Stev. 2.
Izh aja 10. in 25. dno
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 6i> četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, l krat natisnena. ocl vrste 15 kr. N ar o en i n a. oznanila iii reklamacije
pošiljajo se .u p r a v n i š t v. n ' v Maribor. Odprte reklamacijo so poštnine proste.
V Mariboru, 25. januarja 1893.
Tečaj XIV.
POPOTNIK.
Grl a si 1 o
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izd.aja.telj ia. urednik:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Ncfraokorana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi
oceno se ne vračajo.
Slovenskemu učiteljstvu pričetkom leta 1893.
Preteklo je zopet leto, četrto odkar obstoji „Zaveza slovenskih učiteljskih društev". Kaj je _Zaveza" za slovensko učiteljstvo že vse storila, znano je itak iz dotičnih poročil. Dosedanji občni zbori „ Zaveze", na katerih so se spoznali tovariši, pobratili učitelji z Kranjske, Primorske in Štajerske, na katerih se je razgovarjalo o raznih splošnih in pojediuih zaprekah, ki ovirajo napredek slovenskega šolstva, poudarjalo in kazalo na razne krivice, ki teže bodi si v materijalnem ali duševnem oziru slovensko učiteljstvo, vse to bilo je nekako pripravljanje, pričetek na ono delo, za katerim mora težiti slovensko učiteljstvo, da doseže oni namen, katerega'si je pri ustanovitvi raznih društev, osobito pa ..Zaveze" zadalo. Čaka nas še mnogo, mnogo dela v današnjih, za učiteljstvo kaj resnih časih! A trud in delo naj nas nikar ne plaše, vse premagamo, ako smo jedini, složni, delavni! Vsak slovenski učitelj, vsaka slovenska učiteljica pa je poklican (poklicana), da po svojih močeh deluje v prospeh in razcvit slovenskega šolstva. Vsled tega direktorij ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" vse učiteljstvo uljudno vabi, da v pete ni letu zaveznega obstanka z združenimi močmi teži za vsem, kar ima povzdigniti slovensko šolstvo, podkrepiti bodi-si v materi-jalnem ali duševnem oziru slovensko učiteljstvo na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem,
Duševno napredovati je pa Učitelj stvu le mogoče, ako dobiva redno tečne hrane bodi-si po knjigah ali po časopisih. „Pedagogisko društvo" oskrbuje nam razne pedago-gične knjige, a „Popotnik" in „Učiteljski Tovariš" delujeta vrlo za izobrazbo in napredek učiteljstva. »Zaveza" vse te tri naj topleje priporoča p. n. slovenskemu učitel j stvu! Podpira naj glasilo zavezno „Popotnik", podpira razcvit druzega, zlasti za Kranjsko velevažnega šolskega lista „ Učiteljskega Tovariša" — in ne pozabi na „Pedagogiško društvo v Krškem"!
Izjavi koncem leta 1892 in oklica h novemu letu 1893 teh naših dveh šolskih listov pa silita direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" slovensko učiteljstvo prositi, da naj svoja šolska lista ne le duševno — s spisi, temveč še bolj materijalno — s točnim vplačevanjem naročnine, podpira. Ni ga menda med nčiteljstvom, kateri bi ne dal revežu, prosečemu ga, j eden krajcar v dar — in če bi se to tudi vsak dan zgodilo. Vendar pa je znabiti kateri učitelj, katera učiteljica, tolik skopuh, da sam sebi — svojemu duhu, odreče ta krajcar, da noče izdati tega krajcarja vsak dan za jeden ali drugi šolski list. Predrago slovensko učiteljstvo, osobito oni, kateri so z naročnino bodi-si pri tem ali drugem šolskem listu še v neredu, storite svojo stanovsko dolžnost! Ako vsak
2
učitelj, vsaka učiteljica ta donesek, mali dar jed nega krajcarja vsak dan, prinese na oltar izomike in napredka slovenskega šolstva, videli bodemo kmalu sad tega daru. Slovensko učiteljstvo bode lahko še bolj ponosno na svoja šolska lista — „Popotnika" in „Učiteljskega Tovariša", ponosno na svoje „Pedagogiško društvo"!
Direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Dolenjem Logatci
dne 10. januarja 1893.
Vojteli Ribnibar,
predsednik.
-----—
Psihologični listi.
I'iše ravnatelj H. Schreiner.
I.
Čemu je učitelju dušeslovnega znanstva treba? Naš namen.
(Dalje.)
Ko smo se prepričali o važnosti in o potrebnosti našega predmeta, hočemo še svojo nalogo nekoliko natančneje opredeliti. Da bi nekako natančneje označili predmet, s katerim se nameravamo v psihologiških listih baviti. dali mu bomo ime „pedagogiška psihologija". Kako si to mislimo, naj nam razjasnita ta-le primera.
Ako opazujoč po isti krajini potujejo rastlinoslovec. zemljeslovec ali geolog, rudar, oratar in slikar, imajo pred seboj vsi iste predmete, toda poleg vkupnega, kar bode vsak zapazil, opazil bode vsak tudi nekaj posebnega. Vsak teh opazovalcev je gledal s posebnim zanimanjem, z nekako posebno oboroženim okom. Vsak je nekaj nalašč ogledal, kaj drugega nalašč prezrl, marsikaj mu je ostalo skrito, ker ni imel očesa za to. Slično je, ako se kdo loti s posebnim namenom kakega znanstva. K učitelju kemije hodijo n. pr. v šolo: lekarniki, plavžarji, poljedelci, zdravniki itd., da bi se od njega učili. Tukaj se morajo vsi vkup učiti. Poleg tega pa se zanima vsaka skupina teh učencev za nekaj posebnega: vedeti hoče, kako se da kemija na njemu posebnem praktičnem polji uporabiti. Vse, kar znanstvo mimo tega zmore, jih ne zanima. Vsled tega so tudi posebne učne knjige uporabne kemije 11. pr. za poljedelstvo, barvarstvo itd. Kakor s kemijo, tako je tudi s psihologijo. Bogoslovec jo potrebuje nič manj nego modroslovcc, isto tako praktični duhovnik, učitelj, državnik, zdravnik itd. Vsak izmed teli, ki se za njo zanimajo, pa bode po svojem poklicu psihologijo vprašal česa druzega; v nekaterih delih njenega obsega bode na tanko povpraševal, morebiti da bode celo več vprašal, nego mu bo psihologija mogla odgovoriti, druge dele bode le naglo predirjal, morebiti, da se jih niti dotaknil ne bo. S kakšno pravico smo torej gori rekli „pedagogiška psihologija" in kaj hoče ta naslov povedati, bode znabiti sedaj vsakemu jasno.
