DOLENJSKE NOVICE Izliiijajo 10. in vsakoya iiuistíni, «e je i: listi (lan ]>rai!iiik )ia en (lan iii-cjc. Cena jim je s jioSliiino vreil m «elo lelo naiii-ej 3 K;, za jk)! lota 1 K. Nuroěiiiua za Neniiiij«, Uosiio hi di-iiite cvi-oiiske drŽave znaša 3 K 50 h, za Ameriko K. Dopise sjirejema urednik, iiaročiiiiio iii :; oznanila pa tiskarna J. Krajec nasi. :: Vojska na Balkanu? Narodi, ki so nialo časa prejo t bratski slogi izpodili krutega Turka iz krajev, do katerih ta ni imol nikakih pravic, uarotii, ki so skupno žrtvovali dragoceno kri svojili naj-bo^Ših sinov za osvobojenje svoje izpod težkega turškega jarma, si stoje sedaj nasproti kot najliujSi sovražniki, da se z mečem, krvavim še izza vojne s Turki, pomerijo za osvobojeno ozemlje. Kakor vse kaže, se bo vnela kruta in krvava vojna med Bolgari iti Srbi na eni strani in mod Črnogorci in Grki na drugi strani. V spor jo topot posegla dejansko tudi liumunija. Kralj l'haro je odredil žc splošno mobilizacijo, rnmnnska armada se naliaja v popolnem vojnem stanu. Zbori ki imajo prekoračiti mejo so že določeni. Za sedaj zasede Kumunija le sporno ozemlje. Bulgari in Srbi so si prod vojsko natančno razdelili zemljo, ki jo bodo Turkom vzeli. Za tisto, za katero se niso mogli zediniti, ao pa postavili sodnika ruskoga carja. Gre se za kakih 10.000 km^ zemlje, torej za približno toliko deželo kakor je velika Kraqjska, Te pogodbe pa sedaj Srbi nočejo priznati in hočejo dobiti več zemlje, kakor jim jo prisojeno v pogodbi, to pa zato, ker pravijo, da so storili v vojaki veliko več kakor so bili dolžni storiti. Bulgari pa nočejo o tem ničesar slišati, češ, to stvari nimajo ničesar opraviti s pogodbo, ki so mora držati od obeh strani. Ko so je videlo, da se ta spor no bo rešil mirnim potom, so poseglo Rusija in druge velesile vmes, a so našla gluha ušesa. Zadnjega dne junija je že prižlo do velike bitke med Srbi in Bulgari pri Štipu, ki je baje popolnoma porušen od srbskega ognja. Bulgari so inoraJi zapustiti svojo pozicije. Mrtvih in raiijenih je na obeh stranet veliko, nasproti si jo stalo obojestransko do 100.000 mož. Do večjih bojev je prišlo tudi med Grki in Bulgari severno od kraja Elentera. V Solunu se nahajajoči bul-garski vojaki niso hoteli prostovoljno izročiti orožja, zaraditega so jih Grki šiloma razorožili. Trišlo e do zelo krvavih bojev. Gla-som vseh poroči, ki prihajajo z bojišča, si pa Se ni do zdaj mogoče napraviti nobene jasne sodbe o dejanskem položaju. Na obeh straneh deluje namreč fantazija v kar mogoče največji meri. Na vsak način se bliža odločilna bitka mod Srbi in Bulgari. Gospodarstvo. Strniščna pesa. Po naših krajih, kjer je prasičjareja tako razširjena, je važno, (ia pridelamo po našili njivah tudi dosti prašičje krmo, zlasti mnogo različnega korenstva. V tem oziru jo strniáčna repa veliko vredna. Strniščna repa hitro zraste, povzroča manj dela kakor drugo korenstvo ia daje kot drugi pritlelek, ki je za naše male posestniške razmere posebno morodajcn, dosti dobro pridelke. Seveda se zgodi, da nam časih tudi odpove zaradi raznih .škodljivcev ali slabe kaljivosti itd., kar ji pa ne jemlje njene velike vrednosti za naše gospodarske razmero. V kamniškem okraju, kjer je prasičjareja futli velikega pomena, pridelujejo že nekaj časa sem strniščno peso, s katero se prav pohvalijo. Pridelujejo jo po zgodnjem ječmenu na ta način, da jočmonščo dobro pognoje s hlevskim gnojem ali pa z gnojnico in da sade potem dosti močne pesno sadike. Bo potrebi se pesa tudi zalije z gnojnico. Posajena pesa se po dvakrat okop(jo tako, da se do jeseni lahko zadosti zdebeli. Strniščna pesa potrebuje toliko dela kakor strniščna repa, Kazlika obstoji poglavitno v tem, da jo moramo saditi in da si moramo jmpraviti do tega časa dosti močne sadike in da jo moramo čo treba zaliti. Zato imamo pa pri pesi bolj varne pridelke kakor pri repi in kar se kakovosti tiče tudi boljšo pridelke; Priporočamo našim gospodarjem, da napravijo po ječmenu poskuSnjo s strniščno peso, saj v mali meri, da se sami prepričajo, kake prednosti ima strniščna pesa mimo strniščno repe. Za prvo poskušnjo zadostu, ali ]ia še manj. Seveda je v tem s da imamo sadike pripravljene. Kt letos napraviti te poskušnje, na prihodnje loto. C pol kraja u čaj u treba, or ne more jo napravi DomaČe kokoši. „Domače kokoši so še najboljše", tako so večkrat sliši naše gospodinje, kadar se razgovarjajo o vrednosti enega ali drugega kokošjega plemena. To mnenje, ki ga imajo naše gospodinje o domačih kokoših, jo v mnogih ozirih resnično iu zato se tudi tuja plemena ne morejo pri nas udomačiti. Pridejo, pa zopet odidejo. l>oiiiaicE-B jtJumofia pa nu morejo spod-riniti, y naše dežele so je vpeljavalo žc najrazličnejša kokošja plemena, pa nobeno pleme se ni tako obneslo, da bi bilo obstalo in so razširilo. Vpeljavala so se že težka, srednje težka in lahka plemena, toda vsa brez trajno-povoljnega vs ^eba. Vsako [deme je imelo kako napako, zaradi katere se je zopet opustilo. ilnogi se še spominjajo, s kakimi nade-jaini so se vpeljale v naše kraje v svojem času tiste težke kocaste kokoši, znano pod imenom „kočinke". Trpele so pa le kratek čas, ker se je izkazalo, da niso za nas. Jn tako se je godilo tudi drugim plemenom. V zadnjem času so se v okolici Novega mosta močno pokazale tiste črno kokoši z velikimi pobešenimi rožami, belimi ušesi iu črnimi nogami. Pa kakor so prišle te francosko „la bresse" kokoši, tako bodo polagoma zopet izginile. Nekaj let som se močno širijo po Kranjskem sivo grahaste „plimotovke". Lepe kokoši in dobre. Ali pa bodo moglo izpodriniti naše domače, to bo pokazala še le prihodnjost. Najbrž no! Pred leti je bila v Zagrebu perutninska razstava. Na njej so bile zastO])ane v takem številu orpingtonke in plimetovke, da bi človek mislil, da sta ta dva plemena po vsi deželi najbolj razširjena. V resnici izgleda pa po deželi čisto drugače. Lanska razstava v Ljubljani je obsegala najrazličnejša kokošja plemena. Ta razstava bi imela biti nekaka slika domače kokoSje-reje, pa je bila vse kaj druzoga, kajti videl si najrazličnejša plemena na njej, samo tistega ne, ki se redi v pretežni množini doma. Ta razstava je prav očitno pokazala, da nam manjka smotcrno reje in zlasti smoternega pospeševanja domače kokošjereje. Našo navadno domačo koko.