno, svojo prijateljico, da se zateče v kak samostan na Laškem ali Španskem.”
“O, to je strašno!”
In z izrazi sožalje se gospod de Boville poslovi od žalostnega očeta.
Toda komaj se zapro vrata za njim, vsklikne Danglars: “Tepec!”
Na to vtakne Monte Cristovo pobotnico v majhno listnico in pristavi:
“Pridi opoldne, tedaj bom jaz že daleč.”
Potem se zaklene, izprazni svojo blagajno, vzame petdeset bančnih listkov po tisoč frankov, sežge različne papirje, naloži druge skrbno na kupček, napiše pismo, je zapečati in naslovi: “Gospej baronici Danglars.” “Zvečer je položim sam na njeno toaletno mizico.”
(Dalje prihodnjič)
rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.	j
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA 1
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 181-7670.
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B, Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega iianstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v iruštveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, di. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic,
zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Maceroi, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. RedittJjica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev Mati Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7i31; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okicki. Vratar; Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck, Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od-
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik: predsednik; Anton Tekavec; pod predsednik: Frank Drobnič, tajni ca: Jennie Gustinčič, 18700 Abbs Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik' Matt Tekavec; zn tri sni k ari ca Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 236 KSK J
Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Giass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Duhe. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA £T. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Marj Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papi.jan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. ,Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. —- Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ST. **.f> SŽZ, Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar. podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 Sh, HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida cb 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223
St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jen-iie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 537-4230; bla-niearka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4203 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Rose Ersce. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teliica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti; Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Anton Potokar, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka 'Vinnie Cecelic, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Jennie Hrvatin, Henry Medved, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski.—• Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 18500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 Site!.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilrikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin,
zastopnik za Slov. nad. dom Frank Chesnik, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4675; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Rudolph Kozan, Frances Tavzel in Iva n Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic,— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Sirnenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Rose Mickovic, nadzorniki; Alice
Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonoširsja Mrs. Mar" Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo srečo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zarmck, pod-oredsednica Anna Zalar, tajnic#' in blagajničarka Mary Jeraj. 6816 Edna Ave.,. 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni cdbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu. 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
& ' .«
NAROČITE ŽE SEDAJ BOŽIČNO MESNINO
PRI	§
$
JASBECK QUALITY MEATS
na
821 East 222 Street
AN 1-2955
Pri nas	delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE	§
KLOBASE v CLEVELANDU.	|
Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN KVALITETNO MESO VSEH VRST.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
vi	S
sag yaž vassal
VESEL BOŽIČ! ZDRAVO NOVO LETO! VSEM ŽELITA
FRAHKII ROSE CHESIIK
5709 Prosser Ave.
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
_________________________________KUPON_______________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ........................................................................
cesta ..................................................................
mesto in država ............................................................
Za to darilo pošiljam znasek $ ...........
Moja ime je .........................................................
Moj naslov je ..............................................................
mesto in država ................
<
i
t
!
I
t
I
I
t
♦
I