wti mi
.
'■ m
H51
ki-j
M m"' "' --
m m& '--m
1 ‘ 'tj
1C(0 1960
Ob novem letu obljubljamo, da se bomo tako kot doslej z nesebičnim prizadevanjem trudili pri uresničevanju zastavljenih nalog za utrjevanje naših komun in za izvršitev našega programa.


“Muzejska 1
0\Ue - -n.f* 17
Sreuio novo
Rtev. 1
TRBOVLJE, 1. januarja 1960
Cznn 10 din
Leto ?h!II.
Vsem mnogo sreže
V bodočem letu nas spet čakajo odgovorne naloge na vseh področjih družbenega in ekonomskega razvoja. Težnja za ponovnim izboljšanjem življenjskega in družbenega standarda, pa tudi naš demokratični sistem nas nenehno vzpodbuja, da z vso prizadetostjo ustvarjamo več in kakovostnejšega blaga. — Pomembni uspehi razvoja preteklih let nam omogočajo, da lahko eno leto prej uresničimo petletni plan gospodarskega razvoja. In to tudi obeležuje naše neposredne naloge v letu 1960 Neprestana gospodarska rast pa ne more biti samo izraz novih gradenj in uvajanja modernejše tehnike, čeravno je to osnovna pot hitrejšega napredka. V prihodnjem letu so predvidene povečane investicije tako v proizvodnji kakor v prometu, trgovini, pa tudi v gradnji stanovanj, šol in drugih objektov družbenega stan-
darda. Toda nadaljnji razvoj proizvodnje moramo doseči tudi z boljšim izkoriščanjem obstoječe tehnike in z izpopolnjeno organizacijo dela. Proizvodnja v industriji in rudarstvu nam še vedno odpira mnogo možnosti za boljše delovne učinke in povečanje proizvodnje. Podobno stanje je tudi v transportu, gradbeništvu, še posebno pa so velike možnosti razmaha v zastarelem načinu dela v kmetijstvu.
Neprestan napredek proizvodnosti dela je V veliki meri odvisen od strokovnega izpopolnjevanja in izoora-ževanja kadrov, kajti uporaba sodobne tehnike, ki se na široko uveljavlja v naši proizvodnji, in modema organizacija dela, zahtevata čedalje večjo sposobnost našita de-iovnin ljudi. Najzanmnvejsa vzpodbuda vsem delovnim ljudem za nenehno strokovno izpopolnjevanje in večji delovni doprinos pa mora biti dosledno uresničeno nagrajevanje po delovnem učinku. Ta pot je že v kratkem času dokazala, Kako na njej uspešno napreduje proizvodnja in kako so tudi prizadevni, delovni ljudje prišli do boljših zaslužkov.
Letošnje leto in v njem - akcija okrog tarifnih pravilnikov je šele začetek nekega splošnega, hitrejšega, toda tudi dolgotrajnejšega deia prti uvajanju vedno novih oblik nagrajevanja po učinku. Toda nadaljnji razvoj na tem področju zahteva doslednost. Zahteva odpravljanje vseh tistih oblik nagrajevanja, ki so vezane na čas in torej ne delajo razlike med bolj in manj prizadevnimi v kolektivu (na primer razdeljevanje enomesečnih plač konec leta). Seveda bi bilo napačno braniti stališče, da bomo preko noči odpravili stare navade in običaje. Toda neprestana težnja za resničnim in seveda učinkovitim nagrajevanjem po učinku ga mora kar naprej izpopolnjevati in, potiskati na površje takšne oblike, ki bodo spodbujale boljše delo. Prav gotovo so rezerve na tem Področju izredno široke. Učinkovita pomoč vseh tistih taktorjev, bodisi družbenopolitičnih bodisi strokovnih, ki lahko na ta ali oni način pomagajo pri reševanju tega vprašanja, predvsem pa razumevanje novega procesa pri najširših delovnih množicah nam lahko da v bodočnosti še vse drugačne rezultate, kakor pa so letošnji.
Ta napredek torej ni samo začasen ali slučajen. Zagotavlja ga tuni nadaljnja stabilizacija gospodarstva m tržišča. Toda še vedno so na tem področju razne pomanjkljivosti, s katerimi se je treba odločno spopadati. Ena od teh je v naši trgovini, ki še ni dosegla kakšnega bistvenega napredka. Z razvojem trgovske mreže, z modernizacijo njenih obratov in s povečanjem po številu obratov in njihovem obsegu bomo to lahko uresničili. Prav gotovo je omenjeno vprašanje močno pereče v vseh treh občinah rudarskega bazena, zlasti kar zadeva preskrbo s kmetijskimi pridelki.
Gospodarski plan za prihodnje leto predvideva v Sloveniji povečanje kmetijske proizvodnje za 20 “/o. To je velika naloga, ki se nanaša v veliki meri na živinorejo, kjer smo že letos dosegli znaten napredek. Na družbenih posestvih v našem okraju se je število živine v enem letu več kot podvojilo. Socialistična posestva in kmetijske zadruge so že zaprosile za kredite za gradnjo 160 modernih velikih hlevov in svinjakov ▼ prihodnjih treh letih, kar po pomeni le del obsežnih načrtov razvoja kmetijstva. Razvoj kooperacije družbenih posestev tn kmetijskih
zadrug s kmeti odpira možnosti, da se visoki donosi razširijo na znatno večje površine. Uspeh tega bo čutila skupnost, zlasti mesta in industrijska središča, dvignil pa se bo tudi dohodek naprednega kmečkega proizvajalca, ki ne bo iskal večjega dohodka le v dviganju cen, temveč v zelo povečani proizvodnji. In organizacija moderne kmetijske proizvodnje lahko tudi v revirskih občinah odigra pomembno vlogo pri preskrbi prebivalstva s kmetijskimi pridelki. Organizacija moderne kmetijske proizvodnje bodisi z združenimi napori vseh treh občin, bodisi posamično v kmečkih predelih zagorske občine, v Radečah in še kje, lahko da dragocen delež k preskrbi prebi-
valstva z zelenjavo, mlekom, mesom, krompirjem, pa tudi s sadjem.
Te in z njimi povezane druge naloge bomo mogli uresničiti s prizadevanjem in aktivnostjo vseh družbenih sil, z neprestano demokratizacijo družbenega življenja. To pa pomeni utrjevanje vloge komune in njenih organov.
Revirske komune so si že oblikovale svojo zunanjo fiziognomijo. Njihov zunanji obseg je trajnejšega značaja. Parole o združevanju revirskih občin so ne le neumestne, marveč tudi smešne. Zdaj je vrsta na drugih zadevah, na notranjem utrjevanju vsake komune, na razvijanju gospodarskih enot, na usposabljanju samoupravnih organov, da bodo ša-
šem naročnikom, bralcem in prijateljem Zasavskeoa tednika« čestita za novo leto
X
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA«, TRBOVLJE
mostojno reševali zadeve svoje pristojnosti, na usposabljanju upravnih organov komune, na srečni izbiri sposobnih in razgledanih uslužbencev v občini, učiteljev v šolah, zdravstvenega kadra itd., predvsem pa na neprestanem stopnjevanju demokratičnega reševanja vseh zadev, ki sestavljajo javno življenje komune.
Drugi plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je močno poudaril, da se je treba neprestano boriti proti raznim napakam, ki ovirajo naš napredek in razburjajo delovne ljudi. Zato je potrebno v vsem mehanizmu neposredne demokracije odkrito razpravljati ne samo o nalogah v graditvi naše bodočnosti, temveč tudi o stalnem utrjevanju našega družbenega sistema, o razvijanju odnosov med ljudmi in krepitvi demokracije, o borbi proti samovolji posameznikov, o uveljavljanju poštenega, dobronamernega državljana tako pri reševanju velikih nalog, ki bistveno vplivajo na tempo razvoja, kakor tudi pri reševanju drobnih zadev, ki dostikrat precej pomenijo in uspešno rešene prispevajo k dobremu razpoloženju in stopnjujejo delovno sposobnost posamezniku.
Demokratični postopki v reševanju vsakodnevnih problemov so osnovni činitelj za uspešno mobilizacijo delovnih ljudi pri izvrševanju nalog našega časa, osnovni činitelj pa so tudi pri dviganju ugleda in spoštovanja vodečih ljudi komune.
Vsem delovnim ljudem zagorske komune čestita k doseženim uspehom z željo tudi za nadaljnje zavzemanje v bodočem letu za razvoj in razcvet zagorske-komune. VSEM OBČANOM PA ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE — OBČINSKI KOMITE ZKS ZAGORJE — OBČINSKI ODBOR SZDL ZAGORJE — OBČINSKI ODBOR ZB NOV ZAGORJE — OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZAGORJE — OBČINSKI KOMITE LMS ZAGORJE — SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE ZAGORJE — OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA ZAGORJE — OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ZAGORJE — OBČINSKI ODBOR ZROJ ZAGORJE IN VSE OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA ZAGORSKE KOMUNE
k: - *...>V
Vsem občanom občine Trbovlje žele mnogo uspehov in sreče v novem Letu:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE — OBČINSKI KOMITE ZKS TRBOVLJE — OBČINSKI ODBOR SZDL TRBOVLJE — OBČINSKI ODBOR ZB NOV TRBOVLJE — OBČINSKI KOMITE LMS TRBOVLJE — OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE — SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE TRBOVLJE TER VSE OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA NA PODROČJU OBČINE TRBOVLJE.
Mnogo sreče in uspehov v novem letu 1960 želi vsem občanom hrastniške komune:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRASTNIK — OBČINSKI I KOMITE ZKS HRASTNIK — OBČINSKI ODBOR SZDL HRASTNIK — OBČINSKI SINDIKALNI SVET HRASTNIK — OBČINSKI KOMITE LMS HRASTNIK — OBČINSKI ODBOR ZB NOV HRASTNIK — OBČINSKA ZVEZA DPM TER VSE OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJE, DRUŠTVA IN OSTALI.
Vse sile za razvoj in razcvet hrastniške komune.
Za največje sodelovanje vseh zasavskih pbčin kliče ob novem letu 1960 vsem sosednjim občinam ter želi vsem delovnim ljudem v Zasavju ter v litijski občini: USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LITIJA — OBČINSKI KOMITE ZKS LITIJA - OBČINSKI ODBOR SZDL LITIJA.
Vse sile bomo založili v novem letu 1960 za gradnjo Zasavske ceste.
Izdala »Zasavski tednik« * Trbovljah - Urejuje uredniški odbur. - Odgovorni urednik	Stane Šuštar. — Naslov	uredništva in	uprave:	»Zasavski	tednik«.
Trbovlje i Trg revolucije 2b - Telefon 80-191	- RačuD pn Komunalni banki
Trbovlje	hoo-714-1-146 - List izba ja	vsako sredo — Letna	naročnina	480 d *
polletna 24o din četrtletno 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v tcoiporlaJ-10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani— Rokopis) ki morajo biti • uredn štvu najkasneje vsak ponedeljek se oe vračajo
inJIDINA ZASAVJA NA DELOVNIH AKCIJAH V LETU 1959
DELOV NAŠE
POLET LADINE
11111
W '	'	v...
40 LET OTROŠKEGA ZDRAVSTVA V TRBOVLJAH
Nov otroški oddelek
Mladinske delovne brigade in delovne akcije lahko štejemo med najpomembnejše dejavnosti organizacije Ljudska mladina. Tudii v letošnjem letu, četrtem letu, odkar-se je ponovno začela oživljati tradic:ja mladinskih delovnih brigad, so bile le-te važen vzgojni element na splošno kakor tudi sem. nar politič-no-organizacijskega znanja in šola samoupravljanja mladih s svojo posebno dejavnostjo. Mia. dinske delovne brigade so že postale posebna obl.ka življenja naše mladine, kjer je koristno združeno s prijetnim.
Mladina ljubljanskega okraja je v sestavu posameznih brigad sodelovala na zvezni delovni akciji pri gradnji avtomobilske ceste »Bratstva in.enot nos t^ z 9 brigadami. Razen tega pa 3e šest mladinskih brigad sodelovalo pri gradnjii avtomobilske ceste Prevoje—Trojane, pri melioracijskih . delih na ’ Vrhniki, pri rekonstrukciji ceste Unec— Grahovo in Pri gradnji vodovo. da v Kranju.
Tudi mladina iz Zasavja je v lepem številu sodelovala na zvezni mladinski delovni akc-ji. mladinci pa tudi niso pozabili na popoldansko delo v domačih krajih. Kar poglejmo uspehe zasavske mladine pri prostovoljnih delih!
TRBOVLJE:
— Aktiv Industrijske rudarske šole je delal prj ureditvi športnega parka, Trga revolucije, internata, delavn ce ter je opravil 10.974 delovnih ur. Ra-zein tega so ti mladinci izkopali v jami 85 ton premoga in s tem denarjem pomagali uredita delavnice in internat.
— Gimnazijci so delali pri ureditvi športnega parka in Trga revolucije, opravili pa so 2676 delovnih ur.
— Aktiv na Ekonomsko srednji šoli je delal na pogozdovanju Mrzlice in opravil 500 delovnih ur.
— Aktiv Strojne tovarne Trbovlje je delal pri ureditvi tovarne in stanovanjske kolonije ter opravil 305 delovnih ur.
— Aktiv podjetja Elektro-Tr-bovlje je delal na poseku gozda za daljnovod in opravil 428 delovnih ur.
— Aktiv Rudnika je opravil 823 delovnih ur prj urejanju rudniških obratov.
— 30 mladincev aktiva LMS v Strojnem mizarstvu Trbovlje je zidalo in pomagalo pri zida-
nju -stanovanj ter opfavilo 100 efekt.vnih ur. *
— Aktiv PTT in banke pa je opravil 42 prostovoljnih ur.
Skupno je tako v občim Trbovlje 583 mladincev in mladink opravilo 28.014 efektivnih ur.
ZAGORJE:
Na območju občine so imeli mladinci neko akcijo, in to pri urejanju Kulturnega doma, kjer so opravili 675 efektivnih ur. Formirali so brigado 120 mladincev, vendar je akcija zarad. slabega vodenja propadla.
HRASTNIK;
— 322 mladincev in mladink iz Hrastnika je delalo na Pre-kopu potoka ter opravilo 5767 delovnih ur. Akc.jo je organiziral občinske komite LMS, formirane pa s0 bile 3 brigade, ki so delale po mesec dni.
—	16 mladincev iz aktiva Krnice je pri gradnji vodovoda opravilo 947 delovnih ur.
—19 mladincev aktiva Turje je opravilo 1539 delovnih ur pri izkopu kanalov.
— Mladinci aktiva Kal so opravili 713 delovnih ur pri gradnji planinske koče na Kalu.
— Aktiv Rudnika je opravil 1332 delovnih ur pri gradnji igrišča.
— Aktiv Steklarne je delal na Športnem domu, igrišču in plesišču, kjer je 160 mladincev opravilo 1500 efektivnih ur.
Skupno je v občini Hrastnik delalo 856 mladincev in opravilo 28.000 efektivnih ur.
LITIJA;
—	100 mladincev je urejalo prostor okoli novih blokov in opravilo 10.000 delovn.h ur.
V letu 1960 pa bod0 mladinci
In mladinke iz Zasavja sodelovali kot prejšnje let0 tud: v večjem številu nir zvezni mladinski delovni akcij.. Dve mladinski brigadi z 200 br.gadirji iz ljubljanskega okraja bosta skupno z mladino Zasavja gradili nov plavaln bazen v Zagorju ob Savi. Seveda pa v vseh štirih zasavskih občinah Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in Litiji tudi popoldansko prostovoljno delo.
Ne bo odveč, če pripomnimo in opozorimo vsa vodstva mladinskih aktivov in občinskih komitejev LMS v Zasavju,'Ja že takoj pričnejo z agitacijo za mladinske delovne akcije, tako zvezne :m lokalne. Priprave in samo agitacijo^je treba Izvesti kar najbolj skrbno, da bo-požrtvovalna mladina tudi prihodnje leto dosegla tako lepe uspe. he, kot jih je že doslej. ima)
SEJA ObLO ZAGORJE OR SAVI
0 stanovanjski reformi
V torek, 15. t. m., je bila v Zagorju ob Savi 18. seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri sta oba zbora sprejela več odlokov o stanovanjski reformi v zagorski občini.
Po sklepu seje preneha uprava stanovanjske skupnosti v Zagorju delovati ter se njeno premo en e razdeli. Stanovanjska skupnost Zagorje Selo dobi 20% finančnih sredstev in eno tretjino vrednosti inventarja*, stanovanjska skupnost Zagorje dobi 50% denarnih sredstev in eno tretjino vrednosti inventarja, stanovanjska skupnost Loke-Kisovec pa 30% preostalega denarja in eno tretjino vrednosti inventarja. Imenovana je bila tudi tričlanska likvidaciiska komisija. ki bo opravila zadevna dela in podala likvidacijsko poročilo stanovanjskemu %rganu občinskega ljudskega odbora najkasneje do 31. januarja 1960.
Z odlokom o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pri paca novim stanova n jskiot* skupno-stlft v občini je določeno, da dobe te skupnosti 3% od stanarine, 5% pa od najemnin za poslovne prostore za svoje upravne stroške.
Z odlokom o zavarovanju plačila stroškov za popravljenje in vzdrževanje družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini, ki obremenjujejo lastnika, in glede odplačevanja posojila, najetega za upravljanje in vzdrževanje hiše na območju občine, je Odločeno, da mora lastnik hfše v državljan* skl lasti v občini plačevati. 50% stanarine, ki n\u jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice, na poseben račun pri Komunalni banki zato, da se zavaruje plačilo stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiše, ki obremenjujejo lastnika. Lastnik hiše v privatni lasti mora plačevati ta odstotek vse do-
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
. Znižane amske investciie
Delavski svet Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik je na enem izmed svojih zadnjih zasedanj razen poročila UO in izpolnjevanja proizvodnih nalog otarav-naval tudi stanovanjsko vprašanje, in sicer je proučil predlog za prodajo enodružinskih stanovanjskih hiš, nadalje gradnjo stanovanj z vlaganjem finančnih sredstev članov kolektiva.
DS je sklenil izvesti razpis za prodajo eno- in dvostanovanjskih hiš po seznamu, ki gla je sestavila uprava podjetja. Kot pogoj za prodajo je delavski svet določil: da stanovanje lahko kupi samo delavec, ki je zaposlen pri podjetju (čl. 68 Zakona O finansiranju gradnje stanovanj); prednost imajo tisti, ki kupnino lahko plačajo takoj ali v najkrajšem odplačilnem roku, prednost imajo nadalje tudi invalidi in borci NOV, ki so z rudnikom v delovnem razmerju, in tisti, ki so že v stanovanjih, ki so predmet prodaje, in končni pogoj: vsi ostali delavci po višini plačilne zmožnosti. Plačdni noeoii so: pri vrednosti do 500.000 din mora biti stanovanje odplačano v 10 le-
Cenjenim gostom želim srečno in veselo novo leto 1960
im se priporočam za nadaljnji obisk. — Postrežba točna, cene zmerne.
GOSTILNA JEZ, JAGNJENICA
tih, pri vrdnosti 750.000 din v 15 letih in nad 750.000 din po 20 letih. Anuitete plača kupec v rednih mesečnih obrokih, zvišane za l-odstotno obrestno mero, in se odtegujejo pri rudniški blagajni od mesečnih prejemkov.
Glede predplačila na stanovanje, skladno z 48. členom Zakona o finansiranju gradnje stanovanj, lahko posameznik akontira v občinski stanovanjski sklad razpoložljiva lastna sredstva za izgradnjo siano-vanjske hiše. V lastna sredstva, ki jih da 'posameznik na razpolago, se vračuna tudi material in delovna sila, ki jo nudi interesent
Članom DS je bil nadalje dan v obravnavo tudi naslovni spisek investicij za 1.1960, »ki se bo obravnaval na naslednjem zasedanju. Predlog predvideva 600 milijonov dinarjev investicij, kar je več, kot pa ima rudnik razpoložljive amortizacije in bo potrebno le-te znižati verjetno za okrog 70,000.000 din. Znatno so znižane tudi jamske investicije, in sicer na obratu Hrastnik predvidevajo 73 milijonov proti 100 milijonom dinarjev v letu 1959, na obratu Novi Dol pa 46 milijonov, namesto 126 milijonov v letu 1959.
Delavski svet je prav tako sklenil, naj upravni odbor, uprava podjetja in sindikalna podružnica rudarjev do prihodnjega zasedanja pripravijo pravila o nagralevanju članov kolektiva, ki odhajajo v pokoj.
Odboru za pomoč evakuirancem v Tržiču pa je sklenil DS poslati 1 vagon premoga koc-kovca ter nakazati 100.000 din.
AVT0PREV0ZNISTV0 TRBOVLJE
ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO 1960!
tlej, dokler se ne nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dveletni stanarini. Plačevati pa je treba najkasneje do vsakega 8. v mesecu.
Z odlokom o posebnih obveznostih nosilcev stanovanjske pravice, ki uporabljajo več prostorov, kot je potrebno, da bi se štelo, da je sta novanje smotrno izkoriščeno, je odločeno, da se šteje stanovanje za smotrna izkoriščeno, če uporablja nosilec stanovanjske pravice evosohno stanovanje za 3 osebe, trisobno vsaj za 4 osebe, štiri in večsobno pa vsaj za 6 oseb. Za presežek stanovanjskega prostora se šteje 1 soba, če uporablja nosilec stanovanjske pravice dvosobno stanovanje za 1 ali 2 osebi, trisobno za 3 osebe, štirisobno za 4 ali 5 oseb: 2 sobi, če uporablja nosilec stanovanjske pravice trisobno stanovanje za 1 ali 2 osebi, štirisobno stanovanje za 3 osebe; 3 sobe, če uporablja nosilec stanovanjske pravice štirisobno stanovanje za eno ali 2 osebi. Ce stanovanje uporablja 6 ali več oseb, se pri pet ali več sobnih stanovanjih presežek stanovanjskega prostora ne ugotavlja. V presežek stanovanjskega prostora se ne šteje stanovanjski prostor, ki meri cd 6 do 10 kvadratnih metrov površine.
Ce nosilec stanovanjske pravice ne odda presežka stanovanjskega prostora osebi, ki jo določi za sta-
]in	it* Zi*