^i niso bile na igej zastopane. Pač pa so se Šopirila različna plemena, ki so se odlikovala vsa bolj po svoji lepoti iu pisani vnaiýosti kakor )a po svoji vrednosti za užitek. Vsak je g edal lo na velikost, lepoto, barvo perja in iskal na vna-njosti večjo ali manjšo vrednost za rejo. Kokoši, ki so količkaj spominjalo na navadno domaČo pleme, niso prišle do pravo vezave. In vendar sloni in obstoji vsa naša kokošja-reja na domačem plemenu, ki je bilo in ostane tudi zanaprej najbolj važno za nadaljnji razvoj naše kokošjereje in ki se bo dalo z dobro rejo še v enem in drugem oziru izboljšavati. Domače pleme je danes res da mešanica raznih plemen. To se vidi na vsem. Vendar 80 je ohranilo v njem največ domače krvi. Naše domače pleme je za naše kraje najbolj utrjeno in najbolj sposobno za raznovrsten užitek, za jajca, za meso in za valjenje. Z domačim plemenom moramo tudi zanaprej delati in ga izbo^Savati! Dosegli bomo to lahko na dva načina in sicer: L s skrbnim odbiranjem živali za pleme, a, s križanjem s pripravnim plemenom. Največ se bo dalo doseči s skrbnim odbiranjem jajc za valenje in s skrbnim odbiranjem odraslih kokoši in petelinov. Jajca za valenje naj so jemljejo od najboljših, najbolj nosnih kokoši in naj se tudi odrastle živali skrbno izbira, da bodo res dobre za užitek. Varovati so je pri tem krvno sorodnosti! Veliko se da doseči tudi s križanjem, ako izberemo pripravno pleme za to. V tem pogledu se bodo za naše dolenjske razmero priporočali petelini štajarskega sulmtalskega plemena, katero pleme ni nič drugega kakor izboljšano domače pleme. Ponehati ])a mora tisto križem križanje, ki ga opazujemo Se zmeraj po naši deželi in ki obstoji v tem, da se vsa mogoča plemena vpeljujejo in rabijo za izboljšavanje domačih kokoši. Reja bodi tudi pri nas smotorna, da pridemo naprej! —r— Gospodarske drobtine. — Prnšifýa iji i^orntninska razstva v Št. Jenu'Jn, V Žt. Jerneju se ima mesca septembra prirediti razstava plemenskih prašičev in perutnine. Prašičjo razstavo priredi C. kr. kmetijska družba s sodelovanjem kmetijskega društva v Št. Jerneju, perutninsko pa perutninarski odsek, ki se je v zadiqem času ustanovil kot samostojni odsek c. kr. kmetijsko družbe. Razstava ima pokazati, kaj so je dosedaj doseglo z izboljšavanjem domačih prašičev in perutnine in ima seveda vspod-bujati našo gospodarje in gospodinjo k nadalj-iieniu napredki!. Za^ obojno razstavo se kaže veliko zanimanja po Št, Jernejskem po^u. Vsak, kdor bo želel kaj razstaviti, se bo moral priglasiti do 15. avgusta ))ri svojem županstvu, ki ima predložiti dotične izkaze c, kr, kmetijski družbi v Ljubljani, Kolikor bo prigla-Sencev in priglašenih živali, toliko prostora se bo i)rircdilo, in le tisti udelcžonci imajo pravico do razstavljanja in do premij. Razstava bo obsegala krški, kosta^eviški, novomeški in mokronoški sodni okraj. — Kmetijski jtonk. Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo 13. julija v Jrirnipeči pouk o čebelarstvu in v nedeljo 20. julija v Gor. Sušicah pouk v prašičjireji. Pouk se vrši obakrat popoludne ob 3. uri. Vabimo k obilni ndeležbi ! — IVnciii izlet kmetijske šolo na (Jrnin bo ictos na Gorenjsko in na Goriško in se priredi v času od 13, do IG, julija. Izleta se udeleži 37 učencev pod vodstvom dveh učiteljov, — Snaga je tudi prašičem potrehiia! V poletnem časn jo treba prašiče če le mogočo kopati in umivati. To jim de silno dobro. Tudi naj se vzdržuje potrebna snaga po svinjakih in naj se ti dobro nastiljajo. Pod svinjaki naj se blato odstranjuje. Sploh bi bilo treba pod svinjaki tlakanih tal, gnojnica sama naj se pa odteka v gnojnično jamo. Ne bojmo se teh stroškov, ki se bogato vračajo! — Troiliija hrastovega iu bukovega lesa. Deželna vlad« v Sarajevu proda iz koloni-zacijskega objekta Borovnica, okraj Pr^avor, približno 10,000 m® hrastovega in približno 45.000 m!* bukovega lesa. Sprejmejo se lo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih jo vložiti najkasneje do 26. jul. t. 1., 11. uro dofioludno pri deželni vladi v Sarajevu, Razglas z natančnejšimi podatki jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Poiiuilheni razpis. C, in kr. skladišče za artilerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, prejo, vrvarakega blaga, različnih materialij med drugimi rastlinskega olja, masti, različnega mila, lesnega og^a, peska, opeke itd., navadnega orodja, papirja in potrebščin za plinovo razsvet^avo. Ponudbo jo vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 25. julija t. 1. Ravnotam se dobe proti plačilu pripomočki za sestavo ponudb. — Važno živežne in kuhinjsko vpra-■šanje je žc od nekdaj, ako sta meso in zelenjava kot vsakdanja hrana človeškemu telesu koristna. Nekateri dajo prednost lahko prebavni rastlinski hraui, drugi zoi>et postavljajo v svoj vsakdanji jedilni list zlasti mesno Zabavi in pouku. Capin. „Da, predragi, s tem fantom jo res križ, da si So misliti ne morete. Ves ljubi dan Vam ne dela druzcga kakor samo riše in ri.še — jaz in učenik ne moreva niti sproti nakupiti krede, toliko je porabi. Prav za nič jo, čisto za nič, 5o za svinjskega pastirja ni." Tako je pravil Stružnik novodošlomu turistu, ki se je zglasil pri njemu, da bi tu prenočil; pri zadnjih besedah se je pa jezno ozrl na kakih trinajst let starega fanta, ki se je jokaje plazil okoli hiše in si drgnil brbot. „Ali je to vaš lasten sin?"* praša tujec črez nekaj časa in gloda sočutno na ubogoga malega grešnika. „Bog me varuj!" zarohni stari Stružnik in vrže palico, s katero je pravkar risal po Jur-čkovem hrbtu krvave črte, zlovoljno na klop. „Jaz sam nimam otrok, Ker pa tega capina v vsej srenji ni maral nihče vzeli k sebi, ko mu je nmria mati, sem se ga jaz usmilil." „Ubogi otrok," vzdihne tujec, „koliko je pa bil takrat star?« „Samo nekaj dni," odgovori Stružnik in vtakne svojo široke rdeče roke v žep. „Kaj naj pa pozneje postane?" „Capin bo, nič druzega kakor capin, lopov, ki ga bodo vlačili od ječo do joče." Gost se srdito ozre na trdovratnega gospodarja in sprazne svoj kozarec. „Še en kozarček, gospod?"* praša gostilničar in se pritajeno namuzne, „Le prinesite mi ga, potem mi pa pokličite tudi fanta, Som radoveden, kakšen je," odvrne tujec. „No, lopo stvar boste spoznali!" zarohni zopot Stružnik. „Toda kakor hočete, to vosolje vam že napravim." In stari Stružnik položi svoje koščene prste na gladkoobrite ustnice ter zažvižga; Jurček pa urno priteče izza ogla. ,,Dobro som ga izuril," pripomni veselo, ko pridirja deček v sobo, „toda to jo le takrat, kadar sem jaz blizu. Komaj pa pokažem hrbet, žo je ta capin pri kredi in slika in rišo na vse strani. Sem pojdi paglavec!" zakriči že od daleč nad fantom, „in poljubi gospodu roko. Ta ti že pove, kakšen capin da si, da si dobro zapomniš !" S prav suženjsko ponižnostjo in v velikem strahu so Jurček približa svojemu gospodarju, ki ga nieninič tebinič prime za ušesa in nm glavo obrne proti radovednemu gostu. „Zdaj pa pazi, kaj ti bodo gospod povedali. Je že prav, da se to enkrat tudi kdo drugi loti, ki se ga bo^ bojiš kakor mene, tvojega rednika," Poteh besedah gre iz hišo, da prinese tujcu drug kozarec pive. Tnjec si je sedaj lahko bliže oglodal „capina^ Obrazek fantov jo bil bled in upadel in črni kodrasti lasje ter temne oči so mu dajale trpoč izraz. V strahu in trepetu jo stal pred tujcem, pripravljen vse prenesti, najhujšo grajo, najgršc ravnanje, s katerim mu jo za-žugai rednik. Toda mesto katerekoli trde besede ponudi gost najljubcznivejo dečku svojo roko in ga potegne bliže k sebi. „Ne boj se me sinko," reče z mehkim glasom, „ne storim ti nič žalega — nasprotno, hočem ti le dobro. Povedali so mi, da tako rad rišeš in slikaš. Jeli to res?" Presenečen nad tem tako mirnim in ljubeznivim vprašanjem Jurček ne more druzega kakor prikimati. V očeh so se mu bliščalo solze, ki so mu prišle notri vsled pravkar prestauega strahu. Tako prijazno in Ijubeznjivo do sedaj Se nihče ni govoril ž njim, celo rednica ne, kt so jo protečeno poletje nesli k večnemu počitku, dasi sejo vedno skrivaj priplazil k njej, kadarkoli mu jo hotelo počiti srce vsled vsakdanjega zmerjanja in pretepanja. „Iu kdo to je naučil risati?" praSa tujec dalje. Jurčku pa zastane beseda v griu, ko za- gleda svojega rednika zopet v sobi. Ta pa odgovori mesto njega: „Kdo ga je naučil risati? Nihče. Obseden mora biti od hudobnega duha. Sam od sebe ima to, gospod," „Prosil bi vas, da mi ne segate v besedo, ako govorim z dečkom," pripomni tujec, „jaz govorim z njim in no z vami." Debeli Stružnik odpre pri tej zavrnitvi na široko oči in usta. To se mu šo ni pripetilo, da bi ga kdo zapostavil za capinom. „Že prav," godrnja nad tujcem, in so ozro nanj. „Le še ga sprašujte. Bomo videli kam boste prišli." Jurčkov varuh se pa čisto nič ne zmeni za te besedo, znak užaljenega napuha. „Povej mi, sinko," reče dalje, „ali mi moreš pokazati, kar si narisal ?