GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, |	Izhcljcl	VSžlko	Soboto.	1	Inserati	se	računajo	po	velikosti	in	so	cene	v	upravi
I. nadstr. — Telefon: štev. 77.	=====	g	Mesečna	naročnina:	za	tuzemstvo	6, za inozemstvo 8 Din. I	  na	razpolago.
Enotnost strokovnega
gibanja.
Kapitulacija komunizma. — Poraz klerikalne neiskrene delavske poiitike. - Koncentracija strokovnih organizacij narodnega deBavstva. Zahteva po enotnem organizacij}kem vodstvu.
Pri volitvah v Delavsko zbornico gotovo ni prišla popolnoma do veljave volja delavstva. Skrajno pomanjkljivi volilni red je omogočal vsakovrstne manipulacije z glasovnicami in teror nad volilci.
Volitve torej niso ugotovile dejansko številčno moč posameznih kandidatnih list. Pokazale so pa volitve
v kakšnem idejnem in organiza-tornem pravcu se pri nas nahaja delavski strokovni pokret.
1. Marksistične strokovne organizacije so se po večini združile. Borba med pristaši amsterdamske in moskovske internacijonale je polegla. Komunistične strokovne organizacije so skoraj izbrisane iz strokovnega gibanja. Večina voditeljev nekdanjih komunističnih strokovnih organizacij je priznala
internacijonalo v Amsterdamu
in s tem vstopila v socialno demokratične strokovne organizacije. Sicer hočejo prikriti nekdanji voditelji komunistov svoj umik, vendar je idejna kapitulacija preočividna, da bi se lahko zanikala z vodenimi taktičnimi resolucijami.
Mala skupina, ki je ostala verna komunistični taktiki in programu, je obsodila v svojem glasilu skupen nastop komunistov s socijalnimi demokrati. Pri volitvah, v Delavsko zbornico bi gotovo tudi ta skupina »mladih« nastopila samostojno s čisto komunistično listo, če bi imela količkaj organizacije. Tako so pa bili primorani ostanki komunistične strokovne in politične ccn-trale priporočati socijalno demokratično listo, na kateri so sc nahajala tudi imena bivšili komunistov.
Združene socijallste-marksiste zaenkrat moti le separatistični nastop so-cijalno-demokratične frakcije pod vodstvom gosp. Bernota. Samostojen nastop Bernotovih prijateljev pa ne more biti trajne vrednosti, ker sloni samo na osebnem nasprotstvu.
Delavskemu gibanju je v korist, da se je izmiril boj med marksističnim delavstvom. Nevzdržno je bilo, da so imeli internacijonalci v vsakem večjem kraju po toliko struj, kolikor, je bilo njihovih agitatorjev. Nemogoče je bilo misliti na enotne strokovne akcije, dokler je bilo marksistično delavstvo razcepljeno in v popolni desorganizaciji. Ce so se sedaj spremenile v tem pogledu razmere na boljše, se tega tudi mi veselimo, ker je konsolidaciji? v delavskih organizacijah predpogoj za uspešno obrambo delavskih interesov. Upamo, da ne bodo med marksisti nikdar več uspeli komunistični fantasti. Dovolj so že škodovali s svojo negativno borbo delavskemu gibanju.
2. Stara je
šola krščanskih socijalcev.
Desetletja se že trudi klerikalizem, da dob. tudi med delavstvom oporišča za svojo politično moč. Izrabljajoč razdor med socijalnimi demokrati samimi ter med socijalnimi demokrati in komunisti je s spretnim taktičnim manevriranjem posebno zadnja leta klerikalna stranka Pridobila mnogo delavskih glasov. Samo vsled razdorov med marksističnim delavstvom so klerikalno stranko ponovno podpirali socijalni demokrati in komunisti. Na videz je zgledalo, da bo v doglednem času dobila klerikalna stranka med delavstvom večino, prav tako, kot je dobila večino nad kmečkim prebivalstvom vsled razdora med naprednimi strankami. Toda računi klerikalcev so bili na mah prekrižani, kakor hitro so prenehali glavni boji med socijalnimi demokrati in komunisti. še Pred volitvami v Delavsko zbornico so klerikalci računali, da dobi njihova lista največ glasov, seveda s podporo nezadovoljnih komunistov in socijalnih demokratov. Klerikalci so se veselili svoje politične zmage, kajti politika dr. Korošca bi praznovala lep praznik, če bi se lahko reklo, da ni za njim samo večina slovenskih kmetov, ampak tudi
Združena Evropa — gospodarska velesila.
delavcev. Klerikalni praznik je pa izostal, ker je večina socijalnih demokratov in komunistov volila svojo kompromisno listo. Klerikalci so ostali sami in doživeli občuten poraz, ki ostane poraz navzlic temu, če so tudi dobili še vedno precejšnje število glasov. Porastu klerikalnih delavskih glasov je napravljen konec in odslej za naprej lahko računajo klerikalci samo še s tem, da bodo pri prihodnjih volitvah zopet nazadovali.
Čisto naravno je, da mora klerikalna delavska politika slej ali prej popolnoma skrahirati.
NesoHdnost klerikalne delavske politike
je naravnost vzgledna. Če so tudi klerikalci vneti zagovorniki mrtve roke, špekulativnega bankarstva, veleposesti in veleindustrije, se niso prav nič obotavljali obenem izrekati najbolj revolucionarna komunistična gesla. Mislili so si: Beseda je zastonj, do uresničitve itak nikdar ne pride, če bi prišlo najhujše, obnovimo nastop iz Zaloške ceste. Vendar nekaj je, s temi gesli dobimo glasove delavcev in končno mogoče tudi delavce same, katerih mišljenje bomo potem že uklonili s svojo posvetno in cerkveno organizacijo.
Delavska politika, ki ni iskrena, ki operira samo z demagogičnimi gesli, ki živi samo od razdora nasprotnikov in ki nima drugega cilja kot lovenje za glasovi, nima eksistenčne pravice. Kar so krščanske socijalne organizacije in njeni predstavniki napravili dobrega za delavstvo, izgine v brezpomembnost, da klerikalna delavska politika nima sama po sebi namena koristiti delavstvu, ampak ji je vse le sredstvo v dosego cilja, ki je: politično zasužnjenje proletarijata. Da bi pa bilo slovensko delavstvo odvisno od klerikalne reakcije, pa gotovo ni v njegovem interesu.
3.	Napredno, narodno-socijalistično delavstvo je že pred vojno ustanovilo svoje strokovne organizacije, katere je po vojni obnovilo in izpopolnilo.
Pri narodnih delavskih organizacijah
se je navadno pogrešalo enotnih nastopov. Četudi štejejo Narodno-socijalna-strokovna zveza, Zveza jugosl. železničarjev, Unija, razne organizacije privatnih in javnih nameščencev na tisoče članov, vendar nimajo te sorodne organizacije še do danes izdelanega enotnega splošnega strokovnega programa, kaj šele, da bi si izvolile enotno vrhovno reprezentanco. Skoraj vse narodne strokovne organizacije so največji del svoje energije izčrpale v intervencijah in podpornih akcijah. Smisel za inicija-tivno udejstvovanje pri ustanavljanju raznih socijalnih ustanov, ki bi posegale preko ožje interesne sfere dotične organizacije in smisel za študiranje projektov splošne socijalne zakonodaje, ni bil ravno najbolj gojen v narodnih strokovnih organizacijah. To se mora popraviti. Kajti strokovna organizacija je mnogo več od podporne bratovščine ali posredovalne pisarne.
Volitve v Delavsko zbornico so lep primer, kako častne uspehe lahko doseže narodno delavstvo, če nastopa složno.
Čez 8000 delavskih glasov
je bilo oddanih za Neodvisno delavsko listo, čez 8000 delavcev se je navzlic pritisku z nasprotne strani izjavilo za enotno akcijo vsega narodnega delavstva.
Nujna potreba je, da se uveljavi absolutna solidarnost vseh narodnih strokovnih organizacij. Politična spletkarjenja se morajo umakniti pozitivnemu socijalnemu delu. Kot so se internacionalne strokovne organizacije sporazumele za skupno delo, tako se morajo tudi narodne strokovne organizacije najtesneje kooperirati, če ho-
Vsled svetovne vojne so narodi in države obubožale in lijih nakupna sila je strašno padla. Pomanjkanje surovin, ki se je pojavilo takoj po koncu vojne je vzbudilo v vseh evropskih državah iskreno stremljenje po gospodarski obnovi in izpopolnitvi zalog, ki jih je vojna tako zelo [izčrpala. Ker pa je primanjkovalo tudi denarja, je postala Evropa gospodarsko odvisna od srečnejše Amerike.
Toda svetovna vojna je tudi zelo,
1 .:><) zvišala produkcijsko zmožnost vseh držav — dejstvo, na katerega se često pozablja. Industrijska podjetja so med vojno v vseh državah rastla, ko gobe po dežju. Vzroki za to so različni. Na eni strani so vojne potrebe zahtevale povečanje in razširjanje starih podjetij, na drugi strani pa je bilo zopet treba novih tovarn za vojni ma-terijal in za blago, ki so ga države v mirnih časih v zadostni množini dobivale iz v vojni sovražnih držav.
Poznavalci narodno - gospodarskih razmer sodijo, da je industrijska kapaciteta sveta zrastla tekom vojne za 40—50 %, v nekaterih posebno važnih in razširjenih strokah celo do 60%. Pri tem pa je nakupna sila vsega prebivalstva strašno padla. Z drugimi besedami: Svet more — in treba bi bilo — proizvajati danes za polovico več, nego je mogel proizvajati pred vojno, toda potrošiti, kupiti ne sme niti zdaleka toliko, kot je kupoval pred vojno, _ker ni denarja.
Posledica tega stanja je strašna konkurenca z vsemi obrambnimi carinami in prohibicijskimi odredbami, desorganizacija vsega življenja, težke industrijske krize in — naravno in nujno —r nezaposlenost. Največ trpi mali človek. Nima dela, nima denarja, ne sme torej imeti niti potreb. Ker mali in slabotni človek je vedno obsojen, da povsod in vedno največ doplača.1 Kot je bilo to od nekdaj-----------
Poleg Evrope pa je nastala med vojno ogromna gospodarska velesila. Zedinjene države ameriške. Te imajo tako rekoč vse surovine, katere potrebujejo in mnoge od njih izvažajo v taki množini, da zavisi industrija evropskih držav od njihovega uvoza — n. pr. bombaž, — imajo obilico svobodnega in cenenega obratnega kapitala, in njihova industrija je koncentrirana v silne truste po vzgledu proslulega jeklenega trusta »United Staates Steel Corporation«. Proizvaja se v serijah, razmero-
ma poceni iti prebivalstvo je tako »vzgojeno«, da brezmiselno kupuje vse, kar mu nudi tovarnar. Dobro je to izrazil znani tovarnar avtomobilov Ford: »Pri meni dobite avtomobil v kateri koli barvi hočete, toda biti mora črna!« Ta gospodarska velesila ameriška pa se je napram tujim izdelkom zagradila z nepremagljivimi carinami, tako da je vsaka tuja konkurenca popolnoma nemogoča.
Poleg Zedinjenih držav edino še Rusija lahko gospodarsko zadošča sama sebi. In morda pri današnjih razmerah še Velika Britanija. Gre pa zato, kaj bo storila, kako se uredila ostala Evropa.
V	Franciji se je pred nedolgim časom ustanovil poseben odbor z bivšim ministrskim predsednikom Painlevem na čelu, da preštudira vprašanje gospodarske združitve Evrope. Podoben odbor se je ustanovil tudi v Angliji, v Nemčiji pa je bil v isto svrho izvoljen parlamentarni odbor, v katerem sodelujejo tudi strokovnjaki. Loucheur, znani francoski industrijalec in finančnik, je pa pri zadnjem zasedanju Društva narodov celo predlagal, da naj se skliče mednarodna konferenca ki naj reši to vprašanje.
Stremljenje, ki splošno prevladuje, se da karakterizovati sledeče: Industrija mora proizvajati ceneje, nego doslej,* da bo moglo prebivalstvo kupovati več izdelkov. V to svrho se je potreba sporazumeti medi podjetji iste stroke — doseči je treba enotno vodstvo, skupne laboratorije in preizkuševalne naprave, točno razdeliti proizvodnjo posameznih špecijalnih delov na posamezne tovarne, itd. — vse to mere, s katerimi bi se pocenila produkcija in se poenostavila. Ta organizacija se ima izvesti postopno. Najpreje v mejah posameznih drža1# nakar mora priti do sporazuma med sosedi, s celo Evropo in končno tudi z Ameriko, ker tudi Amerika ne bi mogla prenesti premoči gospodarsko združene Evrope.