ObLO in v roku, ki mu je določen, mora plačati za ta presežek stanarino, povečano za 100 %. Kot presežek stanovanjskega prostora, za katerega se plačuje povečana stanarina po prejšnjem členu, se štejejo sobe z manjšimi površina-Vnl.
Z odlokom o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj v občini je določeno, kateri stroški obremenjujejo nosilca stanovanjske pravice. Sestavni del tega odloka je seznam elementov v sta-vanju In čas trajanja.
Z odlokom o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in dela najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki se vplačajo v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš je določeno, da se o najemnini za poslovne prostore sporazumeta najemodajalec in najemnik, znesek najemnine pa mora biti nižji od zneska, ki se dobiva ob uporabi načela
za ugotavljanje stanarine po zakonu o stanovanjskih" razmerjih, hkrati pa je z njim določeno, koliki uel najemnine od kvadratnega metra poslovnega prostora se vplača v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
Z odlokom o plačevanju stroškov hišne uprave v občini je določeno. da se krijejo iz sklada za hišno upravo stroški tekočega vzdrževanja hiše premija za zavarovanje hiše pred požarom in oru-gimi elementarnimi nezgodami, stroški za čiščenje dimnikov ter plača hišnika in hišnega upravitelja Ce pa v skladu za hišno upravo ni dovolj sredstev za kritje stroškov, morajo kriti presežek nosilci stanovanjske pravice v sorazmerju s stanarino, ki jo plačujejo. To določi z odločbo stanovanjski organ občinskega ljuaske-ga odbora na predlog hišnega sveta.
Z odlokom o določitvi posebne odškodnine za uživanje vrta ali sadovnjaka po nosilcih stanovanjske pravice na območju občine pa je določeno, da plačujejo nos lei stanovanjske pravice za uživanje vrta ali sadovnjaka posebno odškodnino. Po kakovost: in urejenosti zemljišča plačujejo nosilci stanovanjske pravice za uživanje zelenjadnega vrta 8 din za kvadratni meter na leto.
Z odlokom o določitvi elementov za izračunavanje stanarine In o delitvi dela stanarine za hišne sklade v občini p« Je predpisano, da je amortizacijska doba za stanovanjsko hišo oz. stanovanja 100 let:	valorizacijska vrednost ene
točke pa 450 din. Del stanarine, ki je namenjen za stroške upravljanja in popravil hiše oz. stanovanja. pa je enak amortizaciji.
Razen tega so odborniki na ločenih sejah poslušali poročilo mandatno imunitetne komisije, izglasovali pet poroštvenih izjav, razpravljali o spremembi meje lovskih okolišev in sprejeli od’ok o položajnih plačah uslužbencev upravnih organov občine, ustanov in zavodov ter sklep o’izplačilu novoletne nagrade vsem uslužbencem občinskih organov in zavodov v višini 509S> rednih mesečnih prejemkov.
Na skupni seji pa je bilo na dnevnem redu poročilo komisije za volitve in Imenovanja občinskega ljudskega odbora.
(ma)
Pred 40 leti so dobile Trbovlje svojo prvo ustanovo za zdravstveno varstvo otrok. To je bila .Posvetovalnica za matere v Trbovljah«. Ustanovil jo je leta 1919 Socialni oddelek Pokrajinske vlade za Slovenijo. Bila je ena od redkih fragmentnih otroških ustanov, .ki so po pry.i svetovni vojni vznikle po raznih mestih in industrijskih središčih. Iz njih naj bi se sčasoma razvile večje ustanove za popolno socialno in zdravstveno varstvo otrok, otroški dispanzerji. Da to ni šlo zlahka, vidimo na primeru Trbovelj, ki so morale čakati še dolgih 38 let, da so dobile svoj otroški dispanzer.
Med obema vojnama je Posvetovalnica za matere v Trbovljah le životarila na svoji prvotni stopnji in se ni mogla dovolj razmahniti. Njeno notranje delo je bilo omejeno na dve ordinacijski uri tedensko. Otroke sta pregledovala izmenoma zdravnika dr. Alojz Herzog in dr. Hug Baumgarten. Kmalu je prvega nadomestil dr. Janez Jensterle, od leta 1926 dalje pa je sodeloval tudi dr. Tone Cizelj. Vsakokrat je obiskalo posvetovalnico 30 do 40 mater z dojenčki.
Težišče dela je bilo na patronažni službi, ki so jo po domovih dojenčkov uspešno opravljale zaščitne sestre Olga Cvahte, Pavla Bones in Angela Boškiz. Z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo so dosegle zavidljive uspehe. Delavske matere po rudniških kolonijah so jih z zaupanjem sprejemale in po njihovih nasvetih nosile svoje dojenčke iz temnih, vlažnih stanovanj na zrak in sonce ter se trudile za čimboljšo nego in prehrano svojih otrok.
Zdravstveno prosvetno delo je pritegnilo posvetovalniške zdravnike in sestre. Priredili so vrsto kratkih tečajev in razstav o negi in higieni otroka ter mnogo predavanj. Sestre so tudi redno predavale v gospodinjskih tečajih in gospodinjski šoli, v posredovalnici pa so posredovale materam nekaj materialne pomoči v obliki vitaminov, mleka, ribjega olja, perila, mila itd.
Posvetovalnica za matere v Trbovljah je bila strokovno organizacijsko vključena v Zavod za higiensko zaščito mater in dece v Ljubljani. Denarne podpore je prejemala od trboveljske občine in bratovske skladnice, rudnik pa je poskrbel za prostore in kurjavo. Iz delovnih poročil je razvidno, da je posvetovalnica imela tesne, neprimerne prostore in da so se zdravstveni delavci zavzemali za zgraditev novega zdravstvenega doma, v katerem naj bi se tudi posvetovalnica razširila v popoln otroški dispanzer.
Najpomembnejša akcija za zdravstveno in socialno varstvo otrok je zagotovo bila gradnja novega dečjega doma v središču Trbovelj, ki jo je finansiral rudnik. Izbruh druge svetovne vojne je preprečil otvoritev dečjega doma, v njegovo lepo novo stavbo pa so Nemci vselili vojaški občinski urad. Ko se je po osvoboditvi občina spet izselila, so stavbo napolnili številni otroci iz Bosne, ki so v vojni vihri izgubili starše in domove. Po njihovem odhodu so leta 1947 pričeli stavbo popravljati in urejati za njen prvotni namen. Posvetovalnica za matere in dojenčke je v njej že nekaj časa imela svoje prostore. Tudi tokrat ni bilo sreče. Še preden je dečji dom zaživel, se je v stavbo vselila uprava zasavskih premogovnikov. Danes je v njej rudniška uprava. V zameno so začeli zidati nov dečji dom, ki pa ni bil nikoli dograjen. Na njegovih nedokončanih temeljih je po dobrem desetletju zrasla veleblagovnica.
Posvetovalnica za matere je po osvoboditvi bila hitro obnovljena. Za delo je poprijel spet dr. Jenštrle, pomagala je še Iva Kras-nikova. Nekaj časa je bila s posvetovalni-škem delom zaposlena medicinska sestra Rezika Mohorko. Od jeseni 1945 dalje sestra Mimi Drnovšek, pozneje pa sestra Vida Mežik in sestra Ivica Kapus. Tudi v tem č"«ii se je delo posvetovalnice za matere in dojenčke, kakor se je zdaj Imenovala, omeje-
valo na preglede dojenčkov v posvetovalnici enkrat tedensko in na zelo okrnjeno posve-tovalniško službo.
Za ves trboveljski okraj (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče) je bila le ena, včasih dve medicinski sestri. Sčasoma, se je delo posvetovalnice nekoliko razvilo, tako da so.hiji y. njej enkrat tedensko pregledi dojenčkov, enkrat pa prebledi nosečnic. Vse to delo je bilo zaradi pomanjkanja osebja ter pogostega preseljevanja ustanove zelo nepopolno in nenačrtno.
Od leta 1949 do 1952 so v nekdanji vili rudniških ravnateljev delovale otroške jasli rudnika Trbovlje. Bile so lepo opremljena in urejena ter dobro vodena ustanova, ki je preko tedna oskrbovala 60—80 dojenčkov in malih otrok zaposlenih mater.
Ob našem vsestranskem razvoju se je izredno naglo pričela boljšati tudi skrb za zdravega in bolnega otroka. Po večletnem prizadevanju zdravstvenih in prosvetnih delavcev je bila februarja 1951 ustanovljena šolska ambulanta in 1. maja 1952 šolska zobna ambulanta. Obe sta gostovali skupno s posvetovalnico za matere in dojenčke v skromnih prostorih v lekarniški stavbi. Najnujnejšo opremo je odstopil Mednarodni otroški fond Združenih narodov (UNICEF). Šolska ambulanta je vse do pričetka leta 1957 opravljala le dvakrat tedensko sistematske preglede šolske mladine. Šolska zobna ambulanta je že po treh mesecih izgubila svojega dentista. Celi dve leti so nato dentistl splošne zobne ambulante izmenoma trikrat na teden ordinirali za šolarje. V jeseni 1954 je prevzel delo v šolski zobni ambulanti dentist Burja, ki jo še danes vodi. Do jeseni 1958 je šolska ambulanta poslovala štirikrat tedensko, odslej pa vsak dan.
Leta 1955 so se začeli prvi posveti predstavnikov okraja in občine o ureditvi nujno potrebnega centra za varstyo mater v Trbovljah. Skoraj nepremagljiva ovira je bilo pomanjkanje prostorov. Vendar so končno tudi ti bili na voljo. Okrajni zavod za socialno zavarovanje, podjetja in občina so zbrali potrebna finančna sredstva, Mednarodni otroški fond pa je poslal najnujnejši instru-mentarij in 2 februarja 1957 je pričel delovati novo ustanovljeni otroški dispanzer. Do konca tega leta je v istih prostorih še gostovala šolska ambulanta, ki je tudi pričela z rednim vsakodnevnim delom za zdravstveno varstvo šolske mladine. V začetku leta 1958 se je šolska ambulanta preselila v druge prostore v isti hiši. Deli jih z ginekološkim dispanzerjem, ki je bil tudi med tem ustanovljen. Istočasno je dobila tudi šolska zobna ambulanta lastne prostore v isti stavbi. Med tem časom so prišli v Trbovlje še tudi najnujnejši strokovni zdravstveni delavci.
Iz skromnega zametka posvetovalnice za matere se je v teku 40 let razvila vrsta važnih zdravstvenih ustanov. Stiskajo se sicer v tesnih prostorih zdravstvenega doma, vendar v funkcionalnem pogledu predstavljajo že precej popolno središče za zdravstveno varstvo žena in otrok. Njegove enote so: Dispanzer za žene, Otroški dispahzer in Solsld dispanzer s Šolsko ambulanto. Delovni kolektiv sestavljajo trije zdravniki (ginekolog, pediater in šolski zdravnik), en dentist, tri medicinske sestre, dve babici, štiri otroške negovalke in dve zobni asistentki.
Vse te strokovno zdravstvene enote za varstvo otrok še ne morejo dovolj uspešno opravljati svojih nalog. Manjka jim kadrov in primernih prostorov. Vendar kaže, da bodo v Trbovljah v doglednem času zgradili nov otroški oddelek, ki bo sprejel pod svojo streho vse ustanove za socialno in zdravstveno preventivo in kurativo. To bo obenem najlepše zadoščenje vsem, ki so dolgih 40 let od ustanovitve posvetovalnice za matere v Trbovljah delali na obširnem področju socialnega in zdravstvenega varstva naših najmlajših.
Na prehodu iz starega v novo leto po navadi delamo bilance: kaj je prineslo staro in kaj utegne prinesti novo.
Leto, ki se od njega poslavljamo, je zelo bogato po vsebini in reči moramo, da smo s tem dogajanjem v glavnem lahko zadovoljni, saj je podlaga za naš optimizem glede na svetovni razvoj v letu, ki prihaja...
Če bi hoteli v grobem zajeti dogodke v preteklem letu, bi to storili v treh smereh: odnosi Vzhod— Zahod; izvenbiokovski svet in dejavnost Združenih narodov.
Ce se na kratko ustavimo pri odnosih med Vzhodom in Zahodom moramo ugotoviti zadovoljiv napredek. Pot britanskega ministrskega predsednika Macmiliana v Sovjetsko zvezo je bila sicer posejana z marsikatero pikrostjo, bodisi s strani britanskih zaveznikov, bodisi s strani gostitelja. Toda dobrih šest mesecev pozneje je bilo moč že požeti tisto, kar je Macmillan sejal: sporočilo, da obišče Hruščev Ameriko, Eisenhovver pa Sovjetsko zvezo. Nenadoma se je v mednarodnih odnosih in v diplomatski terminologiji pojavil nov pojem: -ravnotežje strahu,- kar pomeni, da sta obe strani spoznali brezizhodnost nadaljnjega tekmovanja v oboroževanju, ker so se vojaška sredstva Izpopolnila do take popolnosti, da bi njihova uporaba uničila obe strani, ne samo eno. V zavesti državnikov in diplomatov je dozorelo novo spoznanje, namreč, da v morebitni bodoči vojni ne bo niti zmagovalcev niti premagancev, marveč vsesplošen zaton civilizacije in življenja, ki si ga pod tem predstavljamo. Zavest o ravnotežju sil, ki je rodila ženevsko konferenco na najvišji ravni leta 1955, je zamenjala zavest o ravnotežju strahu, ki je dala pobudo In odločilni impulz za sestanek na najvišji ravni, ki bo prihodnje leto.
V besedišču državnikov In propagandistov na obeh straneh je moč zaznati bistveno spremembo: psovke
iz obdobja najhujše hladne vojne se vse bolj umikajo argumentom, s katerimi skušata oba bloka drug drugemu dokazati svoje prednosti in se medsebojno prepričati, da je zmaga v miroljubnem tekmovanju njegova. Iz sestanka med Hruščevim in Eisenhowerjem se je rodila uradna misel o -koeksistenci blokov- iz Čamp Davida. Vodilna nit te ideje je:	oba bloka bosta nadaljevala
medsebojni boj na vseh področjih z vsemi sredstvi, izvzemši z orožjem.
Čeravno je tako pojmovanje koeksistence le delen korak naprej od pojmovanj hladne vojne, ki so bila temelj povojne politike obeh blokov, ga je treba sprejeti z optimiz-
ljenja. Kubanski in venezuelski primer sta 'najzgovornejši manifestaciji tega procesa. Po drugi strani pa se v Afriki -rojevajo- vsako leto nove neodvisne črnske države, ki načelno odklanjajo kakršno koli ideološko in blokovsko opredelitev ter vedno in povsod poudarjajo, da je njih edini in poglavitni cilj, doseči neodvisnost in se čimprej izkopati iz zaostalosti.
Naravno je, da oba bloka izvajata ali skušata izvajati pritisk na to izvenblokovsko področje v želji, da bi ga na prikrit način -vključila- v svoje politično in gospodarsko zaledje. Vzporedno s tem pritiskom pa z vsakim dnem narašča
Ob novem letu
mom, čeprav kritično in s pridržki. Upoštevati je treba, da ne bodo samo subjektivne sile odločale o nadaljnjem razvoju te misli — v konkretnem primeru oba glavna blokovska protagonista — marveč tudi objektivne sile izven blokovskih okvirov, t. j. vsak dan večje število zaostalih držav, ki po eni strani terjajo hiter gospodarski, socialni in politični napredek, po drugi strani pa je tak napredek v interesu gospodarsko razvitih dežel, kajli sicer se pojavi vprašanje, kam s produkti lastne industrije.
Važen temelj v graditvi novih odnosov v svetu je nedvomno misel na razorožitev, bodisi že popolno, kot je predlagala Sovjetska zveza, ali za začetek samo atomsko, oziroma postopno.
Ko pregledujemo razvoj v preteklem letu, sc je treba nedvomno dotakniti izvenblokovskih držav in procesa, ki gre v tej smeri. Doslej formalno neodvisne države Latinske Amerike čedalje bolj kažejo težnjo po lastni politiki in lastnih načinih svojega nacionalnega živ-
in se krepi ugled izvenblokovskih držav in ideja aktivne koeksistence vseh narodov, ne samo blokovskih držav.
V tej smeri se odvija tudi delo v Združenih narodih, kjer dobivajo države z izvenblokovskega področja vsak dan večjo težo in veljavo — do take mere, da se morajo celo take velesile kot so ZDA na to ozirati, kar odkriva glasovanje o alžirskem vprašanju, ob katerem so se ZDA vzdržale glasovanja, ali pa obisk predsednika Eisenhovverja v nekaterih izvenblokovskih državah ob njegovem nedavnem potovanju.
Pri tem tem je treba upoštevati, da so razvite države že zgubile večino v Združenih narodih in da ta organizacija sedaj postavlja v prvi plan tudi pomoč nerazvitim deželam in celim kontinentom, kot priča potovanje generalnega sekretarja Da-ga Hammarskjiilda po Afriki. Vse to nemara sodi med tiste objektivne elemente, ki bodo prav gotovo vplivali na nadaljnji razvoj misli, ki sta jo v Čamp Davidu proklamirala Hruščev in Eisenhovver.
Česa se lahko nadejamo v letu, ki prihaja?
Pretiran optimizem bi bil bolj škodljiv kot koristen, kajti -razočaranje-, čeprav neutemeljeno, bi utegnilo biti bolj zaviralni kot pa vzpodbudni element v tem razvoju. Ne gre pa pozabljati, da je na poti k trajnejši in solidnejši pomiritvi še veliko ovir na obeh straneh. Dovolj je, ozreti se na težave, ki jih delata politiki Čamp Davida Zahodna Nemčija ali pa denimo Kitajska na indijskih mejah, da ne omenjamo albanske in kitajske gonje proti Jugoslaviji; seveda tudi politika ignoriranja, ki jo ves ostali sovjetski blok uveljavlja v odnosu do Jugoslavije, ne more vzpodbudno vplivati na krepitev miroljubnih prizadevanj. Nasprotno! Vsi ti pojavi negativno vplivajo na pomiritev v svetu in krepijo tiste sile v obeh blokih, ki si žele povratek na staro, nazaj v obdobje hladne vojne.
Kaj pravzaprav vemo iz koledarja prihodnjega leta? Zahod je poslal Sovjetom vabilo na najvlšjl sestanek za 27. april. Hruščev je odgovoril: 21. aprila ali 5. maja. Cas je torej v glavnih obrisih določen. Do tedaj bo ameriški prezi-dent še obiskal Moskvo, Hruščev pa Pariz. Oba obiska bosta dala priložnost, da sc pripravi -vrh-, ki bo uvod v serijo sestankov, na katerih bodo postopoma odstranjevali vzroke, ki so izzvali napetost, ki je mnogokrat dosegla vrhunec in skoraj grozila, da se izprevrže v vroč svetovni konflikt. Seznam teh vzrokov je velik, interesi pa preveč nasprotujoči, da bi smeli pričakovati, da bo šlo vse gladko, brez zastojev in trzljajev. Toda glavno je, da se je proces v tej smeri začel, da se je pa začel, pa gre zasluga predvsem spoznanju, da se v vzdušju, kjer vlada -ravnotežje strahu-, ne kaže igrati z ognjem, ker od tega nihče ne more pričakovati koristi.
Zato lahko mirno zapišemo, da bo leto 1900 leto nadaljnjih intenzivnih konkretnih naporov v smeri mednarodne pomiritve. Srečno!
,,Pozdravite Tita“!
*	5*	' <*■
Malo je državnikov, politikov in pomembnih osebnosti v življenju določene države ali v mednarodnem okviru, ki bi bili tako popularni pri širokih množicah posameznih držav, kot je to primer s tovarišem Titom.
V	njem široke množice delovnih držav vidijo ne samo hrabrega in neomahljivega borca za svobodo in boljšo prihodnost vseh ljudi v svetu, marveč tudi državnika, katerega politika ima osnovni cilj — očuvanje miru v svetu in, boljše odnose med narodi. Cenijo in ljubijo - ga zaradi njegove odločnosti in hrabrosti, ki jo je pokazal med vojno in po njej, odbijajoč vse poskuse pritiska in diktatov, pa najsi so le-ti prišli od katere koli strani, in zaradi naporov, ki jih vlaga, da se čimbolj razvija in krepi naša država.
V	določenem smislu besede Tito in Jugoslavija postala
sinonim za ljubezen do svobode in miru, socialistični pa-
•
Elli Farber, uslužbenka, prav tako iz Zahodne Nemčije, drugače članica socialnodemokratske stranke, je zelo navdušena za osebnost tovariša Tita. Ona je b':la do sedaj dvakrat v Jugoslaviji in je obhodila razne kraje naše države. »Tito je največji državnik sodobnosti* — je pred nedavnim rekla z zanosom. »Pod njegov m vodstvom je vaša država dosegla zelo velike uspehe, v neposredni bodočnosti pa bo dosegla še večje. Iz leta v leto vse bajj raste ugled Tita in Jugoslavije. Tako bo tudi v letu 2 960.* Na kraju svojega razgovora je le-ta zaželela mnogo sreče narodom Jugoslavije in tovarišu Titu.
Tudi stara belgijska princesa Fonteno de Basano z navdušenjem govori o tovarišu Titu. Zanjo je on predvsem graditelj miru. »Prej sem vedno mislila, da komunisti hočejo vojno* — je rekla princesa. Sedaj sem spremenila mišljenje. Tito mi je odprl oči. In mislim,
sužnjevalcem, so lahko računali na podporo vašega predsednika in na kasnejšo pomoč v izgradnji, kar ni bilo nikoli naslovljeno z nezaželenimi ali ponižujočimi zahtevami.
Zato je osebnost vašega predsednika tako cenjena tudi v Indiji ter v Indoneziji in v Burmi, v Egiptu, Tunisu in v Maroku ter v mnogih drugih deželah, ki so ne tako davno občutile, kaj pomeni beseda svoboda. Zato tudi jaz želim njenfu in,, vašim narodom še vec sreče v novem letu in jim pošiljam mnogo pozdravov.*
Cezare Malagnini, profesor iz Verone, izključen iz KP Ita-lijč zaradi odklanjanja stališča Partije v zvezi z dogodki v Madžarski in ponovno sprejet v njo, predvsem ceni tovariša Tita kot revolucionarja. »Voditelji naše Partije nam pravijo, da bomo zmagali na volitvah in da bomo prišli na oblast. Ne verjamem v to. Tako nista učila ne Marx ne Lenin. Tako niso delali ne ruski boljševiki