■* Zopet se fant z velikim strahom ozre na rednika, ki je stal za lyim kakor grozeča, živa šiba božja, „Da, da, le sem s tvojimi čačkami, s tvojimi grdobijamil" sikne Stružnik nad dečkom. „Takoj mi teci pod streho in prinosi pokrov, kamor si mo naslikal. Čakaj, capin, tega šo nisem popolnoma pozabil ! Le veseli se, iz tega bo zopet nekaj nastalo." „Le nič se no boj nikar, nič hudega so ti ne bo zgodilo ?■* tolaži tujec dečka, ki je znova zopet ves prestrašen in preplašen. „Pri- stran 48, DOLENJSKE NOVICE omogoíuje pač vsakomur, nabaviti si to izborno srečko, 8 katero v srečuem slučaju že pri prihodnjem žrebanju dne 1. avguata t. 1. zamore zadeti 400,000 frankov. — Vsa zaželena pojasnila daje la naročila sprejema za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trjj 19. Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstrijsko državne razredne loterije in dajo zanesljiva in točna zadevna pojasnila. Kratkočasnice. Ne samo pil. Žena možu, ki sili v gostilno: „Ti pa tudi ne misliš na druzega kakor na samo pijačo." „O ne, draga ženica, kaj dobrega tudi rad prigriznem pri pijači." Drag poztlrnv. Ako ti reče zdravnik „dober dan", te stane to štiri krone, ako ti pa reče odvetnik „lahko noč", te stane to lahko pol premoženja. Odkrito. Baron: „Gospod Škarja, kdaj mi pa zgotovite novo obleko." Škarja: „Ko boste staro plačali." Baron; „Veste, tako dolgo pa res ne morem čakati," Vzdililjej kiii)(;a: „Kupčija gre pa sedaj žo tako slabo, da lahko Boga zahvali oni kupec, ki še ni priSel iia svet." V šoli. Katehet: „Kakšni so bili angelji, ko jih jo Bog ustvaril?" Učenka: „Majhni." Župnik sprašuje nekoga dečka o zakramentu sv. pokore. Ko vidi, da je dečku znana vsa tvarina in je za vsprejem tega zakramenta že popolnoma pripravljen, ga šovprii.ša: „Ali bi mogel iti ti sedaj le spovedi? „Ne", se glasi odgovor. „Zakaj pa ne?" „Ker sem v šoli?" „Kaj pa, ko bi bil v cerkvi, ali bi potem mogel iti k spovedi?" „Ne", so glasi zopet odgovor. „Zakaj pa sedaj ne?*' „Ker ste vi v šoli." Kitajski pregovori. Norec sebe najbolj takrat občuduje, kadar je storil kaj neumnega. Največ pameti se potrebuje takrat, ko se ima opraviti z norcem. Iz gnjiloga lesa se ne dado rezati podobe. Znanosti dado (judem več barve kakor vse lepotičoi^e. Slonova kost se ne nahaja v podganskem gobcu. Loterijske številke. GRADEC, 11. junija 45 12 16 10 7 TRST, 18. junija 58 44 11 l(i 43 MMi oltlic. E 2G2;]3 10 Dna 10. julija 1913 prcdp. ob 9. uri Ijo un licu uiCBtii V HniSici na [jodstavi odobrenih pogojev driiibii Hlodočih uepreinionin : [lo parcelah. Zomljiilia knjiga Hrušjcft, vi. St. a^t. Î) purp- Řt. 4 hiša x gos'ii, iřosloijji. 'A imw- «t. 50 iijira, a) pare. St, 100 njiva, 4) parc. St. 162 ujiva, 5) paie.st, 177 njiva, (i) pare. it, ]78 njiva, 7) imre. 3t. 179 njivB, 8) pare. St. 180 travaik, !J) jiarc-st. :eS/2 travnik, 10) porc. Èt. li)2 paânik, 11) jiare. ĚL. 193 njiva, 12) jmrc, &t. 210 vrt, 13) pare. St. iJll po! vinograd, pol njiva, 14) pare. št. 212 njivu, 15) jiarc, àt. 213 vri, 1«) pare. 8t. 258 pašnik, 17) vi. àt 412, parc. št. 685;i njiva, 18) vi. it. 432, parř. St. 183 travnik, 19) parc. št. 187/2 travnik; zemljiška knjiga Totovrli vi. št. 273, ]iaTc. ât. 115H/2 goid. Ceuil. vrednost ad 1) 1050 K, ail 2) 2 K, aii 3) CO K, ad 4) CO K, ad 5) 35 K, ud ti) 10 K, ad 7) 53 K, ad 81 53 K, ad 9) aH K, ad 10) 5 K, ad 11) JOl K, ad )2) 15 K, ail 13) 110 K, ad 14) 242 K, ad 15) 100 K, ad 10) fJH K, ad 17) 154 K, ad 18) 10 K, ad l!t) Ô K, ad 20) 500 K; najnmiijSi poauduk ail l) 700 K. ad 2) IKňlJIi, ađ3) .lOK, ad 4) 40 K, aii 5) 24K, ad S) 7 K, ad 7) 36 K, ad 8) 3ti K, ad 0) 24 K, ad 10) 3 K 50 li, ftd 11) «8 K, ad 12) 10 K, ad 13) 74 K, ad U) lea K, ad 16) 67 K, ad 16) 40 K, ad 17) 103 K, ad 18) 7 K, ad 19) 3 K 50 h, Hd 20) 331 K, Pod nujnianjšim zncfikom so ne produjo. C, kr. okrajna sodnija Rudolfovo odd. li., (íuo 30. maja 1913. 120 E 354/13 Steckenpferd-ovo lilijino mlečno milo 0(1 Btírgmanii & Co., Tesclien a. Elbe ostane bIcJ ko jirej nedoaogljivo sredstvo ]iroli pi'gain, kakor tudi neobLodao potrebno/.a racijo-«aluo gojitev kože ter noKUOSli, kar neovrgljivo doka^iijo nebroj, viiak ilan nam do^lih Kahvaluih pisoin. Dobi ae po 80 v komad v lekarnah, drožeri-jah, prodajalnah dîSav i. t. d. Istotako bo prijiorota lîorgitiannova lilijioa krema „Maufira" kot iudo-vito sredstvo za gojecje nežnih rok; dobi so v tuhah à 70 v povsod. 45-24-9 Ifazen oglas „Slousn. StražE!" Čitajte! v danažnjih težavnih razmerab zainoreto obogateti le s srečko! 123-3-1 Tlllfcbn QHPrlin najpripo- luranu arbintl ročUlvejša srečka, ker ima Sest žrebanj vsako loto, ker znašajo glavni dobitki viiako leto 400.000, 400.000 400.000,200.000,200.000 in 200.000 zlatili frankov, ker vsaka sieika mora zadeti najmanj 400 frankov, kor jo tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker ign'1 dolgo vrsto lot ia obdrži knpee po ixplainlu kupnino trajno igralno pravico brez vsaccga ua-daljnega vplačevanja, ker znai'ft mesečni obrok satno 4 krono 75 vin, in ker zadobi kupoc /o po vplačilu prvega obroka izkljuôno igralno pravico. Prihodnjo žrobanjo se vrSi 1. avgusta 1913! Glavni dobitek 400.000 frankov! Fd žrebanjih iziiajajo slou. poroiSila d uzdignjenih šteuilhah Važtiol Sprejemajo bo tudi priglasila k nakupu «reï'k avstrijske državne razredno loterije! Pojasnila dajo io naročila sprejema za „Slovensko Stra-, žo" g, Valentin UrhanÈii'i, Ljubljana, Kongresni trg 19, Pozor! Jako lepo posestvo olistoječe a hiše in vsega g-oapodarskcga poslopja, 9 njiv, 5 travnikov, 3 gozdov in vinog;rada se iz proste roke proda, Posestvo se nahaja na Drami pn Št. Jerneju. Več se izve pri Francu Žonta na Totovrhu pri Rudolfovem, 105-3-3 Zaradi smrti gospodarja se protia lepo posestvo v Žabji vasi pri Rudolfovem h, st. 26. (pri tíepicn). Natančneje se izve pri lastnici ravnotain. 117-2-2 Izvrstno vino ■ ■ ■ • domačega pridelka leta 1911 in 1912 se proda po primerni ceni v graSčini Bajnof pri Rudolfovem. 108-3-2 Prodîi se 250 hI belega in rudečega Vina Ktarejšili letnikov domačega pi'idelkii ti]i1i od fifi t naprej, ako kdo sam )iride iskat. Več pove oskrbniStvo Nemška vas-Krííko. iio-a-i Dobra kupčija! Ker nameravam opustiti prodajo kruha v Uaraki nasproti gîavnrstva prodam Dpožbeni ohlic. Dn« IS. julija 1913 predp. ob polu 10. url ho pri tem sodiSiu v izbi St.. 8 ua podistavi odubronih pogojev dražba sledečih neproniičnin; Zeuiljiàka knjiga 1. Jurka vas, a) vi št. f)78, Btavhiàie parc, št. 210; b) biiia, svinjak, kozoiee, pod, Bonica in hlev, gozd, prav njiva pare. št. 1«67/1; 2. Vel. Podljubcn Stifi c) njiva pare. št. 1530; d) gOKti parti. St. 10fi7; eonilua vrednost ud a) 000 K, ad b) H47 K Ofi h, ad e) 42tí K «0 h, ad d) 32ti K 94 b. Skupaj 23f;0 K tiO b. Najmanjši jionudek ad a) fetO K, ad b) 432 K, ad e) 285 K, ad d) 218 K. Skupaj 1575 K. 1'od najnianjšitn poaudkoni se ne prodaje, C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek li., dne 28. nmja Ifíl.