Pedagogična psihologija je nasproti goli ali znanstveni, uporabna psihologija, spajajoča s teoretičnim značajem gole psihologije značaj praktične vede. Dočim si namreč gola, znanstvena psihologija prizadeva popisati in razjasniti pojedine duševne tvarine samo po njihovi stvarni medsebojni zvezi, ne glede na njih praktično uporabnost, določuje pedagogična psihologija nekako praktično smatrališče, kojemu služi kakor z ozironi na izbor, tako tudi z ozirom na obravnavanje tvarine. Mnogo je vprašanj, katera mora obravnavati gola psihologija in ki so ji veliko važnosti, na katera natančneje se ozirati pedagogična psihologija nima nobednega povoda, ker nimajo praktičnega pomena. Ampak za pedagogično psihologijo je pri izboru tvarine vselej merodajno vprašanje: Čemu to? Je-li posredno ali neposredno potrebno in koristno pravilnemu, vzgojevalnemu in pouče-valnemu delovanju, da se to zna in razume, ali pa ne? In ako ni, opravičena je brez
' 'S 111
dvojbe pedagogična psihologija, ako izpusti točke, ki njenemu namenu niso bistvene in važne, ker niso praktične.
Od druge strani pa mora gotovo pedagogična psihologija marsikaj v svoje področje vsprejeti, čemur ni prostora v navadnih, znanstvenih dušeslovjih. Kajti pedagogična psihologija mora obsegati psihologično podlago in pogoje za vse vzgojevalne in poučevalne naloge, mora torej pokazati, kako vsaka v njej obravnavana točka po nekoliko zahteva, po nekoliko omogoči ali obteži, da se tako ali drugače pri vzgoji in pouku vpliva.
Posebno se mora povdarjati, da se pedagogična psihologija ne bavi, nasproti goli, znanstveni psihologiji, s človeškim duševnim življenjem sploh, ampak osobito z duševnim življenjem otroške dobe, ki je podvržena vzgoji. Otroško duševno življenje se mora tukaj mnogo natančneje in širje obravnavati, nego se to po navadnih psihologijah nahaja. Posebno skrbno se mora tukaj razjasniti, kako se s časom polagoma razvija otroško duševno življenje. Kajti vzgoja spolnjuje svojo nalogo le tedaj, ako neprenehoma vpliva na dušo, dokler se otrok razvija, od začetka dokler ne doseže gojenec neke zrelosti in samostojnost. To pa le zamore, ako se pri vsaki stopinji ravna po tedanjem stanu otroškega razvitja, torej ako pozna in razume to vsakokratno stanje.
Predno se lotimo svoje naloge, treba nam je še povedati nekoliko besed o metodi dušeslovski. Pokazati pot, po kateri pride dušeslovje do svojega znanja, zdi se nam za naš namen tembolj potrebno, ker smo prepričani, da bode le tisti učitelj s pridom uporabljal dušeslovne nauke, ki se jih ne bode samo iz knjige učil, ampak ki bode sam zasledoval duševno delovanje: vsak učitelj dušeslovec, kakor smo gori rekli. Naš namen bode se le tedaj dosegel, ako se nam posreči čitatelje napotiti k dušeslovnemu opazovanju.
V obče more dušeslovje kreniti na dvojno pot. Prva pot, ki so jo hodili modroslovci do najnovejše dobe, se trudi najti kako splošno, kako višjo resnico, iz katere bi se dale razumeti vse pozameznosti. Zato, ker premišljuje in ugiba, katera bi bila tista višja resnica, ker se hoče postaviti na višje stališče, raz katero bi mogli vse, kar je nižje, pregledati, prilega se tej metodi kaj zelo ime „spekulativna" (razmišljavna) (Lampe). Ker izpeljuje ali izvaja iz splošnih pojmov posebne, imenuje se tudi izpeljavna ali izvodna (deduktivna) metoda.
Druga metoda opira se na izkušnjo. Le to velja, kar se ve iz izkušnje. Ta iz-kušenjska ali empirska metoda hodi torej tisti pot, ki ga je Bacon Verulamski (f 1626) učil hoditi prirodoznanške vede, ki so dosegle na tem poti od tistih dob tako velikanske uspehe. Nasproti izvodni metodi opira se izkušenjska na pojedine resnice ter se trudi in poskuša, da bi zasledila iz pojedinih opazovanj in izkušenj najdenih pojavov duševnega življenja navodnim ali induktivnim potom splošne zakone.
Viri iz katerih zajema dušeslovje svoje znanstvo so "dvojni: opazovanje in poskus.
Gradivo, ki nam ga opazovanje podaja, je sicer neizmerno obilno; kajti pojavi duševnega življenja so brez konca mnogovrstni in število človeških duš je nešteto. Toda velika težkoča izvira iz tega, da se pojavi duševnega življenja ne javljajo pojedini vsak za-se, ampak različni pojavi so med seboj tolikerno zamotani in zapleteni, da je navadno jedva mogoče pojedine razsebiti. Zategadel je gostokrat silno težko spoznati vzročno zvezo različnih pojavov, rekše težko je spoznati, kako pojedini pojavi vplivajo drug na drugega, kako so med seboj zavisni, kateri je vzrok, kateri posledica drugega. V takem slučaju poslužujejo se prirodoznanške vede poskusa. Pri poskusu ima opazovalec pogoje v svoji oblasti. On lahko, kakor se mu potrebno zdi, izključi nekatere pogoje, druge lahko spreminja. Na ta način mu je mogoče medsebojno zvezo prikaznij določiti ter najti določen izraz za prirodne zakone. Na dušeslovnem polju poskusi sicer tudi niso popolnoma izključeni, toda jih uporaba je omejena na gotove slučaje. In baš tam, kjer bi jih bilo
2*
najbolj treba, pri tako zvanih izpeljanih duševnih stanih, so poskusi uezvršljivi, ker se z dušo človeško ne more in ne sme ravnati, kakor bi bilo v svrho poskusa potrebno.
Tem večjega pomena pa je opazovanje. Opazovanje je četverno: 1. opazovanje samega sebe, 2. lastno opazovanje drugih, 3. tuje opazovanje sebe, in 4. tuje opazovanje drugih.