Evropa ima možnost, da postane gospodarska velesila prvega reda, ki bo v tem pogledu odločevala. Toda k temu vodi samo ta edina pot, pot k ostvaritvi Zedinjenih držav evropskih. Vsaj v gospodarskih ozirih. Takšno je splošno prepričanje.
Ta pot pa je dolga, in polna nepredvidenih in nepredvidljivih težkoč!
Svetovna brezposelnost in gibanje cen v letih 1924—25.
Izmed vseh nalog, ki jih je mirovna pogodlba naložila mednarodnemu uradu dela, ni morda nobena tako važna in nujna, kakor boj proti brezposelnosti. Mednarodni urad dela je o tem vprašanju priredil vrsto zelo zanimivih anket. Iskal je predvsem vse razne vzroke brezposelnosti, da bi jo mogel z uspehom pobijati. Po razpravi, ki je bila objavljena leta 1924 o brezposelnosti v letih 1920—1923, je eden glavnih vzrokov brezposelnosti stalno gibanje cen, nji-lovo često dviganje in Padanje. Sicer je še mnogo drugih činiteljev,- ki povzročajo na trgu dela večjo ali manjšo ponudbo. Toda v celoti se je ugotovilo, da je v tem zadnjem obdobju gospodarskih in političnih zmešnjav brezposelnost naraščala, kadar so cene naglo pa-
dle. V onih državah, kjer je bil padec cen najtrajnejši, je bila tudi brezposelnost največ ja. Tam pa, kjer znižanje cen ni trajalo dolgo in kjer se je kmalu pojavilo novo dviganje, ali vsaj ustaljenje cen, je brezposelnost hitro nazadovala. Mednarodni uradi dela je preiskal statistike brezposelnosti tudi za leti 1924 in 1925 vseh držav, kjer obstojajo podatki o gibanju cen in ugotovil, da tudi ti dve leti potrjujeta pravilo, da se brezposelnost veča s padajočimi cenami.
Nekatere velike industrijske države, tako Francija in Italija, sta trpeli v tej dobi prav malo' radi brezposelnosti. Tudi Zedinjene države so se vsled kontrole nad krediti in kontrole priseljevanja izognile težkim posledicam brezposelnosti. V ostalih državah je brezposelnost
zadnje čase znatno padla, tako n. pr. v Nemčiji, Švici, Češkoslovaški in deloma je padla tudi na Danskem, Norveškem, Nizozemskem, Švedskem in v Južni Afriki. V Angliji pa se je po majhnem zboljšanju v letu 1924 kriza v 1. 1925 zopet poostrila. V Avstraliji in Kanadi je brezposelnost v 1. 1924 narasla. Tudi v Indiji se pričenja pojavljati brezposelnost za amgloindijske delavce, ki tvorijo tamkaj srednji razred. Na Japonskem se je brezposelnost pokazala v dosedaj nepoznano veliki meri. Tudi v Belgiji se znova pojavlja pomanjkanje dela. Zelo se je brezposelnost razširila tudi na Poljskem, vznemirjajoče pa so v tem pogledu razmere v Avstriji in na Madžarskem.
Statistika, ki jo je objavil mednarodni urad dela, kaže, da se je na Nizozemskem, kjer je brezposelnost stalno rasla do leta 1923 pri trajnem padcu cen, pričela situacija boljšati šele leta 1924, ko so se pričele cene zopet dvigati. Tudi v Nemčiji se je kriza brezposelnosti, ki je nastala vsled naglega padca valute, končala 1. 1924, ko je po-, kazal indeks trgovskih cen na debelo mirno dvigajočo se tendenco. Zboljšanje na trgu dela, ki se je pojavilo v letu
1923 na Danskem, Norveškem, Švedskem in Češkoslovaškem, se je nadaljevalo tudi v letu 1924, medtem ko so se cene v prvih dveh državah dvigale, v drugih dveh pa ostale na isti višini. Italija, kjer se cene po precej dolgotrajni stabilnosti sedaj zopet dvigajo, ima tudi zelo malo brezposelnosti.
V Franciji brezposelnosti tako rekoč ni, in to glavno vsled' dviganja cen, ki je bilo le za kratko prerušeno od januarja do aprila leta 1924.
Vendar pa se je v trgovskem svetu pojavila početkom leta 1925 nekaka napetost. Situacija se zlasti v Belgiji neugodno razvija, kjer zadnji čas brezposelnost raste, medtem ko cene padajo. V Zedinjenih državah se je indeks brezposelnosti v I. 1924 razvijal v zavisnosti od indeksa trgovskih cen na debelo.
Vendar pa moramo vzeti na znanje tudi nekaj dejstev, ki nasprotujejo zgoraj navedenemu pravilu. V Angliji se je n. pr. število brezposelnih v prvih mesecih leta 1924 zmanjšalo, medtem ko so cene padale, in se zvečalo v drugi polovici leta, ko so cene rasle. Vendar pa se tudi v tem slučaju potrjuje pravilo, če vzamemo malo večje razdobje, 1. 1923 in 1924, v kateri dobi so cene narasle za ca. 5 % in za isto toliko padla brezposelnost.
Ravno tako je poostritev krize po-četkom 1. 1925 povzročilo padanje cen.
Švica pa tvori karakteristično izjemo: medtem ko so cene od januarja
1924 do januarja 1925 stalno rasle, v celoti za več nego 6 %, je število brezposelnih padlo od 28.000 na 12.000. Take izjeme pa nas ne smejo presenetiti. Na trg dela vplivajo toliki in tako raznolični činitelji, da ni nič čudnega, če kdaj eden izpodrine drugega. Tako je v Švici 1. 1924 razvoj zunanje trgovine, ki je zelo ugodno vplival na zaposlenost Švicarske industrije, zmagal nad vplivom padajočih cen.
Splošnega zdravila proti brezposelnosti ni; tj> zlo, ki ima toliko raznih vzrokov, lahko tudi samo z raznimi sredstvi uspešno preganjamo. Ustaljenje cen, splošno ustaljenje je eno teh sredstev in moramo ga uporabiti po praktičnih možnostih čimpreje. Skrb za omejitev brezposelnosti zahteva mednarodnega sodelovanja, kjer mora prav ustaljenje cen igrati glavno ulogo v svrho racijonelnejše organizacije produkcije in trgovine.
5ejo, da bodo pomenile v strokovnem pokretu to, kar zaslužijo že samo po svoji številčni moči.
Ponovno je bila že izražena želja, da se ustanovi skupen akcijski odbor vseh strokovnih organizacij, brez ozira ali je to internacionalna ali narodna strokovna organizacija. Ostalo je pa le pri hvalevrednih željah. Vsak poizkus ustanoviti vrhovno predstavništvo vseh strokovnih organizacij, se je razbil vsled velikih načelnih nasprotstev.
Marksistične strokovne organizacije so dosledno izjavljale, da so za enotno organizatorno edinico šele takrat, če se prizna marksistično razredno stališče in internacijonala v Amsterdamu. Razumljivo je, da tej zahtevi narodne strokovne organizacije niso mogle ugo-
diti, ker ne vidijo v razrednem sovraštvu cilja delavski politiki ht v nemškem Amsterdamu tudi ne spas jugoslovanskega delavstva.
Ako pa zaenkrat ni mogoče doseči organizatorne edinice z marksističnim delavstvom, ni zadržka, da se ne bi ustanovila vsaj
skupna organizatorna edinica
sorodnih narodnih delavskih strokovnih organizacij. Če so se sporazumeli pristaši Moskve in Amsterdama, ki so si bili nepomirljivi sovražniki, zakaj bi se ne sporazumele naeijonalne strokovne organizacije, ki so si idejno gotovo bližje kot komunisti in socijalni demokrati.
'. Veliko manj kompliciran bo delavski pokret. če bomo imeli voditi račun
samo o treh strokovnih smereh, in to o narodno socijalni, o internacijonalni marksistični in o klerikalni smeri. S poenostavljenjem organizacijskega aparata, ki naj vodi delavske borbe s koncentracijo delavskih vrst je gotovo pričakovati več uspehov, kakor pa dosedaj, ko se je delavska armada cepila na nešteto frakcij in organizacij. S koncentracijo narodnih strokovnih organizacij je za večno odklenkalo tudi klerikalcem, ki so nedvomno največji sovražniki obeh naprednih delavskih skupin.
Čez osem tisoč narodnih delavcev zahteva enoten nastop narodnih strokovnih organizacij. Ne preslišimo upravičene zahteve!
Izid volitev v Delavsko zbornico.
Neodvisna delavska lista ie dobila 8359 glasov.
Volitve v Delavsko zbornico, ki so zadnje tri mesece zopet nekoliko oživele delavski pokret, so končane. Prejšnji teden se je izvršil zadnji del teh volitev. Na Svečnico se je pričelo s pobiranjem glasovnic, ki so se oddajale glavnemu volilnemu odboru in v nedeljo 7. t. m. ob 6. uri zvečer se je pobiranje glasovnic zaključilo. Naslednji dan, t. j. v pondeljek 8. t. m., se je sestal glavni volilni odbor in predstavniki vseh list, da ugotove volilne rezultate. Pri končnem skrutiniju se je ugotovilo, da je bilo vseh volilcev 75.106. Dostavilo se je 64.456 glasovnic, medtem ko je ostalo nedostavljenih 10.495; 55 glasovnic se je zgubilo. V teku enega tedna je bilo oddanih 56.235 veljavnih in 446 neveljavnih glasovnic. Od veljavnih glasovnic so dobile liste:
Neodvisna delavska Usta 8359 glasov in 7 mandatov; sociialni demokrati in komunisti 29.344 glasov in 27 mandatov; klerikalci 15.017 glasov in 14 mandatov; sociialni demokrati (Bernot) 2495 glasov in 2 mandata; samostojni kmetje (Radič) 1020 glasov in nič mandatov.
Volilni rezultat je marsikomu prinesel veliko razočaranje. Klerikalci so razbili pogajanja za skupen nastop vseh organizacij z edinim razlogom, češ, da je njihova moč tako velika, da dobijo z volitvami v novi zbornici najmanj 25 mandatov. In šli so v boj. Vpregli so za volilno propagando ves strankin aparat, časopise »Slovenca«, »Stražo«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in ostale, duhovščino in vse svoje poslance, trdno verujoč v sigurno zmago. Posluževali so se napadov in očitkov na-pram drugim, očitali vsem goljufijo, nasilstva itd. pri tem so se pa sami posluževali najnizkotnejših sredstev v dosego svojega namena. Nam danes ne gre, da bi ugotavljali posamezne slučaje, pač pa lahko trdimo, da imamo v evidenci par prav kričečih slučajev, kjer se je od volilcev nasilno zahtevalo glasovnice. Tudi imamo slučaje, kjer se volilcem v klerikalnih podjetjih sploh niso dale glasovnice v roke ali se jim pa žugalo in namigavalo z odpusti. In vsa nasilja, vse goljufije niso pomagale klerikom do zmage. Poparjeni so stali ob končnem skrutiniju ko se število njih volilcev ni hotelo dvigniti nad 15.000. Saj so samo v Ljubljani dobili nad 5000 glasov. Vse služkinje in kuharice so alarmirali in hodile so od hiše do hiše in zbrale 5000 glasov. A tudi ti jih niso rešili. Od pričakovanih 25 mandatov, so se morali zadovoljiti s 14 mandati. In še ti niso čisti. Še ti kričijo po nasilstvih in goljufijah.
Nič manj razočarani niso bili socija-llsti in komunisti, ki so zadnji dan vo-
litev na vsa usta kričali o sijajni zmagi, o 32.000 glasovih in o absolutni večini. Vsega tega pa niso dosegli.
Nam še na misel ne pride, da bi navajali vse nepravilnosti volitev. Ugotavljamo lahko samo eno: da je na javnem shodu, katerega so sklicali v Trbovljah združeni sociji in komunisti, zadnji dan pred volitvami, javno kon-štatiral njihov bivši zaveznik Gustinčič: da je vseh teh 29.000 glasov prigoljufanih in da zato proletarijat ne sme biti ne vesel in ne ponosen. Ce prihajajo take besede iz vrst onih, ki gotovo dobro poznajo razmere, potem moramo reči tudi mi, da se z na tak način pridobljenimi glasovi ne more nihče ponašati.
Neodvisna delavska lista je dobila 8359 glasov. Presenetljivo veliko število glasov. Vsakdo je računal na 6000 do 7000 glasov, ker se je moral vzeti v poštev velik teror, ki so ga izvajali klerikalci in socijalisti. In vendar so šli naši možje, naši volilci neustrašeno v boj in zbrali lepo število glasov in s tem dokazali, da se ne strašijo nasil-stev in terorja.