: * ......
< ** ~ ■
. r
*
KAJ JE ZAGLEDALA? PRAV GOTOVO DEDKA MRAZA ALI KAJ DRUGEGA
triotizem, skrb za malega človeka, hrabrost in odločnost ter ustvarjalni napor za izgradnjo države.
To ljubezen širokih ljudskih množic raznih dežel do tovariša Tita, člpvek posebno občuti, kad^r opišče te, d^žefe. in se razgoifarja z ljudmi raznih slojev in poklicev. Tu bomo navedli nekaj primerov v zve-zi s tem.
Friedrich Schumacher, indu-slr.ja.lec iz Dusseldorfa, ki je že dvakrat bil pri nas v Jugoslaviji in je svoj letni dopust Preživel v Slovenskem Primorju, je pred nedavnim izjavil: "■Nisem pripadnik\ socialističnih idej in ne želim zmage socializma. Vendar ne morem iti mimo tega, da ne bi priznal, da visoko cenim osebnost vašega predsednika kot izjemo realnega politika, borca za socialne pravice in konstruktivnega graditelja miru v svetu. Zato želim čudoviti deželi, ki )o on vodi, mnogo uspeha in lepšo bodočnost, in njemu osebno mnogo uspeha v novem letu 1960, ter bi bil zelo srečen, že bi v tem letu prišlo do normalizacije odnosov med našima dvema državama.*
da se morajo ljudje na svetu v mnogočem zahvaliti Titu, da se je ohranil mir v svetu. On je veroval v mir tudi takrat, ko je bil požar vojne pred neposrednim izbruhom. Zato i njemu i narodom Jugoslavije želim mnogo sreče v 1960. letu.* Prav tako je izrazila željo, da se izroče njeni topli pozdravi tovarišu Titu.
Marcela Debor iz Pariza je članica KP Fracije, a je tone moti, da ne bi cenila osebnosti tovariška Tita. »Bila sem v Jugoslaviji in videla sem pogoje, v katerih žive vaši ljudje, zlasti mladina. Videla sem napredek, ki ste ga ustvarili. Zato ne verjamem v obtožbe proti vaši državi in vašemu Titu. Verjamem, da je prijatelj vseh mladih v svetu in ga zato posebno cenim. Zato želim njemu in vsem delovnim ljudem v Jugoslaviji mnogo sreče v letu 1960 ter želim, da ga pozdravite.*
Erko Tušida, Japonka, uslužbenka Mednarodnega biroja dela v Ženevi, posebno ceni tovariša Tita kot pobornika osvoboditve narodov od kolonialnega suženjstva. »Narodi, ki so se borili proti svojim za-
llll!
Tudi Kurt Seebacher, kovinarski delavec iz Linza, je želel Titu in narodom Jugoslavije mnogo sreče v novem letu in jim pošilja mnogo pozdravov.
»Jaz sem delavec, kovinar, kakor tudi tovariš Tito* — je dejgl Seebacher. Želim, da zmaga socializem v naši državi in da delavci prevzamejo oblast v svoje roke, kot ste to storili že pri vas. In zato, ker vidim, kaj ste vse doslej napravili, verjamem v zmago nas, delavcev. Kot primer človeka, k i se celo življenje bori za stvar delavskega razreda, nam služi Tito.*
Mogli bi navesti še mnogo primerov, ali tudi ti jasno govore, kaj široke množice v raznih državah občutijo za Jugoslavijo in posebno za njenega predsednika.	B. D j.
BLED
BISER SLOVENIJE
SLOVENIJA
v očeh tujcev
ne komunisti Jugoslavije in Kitajske. Naši vodje so prej govorili in tudi sedaj govore, da v naši državi ni pogojev za izbruh revolucije. Ne vem tudi, če bodo sploh obstajali kdaj. Morda nikoli. Vaš Tito pa ni mislil in ni delal tako. Zato je tudi zmagal. Zato je zame po Leninu in Dimitrovu največji revolucionar tega stoletja. Zato ga toliko cenim in mu želim mnogo uspeha.*
Za staro Adelo Busoli, hišno pomočnico prav tako iz Verone, je tovariš Tito predvsem prijatelj malih ljudi in pobor-nik za njihove pravice.
»Vem, da pri vas ni kapitalistov in da vsakdo, ki hoče, lahko dela. Nisem ne socialist in ne komunist, četudi so mi socialistične ideje všeč. Zato mi je zelo všeč tudi vaša ureditev, dasi so taki, ki govore, da ste »fašisti* in »izdajalci socializma*. Jaz jim ne verjamem. Če bi bili res taki, ne bi vas toliko sovražili fašisti.
Zelo bi želela, da kdaj vidim Tita. A do takrat naj srečno živi in dočaka visoko starost. In zelo ga pozdravite od nas, malih ljudi Italije.*
Jilllll
O Sloveniji kot sestavnem delu naše socialistične domovine so tujci, ki so prihajali v njo. izrekli' vrsto Izjav ter napisali število člankov v inozemskih časnikih.
Nekaj jih je pisalo o njeni slavni preteklosti in o herojstvu njenih prebivalcev v ča. s h narodnoosvobodilne vojne, drugi o njenih prirodmih lepotah, tretji o gospoda,rsikem napredku, ustvarjenem po vojni itd.
Navesti hočemo nekoliko izjav tujcev, ki so obiskali Slovenijo, a pripadajo raznim narodom in raznim družbenim slojem in poklicem, katere izjave so bile do sedaj malo poznane.
Francoska književnica Agnes Amber, ki ie večkrat obiskala našo državo' ter obhodila vse kraje, je izjavila pred leti v nekem zasebnem razgovoru V skupini književnikov v Beogradu, da ji je od vseh krajev Jugoslavije bila najbolj všeč Slovenija.
— Obhodila sem mnogo držav — je rekla ob tej priložnosti — vendar nisem nikjer naletela na takšno harmonijo tu. rističnih in prirodnih lepot, gospodarskega razvoja,, kulturnega napredka, zgodovinskih zanimivosti in pravilnih odnosov med ljudmi. V tem se ne more vzporejati z njo niti Švica. Zato so ljudje te vaše republike In vse vaše države lahko ponosni nanjo.
Angleški publicist Conny Zi. liakus pravi, da je poseben vtis napravila nanj slavna preteklost Slovenije. V neki svoji izjavi je letfc 1948 dejal .pri nas:
— Narodi Jugoslavije so se v svoji preteklosti vedno znali upreti osvajalcu. In borili so se, ko je kazalo, da so popolnoma poraženi. In nikdar niso priznal:	poraza-.. Slovenski
narod na primer se je boril pod zelo težavnimi pogoji, in ni nikdar prenehal z borbo. Bil so težki trenutki, ko je kazalo, da je vse izgubljeno. A takrat je bil duh tega naroda živ in nj klonil. In na kraju je narod zmagal. Slavna preteklost mu je bila vedno vir za
pogum in ohrabritev ter pripomoček za nove borbe.
Profesor George Longtempo iz Milana, ki se je po kapitulaciji Italije boril v vrstah slovenskih partizanov, je z navdušenjem govoril o hrabrosti svojih tovarišev in pravilnih odnosih, k: so vladali med njimi:
»To so bili tovariši in junaki! Niso se bali ničesar in nikogar. Vedno so bili pripravljeni na junaška dejanja in vedno pripravljeni, da se bijejo s fašisti. Poseben vtis so name napravili odnosi, ki so vladali med njimi. Za tovariša so bili vedno pripravljeni mnogo žrtvovati. Med njimi sem se prvikrat počutil kot svoboden človek in kot tovariš.«
Erika .Schumacher, uslužbenka iz Diiaseldorfa, je posebno navdušena nad prirodnimi lepotami Slovenije. Ko se je leta 1958 mudila v Sloveniji in Obiskala razne kraje, je bila zelo zadovoljna.
— Obšla sem številne države po Evropi — je rekla — in videla vrsto krajev z mnogimi naravnimi lepotami, vendar Slovenija v tem prednjači. Iz-nenadila me je s svojo veličastnostjo. Ne vem, čemu naj sg, bolj čudim. ali večno zasneženemu Triglavu, čudovit m jezerom v Bohinju in Bledu,-: čarobnemu Portorožu, skladno zgrajeni Ljubljani, mnogoštevilnim starinskim dvorcem slovenskih plemičev, ali v isti sapi celi tej pokrajini ali kakor vi pravite, republiki. Ža-
ni koli drugi državi na svetu-Prepričala sem se v Ljubljani, v Mariboru in Celju, da prebivalci v tem oziru ne delajo nikakšnih omejitev. Prepričala sem se tudi. da obstaja verska svoboda in da izražanja verskih čustev nihče ne moti. Kako je vse to čudovito.
Jean Menchan, arhitekt iz Liega v Belgiji, je bil mimo ostalega posebno ganjen nad gostoljubjem Slovencev- V tej zvezi je rekel:
— Vedel sem, da so Jugoslovani gostoljuben narod, ven-
dar sem mislil, da se to nanaša samo na Srbe in Hrvate. Izne-naden pa sem bil nad pričaka-njem iin sprejemom, ki so mi. ga pripravili znanci mojega prijatelja v Ljubljani. Vodili so me povsod in bili pripravljen/l mi izpolniti vse meja želje. Ne vem, kako naj se jim danes za vse to zahvalim.
Teh nekaj primerov jasno kaže, kako tujci cenijo Slovenijo kot sestavnj del nove Jugoslavije, a v bodočnosti j» bodo gotovo še bolj cenili.
B. Dj.
OB ZAKLJUČKU LETA
Mladina in ostali v Hrastniku
Zaključujemo leto 1959 in se lahko s ponosom ozremo na uspehe, ki smo jih tudi v Hrastniku dosegli pri delu družbenih organizacij, posebno pa v delu mladine, SZDL in glede splošnega izobraževanja.
Mladina v hrastniški občini je svoje letne občne zbore pravočasno opravila in se se. daj pripravlja na letno konfe-
IZ SLAVNIH DNI NOV
Sam proti dve sto sovražnikom
OB JEZERU
E
I
fe
Mustafa Bakija se je neopazno obrnil, da bi videl, če ga kdo zalezuje. Mirno je šel po prizrenskih ulicah, po katerih je šlo tega majskega dne leta 1944 dosti ljudi — med njimi policijski agenti.
Mustafa je myoge poznal. Poznali so tudi oni njega. Zasliševali so ga in mučili. Prešlo je komaj nekaj dni, odkar so ga izpustili. Vedel je, da pazijo na vsak njegov gib. A v notranjem žepu plašča je Mustafa nosil partijsko gradivo in direktive, ki jih je moral prenesti v Djakovico. Nekoliko težko mu je bilo pri srcu, ne zaradi sebe, marveč zaradi gradiva. Kaj, če ga ujamejo? Ce ga znova zaprejo? Na avtobusni postaji je bilo dosti potnikov. Mustafa se je povzpel na avtobus.
Cas se je skoro ustavil. Mustafa je z laktjo neopazno stiskal k sebi partijsko gradivo in štel sekunde. Se deset minut, in avtobus bo odpeljal iz mesta. Toda teh deset minut se je raztegnilo v neskončnost. Veliki kazalec na uri se skoro ni premikal. Poskušal je, da ne bi mislil na to, ne na agente, ki navadno pred odhodom avtobusa vohljajo okrog in pozorno gledajo, kdo zapušča mesto. Obrnil se je od okna in se podprl z roko, da mu je dober del obraza pokrivala pest roke.
Ko se je veliki kazalec ure že skoro povzpel na vrh, sta v avtobus iznenada planila dva agenta. Eden od obeh ga je prijel za ramo in povabil s seboj. ,Ujet kot v mišnici*, je pomislil Mustafa in spet z laktjo močno pritisnil material k sebi. Policaji so stali pri vratih avtobusa. Ni bilo pomoči, moral je izstopiti.
— Hajd pred nami! je rekel eden od agentov. — A zakaj? — se je poskušal upreti Mustafa. Namesto odgovora ga je agent stisnil za ramo in sunil naprej. Sel je pred njimi, počasi, čeprav so ga venomer butali. Ilaz-mišljal je, kaj mu je storiti. Ni se bal zase. Nekajkrat so ga zaprli, mučil' do nezavesti. Zvezali so mu noge
in ga tepli. Ko se je onesvestil, so ga polivali z vodo in vse skupaj znova pričeli. Premišljeval je o tajnem gradivu in direktivah, ki so jih tovariši v Djakovici čakali. In to je bila njegova prva naloga, kot člana Partije. Po smeri je Mustafa opazil, da ga ženejo na policijsko postajo. V nekem trenutku je Mustafa obstal. — Kaj je? je zavpil policaj. Mustafa ni ničesar odgovoril, marveč se je sklonil, kot da hoče zavezati čevelj. A tedaj je nepričakovano vstal, se obrnil in iz revolverja izstrelil nekaj krogel v policaje. Mustafa ni vedel, če je koga zadel. Toda izkoristil je paniko in odhitel.
Ker so ga bili Nemci odkrili, je takoj dobil zvezo in kurirja, ki naj bi ga spremljal v odred. Hoteli so, da bi takoj odšel. Toda medtem so mesto blokirali. Niti misliti ni bilo na to, da bi jim ušel. Tako so se vrnili. Mustafa je pustil kurirja, da ne bi še on prišel v nevarnost, a* partijski material je skril. Potem se je vrnil v hišo, ki mu je služila za skrivališče. A Mustafa ni slutil, da mu agenti sledijo. Sele ko je prišel v hišo, je ofkzil zunaj okrog dve sto sovražnikov. Poklicali so ga in mu rekli, naj se preda. A Mustafa jih je zasul z ognjem. Tedaj je neka večja skupina Nemcev skušala prodreti do vhodnih vrat. Mustafa je opazil njihovo namero. Imel je dober zaklon, a zelo mak) streliva. Teda z nekaj preciznimi streli, ki so vsi zadeli, jih je prisilil, da so se umaknili.
Zdaj so sovražnikovi streli rušili zid hiše, drobili šipe na oknih, a vsak njihov poskus, da bi prodrli v notranjost, je ostal brez uspeha Mustafa jih ni pustil blizu. Vse dotlej, dokler je imel strelivo, se mu sovražniki niso mogli približati. A ko mu ga je zmanjkalo, je Mustafa z odvito ročno bombo poletel iz hiše. Vrgel jo je na najbližjo skupino vojakov in padel prerešetan od njihovih strelov. Mladi Šiptar Mustafa je poginil sredi Prizrena, toda rešil je partijski material.
radi vsega tega sem Slovenijo močno vzljubila in si' bom: prizadevala, da jo obiščem še večkrat-
Emil Hoze, švedski sindikalni funkcionar pa predvsem poudarja razvoj Slovenije. Tudi on je bil že večkrat v naši državi in je skoraj vsakokrat obiskal to republiko.
— Cela vaša dežela koraka glede 'ndustrijskega razvoja z velikimi koraki naprej, je dejal ob svojem zadnjem bivanju v našj državi meseca oktobra. In vse bolj se približuje industrijsko najbolj razvitim državam Zahoda. Slovenija se je v tem pogledu najbolj razvila. Za vaš rudnik Velenje pravijo, da se more po svoji podob: in po doseženi proizvodnji meriti z najbolj poznanimi evropskimi i premo go v n 'ki.
Mia van Sten, študentka iz Rotterdama v Holandiji, pravi, da je poseben vtis nanjo napravilo samoupravljanje v raznih mesth Slovenije.
— Vem. da je v Jugoslaviji zmagala revolucija in da je na oblasti delavski razred. Slišala sem o delavskem in družbenem upravljanju In v Sloveniji sem videla- kako je s tem. Iznena-dtla me ie širina vaše demokracije. Ne verjamem, če obstaja še kaj takšnega v katkrš-
renco. Dejavnost mladinske organizacije je bila v letu 1959 dokaj pisana in razgibana. Mladina je sodelovala na gradnji avto ceste Beograd — Niš, de. iala pa tudi doma, kjer grade novo cest«. Mladina pa je razen tega znala poiskati nore oblike dela in se je v svojem hotenju sprostila:	tako je v
Hrastniku ustanovila avto-mo-to krožek na rudniku, klub mladih proizvajalcev v Ste. klarni odlično dela, prav tako so tak klub mladinci ustanovili tudi na rudniku. Kar se pa tiče dela mladinske organizacije, moramo potrditi, da je bala mladina v Radečah najboljša. V' bodočem letu bomo predvsem dali poudarek utrditvi organizacij Ljudske mladine ter jo pritegnili v organe družbenega upravljanja v večji meri kot do sedaj.
Več ali manj uspešno so v hrastniški občini nadalje delale ostale družbene organizacije. Med temi naj zlasti poudarimo dejavnost društva prijateljev mladine, prav tako tabornikov, ki so za dan repu. blike, 29. novembra, odprli svoj lepi dom. Hrastniški taborniki so namreč med najboljšimi v Sloveniji. Pohvaliti je seveda treba naša planinska društva. PD Hrastnik je namreč uredilo svoj planinski
dom na Kalu, ki je sedaj med najlepšimi v Zasavju, pa tudi novi planinski dom PD Dol pri Hrastniku bo privabljal prijatelje planin in prirode na obisk. — Ne bilo bi pa prav, če bi pozabili na naše Svobode in prosvetna društva, ki so v jubilejnem letu, ko smo slavili 40.1etnico KPJ, dala vsem svojim prireditvam obeležje tega pomembnega praznovanja in so tej obletnici znali tudi prilagoditi svoje programe. Svobode in prosvetna društva so nadalje dale znaten prispevek k splošnemu izobraževanju našega delovnega človeka, pa *.l-lo si to obe Svobodi v Hrastniku ali v Radečah, ali pa prosvetna društva na vasi. Svojo dejavnost je v minulem leiu razvijala tudi Ljudska tehnika v Hrastniku, a tudi športniki, med katerimi je treba posebno omeniti uspehe ŠD Rudar v Hrastniku je proti koncu leta vidno napredoval. Skratka: vsa društva in organizacije v hrastniški občini so svoje obveze v jubilejnem letu lepo izvršile ter so si na svojih letnih občnih zborih zadale programe za nadaljnje delo, ki so v skladu s smernicami našega celotnega programa.
Ko končavamo leto 1959, se v imenu vseh, ki jim je pri srcu razvoj in napredek hrast-niške občine, zahvaljujem za dosežene uspehe v preteklem ledu ter želim vsem mnogo sreče in novih uspehov v bodočem letu.
Marijan Orožen
S plenuma krajevnega sindikalnega sveta
Pred dnevi so se sešli člani plenuma krajevnega sindikalnega sveta v Hrastniku. Glavna razprava plenarnega zasedanja se je gibala okrog vprašanja o izvrševanju planskih nalog industrije v letu 1959 v Hrastniku in Radečah. Razprava o tem je pokazala, da bodo vsi kolektivi industrijskih podjetij v Hrastniku in Radečah predčasno izpolnili vespodarske naloge v v letu 1959.
Plenum je nadalje obravnaval probleme v zvezi z izobraževanjem delavcev v industriji hra-stniške občine. Tudi na tem področju, kakor na primer v Stek. lami, na Rudniku. Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku ter Papirnici v Radečah itd. že pripravljajo načrte za vzgojo potrebnih kadrov v industriji.
Na plenumu so prav tako ločili, nai sindikalne podružnice pripravijo ves potreben material za letne skupščine stri-d’kalnih organizacij, ki bodo takoj v začetku leta 1PP0, medtem ko bo občni zbor KSS Hra. stniik predvidoma meseca aprila.
Dražba ljubezni
s Pigalla
Bledikasto novembrsko sonce se je oklevajoče spustilo za Montmartre in večerni mrak je hitel zapredati svoje rdeče mreže od Moulin Rougea proti Pigallu. Prodajalne na vzhodni strani Clichijskega bulvarja so zapirale vrata za zadnjimi kupci. Šarmantne prodajalke so si uredile pričeske, se hrupno poslovile in pospešile korak do najbližjega jaška podzemeljskega Metroja. Kot bi se bale ostati še dalje v tem svetu, in zazdelo se mi je, da ob tej uri Parižani evakuirajo Pigalle. Ostanejo samo poslovni ljudje, kajti Pigalle je poslovni del Pariza, tu vzcvete kupčija šele z mrakom. Tu si lahko za nekaj tisoč frankov kupiš nekaj uric zabave, nekaj pikantnih spominčkov na Pariz.
Nevidne roke so prižigale pisane reklamne luči, ki so vabljivo osvetljevale vhode neštetih barov, kinematografov in varietejskih gledališč. Pločniki, prej tako brezizrazni v svojem dnevnem prelivanju ljudske gmote, so pričenjali dobivati drugačno podobo. Iz somračnih vež so se pojavila kričeče oblečena dekleta in se razpostavila vzdolž Clichijskega bulvarja: od Moulin Rougea do Plače Pigalla. Vratarji zabavišč so odprli velika izložbena okna, ki so razkrila gole ude deklet, nastopajočih v zabavišču. Razkoračijo se in čemerno premerijo vsako stran pločnika, kjer bi morali priti njihovi nocojšnji gostje. Čakajo, si prestopajoč ogrevajo premrle ude — nekaj mimoidočih površno ošine gole lepotice in odhiti dalje. Vratarji se odkašljajo in pričenjajo vabiti, čedalje bolj temperamentno ponujajo svoje blago. V spakedranih drobcih angleščine in nemščine — zgubljajo dostojanstvo, postajajo zvodniki... Kajti zabavišče mora biti polno, to je njihov kruh.
Vračam se v hotel, utrujen sem od celodnevnega potepanja po velemestu. Preutrujen, da bi lahko v mislih uredil vse čudovite doživljaje današnjega dne. Ljudska reka me nosi s sabo, prebijem se skozi hudournik avtomobilov. Obstanem na cestnem otoku kot Robinzon. Sam v tem velikem mestu. Zelena luč! Stopim na cesto. Avtomobilske zavore zacvilijo, odskočim. Bil je samo nestrpen voznik, ki je izkoristil medvladje rumenega semaforja in se pognal čez ii-praznjeno križišče. Imel sem prednost, toda lahko bi bil že mrtev. Parižani niso preveč galantni avtomobilski vozniki. Niti enkrat nisem doživel, da bi mi dal avtomobilist prednost, čeprav mi je kot pešcu pripadala. Kako vse drugače je v Londonu.
Milan Vidic
Na prihodnjem vogalu mora stati Marion. Marion je cipa, mlada, lepa plavolaska (pravzaprav ne vem, zakaj ji pravim Marion). Mogoče me je spoznala. Vsak večer jo srečam, že od daleč jo spoznam, potem pa pogledam stran. Kajti moj nasmeh bi ti, draga Marion, razumela drugače. Nikoli ne bova spregovorila. Morda bi mi imela veliko povedati?
Velika mulatka se spet prička s tisto staro kozavo babu-ro. Prevzela ji je njen prostor in ga sedaj noče zapustiti. Zanima me, kako se bo nocoj stvar poravnala. Jasno, stara je morala popustiti, kajti ljudje so se pričeli ustavljati. Boji se črne marice in zaslišanja na policijskem komisariatu. Zapustiti je morala bojišče, poražena in kdo ve, če si ne bo že jutri iskala zaslužka pod mostovi Seine. Kajti ostarela je in na Pigallu je nihčg ne najame več.
Spomnim se popoldneva, ko sem se sprehajal ob Seini.
— Monsieur!
Ozrem se. Zenska, nelepega obraza in škilavega pogleda, si razpenja umazani kožuh. Dviga krilo. Presenečen obstanem.
— Dva tisoč frankov! Preveč, gospod? Potem tisoč pet sto. Zakaj ne, gospod, poglejte te noge!
Zenska se razburi, ko uvidi, da je ne morem razumeti.
GLAVNA JUNAKA IZ FILMA »KOMU ZVONI*: GAKY COOPER IN INGRID BERGMAN.
Ozmerja me s prekletim Angležem in se ponosno obrne stran. Še sem počakal. Ozrla se je:
— Za 200 frankov! in je pokazala na moj fotografski aparat, dvignila bom krilo. Slikaj me! Hočeš?
Poslovim se, pa brez zamere, botra.
Tu na Pigallu ne nadlegujejo mimoidočih, vsaj mladih ne. Menda je to prepovedano. Nekdo mi pomoli kopico pornografskih slik:
— Dva tisoč frankov, gospod!
Eden izmed prodajalcev pornografske literature, komaj se ga otresem. On pa že drži drugega za rokav in kaže, da ima pri njem več sreče. Pogodila sta se na 1500 frankov za celo serijo. Tudi tega se tujec kmalu navadi, saj se mu z vseh kioskov ponuja kopica barvnih revij s fotografijami golih ženskih teles. Vsak teden dobiš za 400 frankov novo številko.
Strip-tease. Starejši popotniki se ga gotovo ne spominjajo, kajti prinesla ga je s sabo nova povojna doba. Ko sem pred leti zasledil ta izraz, sem si ga pojasnil s pomočjo Webstrovega slovarja angleškega jezika, kot prireditev, v kateri ženske med divjim plesom odlagajo posamezne kose svoje obleke. Do zadnjega. In usojeno mi je bilo priti v Pariz, da sem tudi sam spoznal, kaj je strip-tease. V zadnjih letih se je ta oblika zabave tako razpasla, da sedaj trčiš na Pigallu skoraj na vsakih nekaj korakov na lokal, kjer se prikazuje strip-tease.
— 100°/t> strip-tease, moje dame in gospodje! Vstopnina samo 400 frankov. Postanem.
— Hočeš not’? me vpraša Baby.
— Ne vem, ji odgovorim, če bi šel.
— Koliko časa že prebivaš na Pigallu?
— Drugi teden.
— Pa še nisi videl strip-teasa! Sramota. Kakšen turist pa sl! Vprašam jo, če bi šla zraven. Zakaj pa ne, mi pravi, tudi sama bi rada videla ta čudež, kamor vsi dedci tako silijo. Starejši, ji pravim. Stari ali mladi, vseh je enako malo prida. Joj, kako trdna načela imajo naše. ljubke sodobnice:	' •*
Vstopila sva. Na srečo je bilo to strip-tease gledališče, kjer sva morala, plačati samo vstopnino. Drugi lokali so urejeni kot nočna zabavišča, kjer porabiš poleg vstopnine še precejšen kapital za steklenico šampanjca, ki ti ga obvezno servirajo. Saj smo vendar v Parizu. Oddala sva plašče v garderobo in stopila do vhodnih vrat. Človek v livreji
Prvi „hunt“
Darilo zagorskih rudarjev letošnjemu dnevu republike
s šestega obzorja
Na enem izmed številnih tirov pred separacijo je stal na tračnicah osamljen »hunt*«. Zvrhano naložen z izbranim rjavim premogom v drobnih kosih. V premog je bila zataknjena smrečica. Na čelni strani je pisalo z velikimi okornimi črkami: PRVI HUNT S VI. HORIZONTA. Na drugi strani pa: ŽIVEL 29. NOVEMBER-PRAZNIK REPUBLIKE!
V tistih prazničnih dneh, ko je doma-lega vse Zagorje počivalo, so 360 metrov pod zemljo v rovu Vine pridne roke rudarjev in kovinarjev hitele z zadnjimi deli. Brez oddiha, zaverovani v svoje delo, so skončavali zadnje opravke na objektu, čigar začetki segajo tja v leto 1952. Naporna in težka je bila pot od prve zamisli do uresničitve. Dostikrat so se vsi tis.ti rudarji, ki so ves čas delali na gradnji VI. jamskega obzorja, vpraševali: letos še ne bo delo opravljeno, toda prihodnje leto bo. Človeku ni moč izraziti v besedah, koliko znoja je preteklo v teh letih gradnje tega velikega in pomembnega objekta, ki je za gotovo pomenil novo prizkušnjo za mnoge rudarje, ki pa so jo častno prestali. Menda so se zavedali, da pomeni dograditev tega obzorja uresničitev precejšnjih načrtov za zvišanje proizvodnje. Zvišanje proizvodnje pa seve pomeni več premoga, in več premoga večji dohodek.
29. novembra letos so bili napori let kronani z uspehom. Prvi »»hunt** VI. obzorja je simbolično označil še eno zmago vsega rudniškega kolektiva In jo uvrstil med neštete delovne zmage povojnih let.
»»Sala** je neslišno drsela navzdol. Na IV. obzorju so se za hip utrnile medle luči, nato smo se spet pogreznili v temo. Samo nekaj sekund zatem se je naglica nenadoma zmanjšala, prikazale so se številne luči, in že je dvigalo obstalo. Prispeli smo. Bili smo nekako 360 metrov pod zemljo, okrog in okrog obdani od sivobelih cementnih zidakov, ki so se bočili nad nami. Novopoloženi tiri so naznanjali, da se je tod naselila meha-
nizacija, kajti znotraj glavnega odvoz-nega in dovoznega tira je polagoma drsela kovinska veriga z vmesnimi drogovi, potiskači.
Hip nato se je začel trušč. Vagonček za vagončkom je šel ria dvigalo, z dragoceno vsebino: premogom. Na drugi strani pa so samostojno odhajali vozički po nekoliko položnem tiru, v rahlem nagibu do kretnice, ki jih je obrnila na drugi tir, določen za zbiranje praznih vagončkov. Transportna naprava jih je potiskala na odrejeno mesto, proti odkopom. Vse je bilo še v znamenju poskusov, kajti vsako uvajanje mehanizacije prinaša s seboj tudi začetne težave; ljudje se morajo najprej privaditi na novotarije, se priučiti, skratka — v meso in kri jim mora preiti zelo važno dejstvo: stroj ali strojna naprava je zamenjala njihovo človeško silo, in prav za gotovo je to prvo srečanje z mehanizacijo razumljivo spojeno tudi s številnimi dvomi v učinkovitost in podobno. V ropotanje železnih vozičkov so se tu pa tam zlivali zvoki sirene dvigala, tu pa tam se je po razsvetljenem koridoru zaslišal krik: tam pri dovozni napravi je zaradi nepazljivosti zdrknil voziček z naloženim premogom s transporterja. Nerodna stvar dvigniti železen voziček, pa še naložen, ker je treba vse skupaj precej krepko vzdigniti in postaviti na pravo mesto. Pozna se, da je ta trenutek vse preveč ljudi v jami: rudarji niso navajeni na vik in krik, prav posebno pa ne na odvečno govorjenje, ki jih moti pri delu.
Pri črpalkah mi Kovačev Drago razlaga, s kakšnimi težavami so se borili na tem kraju. Voda je silovito skušala napraviti lastno začrtano pot, rudarji, so jo morali ukrotiti. Včasih je bilo delo več kot naporno in nemogoče, da bi kdo zdržal pri delu polnih sedem ur. Pa vendar: naposled so premagali tudi to oviro, ker so jo pač morali. — Nato mi razlagata s strojnikom pri črpalkah, kako je v načrtu prihodnje delo za dviganje vode direktno s VI. obzorja na svetlo. Pri jašku pa udarjajo vozički
drug ob drugega. Od odkopov prihajajo polni vozički, počasi dobiva vse delo svoj običajen ritem. Nekaj časa bo za gotovo še trajalo, preden bo šlo brez vsakršnih težav in ovir. — Tu pa tam se bo bržčas »»poklal« še kak voziček, mi hitijo zatrjevati, toda vse to bo prešlo, kot je prišlo. Že jutri, pojutrišnjem bodo ovire premagane in potem bo ostal le še spomin na gradnjo VI. obzorja, na večje in manjše težave pri tem delu, in skupine delavcev se bodo na drugem kraju zagrizle v novo delo.
Krepak »»Srečno!« in dvigalo se s prejšnjo silovitostjo neslišno dviga. Mimogrede ustrežejo moji radovednosti in mi povedo, da drvi »»šala« z zares veliko naglico: v eni sami, samcati sekundi napravi sedem in pol metrov dolgo pot. Spet ista slika kot pri vhodu: na IV. obzorju za hip vidimo obraze rudarjev v svitu rumenobele svetlobe, nato še kratka pot in že smo na vrhu!
Potihoma si priznam, da mi je bilo nekoliko tesno pri srcu pri dviganju. — Samo tega seveda nisem upal povedati drugim. Le pod rudarsko čelado čutim, da se mi zbirajo znojne kapljice, in ko mislim, da me nihče ne vidi, si čelado brž snamen in obrišem znoj. Napravil sem pač račun krčmarja, kajti razločno vidim posmehljive obraze tamkaj stoječih rudarjev, ki brez besed pravijo: Fant, saj prave jame še videl nisi, pa ti je že vroče!«
Spet vzamemo pot pod noge. Za pičlih dvajset minut nas prijazno sprejme dan. Ko oddamo svetilke in gumijasto vrhnjo obleko ter čelade, za nami pravkar prisopiha prvi vlak premoga s VI. obzorja.
Doli na separaciji menda niti opazili ne bodo, da so dobili prve tone premoga od tam, kjer bo odslej za naprej štiriindvajset ur dnevno, ne dosti manj, grmelo, se odbijalo in šlo navzgor na svetlo: plodovi trdega dela, globoko pod zemljo...
je zapiral pot, medtem ko je njegov kolega vodil posamezne goste na njihova mesta. Zaradi napitnine. Odkazal nama je sedeža v ozadju dvorane, stisnil sem. mu sto frankov v roko. Kaj hočemo, obveznih 10°/«. Mož ne dobiva nikakršne plače, živi samo od napitnin. Plišasti sedeži so se počasi polnili — sami starejši gospodje. Baby se je neskončno zabavala, jaz pa sem se razgledal po skromnem gledališču, ki ni moglo skriti, da je bilo šele pred kratkim preurejeno iz skladišča ali kleti. Iz hreščečega zvočnika so odmevali zvoki popularnih popevk. Celo nekaj šansonov je bilo med njimi. Prvič slišim šanson v Parizu. Upal sem, da bodo imeli pravi orkester, pa sem razočaran. Ura je že zdavnaj pol devetih, ko je bila predstava napovedana. Dvorana je skoraj prazna, samo nekaj vrst tik odra je zasedenih. Končno — luči se ugasnejo, napovedovalec pove skozi zvočnik ime prve lepotice. Glasba:	nastopi ona.
Oblečena je kot ciganka, pleše in obleka ji pada s telesa. Starim gospodom v prvi vrsti zastaja dih. Pleše in si samozadovoljujoče boža precej dobro razvite ude. Odloži neder-ček, obstane gola pred nami. Samo zlat figop list in nič več. To je tore}' 100-odstoini strip-tease. Razočaran sem, dvorana hrumi od aplavza, zavesa pade. Glasba, reklame — kupujte samo Gibbs zobno kremo — in že naslednja točka. Zvrstilo se je vseh šest umetnic. Njihovi gibi so preračunani, neokusni. Srečen sem, da je Baby z mano.
Vse skupaj niti rafinirano ni, samo zelo zelo opolzko.
V drugem delu se ,obred’ ponovi, samo da ga je režiserjeva inventivnost skušala umetniško podčrtati. Izza črnega pliša se pokažejo močne moške roke, dekle zakriči. Moške roke pričenjajo slačiti, trgajo, razgaljajo. Ženska igra naslado, dvorana ploska. Potem variacije na isto temo. Sklepni prizor izveni v lezbij-skem kriku potešenja. Obe ženski se priklanjata. Zastor se še enkrat odpre.
Odhajamo. Pri garderobi spet 100 frankov napitnine. Tudi svečenice golote se prerivajo z nami proti izhodu. Ali gledališče res nima druge poti zanje? Nastopiti bodo morale še v enem lokalu, preden bodo legle k počitku.
Pigalle posluje dalje. Po preprostem principu: daj-dam.
Jaz sem utrujen. Morda prav tako kot brezdomec, ki st je postlal kar na pločniku. Jaz pa moram v hotel.
Črni muzikantje v baru na oglu mi bobnajo uspavanko.
Borat Plavšak
NARCISSE — REVUE STRIP TEASSE. POSNETEK JE NAPRAVLJEN PODNEVI KO SE Ta DEL PARIZA NE RAZLOČUJE DOSTI OD DRUGIH POSLOVNIH ULIC. KO PADE MRAK, PA SE TI POSVETI DRUG SVET. . .