Opazovanje samega sebe je najvažnejši vir dušeslovnih raziskavanj. Le sami na sebi moremo neposredno spoznati duševno stanje. Toda to opazovanje ni lahko. Težavno je zategadelj, ker je pri tem opazovanju opazujoča oseba in oseba, ki se opazuje, ista. Človek ne more stopiti tako rekoč iz sebe, da bi se opazoval, kakor kakšno tujo stvar. Opazovanje samega sebe je le mogoče zadosti treznim in mirnim ljudem, ki imajo za to zadosti znanja in izobraženosti. Razun tega pa so nekateri duševni položaji, v katerih sploh ni mogoče, da bi opazovali samega sebe. Sem spadajo začetki zavednosti v otročji dobi, navdanja ali razvnetja (afekti), ko človek sam ne ve, kaj dela itd. Opazovanje samega sebe pa tudi za to ne zadošča, ker ne pride vsak posameznik v vsakovrstne razmere v življenji, da bi mogel izkusiti, kako se spreminja naša duševnost v tistih razmerah. Zatorej je treba v dopolnilo opazovanju samega sebe, lastnega opazovanja drugih. O duševnosti drugih oseb sklepamo vsled njih obnašanja in njihovih izpovedij. Tako se razširi krog duševnih pojavov in resnice čez ozke meje pojedinčeve. Mi spoznavamo različne osebnosti v različnih duševnih položajih. Tako se nam razjasni vpliv telesnosti, nravi (temperamenta), vzgoje, občevanja, poklica itd. na duševni razvoj. Posebno poučno je v tem oziru opazovanje otrok, divjakov, umobolnih, zločincev, ljudij, ki nimajo vseh čutil in različnih čudakov.
. Pa to lastno opazovanje itak ne more dušeslovca oskrbeti s tolikim gradivom, da bi ž njim shajal. Nazadnje mora tudi na pomoč poklicati opazovanja drugih zanesljivih opazovalcev. Takšna opazovanja nahajajo se v narodoslovji, v zgodovini, v poto- in životopisih, v pesniških izdelkih itd. Iz vseh teh virov mora dušeslovee zajemati. Pri uporabi tujih opazovanj je treba velike previdnosti in se ni kar slepo zanašati se na druge, ampak treba je vedno primerjati tuje podatke z lastno izkušnjo in s podatki zanesljivih mož, ki so se že izkazali. *)
9) Kdor se hoče nadalje poučiti o virih, iz katerih zajema dušeslovee, naj čita dotično poglavje v Fr. Lampe: „Dušeslovje" I.	'	Pisatelj.
-es$e>--
• »
Slovniške črtice.
VIII.
Prilastek, določilo osebkove besede.
Pri obravnavi prilastka se učenci seznanijo s pridevniki, dotičnimi zaimki,, števniki, deležniki (o samostalnikih v rodilniku ter o 5. in 6. sklonu s predlogom smo jih iže seznanili pri sklanjanji samostalnikov) treba bo jih za naprej poučiti o drugih sklonih).
Konečno: Prilastek more biti: 1. pridevnik; 2. zaimek; 3. števnik; 4. deležnik; 5. samostalnik v rodilniku in samostalnik s predlogom.
Hočemo danes osebkovo besedo vladajočih glagolov ,, Laja", ,,Cvili", Dirja" natanko pojasniti in določiti!
Najdeni stavki: 1. Zvest pes laja. 2. Naš pes tuli. 3. Vsak pes laja. 4. Plavajoč pes ne laja. 5. Pes našega soseda cvili. 6. Pes s košatim repon; dirja. Govori se o vseh 5 stavkov. N. pr.: Poglejmo si četrti stavek!
O čem se pripoveduje? (— o lajanji). Je to res? (Ni res). O čem pa? (da pes ne laja). Kako se glasi torej naznanilo? (Ne laja). Kakšno naznanilo je to? (— nikavno).
»Ne laja" je naznanilo, nikavno, ter že stavek itd.: Vladajoči glagol v 3. osebi potrebuje itd. Vprašajte po osebkovi besedi! Kdo ne laja? (Pes je 'osebkova beseda in sicer samostalnik .... na vprašanje kdo? Ker je osebkova beseda samostalnik, torej jo lahko pojasnjujemo. Vprašajmu po pojasnilu! Kakšen pes ne laja? (Plavajoč: je prilastek in sicer deležnik sedanjega časa, stoji pred samostalnikom, ter se vjema ž njim v spolu, številu in sklonu). Osebkovo besedo in prilastek podčrtamo jedenkrat, ker obe določujete glagolovo osebo (osebki).
Plavajoč pes ne laja. Obrazec: S črto na levo doli kažemo na itd.; z navpično
ne laja črto pa na prilastek, ki se v stavku tudi jeden-/	krat podčrta, ker pojasjnuje osebkovo besedo.
P®8	Obedve določujete glagolovo osebo; kajti oseb-
I . v kova beseda ni nič novega glede na osebo, temveč samo jasnejši izraz za glagolovo 3. osebo, za osebek.
Pes s košatim repom dirja. Obrazec:
dirja	Vprašajmo po prilastku! Kakšen pes dirja? (z repom: je prilastek
in sicer samostalnik v orodniku s predlogom, stoji za samostal-
pes	nikom, ter se ne vjema ž njim kakor prilastki pred njim stoječi.
S kakšim repom ? (košatim: je prilastek in cicer pridevnik, stoji
z zrepom precj samostalnikom — med predlogom [z se je spremenil pred
[ . „k" v »s"] in samostalnikom — ter se vjeme itd.) košatim.
Do sedaj smo glagolovo osebo ter osebkovo besedo določevali in sicer s prilastkom, ako je osebkova beseda bila samostalnik.
Za naprej hočemo določevati tudi glagolovo vsebino ali dopovedek. Določila glagolove vsebine (dopovedkova določila) bodeino dvakrat podčrtali.
N. pr. Prinesi palico! Mati pomaga hčeri. Natrgajte rožic! Mislim na konec. O čem se pripoveduje v 1. stavku? (— o prinešenji). Iz česa obstoji vladajoči glagol. „Prinesi!" Iz glagolove vsebine »prinesti" in druge glagolove osebe. Določimo glagolovo vsebino »prinesti!" Vprašajmo po določilu! Kaj prinesi? (»palico" je dopolnilo in sicer samostalnik v tožilniku, žensk, spola, jednine. Kaj je: palico?
Glagolovo vsebino (dopovedek) smo določili z dopolnilom, katero v stavku dvakrat podčrtamo.
Prinesi palico!	S črto na levo doli kažemo na itd.; tukaj ni nobedne.
Obrazec: prinesi	S črto na desno doli kažemo na določilo glagolove vsebine (do-
/ \	povedka) »prinesti" na dopolnilo, ki podčrtamo v stavku
o palico dvakrat.