Naša delegacija za Delavsko zbornico sestoji iz naslednjih tovarišev in tovarišic: Rudolf Juvan, predsednik NSSZ v Ljubljani, dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD v Ljubljani, Vinko Sedlar, rudar v Zagorju, Luka Bizjak, skladiščnik v Litiji, Franc Duh, delovodja v Rušah, Albin Tomc, stavbni delovodja v Ljubljani, Marija Kisovec, tobačna delavka v Ljubljani.
Poleg Neodvisne delavske liste je dobro odrezal tudi Bernot s svojo listo, ki je kljub najhujšemu terorju zbral nad 2000 glasov na svojo stran in si priboril dva mandata.
Prav slabo pa se je odrezal inž. Debelak s svojo listo, ki je dobila samo 1000 glasov in ni prišla do mandata. Mi smo od vsega početka povedali, da je škoda cepitve naprednih glasov, ali napihujoči se žabi je težko dopovedati, da bo počila. Ko poči je pa prepozno.
Sedaj ko so volitve v Delavsko zbornico končane, imamo že sliko, kako bodo razdeljeni mandati. Vseh mandatov je 60, in sicer 50 delavskih in 10 nameščenskih. Od teh imajo sociialni demokratje in komunisti 27 delavskih in 2 nameščenska, skupno 29 mandatov; klerikalci 14 delavskih in 3 name-ščenske, skupno 17, združene napredne in narodno socijalne organizacije pa 7 delavskih in 5 nameščenskih, skupno 12 mandatov, in Bernotovi socijalni demokrati 2 delavska mandata. Absolutne večine torej nima nobena lista in se bo morala na prvi skupščini stvoriti šele delovna večina.
Po drugih državah.
Jy[ladins/(i
»Bratstvo« na Hrušici sklicuje v četrtek 18. t. m. v prostorih g. Dreščika na Hrušici članski sestanek. Zadnja dva sestanka sta bila dobro obiskana in sta pokazala, da napredujemo. Pričakujemo, da se bodo tudi sedaj odzvali bratje in sestre vabilu in polnoštevilno posetili sestanek. Na svidenje In točno.
»Bratstvo« na Hrušici vabi na poset igre »Kajn«, katero uprizori v nedeljo 2J. februarja točno ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu v Mojstrani. Vstopnina: I. prostor 6.—, II. prostor 5.—, III. prostor 4.— in stojišče 3.— dinarje. Med odmori svira tara-buraški zbor »Bratstva« z Jesenic.
Jesenice. Odbor »Bratstva« ima v ponedeljek, dne 15. t. ml svojo redno sejo z zelo važnim dnevnim redom. Brate odbornike opozarjamo, da se seje sigurno in točno udeleže. Začetek ob 7. uri zvečer. — V petek, dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer se pa vrši članski sestanek. Razen zadev lokalnega in organizacijskega značaja je na dnevnem redu poročilo odbora, predavanje brata Cirila Lavsegarja, koncertne točke tambu-raškega kvarteta ter nekaj recitacij pesmi sodobnih slovenskih pesnikov. Za člane je sestanek obvezen, vabijo se pa predvsem naši starejši prijatelji, da se sestanka udeleže.
Na sefi konference Male antante v Te-mlšvarju je izjavil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, da je Češkoslovaška prekinila pogajanja s sovjeti radi priznanja sovjetske Rusije, ker sovjetska Rusija ni hotela sprejeti nekaterih opravičenih zahtev Češkoslovaške, zlasti tudi ni hotela dati garancije, da ne bo širila komunistične propagande na Ballkanu in v Podkarpatski Rusiji.
Napoved nemškega bojkota Italiji. Nemci odkrito poživljajo svojo domačo javnost, da naj bojkotira vse blago italijanskega izvora in da naj ne daje Italiji več zaslužka s svojim vsakoletnim romanjem v italijanska umetnostna središča in kopališča. Zanimivo je poiskati globlji vzrok za izbruh tega javnega sovraštva. Rajhovsko-not riški tisk je bil prav do zadnjega časa na vso moč obziren napram Mussoliniju in metodam njegove vlade in njegovih uradov napram nemški narodni manjšini v južnih Tirolali. Mussolini je prepovedal vsa nemška društva, ki so le malo dišala po iredenti in talko so bila razpuščena tako rekoč vsa društva. Odredil je italijanski pouk na nemških šolah, prisilil je rodbine, katerih imena so sicer nemška, toda italijanskega izvora, da zopet poitalijančijo svoja imena, imena občin in plemiški naslovi se morajo tudi prilagoditi italijanskemu imperijalizmu — toda nemški tisk v rajhu ni niti črhnil. Pozabil je na svoje brate za Brennerjem, zato pa je toliko bolj napadal Jugoslovane in Cehoslovakc, kako da barbarsko tlačijo nemške manjšine. Situacija pa se ie nekoliko izpremenila zadnje tedne, ko so Mussolinijevi uradi prepovedali praznovanje božiča po nemškem načinu. Boj, napovedan božičnemu drevescu, je postal boj, napovedan nemškemu tisku. Seveda je božično drevesce le krinka za vse kaj drugega. Obrat v nemškemu javnem mnenju je nastal enostavno zato, ker je Berlin uvideJ brezuspešnost svojega truda, svojega celoletnega truda, da bi prepričal Rim, da je Nemčija pripravljena dati Italiji vse mogoče varnostne garancije in da je pripravljena večno rešpektovati sedanjo italijansko severno mejo pri Brennerju, če privoli Italija v eventueino spojitev Avstrije z Nemčijo. Toda Rim ve, da ni takih garancij, ki bi odtehtale zmanjšanje italijanske moči in italijanskega vpliva za slučaj, da bi stala na Brennerju mogočna Nemčija, mesto slabotne Avstrije. Ni hotel poslušati nrti vabljivih glasov, ki so mu prišepetavali, da naj se Nemčija in Italija razdelita vpliv v srednji Evropi. Rim pač misli, da je bolj pametno, če obdrži vpliv, ki ga danes ima v srednji Evropi Italija sama in če ga ne delt z nikomur, niti z Berlinom. Vsled tega je padla s strani Nemcev vsa obzirnost. Dekret, ki je prepovedal božično drevesce, je bil signal za boj.
Mussolinijev protlnemški govor in odgovor Stresemanna. Z ozirom na bojkotno akcijo v Nemčiji Proti Italiji so fašisti naslovili na Mussolinija interpelacijo, kjer zahtevajo pojasnitev odnošajev med Italijo in Nemčijo. Mussolini je na interpelacijo takoj odgovoril v rimskem parlamentu in je pri tem vehementno napadel Nemčijo. Pred vsem je Mussolini jasno označil namero fašistovske vlade, da poitalijanči južno Tirolsko. Po Mussolinijevi trditvi je 180.000 Nemcev v Italiji, od teh 80.000 Lahov, ki so postali Nemci. Fašisti bodo napravili tako, da najde vseh teh 80.000 oseb svoja stara italijanska imena. Ostalih 100.000 Nemcev so samo ostanki barbarskih invazij. Mussolini je končal svoj govor: Fašistovska Italija lahko nese, če potrebno, svojo trobojnico preko Brennerja, umaknila pa je z njega ne bo nikoli. — Na brezobziren Mussolinijev govor je odgovoril v nemškem parlamentu zunanji minister dr. Stresemann, ki se je energično zavzel za nemško manjšino na Tirolskem in obljubil intervencijo pri Zvezi
narodov. Obenem je Stresemann izrazil upanje, da se odslej ne bodo več delale zapreke, da se združi Nemčija z Avstrijo. Po izjavi dr. Stresemanna je državni zbor sprejel izjavo, kjer odločno zavrača neupravičene in razžaljive napade Mussolinija. Po vsem svetu obstoja pravno mnenje, da vsak narod s sočustvom zasleduje usodo svojih manjšin v inozemstvu. Čeprav nemški narod ničesar drugega ne želi, kakor mirno sodelovanje z drugimi narodi, se nemški narod ne bo nikoli odrekel pravice zahtevati pravično postopanje za nemške manjšine, ki so pod tujo suverenlteto. Te pravice pa se morejo najmanj omejiti z razža-lji-virni napadi ali brezumnimi pretnjatni.
Nemčija se pripravlja na vstop v Društvo narodov. Društvo narodov je, kakor je znano, edino kompetentno za to, da dovoli izpremembo stanja v srednji1 Evropi in brez soglasa Društva narodov se Avstrija ne sme odreči svoji samostojnosti.
In podoba je, da namerava Nemčija, kakor hitro postane član Društva narodov, takoj poskusiti spraviti na dnevni red vprašanje o usodi Avstrije. Gotovo pa je, da Ženeva ne bo nikdar dovolila te spojitve, ker cela Evropa se zaveda nevarnosti pripojitve Avstrije k Nemčiji. Toda na drugi strani je gotovo, da zna Nemčija od diskusije o tem vprašanju prav mnogo pridobiti, ker verjetno je, da bodo druge države popustile drugod, samo da se mirno reši to za obnovo stare nemške sile tako važno vprašanje. — »Wiener Neueste Nachrifchten« so pred kratkim objavile precej podrobne vesti o obisku enega voditeljev avstrijske nemško-nacijonalne stranke v Berlinu. Je to Dinghoffer, ki je letos ponovil svoj obisk v Berlinu, ki ga je napravil lansko leto skupno s poslancem Frankom. Sprejet je bil tudi od prezidenta Hindenburga, ki je »pokazal zek> živahno zanimanje za avstrijska vprašanja«. Razgovarjal se je dolgo tudi z dr. Luther jem in dr. Stresemannom in je odšel šele, ko je dobil zagotovilo, da bo Nemčija z vsemi silami podpirala razvoj svojih stikov z Avstrijo in da bo posebno delovala za »gospodarsko in duševno zbli-žanje«, to vemo iz izkušnje. »Neue Freie Presse« govori celo o ustanovitvi oficijel-nega avstrijsko-nemškega organizma, kateremu bi bila poverjena gospodarska in carinska vprašanja in ki bi pripravljal celo skupno diplomatsko akcijo. Neoficijelni Dinghofferjev obisk pa naj dopolni v marcu oficijelni obisk Ramcka v Berlinu. — Kakor je torej iz vsega razvidno, se niti Avstrija niti Nemčija nočeta odreči spojitvi. Iščeta samo ovinkov, po katerih bi prišli do cilja in nekaznovano potegnili za tros celo Evropo.
Amnestija v Bolgariji. Sobranje je sprejelo predlog o amnestiji političnih prestopkov. Amnestiranih je v celem okrog 7000 ljudi. Od amnestije so izvzeti le voditelji agrarno-komunističnega pokreta, ki se nahajajo v inozemstvu.
Kongres ruslnske stranke se je vršil v Stanislavovem. Udeležili so se ga delegati pred vsem iz vzhodne Galicije. Kongres se ie izjavil za sodelovanje s Poljaki. Sprejeta ie bila tudi resolucija, ki zahteva radikalno izvedbo agrarne reforme.
Komunistična zarota v Atenah. Več komunistov je bilo aretiranih v Atenah, med njimi tudi člani grške armade. Aretiranci so imeli baje namen zrušiti današnji grški vladni režim.
Rumunski princ Karel bo baje preklical svojo odpoved na romunsko prestoibna-sledstvo. Trdi se tudi, da je rumunski princ Karel podpisal izjavo, v kateri trdi, da ni imel nobenih vezi z romunsko opozicijo.
Francozi nudijo Siriji avtonomijo, če se ustaši takoj udajo.
Politični pregled.
K politični situaciji. Stefan Radič si je s svojimi govori na shodih po Bosni in Dalmaciji in z nastopi proti državnim uradnikom zelo pokvaril svojo politično pozicijo v Beogradu. Radikali zelo neradi vidijo, da | nastopa Štefan Radič v lastnosti kr. ministra kot agitator za svojo stranko v krajih, ki jih radikali smatrajo za svojo strankarsko domeno, Prav tako je umljivo, da si Štefan Radič ne bo utrdil položaja prt N. Pašiču, če bo kot prosvetni minister odstavljal profesorje in učitelje radikale, ali če sc bo ne-povoljno izražal o delovanju visokih upravnih uradnikov, ki so zaupniki radikalne stranke. Poleg tega Štefan Radič v svojih govorili preočito kaže, da je še vedno zagovornik federativne ureditve države in da ie njegovo politično spokorništvo' zgolj taktičnega značaja. Zadnji teden se je v radikalnem klubu izreklo mnogo ostre kritike o Radičevih nastopili in splošno je prevladovalo mnenje, da je z njim nemogoče sodelovati. Kritiki radikalnega kluba se je pridružil tudi radikalni tisk, ki poudarja, da je Štefan Radič dovedel vlado- v zelo težko situacijo. Pri drugih prilikah bi gotovo že nastala vladna kriza. Sedaj je izostala samo vsled tega, ker se v narodni skupščini pravkar obravnava proračun, katerega sprejetje je mogoče samo z glasovi sedanje vladne koalicije. Po sprejetju proračuna je pa z gotovostjo pričakovati preokret sedanje politične situacije.