í. llM Hiša z vsem gospodarskim poslopjem BC da takoj v najem. Zraven je lep vrt in se lahko dohi tudi nekaj njive. Vpraša se pri J. Zajgorcii, kamnoseku v Bršijiaii pri Novem mestu. Pomočniha m učenca takoj sprejme Lcopokl Jiavdek kovaški mojster v ťodhosti p. Toplice (Dolenjsko). no-3-2 Izdajatelj in zalozmic Urban Horvat. po jako nizki ceni. Več se izve pri g. .Jakob Pavčiču v Novem mestu. 12) P. n. Tri iMlDushe pse istrijanske i>asme (bele s črnimi pikami) proda po ceni, ker je lov potekel, Jjcopold Kopač v Rudolfovem, 122 ■ I Steckenpferdov BAY-RUM od Bergmanti & Co., Tetschen a. Elbe ostane tilej ko prej najboIjSe sredstvo za poi-peàcvatije rasti las, proti prhljajtt, predeasnenm OBÍvIjeuju in ii!]iadanju las ter okrepciijo lasne korenine. Mnogobrojna priznanja. Dobi bo v steklenicah ii a in 4 K v vseb lekaraah, drožerijah, pradajalaah diàav in brivnicah. 45-10-5 Najboljše urejena TISKARNA ni! Đolenjsitem, hi Izgotavlja usoIiaurstnB tisiiouiiiB točno :: in liilno, je Mk :: 1 Krajec nosi. u Novem mestu, Iti imit tudi pP3U dobro :: :: urejeno :: :: knjigoveznico, lii izvršuje vsa navadna, ttalior tudi vsa najfinejša dela solidno, točno In ceno. štev. 12. Slavnemu občinstvu, pret;astiti duhpvsčini ter cci^enim starišem naju^udncje naznanjam, da itiiam vedno v zaiogi ^rrz^ storjeno obleko vsake vrste, : : : zlasti za birmance, : : : po najnižjih conah ter tudi nepreniočljive pelerine domačega dela. Ker delajo v moji delavnici najboIjSe delavske moči, zatorej jamčim za eleicaiituo, lepct in moderno izvršitev naročil^ kakor tudi za to, da se vsaka v moji delavnici izvršena obleka lepo prilega. Za mnogobrojen obisk in cenjena naročila se najuljudnejo priporočam. Spoštovanjem Jakob Mikolič, 104-3-3 RUDOLFOVO, Glavni trg. Ivan Kuntara tapetnik in dekoratnik v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvii íq gg. graščakom okolico v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. Občni zbor okrajne bolniške blagajne za pol, okraj Rudolfovo se bode vršil v nedeljo, dne 29. juti. 1913 ob 9. uri dop, „v dvorani na magistratu" v Rudolfovem. K teimi shodu so vabljeni iti imajo pravico saiiio 30, marca ISIO ÍKVo^etit delegati, kateri se imajo na zboru z izlijizjiicajiii legiliiiiii-aii. UNEVNI RED; 1. Poročilo jr. načelnika o blagajniškem delovanju v pretekli ttpravni dobi. 2. Poročilo o računskem zaključku. 3. Poročilo nadzorov, odseka in razsodišča. 4. Dopolnilna volitev v načelništvo. 6, Volitev nad zoro valnega odseka. G. Volitev razsodišča, 7. Razni predlogi. Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob 9. uri sklepčen, se vrši pol ure pozneje pri vsakem številu delegatov. Okr. boln. blagajna v Rudolfovem, dne tí. junija 1913. Makso Teti-ič, načeltiik. 1 Keil^ lak najboljši lak za tla iz jnelikega lesa. Kcil-ova hela prevlaka (glazura) za nmivabe niizo 90 v. KeiJ-ova pafita m Ěevije íiO v. Keil-ov lak za zlatonje okvirjev -10 v. Keil-ovo leàfilo na pňde TO v. Koil-ov lak sin klobuke v mzliĚnib barvab itita vedno V zalogi tvvdka; J. Picek, Novo mesto. CrnoniflIJ : .\b(ou Zare, Idrija: Val. Lapajno. Katnnik : I. Petek. KoĚevje; Franu IiOy. Kratij: Ffnoe Dolenc, trjubljana: Lcekov(!c & Meden. Skofja Loka: M, Žigon. Zagorje: Hib. E, Mibclùië. Radovljica: Otto Human, Redilno Za o Popolnoma varno noložen denar Hranilnica in posojilnica za Hiindiio in ohoiicn rcg. zadruga z neomejeno zavezo V histiieni domu v Kandiji sprejema hratiilne vloge od vaacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po i 1-0-11 na leto brez odbitka reiitncga davka, katerega aama iz svojega jtlačuje. Za branilne vloge kakor za vso posojilnifino obveznosti — jantfi polog rezervnega zaklada in deležev iíms 2200 zadruíaikov z vňeni svojim pretnoíenjftm. Iz tega He rasvidi, da iiiaIi>katori denarni zavod ninli toliko varnosli kakor kandijanska hranilnica. ■n 'I t Odgovorni uieduik Kar«! Supin. Tifik J. Krajec nul- DOLENJSKE NOVICE Izliiijiijo 10. in vsftk05,'ti iiicsecii, fo Je :: tisti tlim jini/ink on dan iireje. Ceiui jim Je s poišiiiiiio vred m ťolo leto iiiiid-ej 2 IÍ, za pol leta 1 K. Nuroiiiiiia za Neiiifiijo, Itosiio in od vodstvom dveh učiteljev. — Snaga jo tudi jn-aSičem ])otrel)nii! V poletnem času je treba prašiče če le mogoče kopati in umivati. To jim de silno dobro. Tudi naj se vzdržuje potrebna snaga po svinjakih in naj se ti dobro nastiljajo. Pod svinjaki naj se blato odstranjuje. Sploh bi bilo treba pod svinjaki tlakanih tal, gnojnica sama naj se pa odteka v gnojnično jamo. Ne bojmo se teh stroškov, ki se bogato vračajo ! — Pi'odaja hrastovega in hnkoregn. lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz kolonizacijskoga objekta Borovnica, okraj Prnjavor, približno 10.000 m" hrastovega in približno 45.000 m^ bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 26, jul, t, 1., II, ure dofioludne jiri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Ponudbeni razpis. C. in kr, skladišče za artilerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in lesa, preje, vrvarskega blaga, različnih materialij mecl drugimi rastlinskega olja, masti, različnega mila, lesnega oglja, peska, opeke itd., navadnega orodja, papirja in potrebščin za plinovo razsvetljavo. Ponudbo jo vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 25. julija t. 1. Ravnotam se dobe proti plačilu pripomočki za sestavo ponudb, — Važno živežiio in kuliinjsko vprašanje je že od nekdaj, ako sta meso in zelenjava kot vsakdanja hrana človeškemu telesu koristna. Nekateri dajo prednost lahko prebavni rastlinski Lrani, diugi zopet postav-^ajo v svoj vsakdai^ji jedilni list zlasti mesno Zabavi in pouku. Capin. „Da, predragi, s tem fantom jo res križ, da si Se misliti ne morete. Ves ljubi dan Vam ne (iela druzega kakor samo rišo in riše — jaz in učenik ne moreva niti sproti nakupiti krede, toliko je porabi. Prav za nič je, čisto za nič, So za svinjskega pastirja ni," Tako je pravil Stružnik novodošlenm turistu, ki se jo zglasil pri i^jemu, da bi tu prenočil; pri zatlnjih besedah se je pa jezno ozrl na kakih trinajst let starega fanta, ki se je jokajo plazil okoli hiše in si drgnil hrbet. „Ali je to vaš lasten sin?'' praša tujec črez nekaj Časa in gleda sočutno na ubogega malega grešnika. „Bog me varuj!" zarohni stari Stružnik in vrže palico, s katero je pravkar risal po Jur-čkovem hrbtu krvave črte, zlovoljno na klop. „Jaz sam nimam otrok. Ker pa tega capina v vsej sreiyi m maral nihče vzeti k sebi, ko nm je umrla mati, sem se ga jaz usmilil.« „Dbogi otrok," vzdihne tujec, „koliko je pa bil takrat star?" „Samo nekaj dni," odgovori Stružnik in vtakne svoje široke rdeče roke v žep. „Kaj naj pa pozneje postane?" „Capin bo, nič (iruzega kakor capin, lopov, ki ga bodo vlačili od ječe do joče." Gost se srdito ozre na trdovratnega gospodarja in sprazne svoj kozarec. „Se en kozarček, gospod?'