Kako se glasi glagolova vsebina vladajočega glagola »pripomaga?" (— pripomagati.) Določimo jo ter vprašajmo po določilu! Komu pripomaga mati? (hčeri: je določilo glagolove vsebine ali dopovedkovo določilo in sicer samostalnik v dajalniku; lahko ga zovemo dopovedkov daj al ni k ter ga v stavku podčrtamo dvakrat, N. pr.:
M a ti pripomaga hčeri. Obrazec: pripomaga S črto na levo doli itd.
/ \	S črto na desno doli kažemo itd.
Mati hčeri.
Povejte mi naznanilo tretjega stavka! (Natrgajte!) Določite glagolovo vsebino ter vprašajte po določilu! Česa natrgajte? »Rožič" je določilo glagolove vsebine (dopovedkovo določilo) Vrodilniku.; kratko: dopovedkov rodil nik. Se nagovorjenim zapoveda, da bi vse rožice potrgali? (Ne, temveč samo toliko, kolikor jih potrebujejo. Glejte ta dopo-
vedkov rodilnik pomeni samo nedoločen del celote, katerega sicer lahko določimo, ako natrgane rožice preštejemo. Nedoločno: rožic (nekaj rožic); določno: dvajset rožic.
N. pr.:
Natrgajte rožic! Obrazec: Natrgajte
/ \. o rožic.
Opomba: Dopolnilo zovemo samo tožilnik, določujoč glagolovo vsebino glede na poznani slovniški znak: druge: dopovedkov dajalnik, dopovedkov rodilnik. Poglejmo četrti stavek! O čem se pripoveduje? (— o mišljenji). Mislim" je naznanilo, Milno, že stavek itd. Kako se glasi njegova vsebina? misliti). Določimo jo ter vprašajmo po določilu! Na kaj mislim? „Na konec" je določilo glagolove vsebine ali dopovedkovo določilo in sicer samostalnik s predlogom. Vprašajmo drugače! Kam se obrača moja misel? (-na konec). Kakšno moč ima predlo- na" na vprašanje »kam?" (Ima tako moč, da vrže samostalnik v tožilnik). Poiščite stavek jednake vsebine, v katerem bo >nec" dopolnilo! (Premislim konec). Poiščite stavek v katerem bo »konec" dopovedkov rodilnik! (Spominjam se konca.) N. pr.: Mislim na konec. Obrazec: Mislim
/ \
o na konec.
Sedaj se učenci seznanijo s prislovnimi določili, časa, kraja, načina in vzroka. Ivonečno: Glagolovo osebo (osebek) določujemo z osebkovo besedo in prilastkom, katero jedenkrat podčrtamo; glagolovo vsebino (dopovedek) določujemo z dopolnili (tozilmk), z dopovedkovimi dajalniki in rodilniki, s skloni, s predlogi, s prislovnimi določili časa, kraja, načina in vzroka. Vsa določila dopovedkova podčrtamo dvakrat.
' Naraščanje stavka oziraje se na določila glagolove osebe in glagolove vsebine (oseb-
kova in dopovedkova določila).
Učencem se podaje naznanilo; vprašaje izpeljavajo sami vsa osebkova m dopovedkova določila, ki od njega zavise, ter narede primeren obrazec, N. pr.:
Recimo: »popravlja".	v , ,
Kaj se naznanja? (-popravljanje.) »Popravlja" je naznanilo, trddno ter ze stavek,
ker je vladajoči glagol itd. Vladajoči glagol v 3. osebi potrebuje za določila 3. glagolove
osebe osebkovo besedo. Vprašajte po njej! Kdo popravlja? »Učenec je osebkova
beseda in sicer samostalnik itd. S čim ga lahko pojasnjujemo? Vprašajmo! Kakšen
učenec popravlja? »Marljivi" »skrbni" je prilastek in sicer pridevnik . stoji pred
samostalnikom itd. Obe določili podčrtamo jedenkrat, ker pojasnjujete glagolovo osebo.
Določite dopovedek (glagolovo vsebino)!
Kaj popravlja skrbni učenec? »Nalogo" je dopolnilo in sicer samos aInik itd.
Nalogo" bodemo podčrtali dvakrat, ker določuje glagolovo vsebino (dopovedek.) lako
vprašanje najdejo učenci sami na dopovedkova določila ter jih podčrtajo dvakrat.
Najden stavek se bo glasil (besedosledje more tudi drugače biti, ako se ta ali oni
členi bolj povdarjajo): Iz ljubezni popravlja vestno skrbni učenec zjutraj doma
svojemu součencu domačo nalogo.
Obrazec: popravlja
I 1—6
I i I
učenec	, "
lil	1	i	r
I 1 2	3	i 0 • 1 •
skrbni nalogo součencu zjutraj doma vestno iz ljubezni
domačo svojemu
Na ta način naj določujejo učenci glagolovo osebo in vsebino sledečih naznanil: Piše, Orje, Pase itd. ter narede obrazec sami.
N. pr: o r j e.
1—7
i i i 1	1 1 ' 1	I
1	3	i	5	g	7
kmet njivo sosedu popoludne na polji skrbno iz prijateljstva
dobri svojemu.	rodovitnem
Po tem takem pride učenec do gotovega ter jasnega prepričanja, da v vsakem vladajočem glagolu določujemo a) glagolovo osebo (osebek), b) glagolovo vsebino (dopovedek) ter spoznava natanko, katera določila spadajo k glagolovi osebi, katera h glagolovi vsebini. Na ta način zna učenec vsak prost stavek razčleniti ter ga spraviti v obliko vzornih obrascev, iz katerih lahko natančno spoznava razmerje in odvisnost posameznih določil glede vladajočih glagolov, čegar moč tudi prešine najdaljša stavkova določila.
V „Drugcj Čitanki" čitamo v 15. spisu „o siroti Jerici" prvi stavek: Hvaležni otroci svojih starišev tudi po smrti ne pozabijo.
O čem se dopoveduje? (— o pozabljenji.) Je to res N? To ni res. O čem pa? (O nepozabljenji). Kako se torej glasi naše naznanilo? „Ne pozabijo" je naznanilo, ni-kavno ter že stavek, ker je vladajoči glagol v 3. osebi itd. Vprašajte naprej ! Kdo ne pozabi! („ Otroci" je osebkova beseda in sicer samostalnik itd. Kateri (kakšni) otroci ne pozabijo? „Hvaležni" je prilastek itd. Obe določili podčrtamo jedenkrat, kajti pojasnjujete glagolovo tretjo osebo. Vprašajte po besedi „tudi". Po tej besedi ne moremo vprašati: govorni razpol „tudi" je veznik, ki veže »hvaležne otroke" z njihovimi stariši glede na naznanilo „ne pozabijo" po smrti. Koga hvaležni otroci ne pozabijo? (Stari še v: je dopo-vedkov rodilnik, katerega v stavku podčrtamo dvakrat, ker določuje glagolovo vsebino (dopovedek). Tako vprašajo otroci naprej po vseh določilih (»svojih: prilastek k „starišev" ; „po smrti" 5. sklon s predlogom izrazuje na vprašanje kedaj? čas.)