Proračunski govor dr. Korošca je izzval precej pozornosti. Dr. Korošec se je izjavil za federativno ureditev države in je odločno grajal hegeinonistično nastopanje Srbov proti Slovencem. S svojimi netaktič-nirnl izvajanji in starim razpihovanjem plemenskih strasti je dr. Korošec izzval cek) svojega dosedanjega zaveznika Davidovi-ča. ki je ugotovil, da ožji opozicijonalni blok ne obstoji več in da demokrati kot muslimani nimajo nobenih ožjih vezi več s klerikalci. Klerikalci so z dr. Koroščevo izjavo še bolj -osamljeni v parlamentu kot so bili do sedaj. Edine zaveznike lahko najde dr. Korošec še pri maloštevilnih hr-va-tskih federalistih.
Radič odstavlja šolske ravnatelje. Prosvetni minister Štefan Radič je obiskal dubrovniško učiteljišče. Pri tej priliki je ustmeno sporočil ravnatelju Mihajlu Gjor-gjeviču, da ga odstavlja. Na njegovo mesto imenuje začasno najstarejšega profesorja Ledererja. Radič je časnikarjem utemeljil svoj ukrep s tem, da je Gjorgjevič zagrešil razne pedagogične pogreške. Posebno je pa Qjo-rgjevič nesposoben za ravnateljsko mesto, ker je na Štrosmajerjevi proslavi go-da je bil Štro-smajer Jugoslovan. Kdor ne reče, da je bil Štrosmajer Hrvat, falzificira zgodovino. — Razumljivo bo, da je absolutistični ukrep prosvetnega ministra izzval v Dalmaciji veliko ogorčenje. Hrvaški in srbski profesorji so naslovili na min. predsednika Pašiča brzojav, kjer ga prosijo odpomoči. Škandal je, da je pri nas discipliniran že zato, če kdo imenuje besedo Jugoslovan. Radičev hrvatski šovinizem je brezmejen.
Ravnatelj mednarodnega urada dela v Zagrebu. V VVashingtonu in Ženevi je bilo dosedaj sprejetih 21 konvencij v zaščiti dela in zboljšanju delovnih pogodb. Ne ena izmed konvencij pa dosedaj še ni bila pred-
ARGUS je na& naj bolj Si domači informacijski
ARGUS ^•1ft V VSC^ zanesliive ZftSt«>p-
AI)(fI{Q obvešča o vsem, zlasti o iinovinsketn stanju denarnih zavodov, trgovako-industrijukih podjetij in privat. oeiEb. ADfiIlQ-ove informacije so vedno točne, iz MMJUtJ črpne in hitre.
ARGUS se v Vuka KaraJžica ulici 11
i nO||C o» telefon je 0—2fl, njegov brzojavni HltUUJ* naslov Arnuš.
Politična Sola.
SocUalizem na Francoskem.
Ustamovndkl- glavnih socialističnih šol na Francoskem v 19. stoletju so: St. Simon, Pourier, Louis Bilanc lin Proudhom.
Grof St. Simon (roj. 1760, u. 1825) je bil prvi, ki je na Francoskem položil temelj znanstvenemu socijalizmu. Glavni njegovi nauki, ki so zapopademi zlasti v njegovih knjigah »Industrijski katekizem« in »Novo kristijanstvo«, so posebno tile: Ljudje so si popolnoma enaki: vse prednosti, ki jih ima kdo od rojstva, se morajo odstraniti-: de-dinsko pravo se mora odpraviti, da preneha neenakost v premoženju; delo, na katerem sloni -vse bogastvo in ves napredek družbe in katero dandanes predstavlja najubožnej-ša in najštevilnejša vrsta ljudi, mora dobiti pristoječo mu oblast nad družbo. Na mesto buržuazije mora stopiti nova združba ljudi v kateri se vsakomur odkaiže delo po njegovih zmožnostih in vsaki zmožnosti plača po delu alt potrebi. Vsa verstva so se pre-ž jv dl a; katoliško in protestantsko krščanstvo oznanjuje sicer načeloma bratstvo vseh ljudi, toda v resnici bratstvo več ne obstoji: zato je -treba ustanoviti novo vero, ki bo v duhu ljubezni zedinjevaia vse človeštvo in ga vodila k edinemu njegovemu namenu — k pozemski sreči.
St. Simon je imel veliko učencev in posnemovalcev, ki so njegove nauke razširjali ta razvijali- dalje. Vse človeštvo so hoteli organizovati po vzgledu katoliške
hierarhije. Največji vpliv sta dobila Bazard in Eufantin, čigar spisi so tudi Izšli po njegovi smrti skupno z zbranimi spisi St. Simona.
Z Eufanttaovo smrtjo tudi preneha na-dafljni razvoj St. Simonove socialistične šole, njeni privrženci so se oklenili drugih smeri, zlasti pa praktičnih nasvetov Charles Fourieria (roj. 1772, u. 1837), čigar glavno delo je: Traitč de 1’association do-mestique agricole.
Fourierjeve ideje -imajo zato velik pomen, ker so skušale sociijalistični program praktično uveljaviti V vsakem človeku se nahaja neki- nagon za kako posebno delavnost, treba je samo naravne nagone ljudi za- to uporabiti, da se organizuje družba.
V	današnji družbi moramo marsikaj storiti proti svoji1 volji, o poklicu pouajveč ne odločujemo sami, po Fourierju bi pa vsak koristil družbi, če bi sledil le svojemu nagonu. V ta namen si je Fou-rier v svoji globoki domišljiji izmislil tole organizacijo: Na vsako kvadratno miljo naj hi se sezidalo vojašnicam podobno poslopje (phailax = falanga) za 300 rodbin, v katerem bi bile skupne obednice, pralnice, delavnice, čitalnice itd. V falangi morajo biti zastopana vsa del-a: poljedelstvo, razni obrti, znanost in umetnost. Vsa produkcija mora biti združena in ljudje bi ne smeli: opravljati vedno istega dela, temveč prehajati od enega k drugemu, ker bodo s tem v delu našli- svojo srečo. Vsej falangi načeluje od večine
voljeni poglavar — unarque (vicomte), dvanajsterim triaruue (marquis) itd., 2,985.984 falangam (kolikor bi jih imel ves svet) pa stoji na čelu omnia-rque (Augustus) s sedežem v Carigradu. Cisti zaslužek v falangi se ima razdeliti tako, da pride 4/12 na glavnico, 5/12 pripade delu ta 3/12 nadarjenosti. Ker bo produkcija skupno organlzovana, se bo v falangah donos pomnožil. Najvažnejši Fourierjev učenec Considerant je skušal falansterije praktično uresničiti v Te-xasu, toda poskus se je ponesrečil, kakor tudi niso mogli- uspevati drugi dve falan-sterjji, ki sta se osnovali po Fou-rierjevlh načelih.
Tretji vplivnejši francoski- socijalist je Peter Jos. Proudhon (roj. 1809, u. 1865). On imenuje zasebno lastnino -tatvino, jemanje obresti je protinaravno dejanje, rop na človeški družbi, tisti, ki prejema obresti, ne da bi delal, je tat. Zato pa skuša Proudhon najti sredstvo, da bi mogel obresti odstraniti. V ta namen naj se ustanovi ljudska banka, ki bdi malim obrtnikom ta posebno delavcem posojevola bgez obresti, ta sicer bi ta banka izdajala liste, ki bi se ne glasili na denar, temveč na izdelke. V banko bi se prinesli izdelki (n. pr. čevljar izdelane čevlje), za to bi se dobili posebni listi, ki bi se lahko zamenjali za vsakovrstno blago. Poskus s tako banko se je izjalovil. V svojem glavnem deliu »Sistem gospodarskih protislovij in filozofija uboštva« prijema tedanjo narodnogospodarsko vedo na najšibkejših mestih (teorija rente ta vrednosti) in jej
dokazuje protislovja v osnovnih njenih naukih. Tako pravi: Ali ni nerazrešljivo protislovje, če ima diamant, ki je prav za pravic igrača, večkrat vrednost nad 100.000 frank-ov, dočim se dobi kruh in železo za majhen denar ditd. Proudhon sploh smatra državo za nepotrebno in škodljivo; vse bi se moglo samo po sebi- uravnati, če bi ljudje med seboj osnovali tak promet, da bi v-sak prejel toliko dobrin, kolikor odgovarja vrednosti njegovega gospodarskega dela in vsak enako veliko časa porabil za delo. Taka brezdržavna družba bi se -imenovala anairhija. Proudhona zato tudi nazivljajo ustanovitelja anarhizma, katerega program je označil Rus Bakumin s temi-le stavki: »Mi zametujemo postavodajo, vsako avtoriteto, vsak privilegovank p-ateutovani, oti-ci-jalni ta legalni vpliv, tudi če bi nastal po splošni glasovalni pravici, v prepričanju, da je to le v korist vladajoči manjšini izkoriščevalcev ta v škodo ogromni, zasužnjeni večini.« Med anarhistične pisatelje spadajo tudi Maks Steiner, ruski knez Krapot-kin (nihilist), zemJjepi-sec Elisče Redus in J. Mort.
Louis Blanc (1811—1882) je ustanovil 1. 1839 v Parizu časopis »Revue du pro-gres« (Napredna revija), v katerem, je prvikrat (1. 1841) zagledala luč sveta njegova razprava »Organizacija dela«, o koji pravi po pravici Diibring, da njen mali- obseg stoji v obratnem razmerju z vsebino njenih misli.
V	tem spisu je Blanc pokazal po-t, po kateri
bi mogla današnja, na podlagi individualizma stoječa družba preiti v a-sociijacijo bodočnosti. V današnji dobi proste konkurence se mnogo dela izvrši brez vsake koristi, veliki producenti uničujejo malega; največji kapitalist je država, ki na-j po Blancu ustanavlja. narodne delavnice in proizvaja sama, s čimer bi se zasebna industrija ubila. V ta namen naj država najame posojilo ta napravi tovarne za vse industrijske stroke.
V	teh tovarnah (narodnih delavnicah) naj bi proizvajali delavci zadružno. Ves letni dobiček bi se razdelil v tri dele: en del bi pripadal članom zadruge, drugi; del bi se porabil za starčke, bolnike, onemogle in one industrije, katere hi se nahajale v nevarnosti, tretji del pa bi bil namenjen za razššrjevanje zadružnega obrata, da bi- sčasoma lahko r-mleli vsi delavci prostora v njem. Zadružno načelo bi blo: Delo po delovni zmožnosti, užitek po potrebah. Blanc je torej duševni oče produktivnih zadrug, ki v sedanjosti pridobivajo vedno več pristašev iin od katerih nekateri pričakujejo miren preobrat sedanjega, družabnega reda (zadružni socijalisti).
Ves francoski socijalizem do zadnjih desetletij preteklega stoletja ima bolj ali manj revolucijona-rni značaj. Sicer pa tudi sedaj socijalisti na Francoskem nimajo enotnega programa, temveč se dele v več skupin, ki imajo vse po več svojih zastopnikov
v parlamentu.
(Dalje prihodnjič.) '
tožena narodni skupščini, akoravno bi bila naša država dolžna to storiti po členu 405 vcrsaiillske mirovne pogodbe. Toda naša vlada ni malomarna samo pri izpolnjevanju mednarodnih socijalnih obveznosti. Ravno s proračunom, ki se pravkar obravnava v parlamentu, hoče vlada skoraj popolnoma demontirati ministrstvo za socijalno politiko in črtati že tako malenkostne kredite za razne prepotrebne socijalne ustanove.
—	Te dni se je zglasil v Beogradu ravnatelj mednarodnega urada dela Albert Thomas, da posreduje pri naši vladi, da posveta socijalni politiki večjo pozornost. Alberti Thomasa je sprejel min. za socijalno politiko'Simonovič in predsednik vlade N. Pašič, pri katerem je interveniral pred vsem za to, da se ne ukine ministrstvo za socijalno politiko. Pašič je odgovoril Thomasu, da se mora pri nas 4—5 let delati na tem, da se drž. proračun sistematično zmanjšuje, ker drugače mora država priti v težko ekonomsko krizo. Kar se tiče ministrstva za socijalno politiko je N. Pašič mnenja, da lahko ostane in da bo vprašanje predložil v obravnavanje radikalnemu klubu. — Mednaroden Škandal bi bil, če ostane naša država brez ministrstva za socijalno politiko. Upamo, da bo radikalni klub glasoval za to,
da ostane ministrstvo za socijalno politiko, še prav posebno, če mu bo to priporočil šef vlade N. Pašič.
