294
Ozir po svetu.
Nedelja na Angležkem.
Nedavnej kar je bil v Londona hud ropot. Ljudstvo je terjalo, naj se nedelja še s tem posvečuje, da naj se gospoda ne vozi v kočijah na sprehod. Ker se pa sploh pripoveduje, da nikjer tako kakor na Angležkem ne praznujejo nedelj, bomo v sledečih versticah naznanili, kako praznovanje nedelje v Londonu popisuje neki Nemec, rekoč:
^Spomladanska sapa mesca rožnika je pregnala sive megle in angležko nebo^ je sedaj lepo plavo, in prijazno sonce gleda na zemljo. Človek se zbudi in pogleda na uro. Sedem je, pa ni se čuti žive duše v hiši. Čudno se zdi to ptujcu, ki je poleti ob lepem vremenu navajen ob nedeljah že ob šestih vstajati in viditi precej Jjudi po ulicah. Ob osmih so tukaj še vse hiše zaperte. Proti devetim vstanejo in zajterk se napravlja po hišah. Prav za prav je pa to še prezgodaj, zakaj božja služba se začne še le ob entj-stih, in pred se ne gre nikamor. Cerkveno opravilo terpi 2 uri; poldrugo uro se moli in poje, pol ure pa terpi pridiga, ktero duhovnik na prižnici bere. Iz cerkve se gre domu k obedu (kosilu), ki je enmalo bolje kakor v delavnikih. Po kosilu prebira mlajša družina pobožne bukvice in tiho med sabo šepta za kratek čas, — očka in mamika pa dremljeta na stolih. Ob treh spet zazvoni in vsa družina gre spet v cerkev h keršanskemu nauku. Ob 5. uri pridejo iz cerkve in južnajo, to je, pijo čaj, gospodična se potem vsede h klavirju in igra, pa ne kake okrogle ali polke, ampak kakošno cerkveno pesem; če so orgije v hiši, se igrajo orgije in ne klavir. Ob pol sedmih je spet čas v cerkev iti. Vse mergoli sedaj po ulicah, ker vee Lre k večernicam. Po večerničah grejo večerjat, in če je večer posebno lep, se grejo pod milo nebo enmalo sprehajat".
Tako živi ob nedeljah goapoda in srednji stan onda-šnjih prebivavcov. Prosto ljudstvo se enmalo prostejše obnaša, in namest popoldne v cerkev gre v gostivnico; ko pa zvečer k večernicam pride, ga pa čaka zavolj te nemarnosti že ojstra pridiga.
Omenimo še, da imajo Angleži svojo vero, ki se anglikanska imenuje in se je pod kraljem Henrikom VIII. leta 1531 ločila od katoijške; anglikanska cerkev ne spoznava papeža, ampak škofi imajo višjo cerkveno oblast; glavar posvetne kakor duhovne oblasti pa je kralj ah kraljica.