Napišite ta stavek ter podčrtajte določila glagolove osebe (osebka) jedenkrat, določila glagolove vsebine (dopovedka) pa dvakrat. Bodete veznik „tudi" tudi podčrtali? (Ne.)
Hvaležni otroci svojih starišev tudi po smrti ne pozabijo. Naredite obrazec! Kam bodete zapisali veznik „tudi" ? (— pred vladajoči glagol ter bodemo med njima naredili nekaj pikic.
tudi...... ne pozabijo
(veznik)	(vladajoči	glagol)
1. '	I .1 ' i
otroci	starišev po smrti
(osebkova beseda) (dopovedkov rodilnik)
I	I
Hvaležni	svojih (5. sklon s predlogom)
(prilastek)	(prilastek) (prislovom določilo časa.)
S tem bi bila končana obravnava stavkov, v katerih ima vladajoči glagol s svojim obsegom primerno vsebino.
Zdaj še le pride na vrsto obravnava stavkov, v katerih se nahaja vladajoči glagol „sem, si, je itd." z velikim obsegom ter z majhno vsebino; kajti tudi ta vladajoči glagol ima v sebi glagolovo vsebino „biti" in glagolovo osebo, kateri tudi moramo določevati, kakor pri vseh drugih vladajočih glagolih.
Konečno pa slede stavki z navideznimi osebkovimi besedami v rodilniku, dajalniku in tožilniku, katere niso določila glagolove osebe, ampak glagolove vsebine, a osebkove besede se dajo določiti, kakor sem v V. spisu pokazal.	.(Nadaljuje se.)

Slovstvo.
Ocene.
„Johann Amos Comenius." Sein Lebeu und seine Werke. W. Kayser. Hanover-Linden. Verlag von Manz und Lange. 1892. Cena 2 marki.
Ta knjiga vzlic nmogobrojnim spisom o Komen-skeni, ki so v zadnjih dveh letih zagledali beli svet, nikakor ni odveč. Nasprotno, Kayserjeva knjiga popolni prav občutljivo praznino v novejšem Ifo-menskyjevem slovstvu. Med tem ko namreč spisi o Komenskem, o kojih smo o svojem času na tem mestu spregovorili, deloma le pojasnjujejo dogodke iz življenja proroka mej pedagogi na podlagi novejših proiskavanj, deloma pa podajejo anthologije iz njegovih del, se ozira pred nami ležeča knjiga v prvi vrsti na Komenskega glavna pedagogiška dela in na njegov pedagogiški pomen. Vsebina knjigi je tako-le razvrščena: I. Comenius Leben (1—12); II. Comenius Schriften u. zw.: 1. Die grolJe Unterrichts-lehre. 2. Die Schule der Kindheit. 3. Der Abrifi der Volksscliule. 4. Der Vorlaufer der Pansophie. 5. Die pansopliische Schule (13—83); III. Comenius Bedeutung: 1. Comenius Quellen. 2. Comenius Be-deutung fiir sein Zeitalter, 3. Comenius Bedeutung fur die spatere Zeit und fiir die Gegen\vart (84 -134). IV. Schluss: 1. Warum ist Comenius fiir jeden Lehrer von Bedeutung V 2. \Yas kanu jeder Lehrer vom Comenius lernen? (135—148).
V	drugem oddelku se podaje vsebina navedenih knjig precej popolno, deloma tudi od besede do besede : Ta misel je jako srečna, kajti tako se seznani marsikateri učitelj, ki ne more dobiti del Komenskega, s poglavitnimi mislimi njegovimi. Marsikdo, ki bi se prestrašil vseh del, se bo poprijel teh posnetkov, iz njih pa se mu bo — o tem ni dvomiti — pisatelj priljubi! tako, da bode čutil potrebo, spoznavati ga popolnoma.
V	tretjem oddelku se dostojno uvažuje pomen Komenskega in se dokazuje, v kolikor se je Ko-mensky opiral na svoje prednike (Iv. H. Alstedt, lv. Val. Andreae, Volb. Katke, Baco de Verulam in J. L. Vives) in v kolikor je bil samostalen; dokazuje se, da je Komenski ne le neposredno vplival na šolstvo svoje dobe, ampak da so nastali tudi šolski redi, zlasti šolska naredba vojvode Ernesta pobožnega po vplivu Komenskega. Dokazuje se dalje, da vodje pedagogi naslednje dobe niso mislili na temeljito razširjanje in vpoštevanje pedagogišlfih načel Komenskvjevih. Se-le po izdanih dveh znamenitih delih: K. Raumerjeve „Geschiehte der Paeda-
gogik" in K. Sclnnidtove „Geschichte der Paedagogik in weltgescliichtl. Ent\vieklung itd." v katerih se prvič uvažuje •temeljito in pravično važnost Komenskega, se pač ne more več govoriti o preziranji Komenskega.
Naposled se dokazuje, da je dolžnost vsakega naprednega učitelja slušati besede tega genija. Priporočamo knjigo najtopleje vsem častilcem Komenskega.	Sch.
£ToT7-©sti.
Ravnokar došel nam je prvi sešitek težko pričakovane knjige ,.Slovensko-nemški slovar," izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. PleterŠnik. V Ljubljani. Tiskala »Katoliška Tiskarna." 1893. Cena : sešitku 50 lir. Kakor kaže že prvi zvezek (h do cerovjej, smemo Slovenci biti ponosni na to znamenito delo, ki je po vsebini ne le jako temeljito pregledno in porabilo sestavljeno ampak se odlikuje tudi po lepi zunanji obliki. Priporočamo je torej najtopleje p. n. slovenskemu učiteljstvu v prav obilno naročbo.