* praša gostilničar in so pritajeno namuzne, „Le prinesite mi ga, potem mi pa pokličite tudi fanta. Sem radoveden, kakšen je," odvrne tujec. „No, lepo stvar boste spoznali!" zarohni zopet Stružnik. „Toda kakor hočete, to vesolje vam že napravim." In stari Stružnik položi svoje koščene j>rsto na gladkoobrite ustnico ter zažvižga; Jurček pa urno priteče izza ogla. „Dobro sem ga izuril," pripomni veselo, ko pridirja deček v sobo, „toda to je le takrat, kadar sem jaz blizu. Komaj pa pokažem hrbet, že je ta capin pri kredi in slika in riše na vse strani. Sem pojdi imglavec!" zakriči že od daleč nad fantom, „in pogubi gospodu roko. Ta ti žo pove, kakšen capin da si, da si dobro zapomniš!" S prav suženjsko ponižnostjo in v velikem strahu se Jurček približa svojemu gospodarju, ki ga meninič tebinič prime za ušesa in mu glavo obrne proti radovednemu gostu. „Zdaj pa pazi, kaj ti bodo gospod povedali. Je že ]>raT, da so te enkrat tudi kdo (h'ugi loti, ki se ga bolj Ijoj's kakor mene, tvojega rednika." Po teh be.sedah gre iz biše, da prinese tujcu drug kozarec pive. Tujec si je sedaj lahko bliže ogledal „cai>ina". Obrazek fantov je bil bled in upadel in črni kodrasti lasje ter temne oči so mu dajale trpeč izraz, V strahu in trepetu je stal pred tujcem, pripravljen vse prenesti, najhujšo grajo, najgrše ravnanje, s katerim mu je za-žugal rednik. Toda mesto katerekoli trde besede ponudi gost najljuhezniveje dečku svojo roko in ga ])otegne bliže k sebi. „Ne boj se me sinko," reče z mehkim glasom, „ne storim ti niČ žalega — nasprotno, hočem ti le dobro. Povedali so mi, da tako rad ri.šeš in slikaš. Jeli to res?" Presenečen nad tem tako mirnim in ljubeznivim vprašai^cm Jurček ne more druzega kakor prikimati. V očeh so se mu hliščale solze, ki so mu prišle notri vsled pravkar prestanega strabu. Tako prijazno in Ijubeziyivo do sedaj šo nihče ni govoril ž njim, celo rednica ne, ki so jo pretočeno poletje nesli k večnemu počitku, dasi seje vedno skrivaj priplazil k njej, kadarkoli mu je hotelo počiti srce vsled vsakdanjega zmerjanja in pretepanja. „in kdo te jo naučil risati?" praša tujec dalje. Jurčku pa zastane beseda v grhi, ko za- gleda svojega rednika zopet v sobi. Ta pa odgovori mesto njega: „Kdo ga je naučil risati? Nihče. Obseden mora biti od hudobnega duha. Sam od sebe ima to, gospod." „Prosil bi vas, da mi ne segate v besedo, ako govorim z dečkom," iiripomni tujec, „jaz govorim z njim in ne z vami." Debeli Stružnik odpre pri tej zavrnitvi na široko oči in usta. To se mu še ni pripetilo, da bi ga kdo zapostavil za capinom. „Že prav," godrnja nad tujcem, in so ozre nanj. „Lo še ga sprašujte. Bomo videli kam boste prišli." Jurčkov varuh se pa čisto nič ne zmeni za to besedo, zuak užaljenega napuha. „Povej mi, sinko," reče dalýe, „ali mi moreš pokazati, kar si narisal?-* Zopet se fant z velikim strahom ozre na rednika, ki je stal za njim kakor grozeča, živa šiba božja. „Da, da, le sem s tvojimi čačkami, s tvojimi grdobijami !" sikne Stružnik nad dečkom. „Takoj mi teci pod streho in prinosi pokrov, kamor si me naslikal. Čakaj, capin, tega So nisem popolnoma pozabil 1 Le veseli se, iz toga bo zopet nekaj nastalo," „Le nič se ne hoj nikar, nič hudega so ti ne bo zgodilo?" tolaži tujec dečka, ki jo znova zopet ves prestrašen in prejilašcn. „Pri- jed. Vendar so [mstaši obeh smori v oni točki edini, da tcJûsa nikoii ni mogoče dovesti dovolj lahko prebavnih rodilnih in užitnih snovi ob absolutni ncâkodtjivosti jcstvin, da so ohrani za delo zmožno. Temu dejstvu so înia tudi že 23 let liobro zoana Kathrei nor jeva Kneippova sladna kava zahvaliti, da je tako zelo razširjena. Prve avtoriteto so izjavile, da ni bot] zdrave pijače kakor je „Kathreinorjeva". Če so vpo.števa, da je ta kavina specialiteta s posebnim „Kathreinerjevim postopanjem" zadobila aromatični okus zrnate kave in je polegr tega prav poconi, je razumljivo, zakaj izkušene gospodii:qe pri nakupu izrecno zahtevajo „pristno Kathreinorjevo". Politični pregled. (jios(|)Oska zbornica državnej^a zbora jo imela přetečeno dni svoje seje. Pozvala je vlado, naj predloži nairt zakona za električne naprave. Delavski minister Trnka je obljubil, da se bo to kmalu zgodilo. Zelo važno je bilo posvetovanje o preosiiovi kazenskega prava. O tem predmetu je poročal odlično katoliški mož in pravoznancc svetovnega imena, dvorni svetnik Lamaš. Naglašal je, da dosedanje kazensko pravo ni odgovarjalo potrebi časa. Prcosnovo preveva duh milobe nasproti tistim, ki prvič grcše, ki so bili izzvani ali zapeljani, neizprosno stroja pa je nasproti tistim, ki so bili žo večkrat kaznovani in so hudodelci iz navade. 8 preosnovo se bo tudi omejil delokrog porotnih sodišč, ker se pri nas niso obnesla, kar dokazujejo jioscbno marsikatere neutemeljene obsodbe. Veliko pozornosti je vzbudila razprava o zunanji politiki. Ministrski predsetinik grof Stiirgh je izjavil, da žoli Avstrija vsem balkanskim državam ugoden razvoj. Govorniki pa so obsojali našo zunanjo politiko, ki je imoia v zadnjem času toliko neuspehov. 1h'/,iiviii zhor je končal svoje poletno zasedairjo ter šel do druge polovico septembra na počitnice. Sprejel je še začasni proračuu za drugo polletje, podaljšal nekatera določila za poslovni red v zlwrnici do novega leta, ter odobril več manjših občekoristnih postav. Slo-vensko-hrvaški klub jo glasoval proti proračunu, je torej v opoziciji proti vladi. Edino zastopnik liberalnih Slovencev, dr, Kavnihar, se nahaja v vladni večini in je glasoval za vlado, vsi drugi Jugoslovani so glasovali proti vladi. Slovensko-hrvaški poslanci so glasovali tudi proti vsem predlogom, ki so zahtevali uradnikom zopetna zvišanja plač, a so glasovali za zvišanje plač državnim železničarjem in železniškim delavcem. Pri glasovanju o proračunu se je soglasno izrazila tudi želja, naj vlada takoj odpusti vse rezerviste. Vlada pri-liravtja baje, potrjeno to še ni, za jesen dve novi vojaški predlogi. Prvič bo zahtevala povišanje števila rekrutov za 15.000 mož za skupno armado in lO.OOO mož za obe deželni brambi in sicer polagoma tako, da bi 1, 1917. znašalo število rekrutov 237,000 mož. Posebng se pomnoži artilerija in se pred vsem zviša stalno stanje na južnih in severnih mejah. S tem se bodo povečali izdatki za 20 do 30 milijonov kron. Mornariška pretiloga, ki pride pred delegaciji, pa zahteva 280.000.000 K. Ta denar se ]iorabi za 3 velike bojne ladjo (dreadnoughte), ki imajo nadomestiti zastarele ladje. Dve ladji se bosta začeli takoj graditi v Trstu. Ííii GorišktMii se bodo vršile ta mesec deželnozborske volitve. Kakor vse kaže, bo volilni boj nenavadno hud. \a slovenski strani je najmočnejša stranka S, L. S. toda žal, da se je v sedanjem volilnem boju razdelila v staro in novo strujo. Stari struji načepuje dr. Gregorčič, novi pa dr. Breceîj, Ker pogajanja med obema strujama niso uspela, so postavili obojni vsak svoje kandidate. To ne bo obrodilo dobrega sadu. Na ('oškiMH so je vlada^odločila, da razpusti deželni zbor in nastavi vladnega komisarja, 'J'a bo do novih volitev vodil s pomočjo posebne upravne komisije gospodarstvo češke tleželc, ki stoji pred polomom. Nemci ropotajo proti tej vladni nameri. V Trstu so pri volitvah v okolici 2:1. junija zmagali Slovenci z vsemi svojimi kandidati. Italijani so propadli, akoravno so se zvezali z Nemci. V tržaškem dež. zboru bo sedaj 61 Italijanov, 12 Slovencev in 7 soc. demokratov. Ogrsko. Košutova in Justova stranka sta imeli přetečeni mesec v Budimpešti sestanek, kjer se je sklenilo ustanoviti skupno stranko, ki se bo zvala: „Združena neodvisua strauka". Izvolil se je odbor, ki bo določil pravila novi stranki. Katoliška ljudska stranka noče vstopiti v novo stranko, ker so na čelu ljudje, ki so najhujši nasprotniki katoli.