Beogradska delavska zbornica je poslala na ministra za socijalno politiko obširno spomenico, kjer se izreka proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko.
Sovjetska propaganda. Po pisanju ruskih »Izvest««, bi se imel vršiti v Beogradu kongres levičarskega krila profesijonal-nih sindikatov. Vsled aretacije komunistov je kongres odgoden. Komisija komunistične profesijonalne zveze v Moskvi je naslovila proglas delavcem vsega sveta, kjer se protestira proti razpustu neodvisne sindikalne zveze v Jugoslaviji in kjer se obsoja »sramotna vloga voditeljev umerjenih socijali-stov, ki so s svojim nastopom omogočili vladi, da -aretira voditelje profesijonalne zveze«. Tudi moskovska »Pravda« obširno poroča o aretaciji komunistov v Beogradu in pravi, da policija divjaško postopa z aretiranci. — Po vesteh iz Moskve sodeč, imajo naši ostanki komunistov še vedno najživahnejše zveze s sovjetskimi krogi.
Novo posojilo v Ameriki bo po časopisnih vesteh sklenila naša finančna delegacija v VVashingtonu po ureditvi vojnih dolgov z Združenimi državami.
Strokovni vestnik.
Volilcem v Delavsko zbornico.
Narodno In socljalno-napredno delavstvo le pri volitvah v našo najvažnejšo delavsko ustanovo, v Delavsko zbornico častno zmagalo. Uspeh je popoln. Preko osem tisoč delavcev je izreklo svoje zaupanje listi, ki Je v volilnem proglasu poudarila, da smatra Delavsko zbornico za zakonito zastopnico gospodarskih in kulturnih koristi vsega delavstva brez ozira na politično opredelitev. Volllcl »Neodvisne delavske liste« so izrazili voljo, da delavstvo v boju za svojo gospodarsko osamosvojitev In kulturno po-vzdigo proti interesnim organizacijam delodajalcev nastopa strnjeno z enotnim hotenjem. Samo v tej volji je moč In le ta moč bo sposobna v našem gospodarskem življenju uveljaviti upravičenost delavskih zahtev. Interesna zastopstva delavskega razreda so gospodarske ustanove, ki so zapisane životarjenju, ako uveljavljajo politične namere. Politične cilje morejo In morajo zasledovati višji organi, ne stanovska zastopništva. Našemu delavcu manjka predvsem kruha. Danes tega nima, zato pa Ima politike v Izobilju; ravno radi tega nima kruha.
Socljalna politika, ki naj predvsem uresničuje delavske zahteve, Je sicer tudi politika, toda ona ni stremljenje po nasilju in nadmoCl, ampak volja po Izenačenju dolžnosti In pravic. Zato vas ne bomo varali z draženjem proti »kapitalizmu«, vzpodbujali vas bomo le z zahtevo, da bodi delavec v ustroju našega gospodarstva kot enakovreden etičen In produkcijski faktor soudeležen pri gospodarskem razmahu naših ustvarjajočih in proizvajajočih slL Delavna sila ne sme biti blago, ki se po zakonu o ponudbi ln povpraševanju kupuje In mora prodajati, hočemo,
da se delovna sila v našem gospodarskem sistemu uveljavlja kot producent.
Zato mora biti delavcu naš narodni gospodarski razvoj In razmah njegova notranja etična potreba ln njegova lastna gospodarska nujnost.
Iz tega materijalnega razloga osvajamo načelo narodnosti, katere ml ne smatramo za izraz romantike, ampak za osnovani predpogoj delavčevega gospodarskega napredka, torej za izraz tudi čisto materijalnega značaja. Dokler bo na svetu odločilen socljolo-gičen moment simpatije ln ne moremo v sebi zabrisati posebnosti naše zemlje In svoje okolice, tako dolgo vemo, da bo n. pr. tako nemški delavec kakor nemški industrialec nam sovražen ln sl bo hotel na našo škodo gospodarsko udobnejše posilatl. Le delavec, kateremu omogočimo, da se bo 1 etično 1 normalno pravno uveljavil kot producent našega narodnega gospodarstva, bo koristil sebi in celoti.
Za gornja načela se Je Izreklo nad osem tisoč delavcev. Ta volja Je prišla Iz src In zato je nepremagljiva. Ona Je mejnik v našem delavskem življenju. Preroditi mora obliko našega gospodarskega udejstvovanja.
»Neodvisna delavska lista« bo s svojimi sedmimi mandati v zvezi z onimi zastopniki zasebnih nameščencev, ki osvajajo načela narodnosti in socijalne naprednosti, v Delavski zbornici skušala dati ročnemu In duševnemu delavstvu odločilen vpliv na naše gospodarsko življenje in socljalno-polltično udejstvovanje v državi. Pričakujemo, da bodo naše zahteve razumevane tudi od zastopnikov drugih list.
Neustrašenim borcem za narodno stvar in socijalni napredek veljaj naša zahvala. Končane volitve so le pričetek novega dela.
Za »Neodvisno delavsko listo«:
Rudolf Juvan, s. r. dr. Joža Bohinjec, s. r.
Kakšne so naSe naloge po končanih volitvah.
Med volilnim bojem pri volitvah v Delavsko zbornico je delo v naših podružnicah nekoliko zastalo, ker smo se vsi pečali z volitvami. Sedaj so volitve za nami in prijeti moramo zopet za delo tam, kjer smo končali.
Volitve so pokazale, da imamo med nami lepo število naših ljudi, naših delavcev, katerim moramo posvetiti vso pažnjo in vso skrb. Naših podružnic skrb mora biti, da zberejo pod svoje okrilje še vse one naše delavce, ki so dosedaj stali' izven naših vrst.
Vse naiše podružnice naj razpredejo niti po vseh okoliških krajih in naj povsod skušajo osnovati nove plačil hi ce ali podružnice ter pridobiti v vsakem kraju novega člana in zaupnika. Če gremo vsi na delo in pridobimo vsi samo po enega novega člana, nas bo v najkrajšem času še enkrat toliko in naša moč bo dvojna. Pridobiti po enega člana pa ne sme biti nikomur pretežavna naloga.
Naše podružnice morajo glasom pravilnika imeti v teku prvih dveh mesecev vsakega leta svoje redne občne zbore, na katerih imajo polagati obračun o svojem delu in si zarisati delokrog za tekoče leto. Nekatere podružnice so svoje občne zbore že imele in s tem zadostile svoji nalogi. Na teh občnih zborih se je povsod videlo, da so naše podružnice v živahnem delu, a je vendar njih delo še premalo. So zopet podružnice, ki občnih zborov še niso imele in te jih morajo čimpreje sklicati. Pravilnika se moramo brezpogojno držati, če hočemo imeti V svojih vrstah red in disciplino. Kjer torej še ni bilo občnih zborov, jih skličite.
Ne smemo pozabiti, da smo dobili v novi Delavski zbornici lepo zastopstvo in temu zastopstvu 'bomo odslej morali vedno in iz vseh krajev dajati navodila In inici-jativne misli. V našem programu, ki smo ga izdali tudi o priliki volitev, smo jasno začrtali vse težke naloge, ki nas čakajo. Teh nalog pa ne bomo rešili posamezniki, temveč vsi v skupnem delu in skupnih zahtevali. Da tem nalogam zadostimo, moramo povsod pričeti z izobrazbo delavstva potom sestankov, shodov, predavanj itd. Vse naše podružnice naj v smislu naših navodil in okrožnic izpolnijo tudi ta del svoje naloge.
Po končanih volitvah v Delavsko zbornico, ko smo videli svojo moč, ne smemo držati rok križem, temveč moramo vsi do zadnjega na delo, da svoje vrste podvojimo, potrojimo in jih tako ojačimo. Posebno pažnjo moramo posvečati izobraževalnemu delu.
Na delo torej vsi, ki ste dela voljni!
★
Žiri. Tukajšnja podružnica priredi v nedeljo 21. t. m. popoldne svoj ustanovni občni zbor. Na občnem zboru poroča tudi strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane o delavskem položaju in nalogah NSSZ. Vabimo vse naše člane, da se tega velevažnega in ustanovnega zborovanja udeleže polnoštevilno.
Maribor. Osrednje vodstvo NSSZ v Ljubljani je te dni vložilo pravila za ustanovitev podružnice NSSZ v Mariboru. Ustanovitev te podružnice je bila za Maribor prepotrebna in smo prepričani, da bodo vsi narodno in socijailno zavedni delavci ustanovitev naše podružnice v Mariboru pozdravili. Ustanovni občni zbor se bo vršil v sredi marca in bo na njem poročal zastopnik osrednjega vodstva iz L juhi jame, na kar že sedaj opozarjamo vse člane.
Planina. Tukajšnja podružnica NSSZ bo imela v prvih dlneh marca svoj ustanovni občni zbor, na katerem 'bo poročal delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. Za občni zbor bodo razposlana vabila in prosimo vse člane, da se vabilu polnoštevilno odzovejo.
Tedenske vesti.
—~ Organizacija VI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 26. junija do S. julija 1926. Po pojasnilu, ki smo ga dobili od uprave ljubljanskega velesejma, obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljila bo sigurno vse, raz-stavijalce kakor tudi kupce. Določeni termin je po mnenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega: A) Mednarodni vzorčni velesejem, razdeljen na sledeče blagovne skupine: 1. Strojna industrija, 2. izdelki iz železa, jekla, puškarstvo, municija, 3. ostali kovinski izdelki, 4. poljedelski stroji, poljedelsko orodje, 5. avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi, 6. elektrotehnika in razsvetljava, 7. kozmetika, farmacevtfčni in kirurgični izdelki, 8. papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine, 9. pohištvo in stanovanjska oprema, 10. ostala, lesna industrija, 11. usnje in konfekcija usnja, 12. tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cenkveni paramenti, 13. klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke, 14. lončena roba, majolika, fayence, steklo, 15. galanterija, bijouterija, draguljar-stvo, fina mehanika, optika, graverji, pa-sarji, 16. kemična industrija, 17. industrija živil, 18. poljedelstvo, 19. stavbarstvo, 20. godala, 21. razno orodje. B) Skupina obrtnikov. To bo špecijalna obrtniška razstava, organizirana po Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. C) Posebni oddelek za radio. Sodeluje ljubljanski Radioklub s svojimi amaterji. D) Razstava »Slovenska žena«. To bo kulturno-zgodovinska prireditev, ki jo izvede Splošno žensko društvo v Ljubljani s sodelovanjem vseh ženskih organizacij v Sloveniji. E) Higljenska razstava, ki se priredi že v tretje. Dvakrat je imela že velikanski uspeh, za letošnji velesejem pa se popolnoma preuredi in dopolni Sigurno bo prav lepa tudi razstava avtomobilov. Določeni termin je letos prvikrat za to stroko ugoden, medtem ko so se prejšnji velesejmi vršili vedno v jeseni, ko je avtomobilska s e zija že jenjala. Uprava velesejma deda z vsemi* močmi, da bo prilikom letošnjega velesejmti nudila svojim razstavljavcem in obiskovalcem ugodno presenečenje.
— 20 % odtegljaji, ki jih je bilo deležno svoj čas po večini' samo ubogo ljudstvo, ki je hranilo prihranjen denaT doma za vsakdanje potrebe, medtem, ko so dobro informirani bogataši imeli denar v bankah in, zato niso utrpeli odtegljajevi— so spravil jeni za vse večne čase iz sveta. Spremenili so se v prisilno oddajo premoženja, kar tako na tihem. Dotični boni so ostali najbrž brez vrednosti.
— Iceljadc mukrate da voli je napisal nek volilec v Delavsko zbornico in jasno, da je bil njegov glas neveljaven, akoravno so socijalni demokrati trdili,, da je volilec mislil socijalne demokrate. Pa tudi drugih takih cvetk je bilo vse polno na volilnih listkih. Nekdo je volil »Icedo mukrate«, zopet drugi Radič-Prepeluhovo stranico, nekdo je volil Narodno radikalno stranko, precej jih je bilo, ki so oddali svoj glas predsedniku dr. Mraku, zopet drugi so volili Ber-nota kot nosilca liste, nekdo je volil Rad-niflki Savez, zopet drugi Delavsko zbornico
v	Jugoslaviji in našel se je tudi volilec, ki je poleg uradne glasovnice dal v kuverto tudi en dinar, hoteč morda tako prispevati k velikim volil nitmi stroškom. Lep kupček je bil takih neveljavnih glasovnic, kar dokar-zuje, da je med. nami še precej delavcev, ki niso prav za prav vedeli, zakaj volijo in kako imajo voliti. Škoda izgubljenih glasov.