»Levstikovi zbrani spisi." Uredil Frančišek Leveč. IV. zvezek. Proza II. Ljubljana. Ig. pl. Klejn-mayer & .Fed. Bamberg. 1892. Str. 316. — Ta prelepa knjiga, katera nas seznanja z jezikoslovnimi in estetičnimi načeli Levstikovimi, z njegovimi nazori o. vseh strokah pesništva, a tudi z mislimi tega največjega kritika slovenskega o nekaterih splošnih narodnih rečeh, obsega nastopne temeljite in za-nimljive spise:
,,1'egam in Lambergar." Napake slovenskega pisanja. — Gospodoma nasprotnikoma. — Odgovor sestavku „Potrebe Slovencev glede prirodnili ved." — „Sreča v nesreči." — Odgovor odprtemu pismu. — Še nekaj v zadevah »odprtega pisma". — Slovenska Matica. — Zatoženi samoglasnik. — Citainifcino stanovanje in narodni doni. — Slovensko-nernški slovar. — „Ilija Gregorič ali kmečki kralj." — O Vodnikovem rokopisu. — Tolmač.
Ne dvomimo, da bo učiteljstvo prav pridne segalo po teli prelepih knjigah, ki so ne samo po vsebini, ampak tudi po zunanji opravi prava dika vsakej knjižnici.
»Jurčičevi zbrani spisi." Uredil Fr. Leveč. Založila in izdala ..Narodna Tiskarna1'. Zvezek XI. Str. 312. — Ta pred kratkem izdani predzadnji zvezek Jurčičevih zbranih spisov prinaša drama-
tične spise (,,Tugomer", — „Berite Novice" — .Veronika Deseniška") in pripovedne pesmi, ('ena elegantno vezanemu izvodu 1 gld. brošuranemu 60 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" pri A. Z.agor-janu in po vseh knjigarnah.
,,Anton Janežičev slovensko-nemški slovar". Tretji natis. Predelal in pomnožil Franc Hubad. e. kr. giinnazijalni profesor v Cel ovci 1893. Založila tiskarna družbe sv. Mohorja. Str. 900.
S to novo izdajo Janežičevega slovarja, katerega prvi iij drugi natis je že davno pošel, je družba sv. Mohorja odpomogla res živi potrebi, za kar smo ji lahko hvaležni. Gospod predelovatelj in urednik slovarju, gospod profesor Hubad pa je svojo nalogo
tudi srečno rešil, kajti nova izdaja je skrbno urejena in zdatno pomnožena. Ker tudi v tiskovnem oziru ustreza najstrožjim zahteven), lahko knjigo najtopleje priporočamo. — Cena. mehko vezanemu iztisu je 3 gld., trdo v polusnje vezanemu iztisu 3 gld. 50 kr. Po pošti 15 kr. več.
„Obrtno knjigovodstvo", katero je spisat ' dr. T. Romih in založila tiskarna Dragotina Hribarja v Celji, je od učnega ministerstva pripoznana za šolsko knjigo na obrtnih nadaljevalnih šolah in za ročno knjigo za obrtnike. Cena vezanemu iztisu je določena na 1 gld.
„Rusko pravopisanje za učeče se." Spisal Aleksander Iljič Jeljsin, poslovenil dr. Jenko. Ponatis iz ^Slovanskega Sveta". Trat. Tiskarna Dolenc, 1892. Str. 28, cena 10 kr.
—-—os©- -
Doneski k zgodovini naših šol.
(Dalje od št.
Na tej šoli poslovali so sledeči učitelji:
Mark o Janez M i li a od 1724 do 1735. Bil je potem Judi magister" pri Sv. Benediktu v Slov. gor od 1735 do 1739, kjer je bil s soprogo Lizo še 13. maja 1739 boter. Dne 23. aprila 1740 sprejel ga je župnik v Ljutomeru „propria auctoritate" za učitelja; tukaj se je pa 1. 1745 radi bo-lelmosti službi odpovedal ter 3. junija istega leta 60 let star umrl.
D o manj ko Bernard od 1735 do 1742. Od tod odšel je k Sv. Vrbami blizu Ptuja in 1746. 1. menjal z Francem Gausterjem, orgdnistom pri Sv. Benedikta, kjer je služboval do 1. 1750.
.Čep Franc Ksav. od 1742 do 1763. Rojen pri Sv. Lenartu v Slov. gor 1720. Bil je ludimagister pri Mali nedelji. 1740 do 1742. Pri Sv. Lovrenci je 24. oktobra 1761 pokopal ženo Marijo, staro 34 let, t), maja 1762 pa se je zopet oženil s Trezo Amring.
Janšič Jožef od .18. aprila 1763 do 1771. Podpisal seje na orglah kot „Mossner und Sclmlmaister alda" ter kako dolgo je služboval.
Markovič Simon od 1772 do 1775. Bil je prej učitelj in organist pri Sv. Marjeti pod Ptujem od 1768 do 1772. Pri Sv. Lovrenci bil mu je 12. februarja 1775 rojen sin Franc Ksav.
Ganster Jožef od 1775 do 1787. Imenuje se „ludi magister" 19. septembra 1775, ko mu je žena Ne"a roj. Kropej rodila hčerko Marijo Ano.
K o k e 1 Gregor od 1 78 7 do 1799. Bil je v Juršincih št. 157 dne 18. septembra
Piše Ivan Strelec.
21. 1892. 1.)
1787 star 22 let poročen z 25 letno Katarino Jež, ter bil 19. aprila 1797 še boter.
Š t u h e c J o že f od 1799 do 1816. Rojen pri Sv. Juriji ob Sčavnici 16. marca 1777. Bil je „aeditm'is" v Žetalib 1796 do 179.9, ko je prišel k Sv. Lovrencu. L. 1811 imel je 35 učencev. Poročilo Kellnerjevo pravi, da ga v šoli namestuje kaplan Franc Cvetko. Od tod šel je k Sv. Lenartu pri Veliki nedelji 1816 do 1819, odkoder je na tihem odšel k Sv. Duhu na Staro goro, kjer je bil od 1. novembra 1819 do .1821. Tamošnja šolska kronika pravi, da je bil od tod pregnan, ter je pri Sv. Lovrenci v Lenčaku v neki viničariji od lakote umrl.
Vrečer Lovrenc od 1816 do 1836. Tukaj umrla mu je 8. septembra 1827 žena Marija roj. Fras. Od tod prišel je k Sv. Benediktu v Slov. gor. 1836 in je 1840 tamkaj umrl.
Fras (Vraz) Janez od 1836 do 16. oktobra 1844. Rojen v Jarenini 23. mar-cija 1811, učitelj postal 8. januarija 1829. Bil podučitelj: v Jarenini od 8. januarija 1829 do 1. novembra 1834; pri Sv. Lenartu v Slov. gor. od 1. novembra 1834 do 1836, ko je prišel kot učitelj k Sv. Lovrencu. Menjal je z Jožef Bezjakom od Sv. Marjete na Pesnici in služboval tukaj do 30. avgusta 1880, ko je stopil v pokoj.