ško cerkve. Groť Tisa, sedanji ministrski predsednik, je že od svoje mladosti uestri>en sovražnik katoličanov, liaditega so tudi ka-toli.ški škofje niso udeležili seje ogrske gosposko zbornice, v kateri se je Tisa predstavil s svojim ministrstvom. Dopisi. Šl. Janii. Protečeno nedeljo G. t. m. suio imeli pri nas [irelepo slovesnost blagoslov-Ijenje Društvenega doma în niladeniški tabor. ^Šent Janž je bil ves v mlajih in zastavah okinčan liki nevesti, ki prihaja nasproti svojemu ženinu. V soboto zvečer so nešteviini kresovi po gorah in gričih iu stre^'anje daleč naokoli naznanjali, da se prifiravtja Št, Janž na slavnostni dan, V nedeljo zjutraj so ob najlepšem vremenu prikorakali „Orli" in „Bogomilo" v dolgi vrsti k službi božji, na čelu jim orlovska godba iz liadeč. Cerkveni govor je imel preč. g, dr. Lampe, ki je po sv. ma.Ši tudi blagoslovil nov društveni dom, K slavnosti je prišlo veliko ljudi od bliiiu iii duleč, med drugim polog dež. od))ornika dr. Lampeta dež. odbornik dr. Pogan, c. kr. okrajni glavar dr. Mathias, vitez pl. Uiitmannsthal ter mnogo gg, duhovnikov iz bližnjih župnij. Popoldan so je vršil javen shod na prostem. Shod otvori g. župnik Bajcc, ki pozdravi navzoče gosto in vse udeležence slavnosti. Predsedstvo prevzame brat Kobal. Vimenu šentjanških „Orlov" govori brat Ernmn, v imenu „Bogomile" gdčna. i'lajšova, ki kliče ženstvo v boj za pošteno stvar zlasti proti grdemu liberalnemu časopisju. Dr. Lampe, govori o tem, kaj bodi novi društveni dom v Šentjanžu — središče vse^a javnega življenja; dr. Pegan razkrije lažnji-vost in hinavščino liberalcev na raznih zgletlih. V imenu Trebanjccv govori brat Pevec, končno pa govori Se načelnik Orlov brat Jeločnik. Ko še povabi dr. Jjampe navzoče na katol. shod v Ljubljano, zaključi brat Kobal lepo zborovaiije. Med zborovanjem in pri prosti zaljavi je igrala radeška godba ter pel vzorni dekliški zbor poleg moškega in mešanega, „Bogomile" pa so stregle v lepi dolenjski narodni noši. Lep je bil ta dan, ki nam ostane še dolgo v spominu._ Iz Št. Jerneja. Preteklo nedeljo ob polu 10, uri je gorelo pri Hočevarja na liazdrtem. Zažgal je v šupi mal štiri in pol let star dečko. Pogorela jo hiša in gospodarsko poslopje. Požarna bramba je bila takoj na mestu in preprečila, da ni ogenj zahteval veče žrtve, nevarnost za sosedne hiše je bila velika. Zgorela je tudi kobila iu žrebe, ker se nista dali iz hleva spraviti. Prav zdravi smo letos. Zadnjo dva niosca imamo samo šest mrličev in mrličkov, pa štirideset rojenčkov. — Kakor Čujemo, začne v kratkem voziti mej Brežicami in Novim mestom avtomobil. Imel bode dosti prometa. Ne- nesi mi, kar si narisal, in če si dobro napravil, dobiš povrhu še lepo jdačUo." „Ka —kaj?" zakriči skoro besno Stružnik. „Se plačilo dobi za to, da me je ta capin osmešil pred vso vasjo, — No, to pa nc gre. Jaz sem gosjiodar v hiši ! Fant vas jo, kakor se mi ztli, vsega očaral," „Da, deček se mi dopatio", reče tujec mirno, „a prišel je po nesreči, kakor se mi zdi, v hišo, v kakoršno ne sodi — „Tako je prav, tako", vskliknc veselo potolaženi Stružnik. „Da, zdaj ste pravo povedali. Ne, on ne spada v na.šo hišo, ne, to že ne, v tako dobro družino kakor je moja. A sedaj je notri — sam zlodej ga je pripeljal." Tujec se pri tem odgovoru nalahno nasmehne. Bilo je res čudno, kako je znal trdo-srčnež te besede obrniti v doljro, kakor bi ga tujec hvalil ne pa grajal. Medtem prinese Jurček nekaj skupaj zbitih desk, ki so bile zunaj modro pobarvane, in pokaže notranjo stran svojemu neustrašenemu varuhu. Ves presenečen skoči tujec po koncu. Slika je predstavljala Stružnika, kako drži v eni roki palico, prste drugo roke ima pa na ustnicah ter stoji na hišnem pragu. Od čepico na glavi do neokretnih lesenih coke^j na nogi je bila risba — ako izvzamemo nekaj malih tehničnih hib — naprav- ljena tako čudovito naravno, da bi delala čast umetniku, ki se že leta in leta pripravíja za svoj poklic. „In to si napravil Cisto sam, — nihče ti ni pri tem pomagal?" vpraša tujec strmeč na malega bosonogega umetnika. „Sam je napravil", kriči Stružnik vmes ves iz sebe od jezo. „Priložite, mu jih par gorkih okolu ušes, capinu, ki se tako norčuje iz svojega reiinika. Prosim vas, dajte mu jih, pa krepkih. Od mene dobi potem tudi še svoj delež." Sedaj pa je izginilo vso veselo zaupanje, ki ga je stavil Jurček še pred par minutami v (iobrega tujca. Jokaje pade pred njim na kolena in mu venomer zagotavlja: „Saj ne bom storil več tega. Jiaje narišem par volov." Mesto vsakega nadaljnega odgovora se sklone ta čudni tujec k dečku in ga strastno objame. „Ti moraš slikati in risati, moj ubogi, a vendar tako neskončno bogati dečko" — reče globoko ganjen, „Od te uro si prost. Potem pa riši in slikaj, kar hočeš, umže, ženo, živiili — vse, — vse, kar more ovekovečiti tvoj čopič." Stružnik je pa gledal na ta prizor kakor na kako jirikazen iz druzcga sveta. „Kaj jo to, kaj naj vse to pomeni?" Te spremembo ni mogel pojuiovati, tako daleč ni segala njegova pamet. tKoncc priliudnjii.) spametno bi bilo, da bi delala cestna uprava podjetniku v tem kako sitnosti. Saj se jih že sedaj dan za dnem podi tri. Štiri, pet, od katerih nimamo druzega nego oblake prahu, Cez trg bi se moralo bolj počasi voziti. — Sredi mesca septembra bodemo imeli razstavo za perutnino in prašiče. Prav umestno! Mislimo, da bode ta razstava prav obilna. Pripravimo se na to! Iz Št. Jerneja. V 147. številki „Slov. Naroda" pravi urednik, da naj pridem njegovemu slabemu spominu na pomoč. Naj bo. Povedano pa bodi preje, da mi od Slov. Naroda" pride le toliko v roke, v kolikor mi vpoš^e obrambno društvo senitertje kako iliko. V dopisu iz Novega mesta na spomlad 1.1911 stoji: „Le ne vemo, zakaj se župnik tej božji poti (Novi Lurd) upira. Na Brezjah se Mati božja moli (sic!), Zaplaz zgublja privlairno silo . . . Ijb zakaj bi ne bila v Kakovnika moderna božja pot itd." — Iz dopisa je ob enem razvidna grozna dogmatična ignoranca. — Dopisnik prašuje dalje, kako je pa z župnikovim spominom glede nekega pisma na okrožno so-di.ščey Odgovarjam, da prav dobro. Ne delam koncepta, a dotično pismo mu še danes lahko stavek za stavkom citiram. Zakaj pa tisto pismo dopisniku tako globoko v želoticu tiči? iiazumemo. Zato, ker je liberalnemu odvetniku naenkrat sapo zaprlo, pa že vnaprej S]>odneslo lepo priliko, udariti po duhovnikih. To pismo je bilo tudi vzrok, da je liberalni zagovornik dobil pri sodiSču klofuto za klofuto. Oti todi te mačkine solzo. Ko bi bile danes isto razmere ko tedaj, storim isto in kar nič bi zato ne iskal dovoljenja na novomeškem trgu. Capito? Pričakujemo, da bode .sedaj ta dopisnik pojasnil saj eno sleparijo, potem bodemo ])a da^je govorili ter pokazali strmečemn svetu, kako g'oreč zagovornik božje poti postane največji liberalec, če vidi, da mu to tlonese nekaj svitiili krone. Anton Lesjak, župnik. Iz AdleSič 4. jul, — 21. junija zvečer ob 6. uri je začela padati potem, ko je skoraj ves dan deževalo, med dežjem nekoliko toča pri nas in v drugih vaseh, a ni naredila skoraj nič škode, razna v Fučkovcih, kjer je zopet nekoliko potolkla. Večjo škodo pa je napravila v sosedni Podzemeljski župniji, v Dragoših in Cerkvišču, posebno pa v Gribljah, kjer je tako pobila, da so morali strni pokositi, inje napravila tutli na drugih'pridelkih veliko škode. Pobila jo tudi po Hrvaškem, nasproti Gribjjam, 21. juniju jo imel naš obč. zastop sejo, pri kateri jo sklenil enoglasno zaupnico našemu g. dež. glavarju dr. Iv. Šušt0r.