Milan Vidic:

Nedokončana
izpoved
Stisnila je aobe; pogled ji je splaval skozi okno, ven, v prostost. In kot že tolikokrat, tisti dan jo je spet popadla misel: od kod so se le vzeli? Vrtala je po spominu: kdo naj bi bil izdajalec?
Od utrujenosti je skoraj pozabila imena. Naposled je spustila ‘ moške iz svoje niti. Nemogoče, da bi bili moški. Skušala si je iz teme predočiti obraze deklet. Obraz za obrazom se je prikazal nekje iz teme: pri Dolfkinem se je ustavila. Pravzaprav ne ona; misel ni hotela naprej. Skušala jo je pregnati. Saj ni mogoče! ji je prišepetaval glas iz notranjosti. Vse druge prej kot Dolfka! Z njo edino sta se bolje poznali. Kdo ve, že od kdaj? Menda je bilo to v peti šoli, ko sta se obe zagledali v mladega profesorja zgodovine. Nezaznaven smeh se ji je prikradel na ustne, ko se je spomnila tedanjih šolskih dni. Dolfka mu je pisala pismo. Celo več pisem. Ponaredila je pisavo v čudno spakedranščino, ki ni bila podobna ničetner. Profesor je molčal. Po tretjem ali četrtem pismu pa je nekoč, nenadoma, pred koncem šolske ure dejal:
—	Dekleta, ena izmed vas mi piše ljubezenska pisma. Vsa desna stran razreda je tedaj kot na povelje dvignila glave. Fantje so planili v smeh, dekleta so se hihitala. Profesor je nadaljeval:
—	Ce bi hotel, bi nemudoma zvedel, kdo je tisto dekle, pa kot vidite, nočem gledati v vas, da ne bi razločil njenega obraza. Tedaj je nehote pogledala Dolfko. Prepričana je bila, da bo videla njen zardeli obraz. Toda presunila jo je njena mirnost, skoraj spokojnost; povsem hladno, neprizadeto je gedala profesorju v obraz, kot da ga prvič sliši ali pa da pripoveduje zamotane zgodovinske letnice iz fevdalne dobe. Fantje so zažvižgali od nestrpnosti, kaj bo profesor še povedal. In res, ni še končal.
— Hočem reči le to, je z nekoliko porogljivim nasmehom pripovedoval — da dekletce zasluži za ponarejeno pisavo ,cuek* iz materinščine. Improvizacija je najhujša slabost mladih ljudi. In tisto dekle naj se tega odvadi, če ne bo improvizirala vse življenje. Tudi v ljubezni — je končal profesor in zapustil razred.
Nekaj hipov je bila v razredu grobna tišina. Nato pa so se fantje spet obrnili k dekletom in planili z vprašanji:
—	Punce, kaj pravite, katera bi bila to? In tedaj je Dolfka nedolžno rekla: — Kaj pa, če to ni bila Ivanka? Menda rada vidi profesorja! Spomnila se je, da ji je rdečica zalila pogled. Ničesar ni videla, le v daljini nerazločne obraze sošolcev, ki so se kot na povelje obrnili k njej; in glasove, številne glasove, smejoče, porogljive, med njimi pa Dolfkin izstopajoč hohot.
Pozneje ji je Dolfka priznala, da je hotela zakričati, da je bila to ona sama in da so vsi v razredu sami tepci, radovedneži, zla misel pa ji je prišepetala njeno, Ivankino ime. In, ne da bi pomišljala, se je izmazala.
V sedmi sta se razšli. Dolfkin oče je bil premeščen. Nič kaj hudo ji ni bilo za njo; med njima je za vedno ostal madež. Ivanka je pričakovala, da bo ona toliko poštena in povedala sošolcem. Pa ni.
Po petih letih sta se srečali v odredu. V štabu bataljona je bila tipkarica. Ona v brigadi, ki mu je pripadal tudi ta bataljon. Prisrčno jo je pozdravila, skoraj da je ni objela. Tudi Dolfka je kazala na moč prijazen obraz, vendar se ji je zdelo, da je bil trohico prisiljen. Da! Zdaj se je natanko spomnila tistega srečanja. Zbrala je ves spomin, tedaj pa so se odprla vrata...
XXX
Trije gestapovci, dva mlajša, eden starejši, so sedeli ob široki, z zemljevidi pogrnjeni mizi. Pramen sončne svetlobe je risal na sredo prostranega zemljevida drobne krogljice. Veleli so ji sesti.
Ležala je na tleh; od nekod je vel oster, suh zrak. Hotela se je vzravnati, a jo je ostra bolečina prisilila, da je opustila to namero. Premaknila je desnico; spet ista skeleča bolečina. Poskusila je z levico, a so ji vztrepetali le prsti. Počasi je prihajala k sebi. Vračal se ji je spomin. S prsti levice je otipavala okrog sebe vlago! Kri! jo je prešinilo, in zdaj je vedela, da je spet v celici. Vse drugo je prihajalo zelo počasi, zdelo se ji je, da je močno daleč, nekje v vesolju...
Skraja ni hotela odgovarjati. Potem se ji je zazdelo, da jih lahko spelje na led. Ni vedela, da vse vedo in da se jim hoče le njenega priznanja. Zato tisti njihov komaj opazni nasmeh, ko jim je dala prvi napačen podatek. Vendar so jo pustili, da je mirno nadaljevala z odgovori. Samo za spoznanje bolj so bili njihovi obrazi porogljivi; ko je to opazila, je bilo že prepozno. Niso zdržali, vsi na en mah so vstali, in med udarci je nekaj časa še razumela njihove g.rkajoče, tu pa tam presekane stavke:
— A tako, dekletce, vleči nas hočeš? Glej, glej, od kod toliko poguma? Letela je iz kota v kot; vsakikrat jo je prestregel drugi, in jo nagnal nazaj v njihov kiog. Starejši je udarjal z revolverjem; včasih s cevjo, drugekrati z držajem. — Vse vemo, vse, punčka, toda morali smo te skušati. Računali smo, da boš pametna ... Pa spet: — Le od kod tolikšna trma? Druge so bolj ponižne... Včasih je treba samo nekaj poštenih udarcev, pa so zrele, zrele, punčka, kot jesenski sadež... Tudi tebe, punčka, bomo utrgali, še malo, pa boš zrela...
Udarci so padali neprestano. Nič ni vedela, koliko časa. Potem je, kdo ve zakaj, izmrmrala Dolfkino ime; ni se mogla spomniti, čemu in v kakšni zvezi. Tedaj sta mlajša dva za hip prenehala z udarci in se spogledala. Starejši pa je le opazno razširil svoje mačje oči in s podvojeno vnemo udarjal.
Zdaj se je vzravnala. Svojega razbičanega telesa za hip ni čutila, samo misel, tista misel, ji je polnila notranjost: zakaj so ob Dolfkinem imenu obstali? Cernu sta se mlajša dva spogledala? Prihodnjo misel je hotela pregnati, kot človek prežene nadležno žuželko. A glodanje ni popustilo.
Dolfka? V njihovi službi? Gestapovska pomočnica? Izdajalka v osrčju bataljona? Toda, saj nihče v bataljonu tedaj še ni vedel za brigadni načrt? Menda so samo slutili, da se pripravlja eden od največjih napadov na gestapovsko postojanko. Njej so dali nalogo, naj štiri ure pred napadom ponovno odide v dolino, na dogovorjeno mesto, kjer jo bosta čakala stara, preizkušena partijca, z dogovorjenim načrtom za vpad v mesto. Njej, ki je bila daleč naokrog, preden je postala pomočnica komisarja, najboljša kurirka in obveščevalka. In tam sta jo namesto Marka in Komna pričakala gestapovca.
Dolfka je vedela! Da, Dolfka! Prejšnji dan je bila v štabu brigade. Samo toliko časa, da je popravila pisalni stroj. In tovariši so bili neprevidni: vpričo nje so se pogovarjali. Vse ostalo je Dolfka sama skonstruirala. Zato sta se gestapovca spogledala...
Z napadom ni bilo nič; vedela je, da so jo čakali samo do dogovorjenega časa. Toda ali so se umaknili? Groza jo je obšla,	ko je	pomislila, da	so jih utegnili
Nemci	prehiteti. Namesto da bi oni napadli	mesto	in rešili vse	jetnike, so jih
Nemci morebiti še presenetili. Ne, nemogoče: Marko ni dovolil nepripravljenosti; on že ne: dobro je poznala njegovo že kar prislovično čuječnost. Marko je bil star partizan; njega ni bilo moč ukaniti. Toda Dolfka ga je ukanila. Toda priporočili so jo iz Štaba odreda.
Zdaj so bile Ivankine misli kristalno čiste. Tista njena pisma, ki jih je prejemala iz kraja, kjer so prebivali njeni starši, so bili iz nemških rok. Zato brigada zadnje	mesece na tem terenu ni uspevala.	Vsak	njen naklep	se je izjalovil.
Marko	in v štabu so že kar besneli: drug drugega	so prepričevali, da so se vsi
napadi le po naključju izjalovili, ker so pač imeli opravka s preizkušenimi Švabi. Le Marko ni in ni mogel verjeti v to. Zato je poslal njo tisti dan v dolino. Po tistem napadu so se nameravali umakniti onkraj Save, na Dolenjsko. Takšno je bilo povelje.
Ivanka je gorela. Zdaj je vedela, da je izgubljena. Dolfka jim je povedala, da ona vse vč, da bodo Nemci lahko zvedeli, kar bodo hoteli. Toda Dolfka se je v nečem uštela. Ni računala, da je ona, Ivanka, partijka. Partijec pa ne pozna izdajstva. Od nje niso ničesar zvedeli. Tokrat je bilo Dolfkino izdajstvo jalovo. Pač: vedela je, da jo bodo naslednji dan ustrelili. Ce ne že danes. Obvarovala je brigado. To ji je povedal neki notranji glas. In tedaj se je spomnila: v nogavicah je imela svinčnik!
Danilo se je, ko je Ivanka ležala na tleh, obrnjena k spodnji steni. Z lepo, čitljivo pisavo je pisala na malce potemnjen zid: Tovariši! Dolfka iz I. bataljona naše brigade je bila izdajalec. Ko boste osvobodili tudi te močne zidove, boste našli, morate najti to pismo na zidu...
Tedaj je že vsa vročična zaslišala na hodniku korake. Po njo gredo! jo je presunilo. Niti napisati ne bo utegnila, ne bo se mogla izpovedati, da bi kaznovali Dolfko za njeno izdajstvo. Toda, morda bodo le uganili, kdo je pisal. Hotela je še napisati Ivanka Lipar, a prepozno. Samo še svinčnik je odvrgla, potem so jo zgrabile štiri roke ...
NAPREDNEJŠE OBLIKE NAGRAJEVANJA
2ELEZNE STOJKE SE VEDNO BOLJ UPORABLJAJO V NAŠIH RUDNIKIH IN S TEM SE PHIHRA
NUO DRAGOCENI KUBIKI LESA
Prizadevanja za izpolnitev planskih proizvodnih nalog na rudniku Trbovlje - Hrastnik so vsekakor poživile sprejete obve. se v počastitev 40-letnice KPJ.
V delovnem načrtu je bilo predvideno, da bo rudnik v letu 1959 nakopal 920.000 ton premoga. V obvezah obratnega delavskega sveta v Hrastniku je bila predvidena pridobitev 10.000 ton premoga preko plana, v Trbovljah pa 15.000 ton. Zbrani podatki za leto 1959 pa izkazujejo, da je proizvodnja dosegla rezultate nad vsemi pričakovanji, saj jo ocenjujejo kot mejnik v zgodovini proizvodnje, še posebej s0 presegali vse dosežke proizvodni rezultati meseca decembra, v katerem zaznamujejo takšne uspehe v pridobivanju premoga, kot jih še ni bilo v zgodovini združenega rudnika Trbovlje-Hrastnik. Vsa pričakovanja povedo, da bodo na celotnem rudniku verjetno nakopali 970.000 ton, kar bi bila po proizvodnem indeksu v letu 1958 iz-
vršitev 106-odstotne produkcije. K temu je treba pripomniti, da je jamski obrat Hrastnik presegel planirano proizvodnjo za 20 tisoč ton, s čimer je dosegel dvojno izpolnitev obveze v počastitev obletnice KPJ.
Za dosego tako uspešnih rezultatov so bila potrebna velika prizadevanja delovnega kolektiva in pri tem seveda izpod-budnejše oblike nagrajevanja po učinku, ki jih vsebuje tarifni pravilnik podjetja. K takemu uspehu v proizvodnji je prav tako pripomogla povečana mehanizacija in izboljšanje odkop-nlh metod. Posebne zasluge pri tem ima vsekakor rudniški tehnični kader, ki je uvajal nove odkopne metode in evidentiral tudi razpoložljive naloge premoga, kar omogoča smotrno plansko proizvodnjo; z raziskovalnimi deli pa so zagotovljene zadostne zaloge premoga za nadaljnjo nemoteno proizvodnjo, ki zadovoljivo podaljšujejo življenjsko dobo rudnika Trbovlje Hrastnik.
RUDNIŠKA OPEKARNA IN OSTALI OBRATI
Tudi Opekarna kot stranski obrat rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) igra svojo posebno in pomembno vlogo. Meseca septembra 1959 je bU v njej dosežen letni plan proizvodnje, postavljen na osnovi rednega delovnega časa in brez nedeljskega dela s 3,386.178 kosi raznih formatov opek.
V ta obrat so bila vložena nova investicijska sredstva, ker je predvidena rekonstrukcija opekarniških objektov spričo velikih potreb po opeki.
A tudi od ostalih rudniških stranskih obratov je bila odvisna izvršitev proizvodnih nalog RTH. Med te se prištevajo Betonarne, ki delujejo tako v Hrastniku kot v Trbovljah ter izdelujejo betonske obliikovance za jamo, betonske plošče, betonske cevi. Ta proizvodnja se po večini uporablja za potrebe jame in rudniškega zunanjega obrata.
kaj razgibalo dejavnost organov samoupravljanja. Čutiti je večjo sproščenost in demokratičnost pri obravnavanju problemov, k čemur je pripomoglo boljše poznavanje problemov in želja, da pride mnenje kolektiva do izraza na zasedanjih delavskega sveta.
Za lažje obvladanje problemov je imel osrednji delavski svet 11 komisij, ki s0 poprej obravnavale najrazličnejša vprašanja in jih potem prenašala na zasedanja DS.
V veliko pomoč osrednjemu delavskemu svetu pa sta bila vsekakor obratna DS na obratu Hirastrj-k in jamiizem obratu v TrbovUah. DeoentreT-seija upravljanja je pripomogla h konkretnejšemu reševanju vrste problemov, predvsem proizvodnih vprašanj, HTZ ipd., vendar oba obratna delavska
bilo treba slehernega člana kolektiva seznaniti s temi obvezami in ga izpodbuditi za njihove izpolnitev.
V Hrastniku je sindikalna podružnica sprejela sklep 0 mesečnem sklicevanju obratnih konferenc, na katerih so obravnavali problematiko hrastni-škega rudniškega obrata. Ustvarjeno je bMo medsebojno sodelovanje pri organizaciji in izboljšavi drobne proizvodnje ter za dosego večje storilnosti.
Tudi v Trbovljah je sindikalna podružnica rudarjev vložila svoje sile za seznanjanje kolektiva z vsemi problemi podjetja.
Izboljšanje vezi organov samoupravljanja s kolektivom je bil prav tako eden izmed zelo važnih faktorjev za dosežene uspehe v letu 1959. Seznanjanje članov kolektiva z elementi pravilnikov o nagrajevanju, po-
sveta nista mogla že polno zaživeti, ker jima ni bil0 prepuščeno reševanje in odločanje o finančnih vprašanjih, kot bo to omogočeno s prehodom na ekonomske enote, v katerih bodo obratni DS lahko vse bolj zaživeli in prispevali k nadaljnjemu razvijanju in dvigu proizvodnosti ter družbenega in osebnega standarda članov kolektiva.	i
Sprejete obveze v počastitev 40-letnice KPJ so kajpak narekovale aktivnejšo dejavnost po-l.tičnih organizacij v podjetju, kajti prevzete obljube glede nadplanske proizvodnje niso bile lahko izvedljive. Zato je
ročanje o periodičnih obračunskih rezultatih proizvodnje in finančnega stanja — vse to je pripomoglo, da je bil vsak član kolektiva dokaj dobro seznanjen z obsežno problematiko podjetja.
Velik delež je prispeval rudniški kolektiv tudi k dvigu družbenega standarda v okviru komune. Občinam so bila dana na voljo precejšnja sredstva ali' pa zgrajeni komunalni objekti, ki so še l>olj poudarili pomen rudniškega delovnega kolektiva v obeh komunah in pokazali, da sodi kolektiv tudi reševanje komunalnih vprašanj z ostalimi delovnimi kolektivi za svoje.
Proizvodni uspehi imajo, kot omenjeno, dobrega izpodbudnika v dokaj ustreznih oblikah nagrajevanja po učinku. O tem ne bi tn pobliže govorili, . saj je bilo o tem v letu 1959 obilo razprav tn prizadevanj za izpopolnitev teh nagrajevalnih oblik. Sedaj so v polnem teku priprave za proučevanje uvedbe obračunavanja po ekonomskih enotah ter delitve osebnih dohodkov po njih. To ni majhna naloga za tako obsežno in razčlenjeno gospodarsko organizacijo, kot je rudnik Trbovlje -Hrastnik. Vendar obstajajo že vsi elementi za tako obračunavanje. Potrebno b0 najti le ustrezne oblike ugotavljanja čistega dohodka in najprikladnej-ši način delitve osebnih dohodkov po ekonomskih enotah.
S tem bo storjen krepak korak naprej v uveljavljanju sodobnejših oblik obračunavanja in nagrajevanja dela, kar se v celoti vsklaja s splošnim napredkom rudnika, ki smo ga ugotavljali v dosežkih na področju proizvodnje.
K temu bo nedvomno doprineslo svoj prispevek tudi ustanavljanje obratnih DS. Predvidene ekonomske enote bodo imele sedaj popolnejšo materialno bazo za razprave in odločanja, ki jih je doslej dajal poslovnik o delu obratnih delavskih svetov.
Nove, naprednejše oblike nagrajevanja pa ne bodo odpravile tarifnega pravilnika podjetja, glede česar je opazit) pri nekaterih tovariših določene po. misleke. Nagrajevanje pa bo zahtevalo sprejem novega pravilnika, v katerem bod0 dose-
lektiva. Skupaj je letovalo 1670 oseb še v ostalih domovih, na Bledu, na Partizanskem vrhu in drugod.
Izboljšanje higiensko - tehnične varnosti pri delu pred. stavlja posebno področje skrbi za človeka. Izdana so bila ogromna sredstva za izboljšanje higiensko - tehničnih varnostnih pogojev pri delu, kar vsekakor pripomore k zmanjšanju obolenj in nezgod.
V ta namen je bil na rudniku izdelan širok program izobraževanja kadrov. V tej zadev: so bili organizirani v lotu 1959 tečaji za HTZ službo, ki jih je obiskovalo 770 delavcev. Ti tečaji se bodo nadaljevali tudi v letu 1960.
Vrsta tečajev Je predvidena nadalje za prekvalifikacijo in strokovno izpopolnitev delavcev in uslužbencev, kar bo pripomoglo k dvigu proizvodnosti, strokovnosti ter splošni razgledanosti članov delovnega kolek, tiva. V to svrho b0 porabljeno okrog 7 milijonov dinarjev od odstopljenega dela sklada za kadre, pri čemer bo deležno raznih oblik izobraževanja okrog 1500 delavcev in uslužbencev.
DELAVSKO
SAMOUPRAVLJANJE
Vedno obsežnejši in zahtevnejši problemi so zahtevali temeljitejše razprave na sestankih •delovnega kolektiva in organov samoupravljanja. Vnešene s0 bile boljše oblike dela delavskega sveta in upravnega odbora. Članom DS je bilo vedno pravočasno dostavljeno gradivo za zasedanja, kar je pripomoglo k boljšim razpravam in obvladanju materije.
Nedvomno je spremljanje tarifne politike in sprejemanje pravilnikov o nagrajevanju do-
FRUETEN JE ODDIH V DOMU RUDARJEV
TRBOVLJE-HRASTNIK NA RABU
danje tarifne postavke nekoliko »fiktivne«, se pravi, tarifa za določeno delovno mesto bo pred. stavljala le manjši del fiksnega dela osebnega dohodka delavca, medtem ko b0 ostali, pretežni del gibljivega značaja predvsem odvisen od prizadevnosti posameznika in celotnega uspeha ekonomske enote — obrata oz. podjetja.
SKRB ZA ČLOVEKA
Vse napore za izvrševanje planskih nalog pa je vzporedno spremljalo povečanje skrbi za delovnega človeka, od zaostritve ukrepov za boljšo higiensko - tehnično varnost deia do gradnje stanovanj, počitniških domov, strokovnega izpopolnjevanja itd.
Stanovanjsko vprašanje predstavlja še vedno ©nega izmed največjih problemov na rudniku, in to tako v Trbovljah kot v Hrastniku.
V	letih 1956, 1957 in 1958 je bilo za gradnjo stanovanj najetih in izkoriščenih 419,330.201 dinarjev v Trbovljah tn v Hrastniku, razen dograjenega otroškega vrtca ter samskega doma in jedilnice v Trbovljah.
V	letu 1958 je bilo v obeh občinah dograjeno 101 stanovanje, v letu 1959 pa v Trbovljah 12 stanovanj. V gradnji je sedaj 80 stanovanj v obeh krajih, ki bod0 končana v letu 1960, v katerem letu pa se predvideva gradnja enakega števila stanovanj. V obeh občinah se nadalje pripravljajo projekti za gradnjo 3 sodobnih samskih domov s kapaciteto 300 ležišč, kar bo omogočilo opustitev starih samskih domov.
V	letu 1959 je bil dosežen napredek tudi glede oddiha delavcev, saj je delovni kolektiv pri. dobil lasten počitniški dom na Rabu, v katerem je letovalo 1244 oseb, od tega 503 člani ko-
V sestavu rudnika Trbovlje Hrastnik deluje že nekaj let poseben Rudarski gradbeni obirat (RGO), čigar ustanovitev so narekovale državne gospodarske potrebe. Ta	sestav,
ljajo izbrani rudarski strokovnjaki, katerih naloga je odpiranje novih rudnikov in premogovnikov v Jugoslaviji. Obrat je v letu 1959 izvajal dela na raznih objektih, začetih v preteklih letih, in na novo odprtih gradbiščih, in sicer; Rudnik »Soko«, Rudnik Ušče na Ibru, Rudnik »Ajvalija«, Prišti-
končano 30. junija 1958, predstavljalo Investicijsko vrednost izvršenih del v znesku 648,103.000 dinarjev.
Sedaj bo dejavnost RGO Trbovlje v kooperacijskem nastopu s STT (Strojna tovarna Trbovlje) in Investicijskim birojem v Trbovljah v okviru poslovnega združenja za kompletne gradnje rudniških objektov prišla še l>olj do izraza, zlasti rudarska gradbena izkušenost, sloneča na tradicijah naših revirjev.
porast mehanizacije rudniških obratov in proizvodnih metod vsako leto večje.
Proizvodni uspehi pa niso v tolikšni meri izraženi v finančnem pogledu, kajti maksimirane cene premoga postavljajo RTH v drugačen položaj kot ostala gospodarska podjetja in kolektive. Vendar so finančni dosežki podjetja prav zadovoljivi, kar Se občuti tudi v dvigu osebnih dohodkov delavcev ter predstavljajo poseben stimulans za ®e večje proizvodne uspehe.
K »transkim obratom RTH je treba vsekakor prištevati prizadevanje zunanjega obrata in separacije, da ne prezremo dnevnega kopa Dobrna - Neža, ki še vedno prispeva svoj delež pri doseganju proizvodnje celotnega rudnika. Tudi strojni obrat in elektro - obrat igrata pomembno vlogo pri remontnih in vzdrževalnih delih strojnega parka in električnega omrežja ter njegovih naprav na rudniku, saj so strojne in električne naprave glede na stalni
RUDARSKI GRADBENI OBRAT
UPRAVNO POSLOPJE RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK
NOVI RUDNIŠKI OBRAT NOVI DOL
Leto 1959 je bilo za gradnjo novega jamskega obrata Novi Dol odločilno. V podjetju so napeli vse sile za dovršitev planiranih odpiralnih del na tem no. vem obratu. Kakor kažejo do sedaj izvršena dela v Novem Dolu, bo ta obrat izročen sredi leta 1960 y redno obratovanje. Pri odpiranju in gradnji tega novega jamskega obrata je treba podčrtati še poseben uspeh v tem, da s0 vsa začrtana gradbena dela izvršili po pred leti postavljenem finančnem planu, •e pravi, s pred leti določenimi cenami potrebnega materiala, kljub porastu cen na tržišču. Za vsa investicijska dela v Novem Dolu je bilo rudniku odobreno •plošno investicijsko posojilo, razen tega je moralo podjetje vlagati svoja lastna sredstva za pravočasno odkrivanje in pripravo novih premogovnih zalog za odkop.
Pomembna pridobitev oz. velik doprinos Novega Dola bo tudi v tem, da leže v tamkajšnjem jamskem obratu skladi s kvalitetnejšim premogom, potrebnim za našo metalurško industrijo, ki se odlikuje po nizkih odstotkih žvepla.
na, Rudnik Mežica - Prevalje, Miljevina in Kopaonik. Letni planirani bruto produkt tega obrata v višino 300 milijonov dinarjev je bii! v glavnih pokoza. teljih dosežen.
Uspešnost (RGO je iskati v izdatni pomoči jugoslovanskemu narodnemu gospodarstvu z gradnjo vrste sodobnih rudarskih obratov, ki dosega ogromno vrednost opravljenih del. Saj je samo del0 na gradbišču Va-reš pričelo že leta 1953 in
V PRIZADEVANJU ZA RAZVOJ IN RAZCVET NAŠIH KOMUN ŽELI RUDNIŠKI DELOVNI KOLEKTIV VSEM OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU TER VSEM DRŽAVLJANOM FLRJ OBILO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1960, ŠE POSEBEJ PA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM
SINDIKALNI PODRUŽNICI RUDARJEV TRBOVLJE IN HRASTNIK
želita vsemu svojemu članstvu mnogo sreče in uspehov v novem letu ter mu čestitata k doseženim uspehom v letu 1959 pri izpolnjevanju proizvodnih nalog.
NOVIM USPEHOM NASPROTI
Rudnik
Trbovlje — Hrastnik
Hrastniški dnevi niso bili v zadnjih dneh meseca decembra prav nič drugačni kot v Zagorju ali Trbovljah. Vxeme je bilo ravno tako pusto. Po vseh kolektivih pa so bili zadnjo bitko za izpolnitev plana, Zlasti so se odrezali rudarji na obratu Hrastnika, ki so svojo obvezo v počastitev 40-letnice KPJ nadvse častno izvršili.
\ tem hrastniškem pismu pa se hočem dotakniti nekaj drugega. Ozimnico smo Hrastničani kljub temu, da so bile tolikšne skrbi glede krompirja, lepo pospravili v kleti. Sedaj se posebno trudimo, da se preko zime oskrbimo tudi z zabelo. Glede krompirja so pred uekaj meseci razni paničarji zagnali takšen vik in krik, navsezadnje pa je še pre-ostajal in ga je dosti. Temu primerna pa je tudi cena. — Medtem ko je bilo in je krompirja dovolj, se pa ne moremo pohvaliti glede jabolk, ki jih res primanjkuje; vsi, ki so jih hoteli nakupiti, so^ kajpak želeli kvalitetno sadje, niso pa bili z njim postreženi, ker jabolk res ni dovolj. Ni vsako leto letina zanje.
So pa v našem kraju še drugi problemi. lak problem je mleko, glede katerega se stanje ni prav nič spremenilo. Potrošnja mleka je še vedno majhna, ker je mleko na raz-polago v glavnem le za stalne stranke. Menda bo res najboljše, da si uredimo glede tega lastno preskrbo, kakor ima to na primer v načrtu Kmeti jska zadruga na Dolu pri Hrastniku, ki hoče urediti večji hlev z molznimi kravami, tako
Hrastniško
pismo
da bo mleka, ki je prepotrebno pri nas, dovolj. Sicer se pri nas v tej zadevi pogajajo z mlekarno v Radečah, vendar kaže, da zaključek ne bo povsem zadovoljiv.
Kar se tiče mesa, moramo reči, ga je v Hrastniku kar naenkrat dovolj. Teletine sicer ni, ostalega mesa pa je zadosti. Pravzaprav pa niti govedina ne gre kdo ve kaj v denar, ker ljudje koljejo doma prašiče. Preskrba z mesom je izvzemši teletino, zadovoljiva. Ni pa tako v gostinstvu. Večkrat je namreč slišati, da je v Hrastniku najdražje pivo, medtem ko je bilo pred meseci najcenejše, glede česar se bo marsikdo vpraševal. Menda je tu tudi posebni prometni davek občine posredi. Tako je naneslo, da je pivo Super Golding v naši dolini kar po 115 din steklenica. Pravzaprav ga pa niti ne dobiš v vseh gostilnah, posebno ne pri Kemični tovarni. Tu so imeli v načrtu temeljito ureditev gostišča, pa so stvar drugače napravili, namreč ker se bo gostišče po Novem letu preselilo malo višje — v prostore sedanjega gostišča, prejšnje »Preskrbe« pa se bo po novoletnih praznikih vselila uprava Kemične tovarne, ki bo začela staro upravno poslopje in tovarniške objekte zaradi rekonstrukcije tovarne rušiti in podirati.
Celotno hrastniško gostinstvo je v reorganizaciji. Verjetno bo v prihodnje boljše, ko se bo gostinstvo ločilo od trgovine in ima že novega direktorja. — Glede trgovine bi rekel, da je v glavnem zadovoljiva, vendar je slišati, da ljudje preradi zahajajo v Trbovlje. Kljub temu. da se je trgovina v kraju reorganizirala in je prejšnji »Potrošnik« v Delavskem domu uredil posebno poslovalnico za tekstilno blago, marsikaterega domačina, ki stanuje pri železniški posta ji in mu je predaleč v Zg. Hrastnik, napoti, da se raje odloči za obisk Trbovelj ali pa celo, da gre v Celje ali Ljubljano kjer spotoma opravi še druge reči.
Glede gradnje Potrošniškega centra v našem kraju moram reči. da se je stvar sicer res premakanila z mrtve točke, a delo na novem objektu je bilo zaradi stalnega deževja otežkočeno. Upajmo, da bo naš potrošniški center v letu, ki ga bomo te dni načeli, dograjen in bo tako Hrastnik spet dobil nekaj, kar mil bo v ponos. V novem letu bomo pa kajpak nadaljevali z rekonstrukcijo naše glavne ceste in napravili še marsikaj. Trenutno se na vse kriplje trudimo in v potu svojega obraza »točkujemo«, da bi do silvestrovanja tudi to reč spravili s sveta.
Pozdravljeni!	HRASTNIČAN
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike psov, da bo cepljenje psov za zamudnike dne 4. in 5. januarja 1960 dopoldne v mestni klavnici v Trbovljah.
Po tem roku ne bo več cepljenja.
ObLO TRBOVLJE
PLODEN RAZGOVOR 0 DOSEDANJI IN BODOČI DEJAVNOSTI DRUŠTEV V ZAGORJU
Želimo oblikovati socialističnega človeka
Kaj je novega v Zagorju?
Prejšnjo sredo je bT v Zagorju razširjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze, ki so mu prisostvovali tudi predsedniki in tajniki zagorskih društev in nekaterih organiza. cij Plenum je obravnaval (Jelo društev in družbenih organizacij in predvsem dal nekaj važnih napotkov, kako v bodoče voditi celotno delo v društvih, zla. sti pri oblikovanju oziroma vzgoji ljudi. Poročilo o delu kot prihodnjih nalogah društev je sestavila komisija za društveno dejavnost pri občinskem ociloru Socialistične zveze. Predsednik komisije je v svojem poročilu med drugim neo. tovil, da deluje oziroma obstaja v zagorski občini 66 društev in družbenih organizacij, kamor niso vštete politične in nekatere druge družbene organizacije. Obširno je poročal, kaj vse so društva v tem letu stor-la in posebej omenil, da je bilo skoro v vseh društvih čutiti okreplje. n,o dejavnost v počastitev 40-letnice KPJ jn SKOJ. Prav tako je govoril o nekaterih pomanjkljivostih in slabostih, kj ovirajo še večji razmah društev in posebej omenil potrebo, da po. stanejo vsa društva bolj množična. da vključijo v svojo dejavnost kar največ aktivnih ljudi in jih oblikujejo tako, da bodo - znali ceniti današnjo stvarnost in orispevatj svoj de. le? k izgradnji socializma. Nakazal je zlasti potrebo po tem. da morajo društva začeti ener-gičneje in prožneje skrbeti za razvedrilo in zabavo, kajti to opravilo je bilo v zadnjih letih nekoliko zanemarjeno.
Razprava je. bila ne le Živah, na, marveč ustvarjalna; posamezni predstavniki društev in družbenih organizacij sd resda govorili tudi o posameznih dru. štvih in njihovih skupinah, toda prevladovalo je načelo, da mora vsaka razprava dati prerez ne le dosedanje dejavnosti, marveč predvsem zakoličiti osnovno smer v nadaljnjem delovanju društev. Ne gre samo za suho organizacijsko delo društev, gre za vsebino vsega društvenega dela. kaj društva .prispevajo k splošnemu preoblikovanju človeka in kako naj bi dosegala predvsem tiste rezultate, ki si jih je Socialistična zveza postavila za cilj v tej dejavnosti.
Plenum je osvojil nekaj dragocenih priporočil teh napotkov, ki nalagajo društvom povečane obveznosti, hkrati pa zagotavljajo uspešnejše, delo. Kot prvo načelo, Id ga moramo posebej omeniti, je to, da morajo društva posvečati večjo skrb vzgojnemu delu. Nič nam ne pomaga, če to ali ono društvo
VSEM SVOJIM ČLANOM, NJIHOVIM KOLEKTIVOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960
Gostinska zbornica okraja Ljubljana
poverjeništvo TRBOVLJE
pr redi v tej ali oni dobi toliko in toliko prireditev, če so prireditve brez idejne vsebine, če ljudem malo ali pa celo ničesar ne povedo. To pomeni, da je plenum ponovno razmotril živo potrebo po taki dejavnosti ki nai zagotovi r?ut društev a” -roma privrženost društvene dejavnosti našim splošnim vzgojnim prizadevanjem. Govorili so tudi o nujni potrebi večjega sodelovanja ned vsemi društvi, kolikor jih deluje na področju občine Vsakršna zaverovanost tega ali onega društva v svoje lastne, često ozke okvire utegne samo škoditi. Takšen način dela pa prinaša s seboj še vrsto drugih slabosti, predvsem klu-baštvo, neiskrenost jn podobno. NI dvoma, da imajo vsa društva mnogo skupnega, saj pravzaprav delajo vsi za Isti cilj. Stalno in poglobljeno medsebojno sodelovanje lahko pripelje le do okrepljene dejavnosti, hkrati pa zagotavlja harmonijo ne le med društvenimi upravami marveč tudi med ljudmi.
Naposled je plenum spregovo. ri; še o vseh drugih vprašanjih, ki naj pospešijo in okrepijo celokupno delavnost d-uštev. Posebnost. razprave je bila obravnava kadrov oziroma vaditelj. skega kadra, j n potreba- da občina prevzame večjo skrb nad nekaterimi objekti ki Rh sama društva ne zmorejo vzdrževati. Praksa kaže, da bo treba posvečati sistematično skrb vzgoji kadrov. Potrebnih za o kropljeno in množično društveno dejavnost. Tega pa ne bo moč doseči čez noč. marveč je potrebna kontinuiteta dela- Treba bo začeti vzgaiati predvsem že v šolskih klopeh bodoče društvene delavce oziroma vaditelje.
Druga posebnost razprave je bila debata o gmotnem vprašanju vsakega društva. Plenum se je zavzel za to. naj bi vsa podjetja v Zagorju vlagala določena sredstva v poseben sklad občinskega odbora Socialistične zveze, ki ga upravlja poseben odbor. Sredstva naj pa bi se razdeljevala po načelu: kdor več prispeva k splošni preobrazbi in vzgoji ljudi, tista društva, ki si najbolj prizadevajo oblikovati socialističnega človeka, naj dobe tudi največ sredstev. Plenum le osvojil predlog, da bi najboljše društvo, oziroma društvo, ki na vseh področjih prispeva največ k navedenim načelom d Ob iio konec vsakega fceta po 100.000 din nagrade. Nagrado najboljšemu društvu pa bi podeljeval plenum občinskega odbora SZDL.
Plenum je govoril Se 0 drugih važnih zadevah, ki naj zagotove povečano ter vsebinsko bogato In ustvarjalno dejavnost društev. V kolikor si bodo upravni odbori prizadevali izpolniti vaa priporočila in napotke, bo vsekakor na tem področju prihodnje leto še več uspehov.
OBVESTILA
Prebivalstva sporočamo, da se je dne 2. 8. 1959 našla v Tr. bovljah v Keršičev! ulici ročna ura.
Prav tako se je našla dne 4. ali 5. 11, 1959 pred gostilniškim lokalom Crnkovič v Trbovljah usnjena denarnica s določeno vsoto gotovine.
Prizadeta naj se zglasita na oddelku za notranje zadeve pri ObLO v Trbovljah, kjer bosta dobila svoje izgubljene predmete nazaj.
Občinski ljudski odbor,
odd. za notr. zadeve Trbovlje
V znamenju novega leta. — Zagorjani se vneto pripravljajo na slovo od starega leta. To je videti skoro vsepovsod. Trgovine so polne kupcev, kj bi radi v tem letu kupili še to ali ono, ceste so polne ljudi, ki hitijo sem ter tja po opravkih. Človek ima vtis, kot da bi vsi ljudje hoteli v letu 1959 še dosti postoriti, da b; lahko novoletne praznike preživeli v miru in zasluženem počitku. Najbolj so te dni razgibani otroci. Doslej so videli že precej prireditev. zdaj pa že nestrpno pričakujejo dedka Mraza v velikem in slavnostnem sprevodu. Ta bo prišel jutri popoldne oziroma zvečer. Zdaj že vsi otrobi vedo. da se bo pripeljal z Izlak in da jih bo nagovoril pred Križiščem. Otroci prav tako vedo. da bo letos dedkovo spremstvo sila številno in pisano. Nestrpno pričakujejo velikega zmaja, ki bo bruhal ogenj in žveplo iz žrela, prav tako pa ostalo spremstvo. Kaže, da bo zadovoljivo preskrbljeno tudi za starejše. Plesne in zabavne prireditve bodo v hotelu Kum, v domu SD Proletarec, v domu TVD Partizan, v Počitniškem domu na Izlakah, v domu Svobode — Kisovec in vseh gostiščih. Seveda ne smemo pozabiti tudi na lovsko zabavo na Mlinšah in gasilsko veselico v Ko-
tredežu. Res pa je, da bo vseh prostorov nmogo premalo. V Partizanu, kjer prireja zabavo Svoboda — Zagorje, bi želeli svo-bodarji preskrbeti za več ljudi, žal pa so prostori premajhni. Vendar upamo, da bodo le prišli vsepovsod na račun vsi tisti, k; bi radi preživeli poslednjo noč starega leta prijetni družbi in zabavi. Vsekakor jim želimo, da bi se vsepovsod kar najbolje počutili in da bi se dostojno poslovili od leta 1959.
Razgovor z upravitelj■ zagorskih Sol. — V četrtek so se sešli upravitelji šol zagorske občine Rajzpravljali so o nekaterih idejnih vprašanjih in delu šolskih odborov, novoletnih prireditvah za otroke m pevski deiavnosti.
Gosjjodarsko-politična konferenca. — V petek popoldan je bila v domu Proletarca gospodarsko-politična konferenca, ki jo je sklical in pripravil občinski komite ZK. Razpravljali so o II. plenumu CK ZKJ, zlasti o drugem delu tega plenuma, o nekaterih gospodarskih vprašanjih in nadaljnjem ekonomskem razvoju pri nas. Uvodno poročilo je imel tovariš Rado Taufer, nato pa se je razvila razprava.. O tej pomembni konferenci bomo obširneje spregovorili v naslednji številki.
Novice iz Trbovelj
Pretekli teden je bilo trboveljsko prebivalstvo deležno kar treh zanimivih predavanj.
V	sredo, 23. decembra, je predaval tov. Ciril Debeljak iz Celja o temi »Po stenah Mont Blanca«. Predavatelj je znan in ugleden alpinist v državnem merilu ter član himalajske odprave, ki se bo povzpela na azijske vrhove ter ponesla nanje jugoslovanske barve.
Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je bilo navzočih okrog 120 poslušalcev, prijateljev planin.
*
V	torek, 22. dec., pa je predaval tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tov. Vinko Trinkaus o »Nalogah Svobod in prosvetnih društev«. Njegovih izva-
janj se je udeležilo 80 kulturnoprosvetnih delavcev, predavanje pa je oskrbel občinski svet Svobod in prosvetnih društev.
*
Isti dan je društvo ekonomistov v Trbovljah priredilo predavanje svojemu članstvu in odgovornim tovarišem iz gospodarskih organizacij o temi »Sodobno vodenje podjetij«. Predaval je tov dr. Leon Jeravec iz Tekstilnega inštituta za Maribor v Ljubljani.
. Predavanje je bilo boeato in očrtalo vso sodobno metodiko vodenja oodi°tij.
Zal pa se je tega predavan ia udeležilo le 13 tovarišev in tovar;š;c P"1	'i 1: srno
vrsto vodilnih tovarišev iz nndjet i. predvsem manjših, ki bi iz podan« snov'- lahko marsikaj koristnega pridobdi za uspešnejše vodenje podjetij.