Bezjak Jožef od 17. oktobra 1844 do 10. januvarija 1863. Rojen pri Sv. Vrbami pri Ptuji 1. maja 1794, učitelj postal 1. novembra 1818. Bil je učitelj pri sv. Marjeti ob Pesnici od 1830 do 16. oktobra 1844,
ko je prišel k Sv. Lovrencu, kjer je umrl 10. januvarija 1863.
M ožin a Janez, provizor od 10. janu-arija do 30. aprila 1863. Več o njem glej »Popotnik" 1892 št. 59.
Belec Janez od 1863 do 1878. Rojen pri Sv. Juriji ob Sčavnici 17. maja 1833, učitelj postal 21. oktobra 1852. Bil podučitelj pri Sv. Petru pri Mariboru 1852 do 1856, pri Sv. Bolfanku v Slov. gor. 1856 do 1859; učitelj pri Svetinjah 1859 do 1863 in prišel od tod k Sv. Lovrencu. Meseca februarija 1878 odšel je v Piirgg pri Irdning-u in je sedaj nadučitelj v Jurkloštru.
Sijanec Franc službuje od 15. sept. 1878. Rojen pri Sv. Andražu v Slov. gor. 25. oktobra 1845, učitelj postal 1. novembra 1869. Služboval kot učitelj v Borštu v Istriji od 1. novembra 1869 do 4. okt. 1872, potem v Svetinjah do 1. 1876. Tega leta prišel je k Sv. Duhu pri Lučanah, od todi pa 1878 k Sv. Lovrencu.
6. Sv. Anton v Slov. gor.
Snežnobela cerkev sv. Antona v Slov. gor., sezidana 1. 1526 je bila blizo sto let poddružnica Sv. Benedikta. V začetku sedemnajstega stoletja postala je samostalna župnija z lastnim dušnim pastirjem ter je imela že rano tudi učitelja. Znana so nam imena sledečih tukajšnih eerkovnikov-učiteljev:
Ošešek Matjaž »aedituus-Iudima-gister". Njegova soproga Neža mu je dne 10. decembra 1687 rodila sina Tomaža, dne 1. decembra 1689 pa hčerko Nežo.
Pukl Andrej, „aedituus ad s. Antonium", je služboval od druge polovice decembra 1689 do 1698. Potem je služil drugod, a 1. 1707 prišel nazaj k Sv. Antonu, kjer je ostal menda do 1. 1713.
Ošešek Matej, naj brž sin prejšnjega, imenuje se v letih 1698 do 1700 kot »aedi-
tuus". Soproga Tereza mu je porodila dne 29. avgusta 1698 hčerko Marijo. Leta 1705 bil je ludimagister na Hajdini.
D i v a d e r S t e f a n , „ aedituus ludimagister ad s. Antonium", omenja se v matičnih knjigah kot boter v letih 1700 do 1706. Soproga Marija mu je dne 15. marca 1705 rodila sina Jožefa.
Roškar Andrej „aedituus" je 1.1713. prišel od Sv. Lovrenca v Slov. gor., a že po novem letu je šel nazaj ter bil pri Sv. Lovrenci pokopan dne 26. aprila 1714.
Oonssee (Gonrzi) Jurij, naveden je kot »aedituus eeclesiae" — »ludimagister" v matrikah 1. 1714 in 1715.
Pred Roškarjem služboval je tukaj zopet že imenovani Andrej Pukl od 1707 do 1713. S soprogo Lizo je imel v tem času dvoje otrok, namreč: dne 8. aprila 1708 Heleno in dne 28. marca 1709 Jožefa, Leta 1713 je odšel k Sv. Juriju ob Sčavnici, kjer se 1. 1716 imenuje boter, ostal pa je menda do 1. 1719, ko je nastopil isto službo ondotni domači rojak Janez ■V rabi.
Pukl A nd r e j , sin zgoraj imenovanega, roj. 1. 1688 je služboval pri Sv Antonu od 1722. do 1748. 1. Dne 2. maja 1724 bil je kot vdovec poročen s Kristino, vdovo Petra Breznika. Ta mu je 1. 1726 porodila sina Andraža. Leta 1728 imel je celo pomočnika Tomaža Ambringa. Nasledoval ga je njegov sin
Pukl Andraž (1748 do 1770), ki je kot »aedituus ad s. Antonium" vzel dne 11. februarja 1749 pri sv. Vrbanu pri Ptuj i v zakon Barbaro, hčer tamošnjega ludi-magistra Franca Gausterja. Njegova hči Urša je dne 13. junija 1778 vzela vdovca Matija Sabederja, ki je svojemu tastu (pokopanemu pri Sv. Antonu dne 13. jun. 1770) sledil kot »ludimagister". (Nadaljnje se.)

Drustveni vestnik.
Maribor. Učit. društvo za mariborsko okolico imelo je dne 5. t. m. v učiliščnem poslopji v Mariboru svoje glavno zborovanje, katerega se je vsled slabega vremena vdeležilo le pičlo število društve-nikov. Bilo nas je baš komaj toliko, da je bilo mogoče zborovati.
Točno ob 10. uri uvede se zborovanje s praktičnim učnim poskusom „o spisji po Maks Schiefil-ovi metodi". Imel ga je vadnični učitelj g. Fistravec s svojimi učenci tretjega šolskega leta. — Po končanem pouku in ko so učenci odšli, vnel se je o
novi metodi prav živahen razgovor, katerega se je udeleževalo več takih učiteljev, ki so se imeli že dovolj boriti s sedanjo metodo tega predmeta. — O tem učnem poskusu in o razpravi poročamo „Popotn." bralcem v posebnem poročilu; danes naj zadostuje opomba, da so navzoči sledili poučevanju gosp. Fistravca z živim zanimanjem in da so krepko pritrdili g. predsedniku, ko se je predavatelju v imenu navzočih za njegov trud prisrčno zahvalil.
Dopisi: a) »Štajerske učiteljske zaveze, b) gosp. Ribnikarja in c) »Pedagog, društva v Krškem" vzeli
so se na znanje in se dopis a) izročil odboru, glede na c) pa je prevzel g. Franc Krajne — Hoče poverje-ništvo za „Pedag. društvo". O delovanji društva v minulem letu poroča podpredsednik g. Nerat. Do-tičnemu poročilu povzamemo, da je društvo zborovalo sedemkrat in sicer fikrat v Mariboru, jedenkrat pa v Št. Jurji ob Pesnici. V posameznih zborih so predavali: Gospod ravnatelj Schreiner 4krat (dne 7. aprila „o Komenskem", dne 2. junija „o Maks Sehiefilovi knjigi", dne 1. septembra „o selitvi rastlin" in 1. decembra „o učilni razstavi'-), g. prof. Koprivnik Ikrat (o knjigi: Der Schulgarten von Julius Jablanczj), g. Gabr. Majcen lkrat (o učnih načrtih sploh in o učnem načrtu o nazornem nauku posebej) in g. Leskovar lkrat o knjigi: „Abhilfe gegen Willkur und Protektion bei Besetzung von Lehrstellen). Slavnostno zborovanje dne 7. aprila v proslavo 3001etnice rojstva J. A. Komenskega se je vršilo kaj sijajno.