— Afera socUalnodemokratskega časnikarja. Pri dunajskem listu »Abend« je bil kot urednik nastavljen neki Weiss, kateri ie živel zelo Tazkošno ter razmetaval denar. Pred par dnevi pa je nastala na Dunaju senzacija. Vsi listi: so zavpili 0 škandalu, ki ga je baje zakrivil imenovani urednik na ta način, da je z izsiljevanjem ter grožnjami pritiskal na gotove kroge in od njih dobival potem denar.
— Nova uradniška Inštitucija v Avstriji.
Avstrijska vlada je predložila odboru uradniških organizacij načrt za ustanovitev nove inštitucije, ki bi naj imela namen sanirati uradniške dolgove. Vlada bi votlrala letno 500.000 šilingov od čistega dobička državne loterije poleg drugih prispevkov, ki bi se stekali v sanacijski* fond.
— Testament pred kratkim umrlega belgijskega kardinala Merclerja se glasi med drugim: »Jaz ne zapuščam veliko, ker prerito žen j a nimam. Mala vsotica denarja, ki sem si jo v življenju prihranil s svojim poklicem in prodajo svojih knjig, je po večini že izčrpana v dobrodelne namene. Moje geslo je bilo, živeti od enega dne do drugega. Kar bo po moji smrti še ostalo, naj se porabi za moj pogreb in za poravnavo malih tekočih računov. Če še kaj preostane, naj se porabi v dobre namene, zlasti za vzgojo mladine. Moji stričniki naj dobe moj delež iz hiše v Hermite, poleg tega pa jim priporočam, naj si služijo kruh z delom svojih rok.«
— Protlalkohollzemi — državna zmota.
Ameriški škofje in vsa duhovščina so obsodili prepoved alkohola in nazivajo to kot državno pomoto. Sklenili so delovati na to, da se alkoholna prepoved omili v toliko, da bo uživanje piva in lahkih vin, dovoljeno.
— Prestopek nedeljskega počitka. Zagrebški veliki župan je dovolil, da so v Sisku tudi ob nedeljah odprte prodajalne. Proti temu ukrepu se jA. pritožila zveza privatnih nameščencev z utemeljitvijo, da lahko take naredbe izda samo ministrstvo za socijalno politiko v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko na osnovi člena 14 zakona o zaščiti delavcev.
— Neverjeten predrzen rop v poštni ambulanci. Na progi Kočevje—-Ljubljana je bil 10. t. m. zvečer izvršen rop v poštnem vozu in to med vožnjo malo pred postajo Grosuplje. Ropar je odnesel okrog 250.000 Din. Kako se je rop izvršil, še ni pojasnjeno, 'bo pač dognala šele preiskava. Ambu-lanco je opremljal samo poduradnik Kalan, ki pripoveduTe, da se je med tem ko* je bil zaposlen z razdeljevanjem pisem, nenadoma za njegovim hrbtom pojavil maskiran moški z revolverjem v roki. Neznanec je udaril Kalana za tilnikom, ga podrl na tla, mu zvezal roki ter mu zagrozil, da ga ustreli, če se zgane. Nato je zahteval pojasnila, kje je denar. Našel je takoj vrečico z denarjem ter zginil, šele sedaj je Kalan pričel vpiti, slišal ga je vlakovodja, ki Je ustavil vlak. Med teni si je pa Kalan razvezal roki. — Slučaj je precej zagoneten. Vprašanje je, kako je prišel ropar v voz, kar je sicer mogoče, toda doslej nepojasnjeno. Preiskava se nadaljuje z vso naglico. — Vprašajmo se zopet, kaj je temu krivo? Zopet štedenje! Zakaj se pusti v vozu enega samega človeka, ki ima kakor čujemo itak preveč posla. In tako se prakticira na mnogih progah. Ko bi bila v vozu dva., bi bila tu kontrola in sigurnost.
— Komunisti In premoženje. V sovjetski Rusiji so po prevratu uzakonili določila, koliko denarja allv vrednosti simle posedovati vsak posameznik. Določena je bila razmeroma mala vsota do 10.000 rubljev. Vse drugo, kar si je kdo več pridobil, je bilo last komune. Sedaj so bol.iševtiSki sovjeti izdelali nov zalkou, ki že ščiti kapitalista. Denarja ima lahko vsalkido, kolikor hoče. Samo dediči so zaenkrat še malo udarjeni, ker bodo morali oddajati državi 90 odstotkov dodščtine, če bi ta presegala nad 500 tisoč rubljev.
— Čudno vprašanje. Svoj čas so pri žigosanju avstrijskih kron mnogim strankam zaplenile oblasti nekatere bankovce, češ da že prej niso bili pravilno kolkovani ali; pa da so bili sumljivi. Mnogo ljudi je bilo pri tem občutno oškodovanih. Ljudje so za te bankovce dobili potrdila, da so jim bili res zaplenjeni. — »Kmetski list« pa sedaj vprašuje finančno delegacijo, če se bo prizadetim dotičua škoda povrnila^ — Ali ni to vprašanje čudno? Kdo bo* povrnil? Saj se še n. pr. za preveč plačano carino ne dobi zlepa denarja nazaj! Saj še državnim uslužbencem država ne izplača zakonito priznane razlike med staro in novo plačo!
— Matija led razbija. Skopnel je sneg, jug ga je vzel, ozračje pa je ostalo toplo, zapihale so* sape in razpodile oblaike, prikazalo se je toplo pomladno solnce. Ljudje so kar oživeli in pričeli z delaml po vrtovih, samo kmet je še nezaupljiv, ker Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. To pravilo se bo uresničilo tudi letos. Najbrž nastopi že v par dneh reakcija, da bo do 24. februarja. vse pripravljeno.
— Elementarne nesreče v Ameriki. Blizu Melbourna je izbruhnil požar na neki obširni poraščeni planoti, in sicer v dolžini preko 50 milj. Požar je velikanski in ga ne morejo udušiti. Ogenj objema že tudi bližnje gozdove, ki predstavljajo neprecenljivo 'vrednost in katerih obseg cenijo do 40.000 hektarov. — V severni Ameriki divjajo že nad teden dni strahoviti sneženi viharji. Ponekod je nagromadenega od sile snega.
V	Newyorkti so vsled tega zaprli vse Ijud-ske šole. V mestu Conetlcu je sneg podrl streho neke tovarne, ki je pokopala pod seboj preko 50 delavcev. — O velikem snegu poročajo tudi iz drugih krajev.
— Stroj za stenografijo. Neki Anglež je izumil stroj za stenografiranje, s katerim se zelo naglo in to v vseh jezilkih stenografira. Stroj je velikanski izum, uporaba pa za vsakogar enostavna in navodila kratka.
— Tajen »klub« v Beogradu. Policija ima opravka z nekim tajnim klubom, v katerem so baje tudi višje osebe. V klubu so imJeli opravke z mladimi dečki, katere so dovajali nastavljeni zvodniki. Pred par dne-
vi	pa je policija prijela takega človeka baš v trenotku, ko je hotel odvesti nekega 14-letnega dečka i*z kinematografa v klub.
— Čuden motiv umora. Na Madžarskem je neki 22 letni ženin umoril bogato vdovo ter se polastil njenega denarja. Ko je odnašal iz hiše zločina svoj plen, je naletel na hčerko umorjene žrtve, ki je prihajala domov. Iz strahu, da bi ga ta ne izdala, je
pobil še njo ter ji poleg tega še zamašil usta, da se ie zadušila. Toda lopova so kljub temu izsledili. Pri zaslišanju je zločin priznal in izpovedal, da je to storil zato*, ker bi se v kratkem moral poročiti, a ni imel denarja, da 'hi plačal cigansko godbo, katere kapelnik je zahteval denar naprej.
— Žrtev zimskega športa. Na hribih pri Ziirichu je zmrznil smučar, katerega je močna in mrzla nevihta tako zmučila, da ni mogel več do cilja — v vas. Reveža so našli drugi dan samo 300 m visoko nad vasjo zmrznjenega v snegu. Njegova tovariša, od katerih se je ponesrečenec po neprevidnosti odstranil, sta prišla pravočasno na varno, sta pa bila mnenja, da se njun drug nahaja v kaki drugi koči.
— Silen mraz v Švedlji. Od 7. na 8. t. m. so imeli v Švediji izredno hud mraz, talko da je padel v nekaterih krajih toplomer 60 stopinj Celzija pod ničlo.
— Albanski deiravdant. V Albaniji je poneveril blagajnik Marijan Luka 3000 zlatnikov to je 1 milijon dinarjev iz državne blagajne. Z denarjem je Marijan Luka pobegnil baje v Jugoslavijo.
Ljubljana.
— Pošta v Sp. Šiški. 2e pred več ko
50 leti so Šiškarji prosili in dobili od poštne uprave pošto in pozneje še brzojav. Od takrat se je Šiška 5 Jcrat povečala in razširila po obširnem polju. Naselilo se Je v Šiški mnogo obrtnikov, sezidale so se razne tovarne, razširila se je kurilnica: na železnici v velikopotezno podjetje s stotimi delavci, cveteti je pričela trgovina in industrija. Pošta ter brzojav sta imela dosti posla, kar nam bo pritrdila gotovo tudi poštna uprava, šiška in z njo promet pa raste dalje ln bo rastla še bolj. Naenkrat pa je izginila iz Šiške pošta in telegraf — ker je privatniik-lastnilk hiše postavil po običajnem odpovednem roku — državni urad na cesto, urad, ki je občekoristna brezpogojno potrebna institucija. Do odpovedi -poslovnih prostorov sploh ne bi prišlo, če bi poštna uprava hišnemu gospodarju zvišala najemnino. Graje vredni so vsi oni ozkosrčni organi ljubljanske direkcije, ki niso pravočasno odločno zahtevali od' Beograda pritrdila za višjo najemnino^ preden je urad bil na cesti. Graje vredni so končno vsi šiškarji, predvsem obrtniki, trgovci in tovarnarji, ker se niso pobrigali za druge prostore. Sedaj se mora hoditi pol ure in še več do glavne pošte v Ljubljano z vsemi pošiljkami, treba je čakati na pošto zjutraj dolgo do poldneva in prav tako dobe nekateri tudi popoldansko pošto šele ob 7. uri zvečer, ali pa celo Šele drugi dam. Prav ista je z oddajo ln dostavo brzojavk po široko raztresenem okolišu. Koliko več trpe tudi uslužbenci ter strgajo čevljev. Pa vse je dobro, Šišikafji so zadovoljni, le tu in tani se sliši zabavljanje v gostiM. Da bi se pa kdo najbolj prizadetih zganil in napravil korake na merodajno mesto, podreza! ali udaril v Beogradu, tega ne!
— Zaslužen 7« letnik. Ta teden Je praiz-
noval svojo 70 letnico gospod Matija Za-mida, višji ravnatelj odsekov za likvidacijo kranjske deželne imovine in šef sekdje se-kvestrov ministrstva pravde v Ljubljani.
— Zakaj bi nagajali v kopališču? V mestnem kopališču nekaj ni v redu. Vedno prihajajo pritožbe o nerednostih. Osobje v mestni kopeli pa se pritožuje, da si dovoljujejo nekateri na njihov račun razne neokusne in neumestne šale. Obiskovalci kopeli naj puste v bodoče svoje razposajenosti doma, v kopeli pa naj se vedejo dostojno. Sicer pa se naj talkim znanim nagajačem v bodoče zabrani dostop.
— Posipanje cest je v Ljubljani nujno, ker imamo ponekod toliko blata, da mora človek študirati, kako bi prišel naprej. Nekatera pota so naravnost škandalozna. Dunajska cesta, potem cesta proti Šišiki, Vodovodna cesta itd. itd. Vsaj tam, kjer je gramoz pred nosom, bi magistrat lahko takoj preskrbel za posipanje.