-.Jio WAaXh -
LITIJA
2 ELI VSEM KMETIJSKIM ZADRUGAM IN NJIHOVIM ČLANOM, VSEM DELOVNIM LJUDEM, KI SE TRUDIJO ZA RAZVOJ IN RAZCVET NAŠEGA KMETIJSTVA, TER VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 196«!
Milan Vidic:
Iz objema smrti
(Jama je zahtevala troje žrtev, rudarji jih niso dali)
Nekoč, pred leti, sem na pragu novega leta pisal povest o silvestrovanju rudarja Jernejca; slišal sem jo iz pripovedovanja starejših rudarjev. Zdaj, prav tako na pragu novega leta, sem sam občutil pred kisovškim rovom, kaj pomeni čakati v negotovosti in trepetati: kdo bo močnejši, človek ali tema, globoko pod zemljo. Tisti dan je bil Kisovec ves na nogah: pred jamo, kopalnico, pred domovi, na cesti in drugod so stali ljudje: molčeči, z očmi, uprtimi proti jašku. Srca stoterih so bila v jami pri ponesrečencih in reševalcih, vse do takrat, ko je dvigalo pripeljalo trojico ...
— Zasuti, zasuti — se je kot blisk razneslo po odkopih. Neka) se jih je rešilo, trije so ostali notri. Po treskanju in grmenju zemlje je nastala smrtna tihota. Le tu pa tam se je izpod oboka še odkrušil kak manjši sklad ali kamenje in se skotalilo na grozeč kup. Jamske svetilke so metale šope svetlobe na razdejanje, v miši h rešenih pa je nenehno trepetalo: kaj je z onimi tremi, s Strnišnikom,, Razpotnikom in Vrtačnikom? So odskočili? Kaj, če niso pod mnogimi kubiki rjavočrne zemlje? Če jih zemlja ni neusmiljeno pomendrala, kot človek nadležno žuželko, ki ga moti pri počitku?
Mir, strašen mir...
Obrazi se spogledujejo. Nihče ne upa z besedo na dan. Potem, kot bi trenil, se mišičaste roke uprejo v sloj zemlje. Kopati, odkopati, pojd rudarska srca, samo kopati. Srce ne vidi velikanskega sloja zemlje, delo za nekaj dni, ta srca vdijo v prividu le trojico tovarišev, ki so tam za slojem, kdo vč. morda še pri življenju. Skraja so udarci ob zemljo besni, silni, kot da bi hoteli premikati tone zemlje, žene jih nemir, silna groza za življenja treh rudarjev...
In potem: klemf. klemf, klemf... Tanko pojo kovinasti udarci po cevi nekje pod slojem. Roke rudarjev obstanejo v zamahu. Silna napetost v mišicah Priostren posluh, vsa telesa obstanejo. Se srca za hip prenehajo utripat'. In spet: klemf. klemf, klemf...
Obrazi v terni se razlezejo v širok, sproščen nasmeh. Živio, živio, Umo! Fantje živijo, še so pri življenju! Tam na oni strani udarjajo tri frca sotovarišev...
Tisti hip se je Pavla zbudila. Komaj tri proč je, toda treba je vstati. Otroci, štirje po vrsti, spijo. Pavla jih poboža s pogledi; kar naj spijo, saj bo kmalu dan, in treba bo vstati. Samo najmlajši bo ostal v posteljici ....
Ure beže, vsak čas mora priti, misli Pavla, ko odstavlja kavo s štedilnika. Bog vi, če bo šel počivat? Nagnala ga bom v posteljo, drugače se bo pretegnil. Bom že sama postorila, vsaj za nekaj uric naj se vleže.
— Čudno da ga ni? — šepeče Pavla. Zdaj bi že moral p riti. In tisti hirp se podobno vprašujeta tudi Razpotnikova in Vrtačnikova. Navadno so ob pol, najkasneje ob sedmih zjutraj doma. Zajtrk ■ se je ohladil, v treh srcih žena in mater pa se je naselila glodajoča skrb. Le kje hodijo, kot da ne vedo, da jih težko čakajo.
Kazalca na uri se neizprosno pomikata proti poznemu jutru. Potem se Razpotnikova odloči: pon) grem. in Vrtačnikova ter Stmišnikova tudi. Sivo jutro jih spremlja na poti. Pred kopalnica je vse polno ljudi, prav tako pred strojnim jaškom. Tri srca se stisnejo v nemi grozi. Kaj naj to pomeni? Jutranja tretjina je že zdavnaj v jami. Nočna počiva. Vse tri si pomanejo oči, da bi bolje videle. Ne, ni privid: doli ob jami in kopalnici so ljudje, mnogo ljudi...
Tisti hip privrejo iz oči treh žena in mater solze. Ne, saj ni mogoče? Zasuti? Savljev Milan j 'm prigovarja: — Nikar, ženske, saj še živijo, povem, vam, da še živijo. Oglašajo se, vsi trije se oglašajo.
Nobena ne verjame, vse tri so se skrušile. Cernu jim ne povedo resnice: zakaj jih tolažijo, saj so vendar zasuti, zasuti...
•
Minilo je že več kot dve uri, ko so se po kovinasti cevi slišali zadnji zvoki. Zdaj imajo načrt, kako odkopavati sloj. Nemogoče je hiteti ko pa je zemlja tako krhka. Tisto, kar odkoplješ, se ti spet zasuje. Naglica samo škodi. Zdaj je treba previdnosti, mnogo previdnosti, da delo ne bo zaman ...
Ure teko, na oni strani pa je vse tiho. Sliši se samo žvenket lopat in sekir. Oh. ko bi mogli vsaj štirje delati! Tako pa odkopavata samo dva, vsi ostal* lahko samo gledajo...
Ljudi, reševalce pod zemljo, prešinja nema groza. Četudi še živijo tam na oni strani, bodo umrli. ZadušRo iih bo! Zrak je vse slabši, skoro da ga več ni. MisV mrzlično delujejo. Naposled jim uspe ooslati zrak tja na ono stran. Toda zakaj se ne oglašajo? Kaj če so bili z zrakom prepozni? Da bi se vsaj oglasili!
Sum lopat	Postni ta, tovar!ša, vjostojta’ — Ne. ničesar ni. samo
zdelo se te. do nekje udarja kov nosti glas In spet se lopate uprejo v zemljo...
— Klemf. klemf... Oglašajo se, spet se oglašajo... Tisti, ki je v ozadju, se požene v temo. tja do prvega telefona. Urno zgrabi za zvonec. Potem dvakrat, trikrat zavrti... Hip nato govori v mikrofon slušalke: — Spet se oglašajo, še živijo, sporoči dalje!...
•
Pred jaškom stoje sključene postave treh žena. Zabuhlih obrazov od neprestanega joka. Zdaj niti solz ni več: nihče Jih ne premakne
od tam. Njihovi pogledi so pri dvigalu, ki švugu gon m dol kdaj jih bodo pripeljali? In mrtve ali žive?
Spet prihajajo rudarji k njim z veselo novico. — Pravkar so se spet oglasili!
In tiho vprašanje: — Vsi trije?
— Vsi trije!
— Je res? Povejte ljudje, je res?
— Res, dvakrat res! Povemo vam, de živijo...
In spet vprašanje: — Kdaj bodo rešeni?
Oni doli trdijo, da kmalu. Potem jim menda že dvajsetič razložijo, da je reševanje zelo otežkočeno, ker ni prostora.
In spet se vname jok. Neutolažljiv jok. Kako sploh morejo živeti, ko pa so zasuti! Savljev Milan jih sili na toplo. Toplo, iskreno j'm dopoveduje, naj verjamejo v rešitev in naj nikar same ne uničujejo. Uspe mu da )>h prepriča, da gredo na toplo Potem jim ponuja nekaj kapljic žganja, da bi se opomogle, ogrele Obrazi odklanjajo. Saj ne morejo, niti požirka ne zmorejo po suhem grlu, in vsi trije obrazi se spet obrnejo proti oknu, skozi katero se razločno vidi dvigalo jaška.
•
Ura je tri popoldne. Se vedno nič. Pač: pravkar so slišali njihove glasove. Sliši se, kot da jim pravijo, naj kopljejo po desni. Tam je rešitev. Spet tišina, mir motijo le udarci sekir in lopat. Vodi jih ena sama misel: čimpre) pritl do njih. Zdaj so že trinajst ur zasuti. Kdo vč, kako je z njimi? Kaj, če jim odpovedo živci? Samo hiteti, pa previdno, previdno hiteti.
Ura	gre na	šesto zvečer. Pred jamo je vse več	ljudi. Šestnajst ur
že	traja	boj za	troje življenj Saj ne more trajati v nedogled. Spodaj
v jami, na kram nesreče, so vsi pogledi uprti tja v temo. Zdaj zdaj bo sloja konec. Zdaj zdaj jih bodo videli. Zdravnik je pripravljen nemudoma posredovati. Prsti mu drhtijo, ko odpira torbo z najnujnejšimi zdravili, s poživljajočo tekočino...
In naposled: pogled’ se srečajo. Mnogo pogledov s tremi tam na zemlji. Svetloba riše silhuete po temi. Zdaj so pri njih Ziu>jo. živijo ■. ■ od	ljudi	se zvali	grozeča mdra. ki jih je tlačila pola	h šestnajst ur. Kri
se	požene po žilah; šele zdaj čutijo znoj, la si utira	pot po obrazu, za
tilnik, po hrbtu...
Krepak »SrečnoJ« zadoni iz neštetih ust in mehak -Srečno!- odgovarja Koliko srca. človeškega veselja prekipevajočega veselja je v tej edini besedi! Koliko vsebine! Zemlja pa molči. Poražena je: molk pomeni poraz, pornent izgubo bitke — in življenje, življenje...
Dvigalo spet obstane. Iz mraka se izluščijo tri postajne. Opotekajoče... Na te) strani poletč tri postave, kot vihar. Imena se mešajo z imeni... Presrečni stiski rok. srca se razširjajo navetost zqlinja...
Kisot'čani 'n Zaaorjani odhajajo na svoje domove !,e kolesa jaška neutrudno ropotajo, zdaj nekam bolj veselo in spro*Seno ... Nič več jih ne motijo radovedni pogledi...
V treh domovih pa se je naselilo novo življenje ..
: :lS*v iki •:; >’lwa di ?,
ti

Delavski dom v Trbovljah
v Četrtem leto
29. novembra 1956 so se odprla v Trbovljah vrata novega Delavskega doma, ki je bil zgrajen domala s pomočjo vseh, ne samo Trbovelj, temveč so tudi ostali iz vseh krajev Jugoslavije pomagali k dograditvi tega res lepega kulturnega hrama v revolucionarnem revirskem kraju.
2e četrto leto teče, odkar so v tem domu najrazličnejše kulturne: prireditve in redne kinematografske predstave. Med najbolj obiskane prireditve sodi vsekakor kino, v katerem se dnevno predvajajo celovečerni filmi. Tako je bilo v letih 1956—1959 skupno v kinu 640.799 obiskovalcev, oziroma leta 1956 18.336, leta 1957 204.612, v letu 1958 208.851, v letu 1959 pa 209.030 ljudi. Število kinopredstav je bilo v letu 1956 07, naslednje leto 738, v letu 1958 821, v zadnjem letu 1959 pa 829. Vseh kino Predstav torej 2455.
Posebno plodno je bilo tudi glede ostalih prireditev zadnje leto 1959. Teh Je bilo v gledališki dvorani 85, v kino dvorani razen filmskih predstav še 10
prireditev, v predavalnici doma pa preko 100. prireditev,; .namreč fazna predavanja, občni zbori, posvetovanja, konference, sestanki in podobno. V veliki veži Delavskega doma sp bile v letu 1959 tri veselice oziroma družabne prireditve. Veličastna je bila proslava 40-letnice KPJ tudeležbo 2000 ljudi ih' 400 nastoDajočimi...Tu jeabiho .med '■drtfgirnv tudi TJ razstav:
V tej sezoni ima spet redne gledališke predstave v Delavskem domu Celjsko gledališče, ki je dalo že dve odrski deli, štiri pa bodo še v. letu 1960. Spomladi je v načrtu spet gostovanje ljubljanske Opere in Drame, nastop APZ, ZB NOV Trbovlje pripravlja obisk pev-
r ■ t-?: f‘£-i
cev iz- Koroške, nadalje so ;y ,načrtu y . tej sezoni še plesni turnir in razne družabne prireditve. Drama trboveljske,-Svobode-Center pripravlja Brechtovega »Švejka«; ki ga bo dala v najbližjem času, pevski zbor »Slavček«- iz Trbovelj pa študira Gobčevo opero »Tremerski dukat-«. Na i programu... so..y0 tok sezoni še-redni' koncertPTrboveljške' Delavske godbe na pihala ter zabavnega orkestra -Svobode-Center, nastop meškega pevskega zbora »Zarja-- in. mešanega pevskega zbora »Slavček-- ter še dp.uge prireditve, tudi lažjega značaja. Pregrdih je za najbližjo bodočnost bogat in pi-,. san, tako da bo za ljubitelje l^lturnih in zabavnih prireditev dovolj izbire..
POGLED. NA DELAVSKI DOM IN OKOLICO
ZBOGOM OROŽJE!
■' 'j. f,T
• ;
VSEM OBISKOVALCEM DELAVSKEGA DOMA želi srečno in uspešno NOVO LETO 1960
*	■ V / .* vO •	-
Uprava Delavskega : doma ?
. \ '* in uprava kina Delavski dom*
_________ __________ ,_______________________: ;----:. -	----v: -»y':
M£STAZ!JA
Film, v katerem Igra slavna Ingrid Bergman, je sneman v kino-skopu in barvah,. Izdelala .pa ga je filma Fox Copotation v Holly-woodu, ^lL'
Zgodba se zaCepJa leta 1928 v Parfzu, ko neka skupina belogardistov,. na čelu z generalom Bu-njinom trdi, da je našla Anastazijo, hčerko poslednjega ruskega carja, za katero so vsi mislili, da je poginila z ostalimi čhCtii sVoje družine. Bunjin predlaga, *da vsi Rusi, carjevi pristaši, p(jraggaio z združenimi močmi Anastaziji, da pridado sVo.le^ obtfP fo rt fii Jonov funtov, ki jih je car rtekofc: deponiral v angleški banki., Anastazijo, siromašno dekle, general poučuje o zgodovini carskega dvora in o vsem, tako da dekle res veruje, da je carjeva hči. Bunjin spozna Anastazijo, z bivšlni, ruskim princem Pavlom, Ki se vanjo zaljubi. Tik pred trenutkom, ko bi morala biti Anastazija predstavljena oficialnn Jjivšemu ruskemu plemstvu, gjesta Anastazija in Bunjin, ki ga je res ljubila, za svojo sre€o^
;. V-
Kino Delavski dom v Trbovljah je za leto te60 izbral prvovrstni filmski' program. Iz samega izbora je opaziti skrb za . izvrsten filmski spored.
Kot prvi bo na sporedu ame-Skl barvni^ fHm v kinoskopu »ZBOGOM OROŽJE!« po romanu Ernesta Hemingwaya »A Farewell to Arme«. V filmu igrajo Rock Hudson, Jennifer Jonnes, Vittorio de Slca in še drugi.
Film riše dramatične dogodke okoli slovite ofenzive ob Soči, ko so v prvi svetovni vojni italijanske divizije skušale zadržati pritisk avstrijskih in nemških divizij, kt so silile v furlansko ni-
žino. Ofenziva, ki so jo Italijani pripravljali, se je spremenila v poraz. Hemingway Je odlično zajel tiste viharne dni in silovito zmedo v dogodivščine ter usodo dveh mladih ljudi, ki sta prišla eden iz Amerike, drugi pa iz Anglije. Ameriški ‘trofočnik Henry Fnedrlc in angleška bolničarka C^therine Barkley se silno vzljubita. Ko bi morala po strašnih vojnih doživljajih postati srečna, jih pošastni čas udari in uniči.
Ta film je svetovnega slovesa ter ga bo kino predvajal za Novo leto. Vreden je, da si ga zanesljivo ogledate.
R
N JU VEČJA PREDSTAVA NA SVETU
PRIZOR IZ FILMA »VELIKA PREDSTAVA«, HOLI (BETI HATU) NA TRAPEZU
lil
KAJ R0M0 VIDELI V KINU SV0R0DA TRBOVLJE II
Novo leto bo kino Svoboda II začel z odličnim ameriškim filmom »LJUBEZEN POPOLDNE«.
Sledi ameriški barvni kinoskopski film »ARRIVE-DERCI, ROMA!«, zadnji film slavnega pevca Maria
Lanza.
Film, ki bi moral biti na sporedu že v letu 1959, a ni dospel, je ameriški kinoskopski Tevijski film »DEKLETA«. V glavnih vlogah: Gene Keli, Kej Kendal, Mici Gajnor. Ob tej glasbeni reviji, polni lepih melodij, se boste dve uri prijetno zabavali.
Repertoar pa ne bi bil popoln, če ne bi omenili filmske umetnine »DREVO ŽIVLJENJA«, — ameriški .-barvni kinoskopski film.
In še en revijski film, tudi v barvah, je ameriški film »SMESNO LICE«.
»BENI GUDMEN«, ameriški barvni film.
Sledi dolgo pričakovani film »KOMU ZVONI« po romanu Ernesta Hemingwaya. V glavni vlogi Gary Cooper in Ingrid Bergman. (Na sporedu bo 1. maja 1960.)
Tudi za dobre vvestern filme je poskrbljeno, in to bo ameriški barvni film »VOZOVI NA ZAHOD«.
Ameriški barvni film v kinoskopu je »ULICA FREDERICK ST. 10«, v katerem igra glavno vlogo Gary Cooper.'Zgodba postaranega odvetnika, ki doživi globoko ljubezen do hčerkine prijateljice. Zraven Gary Cooperja igrajo še: Diane Varsi, Suzy Parker in Ge-raldiine Fitzgerald.
Po znanem Puškinovem romanu bo na sporedu ruski barvni kinoskopski film »KAPETANOVA HCl«. ■
Koprodukcijski jugoslovansko - italijanski film v-barvah »BELI VRAG«, bo pritegnil slehernega gledalca.
»MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, le odlična ekranizacija drame Tennesseea Williamsa, film v barvah in kinoskopu. V glavnih vlogah: Elizabeth Taylor, Paul Newmann, Buri Ives, Jack Carson.
»NEKATERI SO ZA VROČE« je ameriški barvni kinoskopski film. V glavni vlogi Marilyn Monroe, o kateri pravi kritika' da je v tem filmu neprekosljiva.
»DOBER DAN, ŽALOST«, je ameriški barvni film v kinoskopu po slavnem romanu mlade francoske pisateljice Francoise Sagan.
NAJBOLJŠI DOMAČI FILMI
»SAM« je film o Sutjeski, ki ga je snemal Vladimir Pogačič za podjetje Avala film, Beograd. Kritika Piše, da je »Sam« dober film.
Podjetje »Triglav film«, Ljubljana, pa je v režiji Franceta Kčsmača izdelalo slovenski film »DOBRI STARI PIANINO«.
Domači film »TAKA PESEM VSE OSVAJA«.
Razen teh še nekaj najnovejših jugoslovanskih filmov, ki bodo v letu 1960 na programu na festivalu v Pulju.
KINEMATOGRAFI Kina »Delavski dom« v Trbovljah: 29., 30. in 31. decembra amer, barvni cinemaskop-ski filrrt“ »Dirka za soncem«; L, 1, 3. ih 4, jan. amen barvni cinemaskopski film »Zbogom orožje«.
Kino »Svoboda - Trbovlje U.«: 1. do 4. januarja amer. film »Ljubezen popoldne«; 5. in jan. amer. barvni film »V pomladi življenja«; 7. in 8. januarja francoski film »Dani se«.
er Film-je dobil‘več OsJtarjev,. zrežiral pa ga je slavni režiser Ceqi!
B. de Mille. v glavnih vlogah nastopajo Džems Stjuart, Doroti La-mur,..Kornel Vajld, Beti Hatn in še drugi. To je eden izmed največjih dosedanjih filmov, sodeluje pa v njem preko 300 najboljših filmskih igralcev ter tehničnega in snemalnega osebja, 1500 klov-ov, trapezistov, plesalcev, kroti-teljev levov, deset tisoč statistov
, in seveda največja skupina živali - — konj, slonov, opic, goril, levov, tigrov in leopardov. Ob snneinanju'nekega prizora je sodelovalo preko 80 tisoč oseb Sa-rasote inn bližnjih mest Floride.
Skupina igralcev in tehničnega osebja je prešla ‘35.000 km, da je lahko . snemala predstave v New Vorjin,- Washingtonu in Sarasoti.
Pilita, ki prikazuje ljudi z železnimi živci.'Najboljši filmski igralci nastopajo v njem, med njimi .dražestna trapezistka Holi. Film, v katerem je en prizor bolj na-pet kot drugi, je prepleten z Iju-
£■3 stocI očei-si ,o’ M .Ulrneao jsasa
	