šiču, katero jc podpisalo vseh 13 obč. zastopnikov. Xaíi ljudje vedo ceniti zasluge S, L. S. in g. dež, glavarja v korist vse dežele in posebuo krneč-kenm ljudstvu. Naj dodam tu k listku v zadnjih „Dol. Nov." glede priimka dunajskega škofa Sladkorja par besed. Da bi so bil pisal prvotno le Zlat, a kasneje si pride! pridevek Zlatkonja, je prav neverjetno. Veliko boH verjetno je, da se je pisal Sladkonja in vsled sličnosti imena s konjem, si izvolil v grb zlatega konja. Da bi bil v tem času tako narodno vzbujen in si pridel slov. pridevek kot škof na nemškem Dunaju, si je težko misliti. Glede razlage imena pa ima po mojem mnenju g. dr. Mantuani prav. Omenjam še, da je [»rišla beseda sivonja v Pleteršnikov slovar iz AdioSič in sicer po meui. Tu pomeiqa sivega vola, pa tudi človeka s sivimi lasmi, Razun te besede s priponko — onja, sem za[»isal do zdaj še besedi brékorga in brkonja, prva je ime drevesu in pomeni isto kar breka, druga pomeni moža z velikimi brkami. Oba izraza sem priobčil v „Bisernicah" 1. str^, S44. Imamo pa tudi še v župniji priimek Sikonja in po tem celo zasede v Tribučah „Šikonijsko selo". Ime staj. pisatelja Fékonja je tudi znano. Morda se jo pisalo ime prvotno Vékonja. Spominjam se, da sem čital že, kje, ne vem, priimek Veli konj a. lîi'usiiifio. Prelepo slovesnost smo imeli pretočeno nedeljo, dne 6. t. m, pri nas. Novo brizgalno, ki smo jo nedavno dobili, smo ta dan slovesno blagoslovili. Brusnice še niso videle tako lepega dneva, kakoršen jc bil ta. Odele so se vse v praznično obleko. Prišlo je vse polno prijateljev gasilstva od blizu in daleč, da povzdignejo slovesnost dneva. Okohi tlevete uro se je pripeljal z avtomobilom deželni odbornik dr, Pegan. Tam, kjer se cepi pot od glavne cesto proti Malim Brusnicam, BO domači gasilci sprejeli došle goste. Prpla so namreč gasilna društva iz Vavtevasi, Vrh-polja, Orehovce, Št. Jerneja, Šempetra in en zastojHiik gas. društva iz Novega mesta, Z Orlovsko godbo iz Št. Jerneja na čelu jc prikorakal sprevod v vas in šel v cerkev. Tn je služil slovesno sv. mašo preč. o, Atanazij Ausser, Asistirala sta mu poleg donmčega g. župuika še župnik .šempeterski gospod Vovko in kapiteljski vikar g. Supin. Po sveti maši je bil blagoslov brizgalno, ki je stala vsa okinčana na lepem trgu pred cerkvijo. Po končanem cerkvenem obredu je godba zaigrala cesarsko pesem. Nato jo govoril g. dr. Pegan. Dokazal je, kako je deželni odbor res najvišja gasilna oblast na Kranjskem, potom ])a položil na srce navzočim gasilcem dolžnosti, ki jih imajo do občine, do ljudstva in do cerkve ter zak^učil svoj govor z željo, naj Bog varje to okrožje, za katero je ustanovljeno novo gasilno društvo, vsakega ognja, da bi nikdar ne rabilo novo blagoslovljenega stroja. Za njim je povzel besedo č. o. Atanazij ter v krasnem govoru naslikal, kaka je prava krščanska ljubezen do Boga in do bližnjega, ki je žal ni najti v modernem svetu. Pokončani cerkveni slovesnosti so vsa društva defilirala pred novo brizgalno; nato se je vršil obed in veselica na lejio ozaljšanem vrtu g. Hudaklina. Naj še omenimo, da jenovi brizgalni kumovala visokorodna gospa Antonija pl, Fichtenau, Bog daj na-^emu novemu gasilnemu društvu 1 'ast in blagoslov. Na pomoč! Iz Argentinije v Južni Ameriki. NaSa cenjena naročnica, ki se je pred kratkim preselila s svojim dobrim soprogom in ljubkim fantkom v Argeutinijo, nam je poslala pismo, iz katerega povzamemo nekaj zanimivosti o tej deželi, kamor se v novejšem času preseljujejo tudi že naši ljudje. Med drugim piše sledeče: „Vožnjo smo prestali jako dobro, tako, da niti mislili nismo, da se nahajamo na veliki luži. Tudi čas je hitro potekel, bilo jo vedno dovolj razvedrila in pa lepo vreme, kar je glavno. Imeli smo dobro hrano in postrežbo, Potoma smo obiskali Neapel, Barcelono in Las Palmas (na kanarskih otokih). Videli smo mnogo lepega. Po žOtlnevni vožnji smo dospeli v Buenos Aires. To mesto je jako živahno, a ne simpatično. Promet je grozanski, električnih vozov je blizu par tisoč, avtomobili pa tekajo okolu kot metulji, tako, da človek komaj doseže prek ceste nasprotni trotoar. Vidi se, da tu biva bogastvo. Ostali smo tu 8 dni, tla se človek zopet navadi na stalna tla. Odpeljali smo se potem v Dolores, mesto, ki ima okoli 28.000 prebivalcev in je naš bližnji kraj. Odtam imamo do našega bivališča nro vožnjo s kolesi. Našo domovje je kos zemlje 600 ha, je jako rodovitna, a še malo obdelana. V sredini stoji hiša s 4 sobami in kuhinjo. Z mojim možem in njegovim sodrugom, nekim ritmojstroni, je tu kot tretji kompanjon še neki nemški baron von Saldern; ta je ëe mlad; ima komaj 20 let. Kor ima nekaj denarja, ga je hotel dobro naložiti in se je zato tu nastanil. — Največ se pečamo z živinorejo, ker ta ne krati mnogo časa, a se razmeroma mnogo zasluži. Ovce so tu jako veliko, čiste tehtajo črez 30 kg; dobi so pa še večje. Te se eksportirajo največ na Lansko iu v Britanijo. Tudi goveda ima lepo prihodnost; zmrznenega mesa se jako veliko izvaža. Vsak dan se ko^e v klavnicah do 10.000 kg te živine, katera priiJtî v stroje, tla isiurziio iu sc potem odpošlje. Teletine se tu ne pozna, vsaka žival ima najmanj lotO- ^Icso je tu jako ceno, zato pa ljudjo največ živijo od njega. Tutli pri nas jemo samo meso, redkokedaj močnatlh jedi. Zelenjava tudi ni predraga, torej je živ-Ijenjo ceno. Visoko ceno ima pa obleka. Toda pri nas se znosi malo, samo, da je vse celo. Seveda v mestu jo drugače. Videli smo prave maškare. Ker je moderna sanžan-svila, so hodilo dame v tej v vsoh barvah, od najbolj žabje zeleno, pa do najtemnejše. Ta kroj se vidi le v velikih glediščih. Največ se nosi svila; celo delavke in priprosto ljudstvo ima te vrste, obleko. Dobro, da nas ne zadene ta greh. Vsake svete čase pridemo v mesto, kjer pa popolnoma izginemo. Papig je tu mnogo, tudi v zadrgi se streljajo za jedilo. Imamo pa še jerebic na stotine, zajcev, rac, golobov, klblcev in drugih divjih živali, katere naši lovci radi pokose za kuhiiýo. Po letu je neznosna vročina, a nikjer sence, po zimi so noči čuteče mrzlo. Imamo večkrat zjutraj slano že sedaj, ko smo v jeseni, kako bode šele po zimi?" — (Uredništvo: Prosimo, le večkrat nam si)oroča]te o Vašem novem domovju in nam popišite tamošnje razmere. To ni samo v zabavo, ampak tudi v pouk in korist našim bralcem. — Srečni bodite Vi in vsi Vaši!) DomaČe in tuje novice» Deželni predsednik liaron Schwarz je bil te dni gost mil. g. prošta dr, Elberta. Pripeljal 30 je z novim avtomobilom dež. vlade s svojima sinovoma v ponedeljek 7. t. ni. ob polu 12. uri dopoludne. Popolutine se jo peljal v Ploterje in si ogledal kraje, ki se nahajajo na tem potu