— Sejem" za kožuhovino v Ljubljani. Izredni uspeh zadnjega organiziranega kožnega sejma v Ljubljani, ki se je vršil dne 26. in 27. januarja t. 1. je napotil Upravo velesejma in Lovsko zadrugo, da se priredi prve dneve meseca marca ponovni sejem za kožuhovino, na katerem se bodo prodajale kože vseh vrst divjačine dražbe-nim potom. Neprodanega blaga je še veliko, katero naj lastniki nemudoma pošljejo na Upravo velesejma v Ljubljani, oddelek Div-ja koža. Zadnji sejem je prepričal vse, da se samo potom te organizacije dosežejo res prave cene za kožuhovino. Pogoji za udeležbo so isti kot pri prvi prireditvi Informacije, pismene in ustmene, daje urad Ljubljanskega velesejma.
OBleke na OBroke
O. BernatovtC
LJUBLJANA, MESTNI TRG
Spedialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, račun-
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selenburaova ul. 6
TELEFON S T E V. MO
Maribor.
— Narodno gledališče. Ta teden počivamo. V torek smo imeli ponovitev Molier-jeve komedije »Žlahtni meščan«, ki še vedno vleče, kar ni čudno, saj je polno tudi privlačnih prizorov (baletke, ples, petje itd.). In pa glavni junak gosp. Bratina se je naj-brže osebno naravnost zaljubil v svojo uiogo,, ki jo vidno izpopolnjuje. Edina napaka > se ponavlja tudi pri tej igri, da se namreč preveč zaporedoma ponavljat »Vesela vdova« gotovo »vleče«, pa smo vendar doživeli skoro prazne predstave, ki so sledile druga drugi. In je bila ista stvar zopet krasno obiskana, ko je prišla po1 daljšem presledku zopet na vrsto. Naj to velja tudi za »Žlahtnega meščana«. V nedeljo popoldne so nam 'štirje »ljubljanski mladi« predstavili svoj »Prelom«. Dočim1 so se deklamacije n. pr. iz Cankarja saj odraslim zelo dopadle, se je glede gledaliških prizorov vobče govorilo, da je »Prelom« doživel — polom. Ne, Maribor ni še zrel za tak »prelomi« najmanj,' če mi občinstvo prav nič pripravljeno, kot se je to pot zgodilo. Od torka dalje pripravljamo oder za »Hlapca Jerneja«. Iz tega razloga so izostale do sobote vse predstave.' V soboto zvečer pa imamo premijero Milčinskega zalo igr a »Cigani«. Ta bo nam zelo dobrodošla, ker od začetka pa dosedaj smo živeli samo v starih histerijah in inozemskih posebnostih. Nam se pa hoče zopet kaj domačega, pristnega, kaj iz našega življenja. Iz tega "naslova bo dobrodošel tudi Cankarjev »Hlapec Jernej«. Želeti je, da bi ga to pot prišli poslušati in gledati tisti, na katere je Cankar pri svojem Jerneju še posebno mislil. Prijatelji glasbe si žele za spremembo kako globokočutnejšo opero, katere letos zelo pogrešamo, če odštejemo »Evangeljnika«, ki pa prav za prav. ne spada k operi. In kakšno novo lahko opereto! Drama se nahaja na najboljši poti poboljšanja (kar se namreč tiče repertoarja), želeti je isto tudi glede glasbenih predstav. Za nedeljo popoldne pa ponavljamo: dajte ljudstvu »Evangeljnika« po znižanih cenah!	rc.
— Maribor dobi novo žensko bolnico.
Iz Beograda poročajo, da se je minister zdravstva odločil ustanoviti v Mariboru novo moderno žensko bolnico z oddelkom za porodnice. Seveda za to ne bodo zidali zaenkrat nove stavbe, ampak bodo bolnico nastanili po predlogu oblastnega zdravstvenega referenta v sedanjem ženskem sanatoriju.
— Vojni ujetniki se vračajo. Pred kratkim se je vrnilo iz Rusije preko Maribora več naših fantov, ki so v «vojni prišli v rusko ujetništvo. Vrnili pa se niso več kot fantje, ampak kot možje v pravem pomenu besede, !z ženami in otroci. K vrnitvi jih je prignala sila, ker jim je sreča postala nemil at Nekateri so poročeni z ženskami iz odličnih ruskih krogov.
— Klerikalna politika tudi že v planinstvo. Kakor so pokazali zadnji dogodki zlorabe župnika Aljaža in kateheta Mlakarja v klerikalne politične propagandne namene, bodo obdržali prav tisti, ki so tako zva-ni »Aljažev klub« že od vsega početka smatrali kot novejšo iznajdbo, kako klerikalno politiko Vtihotapiti tudi v planinstvo. O tem 'bo treba posebej spregovoriti, Tu pribijemo le dejstvo, da so klerikalci to pot razumeli1 na cirkuški način v svoj tabor privabiti in prignati pretežni del planincev, ki so vse prej kakor klerikalci. Šli so, da pozdravijo častitljivega nestorja slovenskih planincev župnika Aljaža in priznanega vele-turfsta kateheta Mlakarja, ki je v klerikalni banki predaval o svojem' potovanju na Mont Blanc.
-— Vremensko poročilo. Začetkom februarja je tudi ob severni meji nastopilo toplo južno vreme, ki je v treh dlneh spravilo ves sneg s površja. Potrdilo se je, dla je ta nenavadna toplota posledica izrednih ognje-niških izbruhov na več krajih med jugovzhodom in severozapadorri. Da se delovanje ognjenikov šele pripravlja na večje katastrofalne izbruhe in da bo reakcija zelo vplivala tudi na naše ozemlje, o tem pričajo dnevno razni nebesni ozir. atmosfer Kini znaki. Že do nedelje lahko tudi. v naših krajih mislimo na sneg.
TovariSI in prijatelji, pridobivajte nove naročnike za „NOVO PRAVDO" I Vsakdo naj pridobi vsaj Se enesa novega naročnika! Poravnajte takoj zaostalo naročnino! Brez sredstev ne more list izhajati I
••• ••• •	—»•—i
Tajinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
»Čujta nadalje; po poteku tega časa moreta oprostiti hišni in hišnika vezi, s katerimi so zvezami', toda varujte se obvestiti policijo. Jaz zvem vse tor bi vas mogel neke noči iznenaditii s svojim obi-skotm; z obiskani', ki je Istoveten s smrtjo.«
Od strahu stopijo pustolovcema potne srage na čelo.
Mož s krinko se površno ozre še na pretepenega Falconerja, potem pa se obrne proti vratom tor odide Iz salona, za njim pa še ostali njegovi ljudje.
Oba pustolovca se sedaj pošteno oddahneta. Neprestano' gledata na uro, katere kazalec sc dozdevno počasi pomika naprej. Govoriti se ne upata, ker se bojita, da bi se strašiti ljudje mogli nenadoma vrniti. Vendar pa ostane vse mirno; od zunaj ni slišati nobenega glasu, Falconer pa leži nezavesten na tleh.
Končno — končno po dolgem, neskončno dolgem čakanju naznanit ura z udarcem, da je čas potekel. S strahom se dvigneta pustolovca od tal. K vratom si ne upa nobeden stopiti, pa tudi svojemu nezavestnemu prijatelju' se ne zmislita, da bi pomagala.
Ko je slednjič poteklo še dober četrt ure, sli šele upata odpreti vrata, ki vodijo v sobo za sprejeme.
Tihega ihtenja, prihajajočega iz sobe, se tako prestrašita, da hkrati odskočita od vrat; ko slednjič ihtenje poneha- ter tudi sioer ni slišati nobenega glasu, vstopita šele v sosedino sobo, kjer se jima nudi1 dokaj neprijeten prizor. Na divanu ležita obe hišni zvezani z zamašenimi ustii, hišnik pa v sličnem položaju na tleh. Prestrašena se plaho ozirata okrog sebe ter se šele po daljšem obotavljanju končno vendarle ojunačita, da porežeta vezi najprvo hišniku, potem pa z njegovo pomočjo rešita tudi obe hišni iz mučnega položaja. Nihče ne izpregovori nobene besede, kot da se vsakdo' boji prekiniti grozen mir in tihoto. Nato- morata pustolovca takorekoč s silo spraviti hišnika v salon, da jima poimla-ga dvigniti nezavestnega prijatelja in za silo obvezati, dočim se prestrašeni hišni stisneta v kot. Hišnik je bil mož orjaške postave, katerega sicer ni tako* lahko kaka stvar prestrašila, toda topot je iz njegovega spačenega: obraza citati1, kako grozen strah je ravnokar prestal. Nobene besede ne črhne, molče pomaga obema pustolovcema prt izpiranju Sn obveza-vainju ran njunega prijatelja. Končno so s tem gotovi
»Kaj naj sedaj storimo?« vpraša hišnik, »oh, milostivi gospod, grozno-----------«
»Tliho — tiho, črez noč ostanemo tukaj, jutri pa bomo vse potrebno ukrenili. Bogato vas bomo nagradili, le molčati se mora., brezpogojen molk moramo obvarovati.«
»Jaz ne boni črhnil besede, hišni tudi ne, kajti mož s krinko je vendar------------«
»Pst — nobene besede,« $epne pustolovec prestrašeno ter se boječe ozre okrog sebe, »nobenega imena, tiho — tiho!« Hišnik se splazil iz sdbe; še preje je pa položil nezavestnega. Falconerja na divan.
Za prestrašene je bila ta noč najstrašnejša v življenju, kajti Jak — strašni Jak — se je nenadoma pojavil med njimi. Jak je povsod!
*
Veliko kabino podmornice je kot običajno razsvetljevala električna svetiljka, ki je bila zasenčena z zelenim svilenim senčnikom, kar je že Itak razkošno- opremljeni prostor napravljalo naravnost očarljiv.
Na divanu ležita dve ljubki deklici, tesno stisnjeni ena k drugi. Sta to ubogi žrtvi brezsrčne mačehe, Ana in Mabe-l Glo-ve, kateri sta. bili na ukaz moža. s krinko prinešenl na zagonetno ladjo.. Še vedno trdno spita, dasi je že. precej časa preteklo, odkar sta ne vedoč zaužili usodepolno uspavalno sredstvo. '
Mož s krinko ju že dolgo — dolgo nepremično nniotri.
»Oh, kako me to dVpje mladih bitij spominja moje Ellene. Pravi prispodobi nedolžnosti, pomilovanja vredna otroka, ki sem ju prav po naključju obvaroval sramote. Ti krasni zlatorumeni lasje, In brezdvomno imata tudi tiste temno modre očk katerih pogled me je nekoč navdajal s tako' blaženostjo. Toda vse, vse je proč, nič mi ni preostalo razen spomina na umirilo ter obljube neomajne zvestobe, katero hočem nepozabni ohraniti' do svojega zadnjega diha!«
Globok vzdih se izvije prsim zagonetnega milo žu.
»Kje je moja neukrotljiva strast? Zginila je, le tedaj še nenadoma izbruhne, ka-
dar mi pade nova, žrtev v roki. Toda moje srce je mrtvo, pusto in prazno. Ellene ni več, z njo sem Izgubil vse!«
Še.enkrat se ozre na spavajoči deklici, potem pa gre proti vratom.
»Sedaj pa k nji, zavrženi mačehi! V železni kabini čakat na usodo svojih prednici
— Prosila je za usmiljenje, — hahaha — usmiljenje zai vražjo žensko, pekel ne pozna nobenega usmiljenja!«
Mož s krinko odide, vrata se zapro, slišati je celo, da se je premaknil zapahi Pa tudi razne druge glasove je slišati, pritajeno zdihovanje, jadikovanje, tarnanje, glasove, katerih odmev je im/cd železnimi stenami dovolj grozen.
Glasnejše in glasnejše, postaja strašno vpitje — iia.mah pa se domala poleže. Naenkrat pa je zopet sljšati! grozen krik, kateremu sledi hropeče ječanje. Hip nato' pa je že zopet vse tiho. Tedaj pa se nekaj zgane na divami. M ato el počasi dviguje roko — trepalnice še vedno zakrivajo njene ljubke oči, toda glej — že se razmikajo — lepe oči ogledujejo z otopelim, zmešanim pogledom povsem tujo okolico. Tih vzklik drhti iz ust lepe deklice. Tedaj pa zapazi poleg sebe ležečo sestro. Prestrašena se skloni nad svojo sestro in jo skuša zbuditi.
»Ana,« zakliče sprva tiho, potem pa vedno glasneje, »Ana, zbudi se, Ana,!«
Sedaj se dvigne tudi spavajoča, posledice uspavalnega sredstva prično gineva.ti, s sestrino oporo se opotekaje usede na divan. Nič manj prestrašena, kot Mafoel gleda okrog sebe; bridko ihteč se sestri objameta.