PRIZOR IZ FILMA »ČRNI ORFEJ«
bezensko zgodbo, ki rodi ljubo-sumnje, a se vendar srečno konča.
Ta film je do sedaj največji tovrstni film, ki traja dve in pol uri. Kaj takega je mogoče vi-/ deti samo v filmu, zato ne zamudite te izvrstne predstave, katere se boste še večkrat spomnili.
PRIZOR IZ filma ;Vj;k.gatkv« . , .
it *■' !	C »! ®C
r
KOMU ZVON*
k. '.j '	vt.r&v A or* -
Ta film, ki smo morali v Jugoslaviji čakati nanj šest let, bo kino Svoboda II v Trbovljah imel na sporedu 1. maja 1960. Tega znamenitega, po Hemingwayevem romanu posnetega filma v režiji Sama \Voada nismo llhogli v Jugoslavijo prej dobiti, ker ga ameriški producent zaradi neke pogodbe s Francovo oblastjo v Španiji ni smel prodati v tiste dežele, s katerimi ta država ni v dobrih odnosih. Rok pogodbe pa je sedaj iztekel in film bomo lahko predvajali tudi v naši državi. Tako ga bomo imeli priliko videti tudi v Trbavljgh,, medtgm , ko sa ga V Ljubi jan : že predvajali.
Ta film učinkuje še vedno sveže,, akoravno je že nekaj let poteklo, odkar je bil posnet. V filmu žaživi na platnu
Domači Jugoslovanski film režiserja Vladimira Pogačiča
»SAM«
Film »SAM« je beseda o legendarni Sutjeski. In Sutjeska nas kljub temu, da nas preveva optimistični, v bodočnost zagledan utrip vsakdanjega življenja, še nj postala zgolj beseda, ob kateri bi mogli dštati neprizadeti, čeprav nam film o tem legendarnem kraju pripoveduje z nekaterimi napakami. Pripoveduje o resničnem trpljenju, o ljudeh, ki so zares izkrvaveli. V Pogačiče-vem filmu ti ljudje niso postali sence ali šablone. Vidimo in doživljamo jih kot resnične ljudi, ki»trpijo In se bojijo, ki ne razumejo tragične alternative. samovoljno iščejo izhod ali pa v podzavesti čutijo, nujnost svoje žrtve. Nihče od ‘njih ni bij že vnaprej junak, bil je le bor<ti? bataljona, ki na straži
Hemingwayeva misel o revo- zerrmed Marijo (Ingrid Ber-luciji, epopeja o -tistem veli- gaman) in pripadnikom inter-kem, a istočasnno'tcfdt pogubo- nacionalne brigade Robertom nosnem času v temnih letih Jordanom (Gary Cooper), ki je pred izbruhom druge svetovne že spbčetka obsojena na pogin vojne. Film pa prepleta ljube- in dramatičen konec..
'"V.:.. 1Sms‘’’v'i j
V tem filmu bomo videli veliko umetniško delo, za katero sta nam porok oba slavna igralca Ingrid Bergman in Ga-ry Cooper. Ogleda naj si ga vsakdo!
š; ^
PRIZOR IZ GMAN IN
t FILMA ^OMU ZVONI.. NA SLIKI SO GLAVNI IGRALCI GARY COOPER, INGRID BER-KATINA PAKlONU, KI JE ZA LIK SPANSKE PARTIZANKE PREJELA OSKARJA ZA
Zensko stransko vlogo.
In zato je v živčni razrvano-sti brezupnega pričakovanja pokazal tudi svoje slabosti. Prav zaradi tega pa se nam je resnično približal. 1 Film »Sam« je epopeja Sutjeske. Kdo bo znal povedati vse tisto, kar se je Zgodilo v dneh revolucije na Sutjeski! Bo sploh mogoče to povedati? Samo doživeti jo lahko posku-
NAJBOLJŠI SOVJETSKI FILM
»ČLOVEKOVA USODA«
Ne samo Sovjeti, temveč tudi drugi so priznali, da je
film »Človekova usoda«
ruskega režiserja Bondarčuko-va najboljši film v letu 1959.
Film.je izdelan po istoimenski noveli pisatelja Šploha, ki . r ,	ga rwi nas poznamo po povesti
-Tihi Don« To je
tfk	^	^ros^m ' rusU
vek, ki je do konca upal in vredno si ogledati, ker,je do-
botel živeth	J.
iz jugoslovanskega filma »sam«
ber jugoslovanski- film.
Vsem obiskovalcem kina Svoboda U Trbovlje želi kino uprava
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960
ter jim bo tudi v bodoče nudila izbrani, najboljši filmski program	•'
■	v. (
vojaku, ki še prebije skozi pekel (film resnično sponvnja na Dantejevo vizijo),' skozi vojne grozote.. Povest prinaša toliko pristnega, iskreno doživetega humanizma, toliko splošne človeške problematike ter ir konkretnem primeru in času toliko dragocene življenjske simbolike, da te Zasuje in prisili k razmišljanju ter človeka na marsikaterem mestu gfine do solz.' :	t.
Morda se bo marsikomu zdel
film pregrozen, presurov, tako da se človeku ponekod naježi koža, toda ravno v tem brez-kompromiznem prikazovanju bestialnosti se čudovito bleščeče pojavi človekova odločnost, vztrajnost in vera v življenje. Filmska zgodba se sicer godaja med drugo svetovno vojno, vendar brez težav lahko v njej zaslutimo globljo simboliko — protest zoper sleherno nasilje nad čloVekom, zoper vsako barbarstvo, neko težko preizkušeno vero v življenje in človeka.
Po režijski in po igralski plati je film »Človekova usoda« nekaj razredov nad vsemi filmi, ki so bili lani med 281 filmi prikazani v Moskvi na filmskem festivalu., — Ta je film, ki ga bo hotel videti vsakdo, ki mu je pri srcu mir in ne nasilje.
KAJ BOMO VIDELI 5 V LETU 1960 V KINU I DELAVSKI DOM
£jl Takoj za Novo leto ame-e- riški barvni kinemaskopski g film po romanu Ernesta »s Hemingwaya — »ZBOGOM j® OROŽJE« (A Farewell to g Arms)
8 Westem film »TETOVI-E RANA ROŽA«, ameriški vistavision film gri »AVTOBUSNA POSTA-_ JA«, ameriški barvni film, v glavni vlogi: Marrilyn ^ Monroe, nadalje mladi Don P Muray (film, ki ga je Ma--7 rina Golouh pred kratkim H laskavo ocenila)
KJ Ameriški film v barvah “ in kinoskopu »TRGATEV« S je film, v katerem zmaga
—	pravica. Igralci; Mel Ferer, Pjer And jeli, Mišel Mor-
—	gan in Džon Ker
3 Bert Lankaster, Gina Lo-gjj lobrigida in Toni Curtis na-® stopajo v barvnem kino-skopskem filmu »TRAPEZ«. q Ameriški barvni kino-?3 skopski film »MESTO PEJ-Z2 TON« (V glavni vlogi Lana 8 Turner)
H »SAYORANA« je ameri-ig ški barvni kinoskopski film, P v katerem igra . glavno vlo-^ go Marlon Brando B »ŽELJA ZA MOŠKIM« je H ameriški film (barvni, kino-B skopski), v glavni vlogi: 8 Jenny Mannsfield in Toni a Ra n dal
3 Znana afera kapetana r^ Dreifussa po romanu Emila P Zo'laja bo prikazana v fil-_ mu »OBTOŽUJEM!« (J’ac-B cuse!)
B riški barvni kinoskopski ^ film je bil leta 1957 nagra-P jen s 7 Oskarji. Film je B režiral Walter Lang, igrajo H pa v njem Deborah Kerr, g Yul Brynner, Rita Moreno, J Rax Thompson n Veliki film režiserja Ce-P c:l B. de Mille je »NAJ-a VEČJA predstava na P SVETU« je ameriški barvni B film. V njem igrajo Džeme P Stjuart in Doroti Lamur. »NJENO ŽIVLJENJE« je francoski barvni film po ra romanu Guya de Maupas-P santa »Une vie«. V njem Z. igra glavno vlogo Maria H Schell in drugi ™ Prijetna sprememba bo S ameriški barvni film »PO-VABILO NA PLES«, ki je najbolj nenavaden musical, El kar jih je kdaj dal ameri-B ški film
Po romanu Mika Walata-jOi rija je narejen film v bar-vah in kinoskopu »EGIP-Pj CAN« v režiji Mihaela Cur-__ tisa. Igrajo Jean Simmons, H Edmund Purdom
Veliki zgodovinski film je
■	»HERKULES«, italijanski
*	barvni kinoskop.
■	Ameriški film »PONOS ° IN STRAST« je v barvah
*	in vistavision. V njem igra-_ jo Gary Grant, Frank Si-M natra, Sophia Loren.
^ »ČRNI ORFEJ« je fran-
■	cosko-italijanski bavrni ki-” noskopski film, ki je dobil
v letu 1959 v Cannesu prvo _ nagrado.
Zgodovinski film »VI-“ KINGI« je ameriški barvni B film. Glavno vlogo v njem ~ igra Kirk Daglas P »ANASTAZIJA« je ame-__ riški kinoskopski barvni B film. V glavni vlogi slavna TZ Ingrid Bergman, ki je do-B bila za igro v tem filmu
—	leta 1956 Oskarja
B In še vvestern film »OD a PEKLA DO TEXASA«. — Film je izdelan v barvah in kinoskopu.
1
N
M
B
p
JUGOSLOVANSKI FILMI V LETU 1960
»KAPETAN LES« (barvni film v kinoskopu) g »KAMPO MAMULA« — S (Avala film Beograd)
Cj »TRI ANE« (črno-beld B film, totalskop, Vardarfilm H Skoplje)
»tri Četrtine son-
P VA« (Triglav film Ljublja-ii na)
»MEHANIKA« zaključuje sedmo leto obstoja
To mlado trboveljsko podjetje, ki zaposluje večji del žensiko delovno silo, označuje tudi to poslovno leto dokaj zadovoljivo. V naslednjem prinašamo grobi pregled dosedanjega dela, nakazali pa bomo tudi njegovo prizadevanje za bodoča leta.
Proizvodnja se po svoji z vršati že utrjuje ter bo podjetje prvo skupino, t. j. laboratorij-siko-medic inske artikle, po vsej verjetnosti obdržalo, le da je že v letošnjem letu skrčilo asortimeme in tako izsililo večje serije posameznih artiklov. Pokazalo se je namreč, da tržišče pri teh proizvodih ne teži toliko za mnogimi vrstami artiklov, n. pr. laboratorijskih ali novih lekarniških tehnic. kot pa za kvalitetnejšo izvedbo. Vsekakor bo ob zmanjšanju artiklov moč preiti na serijsko izdela'vo polproizvodov, ki bi bili bolje izdelani, končni proizvod pa tudi cenejši, kljub temu, dia bi prešli pri nekaterih tehtnicah od sedanjih, doma izdelanih jeklenih ležišč, na uvožene ahatne ležaje. Vsekakor je pomembna sprememba tudi v tem, da bodo tehtnice zopet izdelovali iz lakirane medenine in v nikljani izvedbi, pač po željah kupcev.
Druga zvrst proizvodnje, to so varovalne električne patro-ne in pripadajoči prstani, se prav lepo razvija. Težave so letos nastopile le v tem, da je Tovarna keramičnih izdelkov na Izlakah, ki pošilja »Mehaniki-« keramični del patron, hotela ta svoj polizdelek fina-lizirati. Iz dosedanje dobre kooperacije bi nastala vsaj nekaj časa verjetno dva producenta slabih varovalnih patron, ker bi se oba borila s silnimi težavami za popolno osamosvojitev. — Omenimo naj mimogrede, da to ni osamljen primer, ki tolikanj škoduje zdravemu gospodarskemu razvoju naše industrije in obrti. Vsako podjetje bi najraje samo izdelovalo vse potrebne polizdelke za finalni proizvod, namesto da bi vsi čimbolj prehajali k zdravi kooperaciji, ki bi zagotavljala ceneno in kvalitetno proizvodnjo. Delavska sveta obeh podjetij sta uvidela koristnost zdravega sodelovanja in sklenila, da se napravi pogodba o kooperaciji za 2 leti, in sicer z delitvijo doseženega dohodka po vloženem delu.
Zadnja skupina, proizvedi vezainega. tako imenovanega
»Hofmannovega materiala« za proste in kabelske vode, se je v drugi pOiOvici poslovnega leta kaj razbohotila, ko je podjetje po napornem in dolgotrajnem urgiranju le prejelo potrebne profile aluminija in bakra od tovarne »Impol« iz S.ov. Bistrice oziroma od podjetja »Novkabel« iz Novega Sada.
Za večjo proizvodnjo pa so podjetju ob dograditvi obratnih prostorov potrebni novi in več obdelovalnih strojev, za kar ima podjetje zagotovljena lastna sredstva, in prav ta čas naroča stroje po sprejetih sklepih in odobrenem investicijskem načrtu za opremo, katerega DS m UO večkrat na svojih sejah pretresata. Tako na-, merava podjetje razen strojev, kot so stružnice, shapingi, brusilni stroji, kupiti tudi avtomat za drobno vijačno blago, ker podjetje po tolikih letih še danes ne more dobiti zadostnih količin medeninastih in bakrenih vijakov na tržišču, zaradi česar nastopajo česte zamude pri kompletiranju izdelkov.
Tam v mesecu marcu poslovnega leta so predstavniki »Mehanike« na sestanku naših gospodarskih podjetij obljubila, da bodo poizkušali uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda. Z mrzlično naglico so v podjetju potekala vsa potrebna pripravljalna dela, kajti treba je bilo še mnogo napraviti, da se dobe pokazatelji leta 1958, ki bi služili kot izhodiščna točka za sestavo takega obračuna. Ne malo je bilo posvetov, sej DS in UO, dokler ni bil elaborat zrel za uvedbo novega načina nagrajevanja. Pa se je trud splačal, saj znaša sedaj povprečni mesečni osebni dohodek delavca v »Mehaniki« 20.555 din nameto prejšnjih 15.416 din. S tem pa delo še ni opravljeno. Na osnovi v letu 1958 zbranih podatkov in izvršenih korektur pa bo moč v letu 1960 še vse določneje izdelati pravilnik za nagrajevanje po enoti proizvoda, boljše in specifične!še podatke pa bo podjetje tedaj imelo za premijski pravilnik.
Predstavniki podjetja »Mehanika« trdijo, da bi se ob skrbnih pripravah in obveznt uvedbi tega načina nagrajevanja v vseh naših podjetjih brbz dvoma približali realni plači vsakega de'avca za opravljeno delo. Tedaj bi se
stabiliziralo naše gospodarstvo !n brez dvoma dvignil standard vsakega našega človeka, še več — vsak posmeznik bi našel sebi najbolj primerno delovno mesto, kjer oi tudi
Varovalne patrone in prstani
skušal dati najvnečji mogoči rezultat svojega dela. Kakor je na prvi pogled videti nemogoča uvedba tega sistema nagrajevanja tudi v naših zavodih s samostojnim finansiranjem, prav posebno pa v upravnih enotah, vendar bi ob dobrih pripravah za ustrezne pravilnike uvedba tega načina nagrajevanja dala nesiutene rezultate. Na man bi se tu sprostila odvečna delovna sila, poostril bi se tempo koristnega dela, povsem bi odpadli eventualni ostanki birokratizma ter bi vsak prijel le za koristno m sebi primerno delo.
Naj navedemo v podkrepitev in ilustracijo samo dejstvo, da je v »Mehaniki« odpadel še zadnji ostanek nadzornih funkcij s pomočjo zastraševanja ali
podobno, izginil je ves nered, skrbno se spravljajo ostanki materiala, skratka: vsak posameznik skrbi za dobro gospodarjenje v podjetju, ker tudi tako boljša sebi in ostalim njihove dohodke.
Pa tudi na drugih področjih so v podjetju napravili, kar so v danih razmerah le mogli. Uredili so živosrebrno razsvetljavo okrog objekta, pravkar postavljajo montažno' garažo za vozila, kaže pa, da bodo spomladi olepšali okoli objekta še cestišče in ploščadi, ki so še kaj v neredu zaradi izvršenih gradbenih del.
No, povprašali smo jih, kako mislijo letos dovršiti postavljeni plan realizacije, katerega so 100-odsitotno dosegli že 11. septembra 1959. Za leto 1959 si obetajo izvršitev plana s 134"/», kar pa ni plod prenizko postavljenih nalog. Dejstvo je, da so oktobra 1958 postavili za Isto 1959 realizacijo prejšnjega leta, povečano za 16°/o. Ker pa se je z uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda storilnost povprečno povečala kar za 33VO v primeri z letom 1958, je razumljiv tako visok presežek postavljenega plana realizacije in s tem tudi narodnega do-hodlka.
Mogli bi pisati še marsikaj in o marsičem, vendar smo poizvedeli le 'še o dveh stvareh, namreč kakšni so bodoči proizvodni načrti oz. kakšne nove izdelke bomo dobili iz »Mehanike« v letu 1960, nadalje kako je s stanovanjsko gradnjo, saj bo podjetje glede na izvršeni tovarniški objekt moglo sprejeti še nekaj delovne sile.
Prav v kratkem bodo v »Mehaniki« začeli s proizvodnjo enopolnih hišnih avtomatov za priključek nad ali pod stikalno ploščo, nadalje uvojni avtomat za DZ-eierriente, delajo pa že orodje za odcepne bakelitne doze, ki se uporabljajo pri najnovejši instalaciji polivinilne žice pod ometom, in orodje za tropolno malo bakelitno stikalo, pripravljeno pa je tudi že vse za proizvodnjo bakelitnih kapic s prekinjeno progo za avto-svefice. Slednje so patent našega rojaka tov. Tineta Bizjaka, o čemer srno svoječasno že poročali. Podjetju se nadalje ponuja patent arhitekta inž. Kraigherja iz Ljubljane, kar - bo podjetju omogočilo izdelavo posebnih svetilnih teles, seveda ob izdelavi ustreznih stekel iz Steklarne Hrast-
nik. — S takšnim proizvodnim programom stopa podjetje v novo leto 1980, seveda pa ob tem obdrži vso dosedanjo zvrst svojih izdelkov.
Končno še nekaj besed o stanovanjski gradnji. Prav za silo bo podjetje rešilo najbolj kričeče primere, ko as mora konec decembra 1959 vseliti 16 najbolj potrebnih družin v novi stanovanjski blok pri trbo-..^jnnaziii.. Stanovanja so sicer skroatnit, vendar bode prenekataPemu članu kolektiva olajšala sedanje skoro neznosno stanje. Za leto 1960 bo podjetje v okviru novih predpisov skušalo pripraviti elaborat še za nekaj stanovanj, ki pa naj bi stala blizu tovarniškega objekta.
To bi bil nekak skupen pregled dejavnosti podjetja »Mehanika« v Trbovljah, ki pa bo moralo še mnogo storiti za dokončno obliko in velikost, ker se bo moralo tudi še pobrigati za kvaliteten strokovni kader, ki bo omogočal premostiti vedno večje zahteve tržišča
VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, VSEM POTROŠNIKOM IN VSEM
DELOVNIM LJUDEM 2ELI KOLEKTIV »MEHANIKE« V TRBOVLJAH SREČNO
IN USPEHOV POLNO NOVO LETO I9G0!
Laboratorijska tehtnica
VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM MESTA HRASTNIK
žel!
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 delovni kolektiv
Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik
TUDI V BODOČE SE BOMO POTRUDILI V NAŠIH POSLOVALNICAH ZADOVOLJITI NASE POTROŠNIKE, IN TO Z VSEM, KAR BODO POTREBOVALI; POCENI IN ODLIČNO BLAGO!
VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM PRI IZPOLNJEVANJU PREVZETIH PLANSKIH NALOG TER JIM ZELI
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960
GRADBENO PODJETJE
»S A V A«
VIDEM - KRŠKO
KOMUNALNO
GOSPODARSTVO
HRASTNIK
želi vsem delovnim ljudem občine Hrastnik
MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1960.
Čestitkam ostalih delovnih kolektivov se pridružuje delovni kolektiv
Elektrotehnične
delavnice
HRASTNIK
ter želi SREČNO NOVO LETO 1960
r
tn se priporoča.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SE POSEBEJ RUDARJEM ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM V LETU 1959 IN JIM
ČESTITA
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 delovni kolektiv
Rudnika rjavega premoga Zagorje
TUDI V LETU 1960 BO NAS CILJ: CIM VEC PREMOGA!
PERSPEKTIVE BODOČEGA RAZVOJA GRADENJ V ZAGORJU
Dom industrijske rudarske šole v Zagorju, otvoritev je bila 9. avgusta 1959, gradilo ga je Gradbeno podjetje Zagorje
Ko smo se ob tej priliki pozanimali, kako bo z gradnjami v letošnjem letu 1960, $e je direktor Pilich nasmejal in dejal: »Precej je še, ker moramo namreč skončati, kar je še v gradnji, v glavnem pa bo naša naloga v letu 1960
Stanovanjski blok v Zagorju
Komaj dve leti sta potekli, odkar so v Zagorju ustanovili samostojno gradbeno podjetje. Začeli so tako rekoč iz nič, le osnovna sredstva za novo podjetje je dal na razpolago Rudnik rjavega premoga Zagorje.
V začetku je šlo težko, toda v novem gradbenem podjetju so krepko zagrabili za delo. Tako se je število zaposlenih ljudi od prvotnih 80 povečalo do danes na 220. A tudi osnovnih sredstev ima
Stolpnica — internat rudarske šole z druge strani
podjetje več, saj se je njih vrednost povečala za 24 milijonov din. Že iz večjega števila zaposlenih in iz povečanja
osnovnih sredstev je videti velik vzpon in razvoj podjetja.
Povečanje osnovnih sredstev pa je gradbenemu podjetju omogočilo pričetek dela z mehanizacijo, ki ima to prednost, da je z njo mogoče delo hitreje opraviti, kar pomeni prihranek na času in denarju, omogoča pa tudi prihranke na materialu, s čimer se določena gradnja znatno poceni. Sam sistem — način dela po brigadnem sistemu na stanovanjskih objektih in v tako imenovanem absotnem akordu, torej delovna sila se plačuje po učinku dela. S takšno organizacijo dela je gradbeno podjetje začelo zidati novi 34-stanovanjski blok, kjer so bile zaposlene tri delovne brigade, namreč: zidarska, tesarska in te-brigada. Tak način dela se je in je podjetje doseglo z njim velik uspeh. Dela na bloku s 34 stanovanji so se začela meseca julija t. 1., stavba pa je bila v grobem stanju 29. novembra skončana. Hkrati so bila izvršena tudi mizarska dela, vgrajena pa v grobem tudi vodovodna in električna instalacija. Delo na stavbi je potekalo tako, da so se sproti vzidale vodovodne cevi, obenem pa tudi cevi za elektrovodne žice.
Nadaljnja prednost pri vseh delih je bila v tem, da pri celotni 34-stanovanjski izgradnji ni bilo zaposleno veliko ljudi, ampak samo tri brigade, ki so štele skupaj le 14 delavcev, namreč 4 zidarje, 4 tesarje in 6 težakov. To pa je pripomoglo, da je bilo za izgradnjo tega stanovanjskega objekta v surovem stanju potrošeno le 1,450.000 din. To je, kakor že poudarjeno, omogočilo, da se
DELOVNI KOLEKTIV
GRADBENEGA PODJETJA ZAGORJE
želi vsem svojim poslovnim prijateljem, investitorjem in delovnim ljudem socialistične Jugoslavije
srečno in uspešno NOVO LETO 1960
jim čestita k doseženim uspehom pri izgradnji socialistične domovine ter bomo zastavili vse sile za razvoj in razcvet zagorske komune.
je gradnja znatno pocenila ter je gradbeno podjetje zmoglo ta stanovanjski objekt sezidati za 3 milijone dinarjev izpod proračunske cene. Stavba je namreč primer objekta, zgrajenega v grobi izdelavi.
V drugem primeru se je enak stanovanjski blok gradil po istem načrtu. Tudi na tem stanovanjskem objektu so
Nova pekarna v Zagorju
bloke, dostikrat ugotavljajo, da določena stanovanja stanejo namesto predvidenih 2 milijonov ali poldrug milijon
• <•	• i C'	,j .
dinarjev tri in celo 4 milijone dinarjev.
stanovanjska izgradnja ter še razni komunalni objekti, ki so zagorskim občanom potrebni in so zanje denarna sredstva že odobrena. Dela bo vsekakor

Stanovanjski blok v Zagorju, grajen po brigadnem sistemu, sp redaj veliki žerjav, ki je bil dragocena pomoč
delali z brigadnim načinom dela in so bila dela na njem skončana v 1. 1958-59. Omenjeni, torej brigadni način dela, je omogočil, da je bil ta stanovanjski blok iste velikosti v celoti zgrajen za 2 in pol milijona dinarjev izpod predračunske vsote.
Ko gradijo pri nas stanovanjske
včasih še celo več. Tokrat pa ni bilo tako. v omenjenih stanovanjskih blokih je po 8 trisobnih in 26 dvosobnih stanovanj. Trisobno stanovanje v navedeni stanovanjski zgradbi stane dokončno 2,080.000 din, dvosobno pa 1,920.000 din, torej cena, k; ie bila potrjena za ta objekt.
GRADNJE V DVEH E' TIH OBSTOJA PODJETJA
Žetev Gradbenega podjetja v Zagorju v zadnjih 2 letih odkar deluje samostojno in ne več v sestavu zagorskega rudnika, je plodna. Med najlepšimi objekti, ki jih je podjetje v tem času že zgradilo, je vsekakor Industrijska
rudarska šola v Zagorju, ki so jo slovesno odprli in izročili svojemu namenu 9. avgusta letošnjega leta, ob občinskem prazniku v Zagorju. Razen te šole gradi podjetje še internat — stolpnico, ki bo imela 10 nadstropij ter je še v gradnji. Na stavbi je skončana 4. faza dela. — Nadalje zida gradbeno podjetje 2 stanovanjska bloka, in sicer 34-stano-vanjskega in 36-stanovanjskega. Skon-čan je 1 stanovanjski blok do četrte faze dela. Med ostalimi gradnjami je gradbeno podjetje sezidalo moderno Opekamo v Dolenji vasi, nadalje gradi Delavski dom v Zagorju ter opravlja- še druga gradbena dela.
Razen vseh teh gradenj pa zida Gradbeno podjetje v Zagorju v Kisovcu — Borovniku še 1 stanovanjski objekt za 34 družin. Torej vsekakor bogata žetev. Dela ne bo zmanjkalo.
mnogo, naša skrb pa bo, da vsa začrtana dela pravočasno in dobro izvršimo. Prepričan sem, da naših investitorjev ne bomo razočarali, zlasti ne, ker imajo v nas polno zaupanje in imamo delovni kolektiv, ki doslej še ni razočaral. — Ce pogledamo naše uspehe tudi v finančnem pogledu, je treba podčrtati, da smo z brigadnim načinom dela, ki smo ga uvedli in z njim delali, z manjšim številom zaposlenih delavoev dosegli
večji efekt, časovno-in finančno. V letu 1959 smo dosegli na 1 zaposlenega delavca okrog 1,350.000 din bruto produkta, gradbeno povprečje v Sloveniji pa znaša letni bruto produkt na 1 zaposlenega delavca okoli 1 milijona dinarjev. To je več kot dober uspeh. S kolektivom, s katerim razpolagamo in delamo, lahko vedro gledamo v leto 1960. Cilj nas vseh pa je, da v novem letu dosežemo še večji uspeh na vseh področjih naše dejavnosti.

O delu in uspehu Gradbenega podjetja v Zagorju
PET tet
ELEkTRO-MAAllARDA
Začetne težave prebrodene - letni plan dosežen 29. septembra 1959
Elektro-Standard v Trbovljah sodi med mlajša podjetja v občini, tako po letih poslovanja kot po starosti zaposlenih. Pet let obstoja podjetja predstavlja za mlad kolektiv pet let borbe s težavami, z osvajanjem novih izdelkov ter tržišča.
V letošnjem letu je podjetju uspelo osvojiti 7 novih proizvodov in jih uspešno spraviti na trg. — Planiranih 109 milijonov dinarjev je kolektiv dosegel in celo presegel za Dan republike, ko so v podjetju praznovali 5-letnico dela. Do konca leta pa bodo v Elek-tro-Standardu dosegli 125 milijonov dinarjev produktov, s čimer bo kolektiv prekoračil svojo proizvodno nalogo za 14%.
Podjetje je bilo predvsem ustanovljeno z namenom, da zaposli nekvalificirano delovno silo, in sicer v prvi vrsti žensko. Ob usta-
novitvi je podjetje imelo 22 zaposlenih, sedaj pa jih zaposluje že 109 ter 29 vajencev; 56,8% ali 62 je žena. Petinšestdeset delavcev in delavk je polkvalificiranih ali nekvalificiranih. Sedanja zaposlenost je maksimalna glede na razpoložljive strojne in prostornin-ske kapacitete.
Tudi načrti za bodoče so glede tega ugodni, namreč glede na osvojitev trga in proizvodov. Potrebna pa bi bila podjetju investicijska sredstva v višini 20 milijonov dinarjev, za kar so v celoti kreditno sposobni in bi tedaj lahko ustvarili za 60 milijonov bruto produkta ter zaposlili 50 novih delavcev, predvsem nekvalificirane ženske delovne moči, s čimer bi državi prihranili devizna sredstva za osvojitev artiklov elektrotehniške stroke, ki se sedaj še uvažajo.
Tudi finančni pokazatelji so ugodni. V prvih 9 mesecih so v podjetju spremenili delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade na 72:28 v korist skladov, medtem ko so v pripravljalnem postopku v tarifnemu pravilniku predvideli razmerje 80:20. Dokonča leta 1959 pa računajo v podjetju, da bodo zaradi lepega presežka proizvodnega in finančnega plana mogoče razdelili čisti dohodek v razmerju 60:40 v prid skladov.
Za dosego tako dobrega proizvodnega uspeha gre zahvala mimo že navedenih rezultatov tudi uvedbi nagrajevanja po učinku. Tarifne postavke oziroma tarife predstavljajo le 32% fiksnega dela osebnih dohodkov delavcev, medtem ko je 68% variabilnega dela, kar pomeni za podjetje in zaposlene delavce poseben stimulans in možnost povečanja osebnih dohodkov. V podjetju pa se pripravljajo na prehod na nagrajevanje po ekonomskih enotah oz. na nagrajevanje po enoti proizvoda.
Tudi v okviru praznovanja 40-letnice KPJ je kolektiv sprejel svoj program dela v počastitev te obletnice. — Da je kolektiv mlad, potrjuje dejstvo, da je 75% vseh zaposlenih članov Ljudske mladine.
Več prizadevanja pa bo treba še od sindikalne in mladinske organizacije ter organov samoupravljanja za dosego še lepših proizvodnih uspehov in za večjo zainteresiranost članov kolektiva v upravljanju.
Tako je zaključil svoje pripovedovanje najmlajši direktor v občini Trbovlje tovariš Rajko Medvešek (roj. 1930) našemu dopisniku,' želeč vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Jugoslavije uspehov polno novo leto 1960.
Investicijski biro v Trbovljah sodi med najmlajše delovne kolektive v trboveljski občini, saj je šele v tretjem letu dela in je že lani dosegel realizacijo v višini 60 milijonov dinarjev. S tem je podjetje tudi opravičilo svoj družbeni obstoj.
V začetni fazi je podjetje predvsem delalo na področju bivšega okraja Trbovlje in je prispevalo z izdelavo načrtov k izgradnji vrste novih objektov: »Lisca« v Sevnici; Kovinarska zadruga Videm-Kr-ško; stanovanjski bloki Strojne tovarne Trbovlje in Združenih investitorjev v Trbovljah ter stanovanjski bloki v Vidmu-Krškem; Industrijska rudarska kovinarska šola v Trbovljah; stanovanjski in poslovni prostori v Radečah ter vrsta novih projektov in investicijskih programov, ki še niso dograjeni, so dobil svojo podobo v delovnih prostorih trbovelj, skega biroja.
Situiranje podjetja v Trbovljah je kmalu imelo za posledico, da se je biro začel specializirati na izdelavo oz. projektiranje rudarskih objektov, zlasti tistih, ki jih opremlja Strojna tovarna Trbovlje. Tako je podjetje napravilo projekte za investicije v znesku cca 2 milijardi din, za rudnik rjavega premoga »Soko«; projektiral je nadalje separacijo za Kanižarico, separacijo in obratne naprave rudnika Kaolln v Cmi, jaškovne naprave rudnika Banoviči in za Zenico, rudarske objekte za rudnik Kosmaj-Veliki Crveni (NR Srbija) ter za rudnik Laško, izdelal je idejne projekte za separacijo za rudnik Konj-ščina-Kamengrad (NR BiH) itd. ^-
Iz te dejavnosti je razvidno, da se je podjetje afirmiralo na področju celotne FLRJ. Za tako obsežna dela je kolektivu uspelo vključiti v svoje vrste priznane strokovnjake za rudarstvo in gradbeništvo, zlasti še, ker potrebuje visokokvalificiran kader, kar je pogoj za poslovni uspeh. Osnovni kader (predvsem risarje) je podjetje samo usposobilo.
Člani delovnega kolektiva zagotavljajo, da so opravičili obstoj svojega podjetja. Vključitev oz. pritegnitev visokostrokovnega kadra pa je po drugi strani tudi dokončno pobila nekdanjo miselnost, da ti kadri ne žele delati v Trbovljah.
Za razširitev biroja in pritegnitev zunanjih sodelavcev si podjetje prizadeva povečati svoj stanovanjski fond.
Delovni kolektiv je v treh letih obstoja zelo porastel: 1957 je štel povprečno 3 člane, 1958 povprečno 9 članov, decembra 1959 pa že 36 članov, h katerim je seveda treba prišteti še precej zunanjih sodelavcev.
Glede na porast podjetja in dosežene uspehe ter lastno prizadevanje pričakuje delovni kolektiv ustrezno podporo in razumevanje občinskih činite-Ijev — pravijo člani kolektiva Investicijskega biroja v Trbovljah.
2ELIMO VSEM OBČANOM TRBOVELJ, VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM FLRJ MNOGO USPEHOV V GOSPODARSKEM LETU 1960!
ZDRAVILIŠČE CATESKE TOPLICE
Mlad kolektiv trgovskega podjetja »1. junij« v Trbovljah je vsekakor opravičil svoj obstoj, saj bo po pričakovanju do konca leta 1959 presegel plan blagovnega prometa za 10%, tako da imamo v Trbovljah sedaj enega milijarderja več.
Vsekakor pa pričakujejo v podjetju v letu 1960 še večje razumevanje za razvoj trgovine, skladno z določbami okrajnega družbenega plana, ki je postavil trgo-
vino v prednostnem pogledu na drugo mesto.
Trgovsko podjetje namerava v novem letu renovirati in modernizirati predvsem svoje špecerijske trgovine, tako da bo v letu 1960 obnovilo kar tri. Tudi samopostrežbo nam podjetje obeta. V programu je nadalje gradnja centralnega skladišča za špecerijo, ki ga primanjkuje v občutni meri.
Glede večje izbire blaga pa so dejali v podjetju, da bi bilo tre-
ba rešiti vprašanje obratnih sredstev, predvsem v sezoni, kar bi omogočilo nakup večjih množin idcčega blaga.
Vsem potrošnikom obljubljajo ' jo skrb, da bi jim pravočasno in v zadostni meri nudili želeno blago in se vsem odjemalcem še v nadalje priporočajo,
ZELEC VSEM OBČANOM TRBOVELJ, ZAGORJA IN HRASTNIKA KAKOR 'ČUDI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM MNOGO USPEHOV V LETU 1960.
Gostinsko podjetje
Predvidena reorganizacija gostinstva v občini Trbovlje prav nič ne moti delovnega kolektiva gostinskega podjetja »MAJOLKA« v Trbovljah. Kolektiv zagotavlja, da ima vse pogoje, da obdrži tudi v novem letu 1960 zaželen poslovni promet.
Letos je podjetje preseglo planirani promet po dosedanjih pokazateljih za 8,75°/o.
Kolektiv pa ima tudi načrte za izboljšanje prometa in postrežbe. Od vsega srca želijo vsi njegovi člani, da bi tudi dali tako notranji kot zunanji podobi gostišč čimbolj kulturno lice in s tem tu-
di po svoji strani prispevali k razvoju turizma v občini.
Njihov delovni program zajema: dokončno preureditev restavracije na Trgu revolucije ter ureditev kavarne v zgornjih prostorih, nadalje ureditev dvorane v I. nadstropju, brž ko bodo prostori izpraznjeni. Tiha in javna želja kolektiva pa je, da bi se poslopju prizidalo še eno nadstropje, s čimer bi kraj pridobil ustrezna prenočišča za goste in tujce. Prav tako želi kolektiv modernizirati gostišče pri Zavrašku ter urediti tamkašnji vrt. Ob vsem tem pa seveda ne pozablja na svoja ostala gostišča.
Kreditna sposobnost omogoča kolektivu najetje potrebnega kredita v znesku 5 milijonov, katerega dodelitev bi bila mogoča iz sredstev za izboljšanje gostinstva in turizma. Tudi okrajna gostinska zbornica je obljubila kolektivu pomoč.
Z izpolnitvijo kadra želi v letu 1960 nuditi gostom še boljšo in kulturnejšo postrežbo.
HKRATI PA ZELI DELOVNI KOLEKTIV GOSTIN. PODJETJA »MAJOLKA« VSEM GOSTOM IN OSTALIM OBČANOM MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1960.
^	i-Jt , ...;	x	s	• .... -	«.
• '11' ‘
SvV'-'-'	lIPNMlaMM towi>ln,.—r r • ■	*•»:'	'..m	.
ELEKTRO
TRBOVLJE
Delovni .kolektiv distribucijskega podjetja ELEK-- TRO-TRBOVLJE ima ob vstopu v novo leto 1960 zelo obširne in odgovorne naloge.
Ni lahko pravočasno usposobiti in razpresti širokega omrežja elektroenergetskih naprav ob vedno večji potrošnji energije v vseh treh zasavskih občinah.
Ce pogledamo samo številčno porast potrošnikov in potrošenega toka, ugotovimo, da je bilo v letu 1953 10.174 potrošnikov, v letu 1957 že 12.168, med-1 tem ko je število teh v naslednjih dveh letih spet porastlo. Potrošnja energije je znašala leta 1953 3,370.687 kWh, leta 1957 pa že 8,306.118 kWh, kar pomeni v indeksu porast za 246°/o. Ce to številko primerjamo z drugimi državami, ugotovimo v istem obdobju povečanje potrošnje električne energije na Zahodu za 100°/o, v Trbovljah pa za 146°/o.
Večja potrošnja pa pomeni tudi potrebo po sodobnejših napravah, večjih transformatorskih in razdelilnih postajah, a tudi večje prereze napeljav-nih žic ali pa večjo napetost toka. Ugotovljene potrebe po močnejših napajalnih vodih in zraven spadajočih razdelilcih ter transformatorjih, da bi bila voltaža v vsakem gospodarskem obratu in v vsakem gospodinjstvu v redu oziroma da bi prerezi napeljavnih žic in moč transformatorjev ustrezali še nekaj let za nove potrošnike, terja nič manj kot 650 milijonov dinarjev investicij.
Tako ima podjetje Elektro-Trbovlje za najbližji čas obsežne načrte. Ce bodo na razpolago zadostna sredstva, bo podjetje sporazumno z rudniško upravo v Zagorju ločilo njeno električno omrežje od omrežja za ostale potrošnike, približno tako kot lansko leto v Trbovljah in Hrastniku. Z rekonstrukcijo Kemične tovarne in Steklarne v Hrastniku bodo potrebne v teh podjetjih večje količine električne energije, za kar bodo zgradili novo razdelilno oziroma transformatorsko postajo.
V programu je nadalje postavitev drugega transformatorja v RTP Trbovlje, rekonstrukcija transformatorja v Radečah na višjo primarno napjetost, prav tako tudi v Zagorju, v načrtu je, da zasavske kraje Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče napajamo s tokom večje primarne napetosti, s čimer se prihranijo drage elektrovodne žice z velikimi prerezi. — Vse to bo podjetje delalo s svojimi sredstvi.
Da bo mogoče hitreje odpravljati razne nastale okvare na glavnem napajalnem omrežju, bo podjetje v svrho hitrejšega signaliziranja in medsebojnega sporazumevanja med terenom in sedežem podjetja uvedlo telefonsko službo z UKV aparati. Zato bodo usposobili UKV center na Kumu.
Ker podjetju primanjkuje kvalificiranih monterjev na terenu in starejše strokovne moči odhajajo v zasluženi pokoj, šolajo v njem 42 vajencev, od katerih jih bo letos 15 skončalo tretji letnik učenja, letos pa namerava Elektro-Trbovlje vzeti še 20 novih vajencev v uk. Terenski kader pa se tudi strokovno izpopolnjuje in so v zadnjih 3 letih v podjetju usposobili za PK in VK kategorijo 64 delavcev-monterjev.
Da rešuje podjetje za svoj kader poreči stanovanjski problem, ima v načrtu gradnjo poslovno-stanovanjskih poslopij, tako v Zagorju 18 stanovanj, nadalje gradnjo skladišča ter zidavo 18 stanovanj v okolici upravnega poslopja. Seveda pa bodo morali ti načrti ostati le želje, če podjetje ne bo dobilo sredstev v ta namen iz stanovanjskega sklada ene kot druge občine.
Mnogo nalog in potreb je v okviru vseh treh zasavskih komun, katerim pa upa Elektro-Trbovlje biti kos ob primernem razumevanju organov oblasti, prav tako hoče vodstvo podjetja vložiti vse napore, da ustreže vsem potrošnikom električne energije — tako so nam dejali na sedežu podjetja Elektro-Trbovlje.
VODSTVO ELEKTRO-TRBOVLJE ŽELI Z VSEM SVOJIM OSEBJEM DELOVNIM LJUDEM V JUGOSLAVIJI OBILO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA V NOVfeM LETU 1960.