na obeh straneh Krke. V torek si je ogledal novo gimnazijsko poslopje ter napravil razne obiske v mestu, Kandiji, Šempetru, Luknji in Pročini. V sredo dopoludno ob 10. uri so jo odpeljal v Ljubljano. Nove uiiiše nii Dulenjskeni : V nctieljo dne 20. t. m. v Dobrepoljali č. gospod Ignacij Žganjar, govori g. vojni superior magr. A. Jaklič ; v Ajdovcu č. g. Anton Gnidovec, govori g. ravnatelj msgr. dr, I. Onidovec; v Hibnici č. g. France Lovšin, govori g. profesor dr. J. JerSe. Zagrebškinaet proda. Naročite tedaj turško srečko, kajti z njo zamorete že v najkrajšem času obogateti, ali pa nahranite z njo vsaj varno glavnico, ki se vam zopet povrne, v dogiednem času najbrže v polni viso- kosti. — Pojasnila dajo in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. ValcuUu Urbaiičiič, Jjjub-tiana, Kongresni trg 19, Sprojciiiajo se tudi Ijriiflasila k nakupa srečk avstrijsko državne loterijo in dajo zanesljiva in točna zadevna pojasnila. Dolťiijskíi j)0(lrii/itic.i ,,SI(imšk«v(i /veze'' zliorujo danes od 11. ure nadatje v rokodelskem domu v Novem mestu. Natančneje poročilo prinesciuo inihodnjič. Střelil je ii/^^itla 2J>. junija posestniku Ucmanu na Uobovem pri Šem])etru pri Novem mestu vezani kozolec. Na kozolcu je bilo do dvanajst voz sena, pod kozolcem vozovi. Ojjeiy je uaičil vse. Nesrečnemu gospodarju so pred sedmimi leti pogorela vsa gospodarska poslopja. 1'otres T liiilj^ariji so imeli ne davno-toga, ki je povzročil velikansko škodo, katera znaša nad Šest miljonov krou. Najhuje je Ijiio od potresa prizadeto staro uiosto Pirnovo kakor tudi kraji Varna, Gornja Orliovica in Lcskovec. V najhuje prizadetih krajih so se pogrezuila poslopja, vendar pa k sreči potres ni zahteval človeških žrtev, le nekaj oseb je bilo po,škodovanih. Ljudje prebivajo kakor za časa ^ubljaiiskega potresa noč in dan v šotorih. Potres so je čutil zelo daleč na okolti, na južnem Ogrskem in v Solunu. Pripovedujejo tudi, da so pred nelavnim časom čnli potresni sunek Podgradom, iz česar pa seveda še ne moremo sklepati, legnarjev, 2 inotik, 1 lopato, 1 tcle, á grttbolj, 2 vil seno, ii reiťl, 1 brente, 1 linine, 2 skrinj /a žito in eue kose. 1'od ' □ajiiianj.íim jiuiiudkoni so ne prodaje. C. kr. okrajna sodnlja Rudolfovo odd 11., (ino 10. jnnija 191ií. 128 Zahvala, 7m vso obilno rioka/oglobokegít Bointjji povoiloin ))rebridko istgiibo iskreno Ijiihlju-ucp:a sojiroga, oz. bratii iii stricÈi gospoda Ludvika Illowsky posestnika hl peha izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo, Osobito sc Kiibvaljnjfimij Ka ědstno Bprenmtvo pokojnega k zadnjemu poéitkn preí. cIiilioTíťini, preS. oo. ffaiiia.íkanom, Ců. Uiíniiljonini bratom in íé. sestram tlsmi-Ijenkam, slavnemn obi^iiiskemu zastopn, slavni nie.íňauski (sparili in nje godbi ter poveljstvu, biagorodnini gospodom nradni-koiu in VQlo<'enj. gospcni icr vsem bliinjini in daljnim ndeležcncem pogrcbfi. NOVOMEsrO, jnlija li)13. 133 Žalujoči ostali. • « Steckenpferd-ovo ílíjíno mlečno milo 0(1 Uer^maiin & Co., Teschen a. FJbe ostane slej ko prej nedoiicgljivo sre(]stvo proti )n''gam, kakor fndi neoldiodno jiotrebiio /a rarijo-naluo gojitev kože ter nežnosti, kar ncovrgljivo dokazuje nebroj, vsak dsn nam došlili nalivalnili pisem. Hobi so po 80 v konmd v lekarnaL, drožeri-jali, ]irodiijalnah dišav i.t. d. Istotiiko so )pri]joroSa iiergmannova lilijina krema „llauera" kot iudo-vito sredsivo za gojenje ncžnib rok; dobi bo v (nbab 70 v povsod. 413-24-10 Vozen ogiîts „SlouBn. Straže!" Čitajte! v današnjili težavnih razmerah ;!ai)iui'(^te obojîateii le s srečko! i2a-3-si Turšha srečhii ""'jre'i;':; ker imii Sest žrebanj vsako leto, ker )!na.;ajo glavni dobitki vsako loto 400.0t)0, 4tt0.0l)0 400.000, 200.000, 200.t)OOiii200.0tM)zlatilifrankov, kei vsaka sreika mora zadeti najmanj 4(lt] frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v brani In ici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži knpee po iuiilaéiln kupnino trajno igralno pravi™ brCK vsacega na-i daljnega vjdatxvanja, kor /.misa ineseěui obrok saino 4 krone 75 vin, in koř /.adebi knpce že po vpliiC'iln prvega obroka iikljnfno igralno pravieo. I'riliodnje žrebanje bo vr.ii 1. avgnstd lítlíi! Glavni dobitek 100.000 frankov! Pd žpebiinjili iztiojajo slou. popoCila d vzdignjenih Stevilfiati Važno! Sjirojenmjo ne tudi iiriglusila k nakupii srei^k nvstrijake državne raitreduo Jotcrije! 1'ojasuila daje in naroiila sprejema za „Slovensko Ktra-. žo" g. Valentin l-ilianiii', JJiibljana, Kongresni trg 11), « Ivan Kuntara ^^ tapetnik in dekoratnili v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. f,'raščakom okolice v izvršitev vsako-vrstuega v stroko spadajočega dela in sobnej^a tapetovanja: — Za naročilo zadostuje dopisnica. Hišo Je no ppodoj v /abji yasi, četrt ure od Novega mesta. JLiša je zidana, še na novo napravljena z opeko krita, ima 2 sobi, kuhinjo, dve kleti, hlev za prašiče^ prod hišo veliko, lepo vinsko trto, velik vrt z drevjem in po.sajen s 6 merniki kroir.)irja, 1 Va litra korenja, zelja in dru^re zeiciyave. Cena se izve pri lastnici >'ež-i ZoIiiííí ravno tam. Naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sem prevzel s 1. julijem ■■■ staroziiano gostilno pri „Skabernetu" v liiidollovein li. št. ^íiť; kakor tudi da bom otvoril z 19. jul, ravnotain mesnico. Potrudil se bom cenjenim gostom kakor tudi odjemalcem mesa z izboruo pijačo in jetijo ter vedno svežim, in dobrim mesom po najnižji ceni postreči. Spoštovanjem 1^2-3-1 JenieJ Falijaii^ gost. in mesar. Odtla se kleparsko delo pri podružnicah sv. Kože, sv. Marjete in sv. Petra-pri liaki. Pojasnila in načrti se dobe pri župnein uradu na Raki. 130 99 NUISOL<< od Bergmiinii & Co., Tetsclien a, Elbe jo in OBtnno tilej ko prej nedosežen, kot presenetljivo naravno barvilo las in brk. Dobi so jiltive (blond), konstanjeve in (^rne barve stcklenica jio K 2-5IJ v lekarjnili, drožerijab in brivnieab. 4ii>10-5 Na prodaj je iz proste roke |M) vredni cetii v Novej» mestu; v dobrem stanu. Zraven spadata dva hleva, dva vrta, njiva in bosta. V hisi se nahaja nati 3U let ko-larska obrt z lepo delavnico. Hiša Pomočniha m učenca takoj sprejme Leopold Bavdek kovaški mojster v 1'odhosti p. Toplice (Dolenjsko), 1103-3 dobro obdelan, s zidanico. v Brezovem pod Trško goro. Kupi se lahko vse skupaj ali jia tudi posamezno. Ali 80 pa tudi odda v najem. Natančneje se izvii pri Franc Murge^jnu v Novem mestu, Pred sodnijo št. 5, 134-3-1 Vinograd, Hosta Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam da sem prevzela s I, julijem t. 1. staroziiano kavarno na glavnem trgu. Potrudila se bom zadovoljiti cenjene goste s točno, solidno postrežbo ter se priporočam za mnogobrojni obisk. Spoštovanjem E. Smola. 131-2-1 Popoinama varno niiiožen denar Hranilnica in posojilnica za HamUjn in dIíoíieii rejr, zaiiruf^a z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vlof^e od vsacega, ie je njen ud ali ne, ter obrestuje po 1-0-13 na leto brej; odbitka rentnega davka, kateref^a sama iz svojega plačuje. Za liTftuilnD vlofTO kakor m vse poBoJilnično obve/.nosti — jftinii polog rcKorvnefça zaklada in deležev r;ez 22W zadružnikov k vtiein Bvojiiii premoženjem. I/, tega so razvidi, da inaiokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska branilnipu.