»Kje sva?« 'vprašuje sedaj Ana. »Ah, Mabel, to vendar nil najina soba? Sestra, spravili, so naju z donta. — Pomoč!«
»Ana, proshrf te, miolči!« roti Mabel. ki se sama od strahu trese po vsem životu. »Moliva, — Bog naju bo varoval, — ah, kaj se je zgodilo z nama — kako sva le prišli semkaj?«
Ubogi deklici poklekneta, tesno objeti prosita usmiljeno nebo, da n,a,j ju čuva Bog v njuni stiski.
Pripravljeni sta, da vsaik hi.p zvesta nekaj groznega; toda nobenega glasu ni od nikoder slišati, le tupata.ni se jima dozdeva, da slišita čudno šumenje, podobno pljuskanju vodnih valov.
Mabel se prva umiri;
»Ana, ali veš, kaj se je zgodilo z nama?«
Ana razmišlja.
»Bili sva vendar z mačeho in trojico gospodov v salonu, tedaj pa sem. naenkrat čutila tako utrujenost, da se je nikakor nisem mogla ubraniti. Od tedaj naprej pa se ne spominjam ničesar več.«
»Čudno, -tudii jaz se spominjam, da sc je meni ravno isto pripetilo. Ana, od sramu umrlem, če se *e zmisll-m, da so. se naju tisti možje v spanju tudi le dotaknili.«
Sestra vzklikne od strahu.
»Mabel, meni je vse jasno, to spanje ni bilo naravno, odvedli so naju — moj Bog
— pošlji nama Vendar smrt, le ne — sramb-t-e — sramote!«
»Ne (imejta strahu!« se oglasi nenadoma moški glas.
Obe deklici hkrati glasno zakričita; Kajti med vrati stoji mož visoke postave, odet s črnim,plaščem, Obraz pa mu zakriva temna krinka. Ana se skoro nezavestna zgrudi na divan, dočim pade Mabel pred grozno prikaznijo na kolena.
»Usmiljenje, gospod,« prost lepa deklica, ki nudi s svojim s solzamli zalitim1 obrazom naravnost pretresljivo sliko. »Prizanesite nama, brez pomoči Sva, — zapuščeni,
— oh, ne izročite nalju sramoti, in če že zahtevate žrtev — prizanesite vsaj moji sestri vse — prav vse hočem pretrpeti.«
Pomilovanja vredni dekliči poide glas, tedaj pa je tajinstveni mož že poleg nje ter jo nežno dvigne s tal.
»Zakaj se bojite, gospodična? Jaz nisem vaš pogubitelj, jaz sem bil vaš rešitelj!«
Mabel prestrašeno gleda groznega moža. Ali pa zagonetni mož govori resnico? si nehote stavi! vprašanje. Tedaj pja mož že pokaže na divan in roče prija zrlo:
»Usedite' se poleg vaše sestre, gospodična. Glove, potrebna ji je vaša pomoč.«
Mabel brez ugovora uboga ter objame ihtečo Ano.
Mož s krinko se usede na stol.
»Ponovno vam zagotavljam, gospodična, da se viam ni niti najmanj zlega bati, kar se tiče mene. Vem; da ste iznenadeni, ker ‘ste se znašli v docela tujem vam prostoru; vedite pa, da se je to zgodilo le radi tega, da vas obvarjem, strašne usode.«
»Kje pa se nahajava?« vpraša Mabel prestrašeno.
•»Pri možu, ki hudbbne kaznuje, nedolžne pa varuje. Tudi ne boste dolgo časa ostali tukaj, le nekaj ur; mikdo si ne bo- upal tudi le dotakniti- se vas.«
Mabel se nekoliko umiri.
»Ali imate še kaj sorodnikov, gospodična Glove?«
Mlada deklica o dima j e z glavo.
»Samo mačeho,« odvrne žalostno;
»Dobro, mislil sem. kaj takega, no, o vaši bodočnosti se bomo kasneje, pogovorili. Predvsem vedite, da sem o vseli vaših razmerah poučen, da ste vi in vaša sestra- nedolžni, nepokvarjeni deklici, popolnoma odvisni od volje vajine brezsrčne mačehe.«
Ana se strmeč ozre kvišku. Kako neki je mogoče, da je zagonetnemu možu vse tako natančno znano, kdo je tajinstveni mož?
Mož s .krinko, se navidezno za. začudenje mladih deklic niti ne zmeni ter nadaljuje:
»Zelo neprijetno' ml je, da se moram dotakniti stvari, katerih bi uho mladih, nedolžnih deklic prav za prav- ne smelo- slišati.. Toda neizbežna potreba me silil k temu, kajti zvedeti morata; v kakšnih rokah sta se .nahajati, za nevredno- žensko ne smeta nobene solze potočiti!«
Maibe-1 -i.n Ana naravno osupneta vsled teh groznih namiigavahj.
»Vajin oče,, cenjeni gospiiči, je bil spoštovan, toda zelo- malo- premožen trgovec, kajne?«
Maibel tiho • pritrdi;
»Nenadoma je umrl, eno- leto nato-, odkar je poročil, svojo drugo ženo, ki je bila naimleščena v njegovi trgovini?«
Matoell zopet pritrdi z lahkim nagibom ljubke glave. -
»Ali pa tudi vesla, cenjeni, dahni, Ha kak način je vajin nesrečni oče umrl?«
Mladi deklici'- sc strahoma ozreta kvišku.
»Ne bojta se, namen, ki ga imam z Vama, je najboljši, — ampak ne morem in ne smem vama zamolčati' resnice.«
»Vajin oče je bil bolehen, trpel je grozno, ker ni mogel spati; Nekega večera je preveč zaužili sredstva, ki naj bi lajšalo njegovo bol, lin to- je povzročilo- njegovo nenadno smrt!«
Sestri glasno za,plakata.
»Oh, oče, ljubi, dobri oče, zakaj si naju zapustil?«
»Gospod Glove bi še danes živel1, toda oseba, ki je videla, ko- je dvignil usodepolno pijačo k ustnicam, im ki bi' ga nno-gla z eno besedo rešiti, ga ni opozorila,, marveč ga je ’ hote izročila smrti!«
Sestri hkrati od strahu glasno zakričita.
»Gos-p-od, kdo je bila ta nesrečna oseba?« Mp-ralša, Maibel, ko- se nekoliko- umiri
»Njegova druga žena, — katero je klj-uib njenemu siromaštvu posadil poleg sebe.«
Maibel zakrije obraz z rokama, Ana pa smrtno bleda sloni v kotu na divanu.
»In ali vesta, zakaj je ona nesrečnica to- storila? No, vajiti.il čisti duši tega ne 1110-'rc-ta slutiti, storila je to, da postane ljubica pustolovca, ki ji je kupil vilo v K-iingstownu ter zapravil svoje premoženje z ogabno žensko.«
»Ah, moje -slutrnje,« tarna Mabel (im vije roki, »oh, kaka laž!«
»Da; da!« pritrdi mož s krinko, »lepa vdova je povsod raznesla vest, da je dobila večjo dediščino; hahaha; dediščino, ki je bila cena za vajino omečaščenje!«
Furpurna rdečica oblije sedaj obraza mladih deklic ter ju prikaže v naravnost očarljivi lepoti. Plamteče oči zagonetnega moža zrejo trpko v tla; videti je». da sočustvuje z ubožicama in da ju V tem trenotku ne mara pogledati
Po daljšem intolku pa zopet prične:
»Toda nesrečnica sc s tem sramotnim početjem še ni zadovoljila. Lionel Falconer, njen ljubimec, je bil radi za pr avl ji vos tii. preklican. Radi tega, ni mogel za njo žrtvovati toliko denarja 'kot preje. Tedaj pa je prišla vajina mačeha, na misel, ki je morda edina te vrste, — izmislila si' je peklenski načrt.«
Rdečica, ki je doslej odsevala iz obrazov obeh deki-c, se sedaj spremeni v smrtno bledo to. Toda zagonetni' mož nadaljuje nemoteno-:
»Bil je to čin, tako sraimloten, tako stra* šen, kot si ga je le mogla izmisliti odposlanka pekla. Lionel Falconer je imel dva prijatelja — pustolovca, katerih živlljenski cilj je obstojal v -lem, da spridita nedolžne. Ta dva gospoda sta -Obljubila vajini mačehi
Priporočamo Mo
Ljubljana, blizu PreSernovega spomenika za vodo.
Najusodnejši nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin iza Šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
veliko vsoto\— za — oskrunitev njenih pastork.«
Mabel im Ana glasno- zakričita;
»'Nerazumljiva utrujenost,« — tarna Malici, »o moj Bog, raje smrt--------------«
»Stojte, nihče se v.as ni dotaknil,« reče tajinstveni mož, »prišel sem še pravočasno, da zubranim zločin. Lionel Falconer je prejel svojo kazen, še dolgo mu 'bo ostala v spominu, in oba pustolovca sc bosta tudi še presneto premislila, če .naj še nadalje tako razuzdano živita-. Moje oči čuvajo nad takimi lopovi, gorje jim, če se še enkrat križa m-o-ja -pot z njihovo!«
Mabel se krčevito- trudi, d'a se umiri.
»In — iu potem,« zaječi uboga deklica.
»Ah, svoje mačehe, ogabne ženske, gospodična Glove, ne boste ne vi; "ne vaša sestra nikdar več videli v svojem življenju. Ne'’vprašujte, (kje se nahaja, dovolj naj vam bo, da se z nesrečnico nikdar več ne sni-dete.«
Ubogi deklici komaj. še čuj-eta zadnje besede, v tesnem objemu plakata. Tajiu-stveni mož ju globoko ganjen nekaj Časa. mirno motri. Potem pa se dvigne ter vzame iz predala dvoje krasnih fotografij, kateri da dcklicamti. Bili- sta sliki1 Edvarda in Bessy.
»Ali bi imeli zaupanje do te mlade zakonske dvojice?,« vpraša tajinstveni mož.
Mabel vprašujoče upre svoj pogled v njegove blesteče oči.
»Sedaj gre za to, da vama hočem preskrbeti -novo domače ognjišče pri vrlih in dobrih ljudeh, ki vaju .bodo- ljubeznivo vzeli pod svojo streho, kjer moreta v družbi plemenitili ljudi mirno živeti..«
Deklici le za hip pogledata lepo dvojico na sliki, potem pa vrne Mabel sliki’ zagonetnemu možu ter reče s tresočim glasom:
»Gospod, ne veva-, kdo ste. in vendar sva vain« dolžni mnogo- hvaležnosti,«
»Storil sem' le svojo dolžnost,« odvrne mož s krinko.
»Gospod!« nadaljuje Maj^el, »midve sva zapuščeni bitji, ki nimava nobenega prijatelja. več na- zemlji1. Najina mačeha. — ne, ne, maram je več .imenovati — sedaj zaupava vam, dastravmo ne veva niti za vaše ime. Oteli ste naju strašne , usode Lu prepričani sva-, da nama nc boste nič žalega storili1. Odločite vi; [kaj naj se zgodi z nama, vsakdanji kruli -s.i hočeva radevolje zaslužiti z delom, le pošteno hočeva živeti, raje stradati' in po-'tr. la. n »kanje trpeti, ko.t pa v sramoti sijajno živeti!«
Z 'občudovanjem motri tajinstveni. mož neustrašeno deklico, ki- tako pogumno' zre v bodočnost.
»Kot Ellena,« šepne spozabi v-ši- se, »taka je bila tudi ona, moja ljubljena — sedaj že umrla Ellena,.«
»Hvala, vam- lepa za zaupanje, gospodična Glove,« reče mož s krinko-, ko s silo odžene porajajoče se misli1 na Elleno, »nikoli vaim ne bo žad, da ste mi zaupali. V dveh urah dospemo v Liverpool. Od tamkaj vaju eden mojih ljudi povede k mltademu zakonskemu pa.ru v Wales, kjer Ima krasno posestvo.«
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana.
Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Holler v Ljubljani.
Najboljša kolesa In šivalni stroji
so edino
PETELINČEVI
znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija,
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj ,,DubIed“
INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI 1
ZIEZIU H1BMIII«
LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8.
ZAHTEVAJTE CENIKI
Lastna založba — ..SPLOŠNA KNJIŽNICA" štev. 1—61
znanstvena zbirka štev. I. —X.
Največja izbira slovenskih, francoskih, nemških, ruskih, angleških in drugih knjig.
Dobavlja vse revije, časopise in modne liste.
Šolske knjige in šolske potrebščine.
Muzikalije — Papir — Pisarniške potrebščine.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
Din 50,000.1I-
Rezervni zaklad ca.:
in 10,1
Hala: LJUJil, IM cesta
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj	Maribor	Split
Gorica	Metkovič	Trst j
Novi Sad
Bizo avni naslov:
Telefon štev.: 26, 413,502,503 in 504
MT Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.