i—cr ■>



— Lep napredek in razvoj smo dosegli, odkar sami upravljamo podjetje. V začetku je šlo tudi v Elektrarni Trbovlje teže. Vse je bilo za kolektiv novo, učiti se je bilo treba in se seznanjati z novimi problemi, se uvajati v to delo, danes pa gre vse v redu — je poudaril predsednik DS termoelektrarne Trbovlje tovariš Zorko. — Med kolektivom je opaziti močan vpliv delavskega upravljanja, saj danes vsak posameznik drugače gleda na vse.
Termoelektrarna Trbovlje
nim delom mogoče doseči uspeh in tudi boljši stimulans za delo. V podjetju so vsa zasedanja DS vedno po delovnem času, ker bi sicer nastopile motnje v proizvodnji. Na teh sejah je nad 90-odstotna udeležba. Odsotni so le tisti, ki so bolni ali zaradi dela samega res ne morejo priti na zasedanje. Sestav delavskega sveta je tak, da so v njem zastopani člani z vseh delovnih mest. Dobro je v njem zastopana
tu, redna avtobusna proga. Rud- čla nil^a Trbovlje-Hrastnik, ki po- mi. teka ob Savi.	Pot
Vso skrb pa so v podjetju om posvetili tudi notranji in zuna- dai nji ureditvi elektrarne. V njej Pri so nove sanitarije, nove kopal- Pr< niče, garderobe in še drugo, va kar zgovorno priča, da tudi v ve( Elektrarni Trbovlje veje nov del veter. Res je veselje gledati, se£ ko se delavci v lepih prostorih
mladina; do 25 let staro- p0 delu umijejo in odhajajo ((£• sti sta v njem 2 člana, do 30 domov v boljši obleki. let starosti pa jih je deset. Žal Napredek je opaziti tudi zu-pa ni v DS nobene žene, ki so naj elektrarne, kjer so lepi ze- |jj ob volitvah sicer kandidirale, leni pasovi in še drugo. Ne sa- jH a niso bile izvoljene. To je še mo proizvodnja, tudi ureditev jgU napaka, ki jo bo treba popra- prostorov je med ostalim skrb w| viti, tako da bodo prišle tudi vodstva podjetja. — Letne do- |§h žene v delavskem svetu do be- puste so člani kolektiva in nji- I sede in se v njem uveljavile, hovi svojci izkoristili na Ra- H O sklepih in delu delavske- bu in Braču, prihodnje leto pa fpj ga sveta se člani kolektiva se- bo Elektrarna Trbovlje v se- ||j znanjajo po razglasnih deskah, stavu ELES gradila dom v S vendar to ni dovolj. V načrtu Portorožu, kjer imajo počitni- Sl je, da se v bodoče za vsako ške domove že druge elektrar- f§" sejo napravi izvleček o vseh ne Slovenije. — Že tradicional- S obravnavah, ki ga bo dobil no je postalo za ta kolektiv, da | vsak član delavskega sveta, in vsako leto praznuje 1. maj pri || to da ga med malico ali pa lovski koči na Podmeji oz. pri 1| delovno izmeno obrazloži čla- Lizi, kjer se sproščeno zabava |j| nom kolektiva. Druga oblika jn obhaja delavski praznik, m na bo v novem letu, namreč skuDni izleti kolektiva z avto- ■

Strojnica za turbogeneratorje v elektrarni Trbovlje
uspehom opravljeno v povoj- ' r nih letih. Zlasti pa tudi velika naloga, notranja ureditev elektrarne, da, pride z njo njen kolektiv do svetlih in zračnih f|
centrali predčasno op.uvih vse začrtane remonte. Tu je treba poudariti, da so v podietju vsa potrebna popravila opravili z lastnimi delovnimi močmi, kar pomeni spet znatne prihranke Podjetje ima v načeta, kako bi letošnje leto še izboljšalo obratovanje električne centrale in njeno zanesljivost za nepretrgano proizvodnjo elektr.čne energije. Tako nameravajo v Elektrarni Trbovlje v letu 1960 rekonstruirali 60-tonski kotel na lratrrem je treba opraviti generalni remont s čimer se bo tudi znatno omililo prašenie okclit e ter škoda na poljskih in gozd nih kulturah.
S tem, da je Elektrarna Trbovlje v letu 1959 izvršila svoj proizvodni plan in ga' celo p»e-koračila, nadalje, da je vsa potrebna popravila na svojih napravah opravila z lastnimi delovnimi močmi, je spet umen.ne vreden uspeh njenega celotnega požrtvovalnega kolektiva, ki se nikoli ni ustrašil pojavljajočih se težav, da električna caotiaia brezhibno deluje in nemoteno proizvaja električno energijo.
Lepa potrošnja premoga, ki ga je podjetje porabilo za proizvodnjo električne energije lansko leto in je plan proizvodnje tudi uspešno izvršilo.
Premog dobiva Elektrarna Trbovlje v glavnem po kratki poti od Rudnika Trbovlje- Hra-j stnik, nadalje tudi od ostalih slovenskih rudnikov. Značilno 3e, da je podjetje prejšnja leta dobivalo premog tudi iz ostalih republik, kar pa je zadnje leto Popolnoma odpadlo. S tem je Elektrarna Trbovlje dosegla lep prihranek, namreč pocenili so Ee prevozni stroški za premog na dolgih relacijah.
2 Rudnikom Trbovlje-Hra.t-nik je trboveljska Elektrarna v najboljših stikih. Od njega pa v zadnjem času dobiva zraven Premogovnega prahu, ki se je vsa prejšnja leta kuril pod elektrarniškimi kotli, tudi tako imenovani »talninski« premog, ki je slabše vrste in ni primeren za široko potrošnjo, vendar ga Elektrarna' s pridom kuri za svoje kotle.
Preteklo leto 1959 pa so na-daljp v ^trboveljski elaktrični
prostorov, do ustreznih sani- -tarnih in drugih naprav - vse
z _ • j. • i _	,3 „1 „
to je terjalo obilo dela in truda, tako da je Elektrarna Trbovlje ne samo po svoji proizvodnji, ampak tudi drugače zadovoljivo urejena, v čemer se predvsem odraža skrb za delovnega človeka.
Dela za gradnjo opekarne zidakov iz odpadnega materiala
Generatorji termoelektrarne v Trbovljah imajo zmogljivost 56.000 kW, vendar je bila do sedaj s prostozračno razdelilno in transformatorsko postajo 110 kW ter daljnovodov zvezana samo s trafo postajo v Laškem. Veliko potrošniško skladišče Ljubljana je bilo doslej povezano s trboveljsko Elek-

V državi vlada zaradi nešte- zvezi z novo opekarno je bilo tih novih gradenj še vedno ve- treba zgraditi nov industrij-liko pomanjkanje gradbenega ski tir oporni zid, sanitarije in materiala. Tako bo nova to- še drugo. Nad 20.000 kubičnih varna zidakov, ki je ob trbo- metrov zemlje je bilo treba od-veljski termoelektrarni v grad- straniti. Oprema za novo to-nji, predvideno kmalu začela varno opeke je vsa naročena izdelovati iz odpadnega mate- ter je delno že na kraju pri-riala izpod elektrarniških ko- pravljena, tako da bo, ko bodo tlov opeko, in to do konca ma- dokončana vsa gradbena dela, ja 1960, če se ne bo kje kaj mogoče stroje že montirati, na-»zataknilo«. Pripravljalna de- kar bo opekarna začela delati, la v ta namen, ki so se začela Rezultat: nove količine grad-med lanskim letom, omogoča- benega materiala, zaposlitev jo, da bo letošnjo spomlad vse novih delovnih moči — spet steklo, kakor je treba. — V nov doprinos za skupnost.
i '! * i
Razdeljevalnica električne energije
usedanje delavskega sveta elektrarne
V SEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZELI MNOGO SREČE IN USPEHOV
Med te bi šteli: skrb za sta- po najnižjih cenah, prav tako novanje, letni oddih članov ko- pijače. - V neposredni bližini lektiva, ’ kulturno in družabno menze je trgovina z mešanim življenje, strokovna izobrazba blagom, dobili so prostor za in še vrsta drobnih vprašanj, mesnico, kjer se dvakrat te-kot je n. pr. preskrba tople densko prodaja meso - mle-malice, prirejanje skupnih izletov itd.
Stanovanjskemu vprašanju je podjetje posvetilo dokaj pozornosti. Sezidalo je že več velikih stanovanjskih hiš, nova stanovanjska hiša, tako imenovana »stolpnica«, pa bi bila lahko že vseljiva, če ne bi tega zadržalo pomanjkanje okenskega stekla, vendar bo v najkrajšem času dobilo v tem objektu, ki stoji tik ob glavni trboveljski cesti, stanovanje 27 družin. Do 1. maja 1960 bo stolpnica dokončana v celoti.
V njej bo med drugim še sindikalni dom, otroški vrtec, knjižnica in štirje poslovni lokali. Razen stolpnice pa je bilo, kakor že omenjeno, sezidanih v povojnih letih 57 družinskih stanovani in tudi nekaj samskih. Nadalje nudi lastna menza za Savo članom kolektiva toplo malico po 40 dinarjev. Tu so prvi v kraju med kolektivi uvedli tople malice za člane kolektiva, ki se jih dnevno porabi nad 150. Pa ne samo člani podjetja, tudi delavstvo rudniške separacije lahko dobi tople obroke v tej menzi. Na raznolaeo na je članom ko'ek*!va tudi kosilo no 90 din. merttom ko ostali plačalo za koollo le 110 din, in to dobro in okusno kosilo.
Menza trboveljske Elektrarne je obenem gostišče odprtega tipa, služi pa v glavnem članom kolektiva in stanovalcem v tej okolici. Tudi vse ostalo Je gostom na razpolago
V NOVEM LETU 1960
Trboveljska termoelektrarna daljnovodih itd. b° v letu 1960, in sicer 19. mar- drugo je bilo ®a> praznovala 45-letnico, od- iggfsSi nar je v njej stekla prva parna turbina oz. njen prvi turboge-nerator. Zgodovina termoelek-	JBF#
trame je dokaj pisana in za- Jiw k . mmiva ter je šel njen razvoj mfjgmk prek številnih težav in zaorck. 'jHf, Njen historiat smo že pred leti opisali v našem tedniku.	«$$7
Po svojem obsegu in kapa- .MV citeti je trboveljska Elektrarna	W:/i.
ena izmed največjih v Slove- M niji in tudi v državi. Prek raz-ličnih borb in stavk za boljši „
Položaj njenega kolektiva, za višji življenjski standard, za	f |
Povišanje delavskih plač, za Povrnitev deputatnega premo- S* . .1	>:
Ra itd. v predvojnih letih se je Trbovljah
KOLEKTIV
ELEKTRARNE TRBOVLJE
r »
termoelektrarna v razvijala iz prvotne majhne, lokalne električne centrale v današnjo veliko, moderno termoelektrarno.
Večja modernizacija te elektrarne se je pričela šele leta 1938, vendar je izbruh druge svetovne vojne vse zadevne načrte zavrl. Okupator je v glavnem težil samo za tem, da elektrarna dela, kolikor je bito njemu v korist. Velik razmah in polet elektrarne pa sc jo začel po osvoboditvi, ko jc Elektrarna Trbovlje začela dobivati značaj javne termoelektrarne in jc postala, kakor smo že rekli, ena izmed najvažnejših v ožji domovini in v Jugoslaviji. Številne izboljšave, nakup novih. večj,''i kotlov. Preureditev stikalnih naorav, Prehod ha višjo voltažo v pre-
'i&i&M&tVIkr),	A // -l-	____
Trboveljski nebotičnik, ki ga gradi elektrarna Trbovlje
''"■nen izlet k lovski koči V Lirf
Vsako leto na dan 1 n;
mm
;:: t-mrin ;;
■	‘v;
- -
	
Ml	1 Ml
: m	ntaiji <> j
	ijl J
Iz delovnega kolektiva Industrije gradbenega materiala v Zagorju
5. decembra so izvršili plan
44.500 ton žganega apna
28 dni pred rokom, namreč že 5. decembra so zatulile sirene in oznanile ,da je kolektiv Industrije gradbenega materiala izpolnil svojo letošnjo plansko nalogo. Ze do 3. decembra je kolektiv dosegel proizvodnjo, postavljeno za leto 1958, za letošnje leto začrtan proizvodni plan — 44.500 ton žganega apna — pa je kolektiv dosegel 5. decebmra t. 1., to je kar 26 dni pred določenim rokom.
Lepa je ta količina apna, vendar pa še premajhna za vse potrebe. Za proizvodnjo žganega apna so v podjetju letošnje leto porabili preko 20.000 premoga. Priznanje je treba izreči celotnemu kolektivu te gradbene industrije, saj je vložil ves svoj trud za razvoj in uspeh svojega podjetja, kjer se je rešil težav iz prejšnjih let ter uredil njegovo redno poslovanje, hkrati pa tudi celotno delo.
Da pa je bil letošnji proizvodni plan dosežen toliko dni pred rokom, gre zahvala prizadevnemu kolektivu — od direktorja do zadnjega delavca v podjetju. — Kakor vidimo, je proizvodnja v tej gospodarski organizaciji velika, vendar se mora njen kolektiv boriti tudi s težavami, namreč zlasti z vzdrževanjem obstoječih obratnih naprav, ki terja letno preko 11 milijonov dinarjev, kar je precejšnje breme. Včasih v tem podjetju niso toliko žrtvovali za vzdrževanje obratnih objektov, pač pa je šel letni izkupiček v žepe privatnega kapitala — Velik uspeh pa bo ta kolektiv dosegel v letu 1960, ko bo začel
proizvajati tudi hidrirano apno .ki bo predvsem služilo za izdelavo Lurgi opeke, katero bo pričela proizvajati nova opekarna v Elektrarni Trbovlje. — Industrija gradbenega materiala v Zagorju izdeluje danes žgano apno, cementne cevi, železobetonsko jamsko oporje, cementne zidake, teracerske usluge in še drugo. Vsa ta proizvodnja se razvija v treh obratih podjetja in bo v letu 1960 po planu še večja.
Delovni kolektiv INDUSTRIJE
GRADBENEGA MATERIALA V ZAGORJU
čestita vsem ostalim delovnim kolektivom k doseženim uspehom z željo, da bi bili le-ti v letu 1960 še večji, prav tako jim želi
SREČNO IN ZADOVOLJNO
NOVO LETO
• Vse za izgradnjo in razcvit socialistične Jugoslavijel
-r
NAJVECJA ZELJA KOLEKTIVA »SAVE« V ZAGORJU
DOBITI NOVE STROJE IN PROSTORE
PODJETJE SI UTIRA POT NA TRG Z VEDNO BOLJŠIMI IN KAKOVOSTNIMI IZDELKI

111112


NI dvoma, da at Je tovarna konfekcije »Sava« v Zagorju v zadnjih letih kljub nekaterim večjim težavam m nevšečnostim le utrla pot. ne le na slovensko, marveč celo tudi na hrvaško tržišče. Sicer pa poskusimo najprej razložiti nekaj težav tega mladega zagorskega podjetja. Kdor koli Je kdaj že bil v tistih tesnih prostorih podjetja, kjer se razvija proizvodnja. Je bržkone zmajal z glavo. In se vprašal: ali je sploh mogoče delati v takih pogojih? Sele potem, ko tl resno povedo, da Ima vsak njihov zaposleni, red ln piši: komaj dober kvadratni meter prostora, Je začudenje polno. To kajpak ni v skladu z nobenimi higiena ko-tehničnim! ali sanitarnimi predpisi. Toda sila kola lomi: za zdaj Jim kaže samo potrpeti in počakati na rešitev. Rešitev pa ni odvisna samo od njih, marveč od številnih faktorjev: od občine, od sredstev, ki jih bodo morali dobiti za rekonstrukcijo, ln podobno. Zanimivo prt vsej stvari Je to, da menijo, da niti ne bi bila kdo ve koliko umestna prestavitev podjetja, pač pa da bi bilo boljše poslopje nadzidati za eno ali več nadstropij. Narava njihovega dela Je pač takšna, da ne bi motila soseščine.
Drug, prav tako pereč problem, so stroji, Z 80% doslu-ženlh strojev Je včasih zares težko veliko ln kvalitetno delati. Posebno, ker se danes zahteva mnogo več kot včasih. Vendar sodijo v podjetju, da so zdaj le na tisti poti, ki drži do izboljšanja, vse kaže, da bodo le dobili potrebne strehe, In verjetno že kmalu. Kajpak pa Je le to del njihovih želja Na vsak način potrebujeio še ekaj drugih
strojnih naprav: predvsem likalne In krojilne stroje Ko bodo S temi preskrbljeni upajo na večjo ln kvalitetnejšo proizvodnjo. -	.
Podjetje pa Je v zadnjem času navzlic nekaterim težavam le uspešno prestalo krizo Ze podatki o doseganju finančnega plana kaže uspešnost Za letos so imeli v načrtu 283 milijonov bruto dohodka, dosegli pa bodo predvideno nad 340 milijonov dinarjev Za prihodnje leto pa bo bržkone planirali še več, m sicer okrog 350 milijonov dinarjev bruto dohodka. Glavni izdelki tovarne konfekcij »Sava* so: moške perilo in volnene ter bombažne pletenine In delovne obleke Izdelujejo tudi nekaj malega po meri. Prav tako zanimivo Je, da trenutno nimajo nobenih težav s prodajo svojih Izdelkov, to pa v glavnem zaradi tega, ker so začeli v glavnem proizvajati boljše vrste srajc In drugih Izdelkov. Letos so n pr izdelan mnogo več popellnastlh srajc kot lani Vendar tudi v tem pogledu niso brez težav Podjetje ima včasih silne ovire pri nakupu blaga za predelavo, dostikrat pa niti ne dobijo takega blaga, kot sl ga želijo.
Ko smo že pri izdelkih, naj še povemo da so st utrle že precej veliki sloves njihove srajce Konzul - diplomat Opatija, ki so zares telo okusno Izdelane ln so že danes zelo Iskane na trgu.
Znano Je tudi, da Je podjetje začelo pred leti tako rekoč skoraj brez ustreznega kadra Vsega skupaj )e bilo le nekaj ljudi, ki so bili toliko strokovno usposobljeni, da so lahko priučili še vse tiste, ki so prihajali v podjetje. Zato Imajo danes v glavnem zaposlen samo priučen kader. Resda so vsi zaposleni ljudje — od 200 zaposlenih Je 190 deklet — večidel mladi To pa pomeni, da jih Je bilo včasih laže. včasih pa teže priučiti na delo. Treba pa Je dodati, da imajo zdaj tak sistem proizvodnje, da Je praktično nemogoče priučevat! ljudi na delo. Zato imajo namen ustanoviti oddelek, ki bi prevzel skrb za to, da bi se dekleta priučila delu.
Kolektiv se zaveda, da bo moral najti še vse boljšo pot do vsestranskega sitema proizvodnje. Z boljšo organizacijo dela, z lzkorlščenjem vseh notranjih rezerv bo moč tudi Se lz starih strojev iztisniti tako rekoč vse, kar lahko še nudi oziroma pripomore k proizvodnji Cilj: več ln kvalt. tetneje prozvajatl pa Je tisto, kar Jih navdaja z zaupanjem, da bodo nekoč tudi v tem pogledu postavili piko na t.
KOLEKTIV PODJETJA IN DELAVSKI SVET TER UPRAVNI ODBOR ŽELIJO VSEM ZAGORJANOM KOT POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZLASTI PA ODJEMALCEM OZIROMA POTROŠNIKOM SREČNO NOVO LETO 1980 IN JIM ŽELE MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA.
ZA BOLJŠO POSTREŽBO NAŠIH DELOVNIH LJUDI
Zagorsko gostinstvo na novi poti
Celotno gostinstvo v Zagorju se je v februarju 1959 združilo pod skupno upravo — Gostinstvo Zagorje. Tako sedaj delujeta hotel -Kum- in -Rudar-v skupnem podjetju, ki vodi, nadzira in oskrbuje 14 gostinskih obratov v zagorski občini. Vsak izmed 14 gostišč je samostojen obrat, vsako ima svoj prometni plan ter so uslužbenci plačani po učinku dela
Bolj ko se kdo trudi, več dobi za svoje prizadevanje Danes ni več tega kot prej, ko se je dogajalo, da v zagorskih gostiščih nisi dobil tega ali onega. Brž ko danes določene stvari v gostišču zmanjka, si jo že dan prej preskrbi pri centralni upravi, tako da Imajo sedaj ta gostišča vedno na zalogi vse izbrane pijače, jestvine, cigarete in tudi razne slaščice in še druge priboljške po želji gostov.
Nadaljnja prednost te združitve je tudi v samem poslovanju. Prej je v treh zagorskih gostinskih podjetjih delalo 43 delavcev in uslužbencev, sedaj pa je v sestavu novega, skupnega gostinstva en gostinski obrat več, namreč dom -Proletarca-, je pa v gostinskem podjetju zaposlenih le 40 delavcev in uslužbencev. Poprej so bile tri uprave, sedaj pa je samo ena ter gredo posli z manjšim številom v redu svojo pot, — Po združitvi vseh zagorskih gostišč so v novem podjetju plan prometa za leto 1959 postavili na 85 milijonov dinarjev, vendar je bil ta kljub težavam dosežen. Znižanje cen nekaterim pijačam je stanje v gostinstvu izboljšalo.
V preteklem letu pa je Gostinstvo Zagorje skušalo urediti tudi poslovne lokale. Tako je bil popolnoma preurejen gostinski lokal na Lokah -Pri Ašiču«, manjša dela in izboljšanje pa so bila izvršena tudi v drugih poslovnih prostorih.
Večje investicije so predvidene v letu 1960, tako n. pr. adaptacija hotela -Kum-. To gostišče je staro že 60 let in je po svoji dosedanji ureditvi že zastarelo. Investicijski program za preureditev hotela -Kum- je potrjen. Z adaptacijo hotela bo kraj pridobil nove sobe za prenočišča, tako da bo v njem na razpolago 19 postelj, v gostišču se bodo nadalje preuredili notranji prostori, prav tako točilnica, ki bo imela neposreden stik s kuhinjo, prav tako bo v hotelu preurejena klet In ostalo. Med drugimi spremembami je v letu 1960 v načrtu opustitev rudniškega bifeja, zato pa je v načrtu otvoritev novega gostišča -Pri Polcu-.
Vso skrb bo Gostinstvo Zagorje v bodoče posvetilo tuu kadrskemu vprašanju, tako da bodo vsi občani in ostali gostje naših gostišč občutili, da je zagorsko gostinstvo na novi poti.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ZAGORSKE KOMUNE PA ZELI
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19 60
GOSTINSTVO ZAGORJE Z OBRATI:
Hotel »Kum« — »Križišče« (Grčar) — Apnenice (Košenina) — Kolodvor — Rudniški bife — Gostilna Kovač — Pri Petru (Robavs) — Pri knapu v Kisovcu — Na Lokah (pri Ačiču) — Na Obreziji (Izlake) — Pr) Frančku — Kotredež — Pri kmetu (Dolenja vas) ter gostišče »Proletarec«, ki se gostom priporočajo za obisk.
»Avtoprevoz« v Zagorju
IMA NAČRTE ZA' RAZŠIRITEV OZIROMA IZBOLJŠANJE SVOJE DEJAVNOSTI
V Zagorju se malodane vsa tista podjetja, ki so zrasla po vojni, ubadajo z velikim vprašanjem: kje dobiti prostore Za delo! Tudi v uslužnostnem podjetju »Avtoprevoz« je tako Na tistem nekaj sto kvadratnih metrov prostranem prostoru so se nagnetla podjetja: Avtoprevoz. Lesno podjetje, Pleskarstvo ln celo komunalno podjetje Avtoprevoz se je v zadnjih letih močno razširil. Od borih dveh osebnih prevoznih sredstev, so zdaj prišli na tolikšen potniški In tovorni park. da lahko že rečejo, da so iz naj-hujšlh zadreg. Zato pa imajo težave s prostori. Vendar kaže. da bodo v bližnji ali daljnji prihodnosti rešeni tudi teh skrbi, v podjetju so nam povedali da so dali v izdelavo načrte za rekonstrukcijo oziroma gradnjo novih poslovnih prostorov Računajo, da bodo načrti »končam že do konca januarja prihodnjega leta. po njihovi odobritvi pa bo seveda treba dobiti potreben kredit.
Najprej, kar moramo omeniti, je to, da se bo podjetje preselilo. Na kraju, ki Je z urbanističnim načrtom določeno za delo tega podjetja, bo zraslo 15 garaž za tovorne ln potniške avtomobile, nadalje bo tudi ll garaž za zasebnike. torej tiste, ki bodo želeli imeti garažlrane avtomobile v podjetju. Zgradili bodo nove upravne prostore in: montažno, remontno, mizarsko, varilno ln druge delavnice. ln kar je tudi zelo važno: v novem prostoru bo ure-
jena tudi bencinska črpalka, ki jo v Zagorju številni ljubitelji ln lastniki motorizacije že tako močno pogrešajo. Razen tega bo podjetje uredilo Se sobe za tiste voznike, ki bodo pozno ponoči prihajali s potovanj oziroma voženj, kopalnico In prostor za seje delavskega sveta ter upravnega odbora.
Ni dvoma, da so zadani načrti kolektiva zelo pomembni, posebno, ko bo prišel čas. ko jih bo treba uresničevati Podjetje upa da bo dobilo potreben kredit, zlasti zato. ker ne potrebujejo toliko sredstev, kot bi nepoučen človek mislil. Vsekakor ima to podjetje Se velike možnosti razvoja. Ze letos so z nekoliko Izboljšano organizacijo dela dosegli pomemben rezultat. Plan so dosegli že menda oktobra, do konca leta pa bodo presegli finančno realizacijo za kakih sedem milijonov dinarjev Podjetje se zaveda. da je v njegovem poslovanju Se nekaj organizacijskih hib ln pomanjkljivosti, ki 1!h bo treba člmprej odpraviti. Kolektiv prihaja do spoznanja, da opravlja pomembno družbeno funkcijo to da je treba potujoče kar najbolj zadovoljiti. S tem spoznanjem ŽELIJO V »AVTOPREVO-ZU* VSI ČLANI KOLEKTIVA VSEM OBČANOM ZAGORJA IN POTUJOČEMU OBČINSTVU ZADOVOLJNO NOVO LETO IN MNOGO DELOVNIH USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA.
VSEM SVOJIM ČLANOM ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM V POSLOVNEM LETU 1959 IN ZELI NJIM, KAKOR TUDI OSTALIM DELOVNIM LJUDEM
mnogo sreče in uspehov v norem letu 1960
Z ZELJO ZA NAPREDEK IN RAZCVET ZAGORSKE KOMUNE TER RAZVOJ NAŠEGA ZADRUŽNIŠTVA
Kmetijska zadruga z o. j., Mlinše
STARI DVOR št. 5. RADEČE (telefon 81-940)
ŽELIM CENJENIM GOSTOM SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1960 IN SE PRIPOROČAM ZA NADALJNJI OBISK
DELOVNI KOLEKTIV TOVAKNE

PETA
4HV
>'V^WWWWW'WWWW*MWWVWW>
RADEČE
Zeli vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije
Srečno in uspehov polno NOVO LETO 1960
Pogled na celotno tovarno
Nova sušilnica za les
Med našimi podjetji v hrastniški občini beleži lep napredek kolektiv tovarne lesenih pet, lignolit tlaka In lesne galanterije v Radečah. Ze pred vojno je tovarna izdelovala lesene pete v Radečah, toda proizvodnja se je razmahnila šele po osvoboditvi. Glavni Izdelek tovarne so lesene pete vseh vrst ln modelov. To to še vedno najbolj iskan artikel, razen tega pa narašča potreba po aluminijastih petah oziroma petah z aluminijastimi podstavki ter nylon petah, katere je začelo podjetje izdelovati. Posebnost tovarne je izdelava »llgno-llta«, specialne mase za tla. To gmoto izdeluje tovarna na samem kraju porabe na raznih stavbah po vsej državi. Gmota lignolit se izdeluje iz žagovine in posebnih kemičnih primesi. Lignolit se proizvaja že pet let in je zelo praktičen. Podjetju je uspelo doseči svoj smoter, namreč izgradnjo modeme lesne sušilnice (glej sliko). Proizvodnjo v bodoče bo lahko mogoče znatno dvigniti. Tovarna začne prihodnje leto s serijsko proizvodnjo lesne galanterije, kar bo seveda sedaj laže, ko je sušilnica v pogonu. V načrtu pa je tudi pridobitev novih prepotrebnih strojev. — Delovni načrt za leto 196« predvideva, da bo podjetje prvenstveno služilo uslužnostni dejavnosti in s tem pomagalo, da bo naš delovni človek prišel do prepotrebnih Izdelkov, ki jih proizvaja Tovarna »Peta« v Radečah. Njen namen v bodoče je, da tudi vnaprej s svojo proizvodnjo pomaga čimveč skupnosti iq ji da svoj doprinos za njene potrebe.

vsem delovnim ljudem Čestita k doseženim uspehom in jim zeli
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960
KOMUNALNA
BANKA
VLAGAJTE PRIHRANKE V KOMUNALNO BANKO!
• •••••■»•••••■•••■•••ti*..
L |
j i
w g:
.w
D|
m i
Mm <<<
wmmr
L
J I
A i
" i
mt
S PODRUŽNICAMI:	jpi|
TRBOVLJE	"	£i
ZAGORJE	JR	$•
HRASTNIK	£%	&:
;.\v.v.;.\v.\v.;.;.;.;.v.;.;.;.v.v.-.v.v.\v.-.v.vX' v.
OPRAVLJAMO VSE POSLE PLAČILNEGA PROMETA, KREDITNE SLUŽBE PRORAČUNOV, DRUŽBENE EVIDENCE IN VSA V STROKO SPADAJOČA DELA IN USLUGE
VSE SILE ZA RAZVOJ IN RAZCVET SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
DELOVNI KOLEKTIV
PODJETJA
IRBOfftJC
ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Srečno in veselo NOVO LETO
m MNOGO USPEHOV ZA RAZVOJ IN RAZCVET TRBOVELJSKE KOMUNE
Splošno
gradbeno
podjetje
TRBOVLJE
Nova stanovanjska stavba pri gimnaziji
DELOVNI KOLEKTIV SGP »ZASAVJE« V TRBOVLJAH ZELI VSEM INVESTITORJEM, SODELAVCEM IN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM
USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960
Z ZELJO ZA SE TESNEJŠE IN USPEŠNEJŠE SODELOVANJE PRI IZVRŠEVANJU GRADBENIH DEL
Vse za lepšo prihodnost našega delovnega človeka!
Svet Svobod in prosvetnih društev občine TRBOVLJE
z društvi: Svoboda-Center, Svoboda Trbovlje II, Svoboda-Zasavje, Svoboda-Dobrna, prosvetna društva Čeče, Klek in Partizanski vrh
čestita k doseženim uspehom vsemu članstvu in po njih vsem ostalim 'delovnim ljudem ter želi
mnogo sreče bi uspehov V NOVEM LETU 1960
z željo za še večji napredek in \	razvoj na področju delavske
,o I	kulture
Srečno
in uspehov polno NOVO LETO 1960
zeli
VSEM DELOVNIM LJUDEM
KOLEKTIV
KOMUNALNEGA
PODJETJA
Srečno NOVO LETO žele
LESNO
PREDELOVALNO
PODJETJE
ZAGORJE
s svojimi obrati v 7agorju in Jesenovem nudi vse vrste rezanega lesa iglavcev in listavcev ter stavbno-pohištvene proizvode, odkupuje vse vrste žagarske hlodovine po dnevnih cenah.
Kolektiv želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspešno NOVO LETO 1960!
DELOVNI KOLEKTIV
^ at.
METALKA
TRGOVSKO IN UVOZNO rOOJETJE Z ŽELEZNINO IN TEI iCNIM MATERIALOM
LJUBLJANA, Parmova 33
!
se priporoča.
Solidni izdelki nizke cene hitra izdelava
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960
GALANTERIJA
- PAPIR
ZAGORJE
trgovsko podjetje na drobno, vam nudi galanterijsko blago — fotomaterial, usnjene in plastične izdelke — igrače — knjige — tiskovine — revije — papir — šolske in pisarniške potrebščine.
Čestita za NOVO LETO 1960!
VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM ZELI SREČNO NOVO LETO
KMETIJSKA
ZADRUGA
RADEČE
Čestitkam delovnih kolektivov za NOVO LETO 1960 se pridružuje tudi državni obrtni mojster
Maks Škrinjar
STROJNO MIZARSTVO
ZAGORJE - TOPLICE
Cenjenim odjemalcem se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki delovni kolektiv.
Trgovsko podjetje
(Potrošnja
t*
ff
ZAGORJE
Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI
čestita vsem delovnim ljudem k doseženim
uspehom in jim želi
MNOGO SREČE V NOVEM LETU 1960!
Tudi v novem letu boste v poslovalnicah trgovskega podjetja »POTROŠNJA« dobro in solidno postreženi. — Priporoča se delovni kolektiv.
-**	-••• ■	• •	."^n u	.
——------1 . , „
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE DOKUMENTNEGA IN KARTNEGA PAPIRJA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦V ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.
♦
želi vsem delovnim ljudem naše domovine srečno in uspehov polno NOVO LETO 1960! z željo, da bi bili v letu 1960 doseženi še večji uspehi pri izgradnji naše domovine in v borbi za mir in sodelovanje z vsemi narodi sveta
—
Televizijske aparate vseh vrst, radioaparate in drugi potrebni material vam nudi
RADIO-CENTER
Zagorje ob Savi
Vsem delovnim ljudem želi srečno in uspehov polno NOVO LETC 1960 delovni kolektiv
RADI0-CENTER
ZAGORJE
«4
Vse vrste svežega in suhega mesa ter mesnih izdelkov vam nudi
KLAVNICA
Zagorje ob Savi
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter delovnim ljudem želi
SREČNO NOVO LETO 1960
In se priporoča
DELOVNI KOLEKTIV
KMUVOPROPIET
RADEČE
Priporoča se za obisk tudi v novem letu ter želi vsem delovnim ljudem zagorske komune
SREČNO NOVO LETO 1960
Vsem potrošnikom v Radečah ln Zidanem mostu ter okolici ter vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije želi
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO DELOVNI KOLEKTIV
Splošnega trgovskega podietja -Radeče
TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM



MESTNA KLAVNICA IN PREKAJEVALNICA
Radeče
čestita za NOVO LETO 1960
in se priporoča cenjenim odjemalcem.
želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspeha polno
NOVO LETO 1960!
SREČNO NOVO LETO 1960
želi vsem delovnim ljudem
KOLODVORSKA
RESTAVRACIJA
ZIDANI MOST
z obrati
»JADRAN« in »SVOBODA«, Radeče
OBRTNO PODJETJE
TRBOVLJE
se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov in želi vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem socialistične Jugoslavije
SREČNO IN USPEHA POLNO
NOVO LETO 1960
Se priporoča tudi v bodoče
DELOVNI KOLEKTIV
»METALIJE« — Trbovlje
Nagradna križanka
-trn -:*• s^Sftš^iŽfflRSiJS
V
V' 5
Pfi:
Ž> »
i	2	3	k	5	6	7	i	8	9	10	n	12	13	U	19	15	16			18	ri
20								21						22-			■So		23		
%							25		26										27	V	7 i
28			W	29				30	m	31		m	32					33			
3Ji			m	35					m	m	36	37			m	3T	; ■		m	39	
90		m	M			m	92		«	99			m	95	96				97	1	
98						m	50						m	51					. .	52	53
1		Si			m	55			m	56			57	m	5B		m	m	59		
60	61				62		m	M	63		m	69		65	m	m	66	67			
6B				m	69		70	71			72	m	75		0	79					
70			m	76					m	m	77	78			79				a	60	
81		m	fr-						m	83						m	m	69	85	a	-1
86		87				88		m	B9				m	90		91	931		95	99	r
9P					96	m	97	98				m	99					m	16T		101
102						m	103					109			m	105	■r?!	106			
	1	V07				M	108						m	m	109		m	110			
	i		;	V		Ul				W.	“77!	M	w~	112	113			m	119			
	i:			1 > ‘v		ni	r~				115					m	116				
i				Vv s: . :	4	|jž	Igi			7		m	W~			118			r	BSSS	
: j	i	K	mr	■kil		KB	i	V	"		W~	120		m	W				L	F	HI
m
129
4
1130
Vodoravno: 1. kraj ob Soči (tovarna igel, ribogojnica), 8. te_ žaven položaj, pomanjkanje, 14. krajevni prislov, 17. kratica »Mariborske tekstilne tovarne«, 20. onesnažiti, 21. del železarne, 'kjer stoje visoke peči za taljenje rude, 23. ploskovne mere, 24. srbsko žensko ime, 26. majhen kuščar, 27. jugoslovanski Šahovski mojster, 28. narečna °blika za očeta, 29. prisilno de-lo v fevdalnih časih, 31. nikalni-ca, 32. v kamen spremenjena Pradavna žival ali rastlina, 34. električna merska enota, 35. vrsta platna, 36. Mesec, 38. hoditi, 39. veznik, 40. samoglasnik in soglasnik z začetne abecede, 41. blišč, žar, 42. bazen za gojenje rib, 45. sejati z velikim sitom, 48. pristojbina ob uvozu blaga v državo, 50. velika evropska reka, ki teče tudi skozi Jugoslavijo, 51. pijača za vzbuditev teka, 54 del čebelnjaka, 55, okrajšava z a našo denarno enoto, 56. žensko ime, 58. štiri z rimskimi številkami, 59. pogojni veznik, 60. divjati od jeze, 63. kazalni zaimek, 64. otok v sred. bjem Jadranu, 66. pri priči, v trenutku, 68. tovarna like rje v in sadnih sokov v Ljubljani, t>9. otroške igrače, 73. okrajšava za »tremolo«, 74. glavno mesto Albanije, 75. tuje moško ime, 76. športna trofeja, 77. našemljeni možici na njivah, 80. °krajšan podredni veznik, 81. kemični znak za srebro, 82. prebivalci istega kraja, 83. ostanki luščin po mletju žita, 84. začetnici vodilne slovenske literarne revije do druge svetovne vojne, 85. azijska visoka planota, ki •i jo je priključila Kitajska, 88. <lva soglasnika, 89. Avari, 90. reka v Angliji, ob kateri leži Shakespearovo rojstno mesto, 83. začetnici znamenitega jugo-•'ovanskega elektrotehnika, ki je deloval v Ameriki, 95. okrepljen, 97. tovarna elektrotehničnih in flnomehaniičmiih izdelkov v Kranju, 99. ime filmske IgraL
-n.Tr-ri-r^.-irrr-.T^=.
ke Efcberg, 100. makedonsko kolo, 102. spaka, pohabljenec, 103. znamka zobne paste, 105. tovarna letal v1 Zemunu, 107. ponikalnica na ' Notranjskem, 108. prebivalec grškega polotoka, 109. tuja kratica za »mesto pečata«, 110. mutasta, 111. človek v prvi življenjski dobi, 114. že tako, 115. konec zaleta pred skokom, 116, . izloček žlez v ustih, 117. velike vinske steklenice, 119. mošk0 ime, 121. tropsko drevo z dragocenim lesom, 122. enaka soglasnika, 124. zasledovanje divjačine, 125. predlog, 126. moško ime, 127. gosposka, višji uradi, 130. svod, 131. kme-
tijski stroj, 133. italijanski spol-nik, 134. tri -'(italijansko), 136. tovarna barv in pisarniških potrebščin v Celju. -
Navpično:' 1. človek, ki se za vsako reč kuja, 2. zidarska žlica, 3, gledališki ples, 4. skupno ime za tri najvišja nordijska božanstva, 5. flora določenega okoliša, 6. naša sosednja država, 7. vrsta ležišča, 8. kemični znak za samarij, 9. tovkirna..!3y-tomiobilov v Teznem pri Mariboru, 10. Perzija, 1L, municlja, 12. največja morska žival; ■ 13. negativno naelektreni ion, 14. kmečki očanec, 15. izguba darili govora, 16. človek, ki se ukvar-
ja z vsemirskins. izstrelki, 17, roditeljica, 18. prestoli, 19-tovarna kovinskih izdelkov ’ v Kamniku, 22. glasno mesto Turčije, 25. sozvočja"-v glasbi, • 30. kot 13. navpično, 33. konci sukanca, 3I-.-pOvelja,'.41. zelo moč--. no, 43. začetnici največjega srbskega humorista; 44. šolska vaja, 46. pripovedne pesnitve, 47. otok v Jonskem morju, Odisejeva domovina, 49t drugo ime za Rusijo, 52. 'pravoslavna verska slika, 53. pripadniki oboroženih sil, 55. udeleženec motornih dirk, 57. tuja beseda, kj pomeni v sestavljenih tujkah »zvezdo-« 60. madžarsko ime za Blatno jezero, 61. pesem žalostimka, 62. svojilni zaimek, 63. kratica za televizijo, 65. spremljevalec, oproda, 66. tenka tkanina za bluze, 67. jezero v Sibiriji, 70. premišljen način ravnanja, 71. ločilni veznik, 72. oder, vzvišen . prostor,. 74... osebni- -zaimek, 76. premiki figur pri šahu, 78. »tevnik, 79. potegi s šivanko, 82. prebivalec našega največjega pristanišča, 83. obod v obliki kroga, 85. zblazneti, 87. veliko mesto ob Kaspijskem morju (nafta), 89. slonovi čekani, 91. od obutve otiščano mesto, 92. poudarjena nikalnica, 94. predsednik. ZDA pred Eisenhovver-jeip, 96. okrajšava za »nacionalen«, 98. voščena tvorba v če. belnjaku, 99. nemški predlog, 161. milijonsko mesto na Japonskem, 104. tamkaj, 106. surovina v industriji barv, 109. izrastki hobotnice, 112. najpomembnejše rudarsko in industrijsko.. mesto Zasa.vja-.J13- .restavracija v Ljubljani, 115. usahlost, 116. odtis stopinje, 118. neumne, nespametne, 120. usmiljenega srca, 122. po vsem svetu znana tovarna pohištva v Duplici pri Kamniku, 123. ptica ujeda, 126. predlog, 128. enaka samoglasnika, v 129. poželenje, tj#. ‘o%gin' vS&a, 132. kemični znak “za iridij.
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve novoletne križanke pošljite najkasneje do 10. janu. ar ja 1960 na naslov Uredništva »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28. Za reševalce nagradne križanke smo pripravili nekaj nagrad in sicer:
1 nagrada 2.000 din, 2 nagradi Po 1.000 din, 3 nagrade po 500 din ih 4 knjižne nagrade.
Žreb bo določil, katerim reševalcem “bbdn pripadle nagrade.
jpESTITKE IZ JLA
rK. •	. •	-	...	-	___ l-_	/-k-vl
RITO»JLJ;v Milan Francf " Pižrooh;
Zasavski fantje, ki služijo vojaški rok v naši Ljudski . anaiadi, i. iskftejML. ...čestitajA,. vsem delovnim ljudem Za. savj.a, posebno pa še mladi generaciji, z mnogimi željami za srečno in uspešno Novo leto.
DOBO J:	Rajko Zupanc,
PRIZREN:	Milan Rems,
ŠTJP: Franc Juvan, Marijan Čebin,-. SKOPJE: Janez „ Klanjšek;
. Mencin,
BOKA- KOTORSKA: Marjan Grahekr SOMBOR:" Janez Breznikar; FO.CA: Niko , Jurgan in SARAJEVO: Ja. 11(3 . Zupan, Janez Jerman. Jovo Pilih, Mirko Umek. Lado Žunk, Franc Matko, Marijan Spilar, Stane Korbar, Janez Kamižar in Janez Zahrastnik.
Trboveljčani., k; služijo vojaški rok v ČAKOVCU, pozdravljajo preko našega lista vse bralce tednika. Obenem obljubljajo, da bodo budno in'zvesto čuvali naše meje in' -pomagali pri iz-gradnj 1 naše lepe socialist ične domovine.
Po tej poti naj prejmejo
tud; njihove iskrene čestitke in želje za leto 1960, da b.i. tudi v novem letu s po-■ dvo j enimi močmi dosegli še
MALI OGLASI
ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmemo starejšo osebo za 8 ur dnevno. Naslov v upravi Zasavskega tednika.
★
V Novi gori dajem v najem stanovanjsko hišo (opremlje. na soba in kuhinja), topla klet in lep vrt. — Jože Starc, Dol. Lepa vas 4, Videm-Kr-ško.
'ir
TVD »Partizan« Trbovlje priredi v svojem domu silvestrovanje. Pričetek dne 31. 12. 1959 od 19-30. Predprodaja vstopnic in rezervacij miz bo 29., 30. in 31. decembra t- 1. od 16. do 18. ure v domu Partizana.
Vljudno vabljeni!
več uspehov in til-? lovnih zmag — za lepšo bodočnost našega delovnega ljudstva: Rudnik Trbovlje -Hrastnik, Cementarna, Strojna tovarna in ostala podjetja. Prav tako športno društvo Rudar, Svoboda—Center in Gleda. lišče-Center.
Pozdravljajo prijatelj«, dekleta, znance ln sorodnike ter jim kličejo Srečno v novem letu 1960!
Podpisani:	Martin 5up«r,
Gvido Jane, Tone Duh in Mirko Jurman; ČAKOVEC. :::
Svojim domačim, prijateljem in prijateljicam ter vsem delovnim ljudem Zasavja želijo srečno, zado. voljno in uspehov polno leto 1960 zasavski fantje, ki služijo vojaški rok v KRAGUJEVCU:
Jože Drnovšek, Milan Medvešek, Andrej Polovič in Viktor Zupanc.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 50. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionir.
..............iiiiiiiiiBiiaiiiiiin
odprite vrata
■liiii ., a
sli*
m
vas nadomešča pri težkem delu
m
v
iiillllil
Gospodinjski center Trbovlje obvešča žene in dekleta, da z novim letom prične z rednimi gospodinjskimi tečaji, tečaji za pletenje in ostale ročne spretnosti. Priglasitve sprejema v upravi gospodinjskega centra Trbovlje vsak dan dopoldne. Vše- OStdle podatke dobite na upravi centra.
'*fH	- •••	m
je, ki smo ga prinesli v 50. številki Zasavskega tednika p. L, se- glasi (vodoravno in navpično):!, MOLK, 2. OVEN, 3. LESE, 4. KNEZ.
Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev naše uganke Marjeti KUNŠ“EK. učenki 7. a razreda osnovne šole Ivana Cankarja, pošta Hrastnik, Steklarna 35. Knjižno darilo JI bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem magičnega kvačkata, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.	UREDNIŠTVO.
NOVA NAGRADNA UGANKA PIONIRJE
Ker imajo vsi pionirji radi sladke reči, naj danes hitro rešijo tole nagradno uganko: SPOMLADI BEL JE MOJ
OBRAZ,
O KRESU RDEČ KOT USTA, VSAKDO ME RAD POHRUSTA —
UGANI, KDO SEM JAZ!
Za pravilno rešitev uganke ima pripravljeno 1 lepo mladinsko knjigo, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne po zabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem našim pionirjem in pionirkam lepe p-agstrave z željo, da bi novoletne Šolske počitnice,le,tx> preživeli v krogu svojih dragih in da bi =-e‘v'novem letu prav pridno v šoli učili, sebi v pirid svojim staršem pa v veselje!	UREDNIŠTVO
65. Vemazz se je počutil pri Medvedu kakor na trnih. Moral mu je vrniti ves denar, če ni hotel, da ga ta razkrinka Francozom kot bivšega avstrijskega oficirja. Bil je v Črnem grabnu po naročilu iz Ljubljane, toda opazil nj nič sumljivega. Prišli so že tudi francoski vojaki t tanko. Nastanili so se v gostilni in se usedli •> h dcvartam,
66. Nekoliko jpod Sv, Ožboltom, kjer je dolina najbolj stisnjena, je samovala Samoglavova kmetija. Na tej domačiji so se ob mraku začeli zbirati rokovnjači. Gospodar je vedel za nocojšnji obisk, zato je že vse pripravil. Goste je pošiljal više v gozd, le odlične rokovnike, kakor Bojca, Tomaža, Točo in njim enake je obdržal v hiši. Vsak je prinesel s seboj kak kos mesa-šdi par jajc in Samoglavova Spela jim je kuhala večerjo,.
67. Okoli enajste je vstopil Groga. Imel je veliko brado in lasuljo. "Ali so vsi zbrani?« vpraša Tomaža.
"Vsi, samo Tončka še nisem videl,« odvrne ta.
"On pride, njega moramo počakati!« meni rokovnjaški poglavar, ki je poslal . Tončka na oglede.
Samoglav mu ponudi večerjo, a on jo odkloni in- se gre sprehajat pred hišo. Nc more biti pri miru, premočan vihar buči v njem: "Nocoj nastopi maščevanje!«
68. Tonček je prišel in poročal poglavarju o položaju. Opisati mu je moral tudi Vernazza: "Velik in suh je, črne brke nosi.«
"On je, on je!« vzklikne Groga in strese Tončka za ramo: "Tega boš ti lovil! Vzemi ljudi, kolikor hočeš, zvežite ga in pripeljite živega! Živega, sl slišal!«
»SlSftl,« de Tonček, čeprav ni vedel, kaj hoče Groga temu Francozu. Ko so se vsi rokovnjači zbrali, so se oborožili s puškami
HOMAN V NADALJEVANJIH

Skrivnost o dveh bratov
"Sicer ne razumem dosti juridičnih stvari,« je nadaljevala Mai*y, ko je razgrnila papir in gg položila na mizo, »vendar mislim, da bo ^deva obvezna za oba.«
Z nevoljnim obrazom Je mož bral naslednje: ■
"Glede na to, da bom podpisani Arthur Ginc, stanujoč v hiši Wil-k>w, Chcltordbury v Sussexu, dobil polovico chelfordskega zaklana, sc obvezujem, da bom mesec dni po odkritju in razdelitvi zaklada poročil Mery Wcnner.«
"Dragica moja...« je pričel z najsladkejšim glasom.
"Poslušajte, Arthur,« ga je ustavilo mlado dekle, "tu gre čisto jasno za ,da’ ali ,ne’.. Nisva zaljubljena drug v drugega, toda imeti hočem hišo ln primeren položaj v družbi! Četudi nisem lady, se znam vendar tej družbi primerno vesti, saj sem dovolj dolgo živela med odličniki, tako da se mi ni treba bati, da bi kdaj kogar koli osramotila ali spravila v zadrego.«
Arthur je začel znova študirati listino.
"To je sicer vse lepo in prav, toda zaklad je Chelfordov!«
"Bežite, bežite,« je ugovarjala. »Zakon vendar določa, da se zaklad, ki je bil odkrit po več kot sto letih, razdeli med državo in tisim, ki ga je našel.«	ti
Mož je smehljaje majal z glavo.
»Mary kot juristinja! Kar mi pripovedujete, drži, če ni več nobe-nega lastnika, draga moja. Toda ..« — z očmi je iskal njen pogled — "toda... to nas, resno vzeto, ne briga; ni mogoče nekaj zgubiti, kar dejansko nisi nikdar imel, kaj ne?«
Mary je z olajšanjem vzdihnila.
"Kar me edino briga oziroma zanima,« je mož nadaljeval počasi, •Je kraj, kje ste zaklad videli in kdaj.«
"Dva dni je od tega.«
"Dva dni?«
“■Da, dva dni. Toda preden vam povem, kje, morat?, to^e..podpisati.«, K«r se pa Gine nikakor ni mogel odločiti, da je pripravljen izpolniti *eljo mlade dame, je ta list spet zložila in ga porinila v ročno torbico.
»Cernu vendar tako naglo?« je vzrojil odvetnik. »Dajte mi vsaj nekaj trenutkov časa, da stvar premislim. Ali se 'sploh zavedate, kaj -ed .mene-.zahtevate?.«	>
»Križ božji, če ste tako občutljive vesti, potem pustiva raje stvar pri miru. Saj grem s svojim odkritjem vendar lahko k Harryju...«
In že se. je pripravljala, da odide-iz. sobe. Tedaj pa je bil mož z enim samim skokom pri njej in jo je, čeprav se je rahlo upirala, potisnil nazaj k pisalni mizi.
»Ne bodite vendar "tako'otročji) sfcj vendar vidite, Mary, da mnogo zahtevate od mene in. .«v	4,
»Zato pa tudi mnogo ’ prinašam,« -je dopolnila ona. »Dva in pol milijona funtov tudi ni kar tako. Hočete tole podpisati?«
Se enkrat -je Vi naglici .preletel z očmi besedilo, napravfr majhen popravek, potem pa podpisal
»Kaj ste pripisali?« je vprašala nezaupljivo.	r
»Zasilni izhod za Arthurja Gineja.<
.Glede na to, da- bom... itd. prejel polovico chelfordskega zaklada na račun svojega-'klienta .. !*
Skraja ga ni takoj razumelapotem pa se je nasmehnila.
»Arthur, včasih ste pa res pametni!«
Gine jo je objel okrog pasu in peljal k oknu. Spodaj se je vrsta vc*qv pomikala proti vzhodu in zahodu. Velik tovornjak z napisom ,5 ton* je drvel mimo. In trije taki kolosi bodo potrebni — je mislil pohlepni odvetnik — za odvoz chelfordskega zlata... Za trenutek se mu je zameglilo gred očmi.
»Mi hočete sedaj povedati, kje je zlat<j, Mary?«
»Pod podzemeljskimi oboki opatije,« je odgovorila polglasno.
Nerrio sta se spogledala.
»Ste pripravljeni sprejeti svojo sestro, Mr. Gine?« je naenkrat zaslišal neki glas za seboj.
S kletvico na ustih še jčf Artftuš #|>rnil. Neslišno je tisti trenutek predstojnik pisarne prestopil' prag šefbVe sobe.
Ali je mož zadnje besede slišal, ali.5ne, z njegovega obraza ni bilo mogoče razbrati.*'' -	*
9.	..
Lesti« Gine je imela doma razne 'dolžnosti. Čeravno njen brat ni vodil kdovekaj Velikega gospodinjstvi je vendar živel na način, ki je Ustrezal njegovemu položaju V grofiji Sussex. Pri njem so se prirejale odlične gostije, včasih tudi kakšen ples. V zimskih mesecih je Arthur, ki mu je laskalo, da je- igral pokrovitelja velikih lovov v grofiji, gostil prominentne lovce v okolici- Ob takih prilikah je njegova sestra bila reprežehtančna dama in tudi drugače vodila bratovo gospodinjstvo, kar pa ni bilo vedno lahko, ker je bil Arthur glede denarja ppoti-pjej- preoejr skop, zahteval pa ierVeiK!4s(Z(najb<?lj^is^ari.,n5i mizo.
Sklep, da se danes odpelje v London, je Leslie napravila kar na hitro. Iz nekega nejasnega vzroka ji ni prijalo, da bi bila pri lunchu
sama. Za trenutek je premišljevala, ali naj gre v Fossaway, vendar se je spomnila, da je danes sreda, ko je bil Dick odsoten in na obisku pri svojih najemnikih. Ali naj lunch použije v dvoje s svojim zaročencem? Potem raje čisto sama.
Torej v mesto! Hitro se je oblekla, medtem pa ji je vrtnar pripeljal iz garaže mali dvosedežni avto, s katerim je deset minut kasneje že odbrzela na postajo. Imela je časa na pretek, saj bo najbrž še kake pol ure čakala na vlak.
Ko se je avto na cesti bližal meji posestva, se ji je zazdelo, da v razdalji kakšnih dve sto metrov vidi neko znano postavo, ki je šla preko polja. Njeno srce je začelo — sama ni vedela-' zakaj — "hitreje utripati. Cesta je bila na tem mestu vdolbljena toliko, da ob njenih robovih ni videla preko nje. Ko pa se je nato z avtom spustila po griču navzdol proti glavni cesti, je opazila, da se ni motila. Ustavila je avto.
Dick Alford je odprl neko leso, stopil bliže ia jo z mahanjem roke prijazno pozdravil. Toda v njeno začudenje bi bil Dick odšel molče mimo nje, če ga ne bi bila poklicala.
»Ste slabe volje, Dick?«
»Prav imate! Je nekaj, kar sovražim kot kugo, namreč, če se naše farme spreminjajo v mala posestva za ljudi iz mesta. Pretekli teden sen) prodal farmo Red Mr. Leonardu in mislil, da jo je ta stari« — tu je Dick požrl neki zelo grob izraz — »gentleman kupil zato, da arondira svoje posestvo, dasiravno se mi je zdelo čudno, zakaj je kupil najslabšo zemljo v celi okolici.«
»In kaj je napravil ta stari, hm... gentleman?« ga je dražila.
»Odprodal jo je nekemu ,tintnemu kuliju* v Londonu, dasiravno kupca ni obvestil, da je k tej kupčiji potrebna moja privolitev. Sicer pa je tisti človek že celo poletje preživel v.neki bližnji poletni hišici.«
»Ali morda o Ravensgrillu?« ga je vprašala presenečena.
»Da, to, to je tisti človek. Mislil sem namreč, da je kakšen čisto slučajen poletni gost, sedaj sem pa- zvedel, da je farmo kupil, da bo tam sezidal nekakšno ,škatlo' z raznimi’ izboklinami in stolpiči — in vrag ve, s čim še! In najbrž bo zraven napravil še kakšno umetno jezerce in vrt z rožami.«
»In zakaj tega ne bi napravil, če mu je všeč?« je menila hladno. »Vi sami ste rekli, da gre za najslabšo zemljo v tej okolici; če že ni uporabna za kmetovanje, zakaj naj ne bi postala vsaj lepa in prikupna? Meni umetna jezera in vrtovi z rožami zelo ugajajo«
Čeravno je bil silno slabe volje, se je nasmejali
»Potem se boste najbrž tudi vi udeležili slavnostnega ,likofa‘, ko bo Mr. Gilder sezidal to prismodijo, kaj ne?«
Leslie je osupnila.
»Kako se piše tisti mož?«
»Mf. Gilder — najbrž kakšen novopečeni bogataš. Ali ne bi mogel kupiti zemljišča kje drugje? Kar se tiče Leonarda, sem mu že povedali da me na njegov pogreb sploh ne bo.«	(Dalje prihodnjič)
VSEM^TRBJVEUČANOM^MRuČiNiiKOM.M DCiBaVITELJEM ŽELIJO DS, UO IN. UPRAVA SST V IMENU DELOVNEGA KOLEKTIVA "^j^^^^SREČNO NOVO 'S**
ro v u I
mm

\ V	j
STROJNA
TOVARNA
TRBOVLJE
DANES IN JUTRI
'* •' • r	•	* •--•. I. , •	/ v ft- •
Mnogo naporov in prizadevanj je celotni delovni kolektiv Strojne tovarne moral vložiti v svoje delo, preden je iz male remontne rudniške delavnice zgradil tovarno rudarskih strojev, ki je danes v ponos ne le naši dolini, temveč celi domovini.
V letu-1959 je preteklo 10 let, kar je bilo ustanovljeno naše podjetje. To ni dolga doba. Vendar je bila za naš kolektiv zelo uspešna. V tem času smo ?a petkrat povečali proizvodnjo po količini in za 3 in polkrat po vrednosti. Z organiziranjem lastnega projektivnokon-strukcijskega biroja smo uspeli osvojiti vrsto rudar-1" skih strojev, ki smo jih morali prej izključno uvažati. Zdaj jih serijsko izdelujemo in so v ponos nam in jugoslovanskemu rudarstvu sploh. Razveseljivo je dejstvo, da so se naši izdelki na domačem tržišču dobro uveljavili ter , tovarna zaradi tega slovi kot solidno podjetje. Z vsemi močmi se bomo trudili, da bomo obdržali naš sloves, oziroma ga s povečanjem kvalitete in z držanjem obljubljenih rokov še povečali.
Z uvajanjem novih organizacijskih oblik in delovnih postopkov ter z vzgajanjem vedno novih kvalificiranih kadrov v tovarniški kovinarski šoli smo iz leta v leto večali proizvodnost, ki je samo v letošnjem letu porasla za 10,9% od lanske. Nadaljnjih uspehov si obetamo od večerne strojne tehnične srednje šole, ki smo jo ustanovili letos v okviru obširnega programa oddelka za izobraževanje kadrov. Prvi slušatelji že redno obiskujejo pouk, tako da bomo v treh letih dobili prvi srednjetehnični strokovni kader, ki bo zrasel v sami tovarni, kar nam je porok, da bo v njej tudi ostal in uspešno nadaljeval začeto delo.
Z velikimi perspektivami vstopamo v leto 1960. Odzvali smo se generalni liniji, da je potrebno izvršiti perspektivni plan proizvodnje v štirih namesto v petih letih. Naš DS je sprejel sklep, da bomo predvideno proizvodnjo za leto 1961 izvršili že leta 1960. Naši izdelki so prodani za več kot dve leti vnaprej. To pa narekuje potrebo, da čimprej dobimo nove obdelovalne stroje, ki jih pričakujemo še letos. Z njimi bomo lahko ustvarili skupen bruto produkt preko 3,5 milijarde dinarjev, naše rudarstvo pa čimprej založili s prepotrebnimi stroji za mehaniziranje rudnikov.



r ‘trn
Ds


r
*** t	**►»„*
želi vsem ostalim delovnim kolektivom, r^"'ovnim prijateljem in odjemalce
AMM- i&ČO-
1960
z željo, da bi tudi v bodoče vsi zastavili vse svoje sile za čimprejšnjo izgradnjo socializma v naši svobodni domovini.
Cementarna Trbovlje je že od sredine oktobra minulega leta v rekonstrukciji svojih tovarniških naprav. Zelja njenega kolektiva v letu 1960 pa je, da bi bila obnova tovarne čimprej končana, da bi naše podjetje potem lahko dajalo vsem potrošnikom zadostne množine našega cementa in da se kmalu uresniči naša končna zamisel, namreč: da se v naši tovarni vgradi 500-tonsk^ rotirna peč. Potem bo na razpolago dovolj odličnega trboveljskega Portland cementa.
Fotoreportaža prikazuje cementno tovarno, kamnolom Vasle in dela pri rušenju starega dela tovarne, ki je Sedaj v rekonstrukciji.
II
iii
■m
mn
H
II
■
m
mn
«
■
■
S:*::!:
1
m
mn
ii
11
■
m