Dohodkov je imelo društvo 54 gld. 10 kr., izdatkov 42 gld. 68 kr. Torej prebitka 11 gld. 42 kr.
Začetkom leta bilo je udov 50; mej letom so izstopili 4, pristopilo pa jih je 8, tako, da je bilo koncem društvenega leta 54 društvenikov.
Poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje in prešlo se je k prihodnji točki dnevnega reda, k volitvam.
Ker je dosedanji predsednik, g. ravn. Schreiner iz tehtnih vzrokov predsedništvo odklonil zagotavljajoč nas svoje podpore na drug način, bili so izbrani v odbor ti-le gg. in sicer: M. J. Nerat predsednikom, prof. J. Koprivnik njegovim namestnikom, gospa Berta Aufrecht blagajnikom, gdč. Marija T ur k in g. Franc Kranj c zapisnikarjema, gg, Henrik Schreiner, J. F i s t r a v e c in J. Lasbaher — Ruše pa odbornikom.
Neki važni predlog se je radi prepičle udele-žitve preložil do prihodnjega zborovanja. —!
Vi Slovenjegagradca. V preteklem letu je naše društvo petkrat zborovalo in sicer: 0. januarja, 19. marcija, 2. junija, 1. septembra in pa 19. novembra vselej v Slovenjemgradci. Predsedoval je zborom c. kr. okrajni šolski nadzornik g. J. Trobej.
Pri zborovanjih obravnavala so se ta-le vprašanja :
1.	„0 razmerji realij k učnemu jeziku" (govoril g. predsednik Trobej).
2.	„Katerih napak naj se učitelj v šoli varuje" (gov. Rozman).
3.	„Kako naj vzbuja in pospešuje učitelj zanimanje ljudstva za šolo" (g. Muršec).
4.	„0 istinitosti pouka" (g. Runovc).
5.	„0 govornih vajah v šoli" (g. Scliechel) in
6.	„Učni poskus iz materinščine v višjem oddelku" (g. Vrečko).
7.	Dne 2. junija se je ob jednem slavila 300letna spomenica Komenskega ter je govoril gosp.
predsednik Trobej „o življenji Komenskega in o njegovih pedagogičnih in didaktičnih načelih.
Pri vseh zborovanjih se je razgovarjalo še tudi o raznih pedagogičnih in didaktičnih rečeh, posebno o nekaterih odlokih slav. šolskih oblastij.
Omeniti nam je, da je dal slav. okrajni šolski svet v Slovenjemgradci na jednorazrednicah tega okraja štiri četrtke v letu prosto v ta namen, da se učitelji vdeležijo društvenih zborovanj, kar bode naše društveno življenje gotovo še bolj ojačilo. Razun jednega so vsi učitelji in vse učiteljice tega okraja udje društva.
Najbolj obiskani zborovanji ste bili dne 2. junija in pa dne 19. novembra.
Upati je, da se bode v novem letu naše učiteljstvo še mnogobrojnejše zbiralo v društvu in ga povzdignilo v pravo ognjišče stanovske vzajemnosti.
Pri tej priložnosti je omeniti tudi lepe in hvalevredne kolegijalnosti, koja navdaja učiteljstvo okraja in dal Bog, da hi se vsi tudi naprej tako lepo razumeli ter tako stanovski ugled vedno bolj krepili. Sloga jači, nesloga tlači. Na dobro srečo tudi letošnje leto!	__V.
Šoštanj. Gospod urednik! Dovolite, da se o novem letu oglasim kot poročevalec društva, o kojem še najbrž nikoli niste dobili poročila — saj jaz se ga ne spominjam. Prosim torej, da imate prvokrat z menoj malo potrpljenja.*)
Nas je sicer majhno število — sedem tovarišev v okraji gleda le od strani na društvo! --a društvo vsekako napreduje in deluje pošteno držeč se strogo društvenih pravil. Od važnejih podavanj v min. letu naj ^bodo omenjena: Levstik: Kako snažnost v mladini gojiti ? — Kramar: Učitelj, značaj — Trobej: Trtna uš, metodična obravnava — Skaza: Kako se zamore trpinčenje živali vspešno zabraniti? itd. Od vseh najlepše pa je bilo zborovanje v 'proslavo 300Ietnice Komenskega, h kojemu so vrli in ljubez-njivi tovariši iz celjskega, laškega in Vranskega okraja prišli v izredno velikem številu in s tem k sijajnemu izidu veliko pripomogli. Ko je bil predsednik g. Levstik navzoče prisrčno pozdravil, narisal nam je g. Kramar Komenskyja vsestranski dovršeno. Po zborovanji podali smo se na bližnji grič „gorico", od koder imaš najlepši pogled v prelepo Šaleško dolino, potem pa v prostorno čitalnico k skupnemu obedu, kjer se je vršila napitnica za napitnico. Bili smo kakor jedna velika obitelj, kojej oče je — Bog, a mati — domovina slovenska. Počastila sta nas tudi gg. Vošnjalt in Kačič, oba zaslužna uda okr. šolskega sveta in okr. odbora. Le prehitro nam je odpeljal vlak drage goste.
*) Dobro došli, a oprostite da ne moremo objaviti vsega. Nakopalo bi nam to le neplodno polemiko, stvari, za katero plamtite, pa bi nič ne koristilo, pač pa najbrž našemu ugledu škodovalo.
Uredn.
Zadnje zborovanje imeli smo na novega leta dan v tukajšnji čitalnici. Društvu pristopil je nov ud g. Pilih, tako da šteje sedaj 11 udov. Pri vo-litvi izvoljeni so bili g. Levstik predsednikom, gosp. Skaza podpredsednikom in blagajnikom, g. Kramar tajnikom in pevovodji, gg. Trobej in Smolnikar pa odbornikoma. Po vplačevanji letnine za „Zavezo" se določi bodoče zborovanje na velikonočni ponedeljek v Šmartnu ob Paki. Gosp. Kramar predlaga, da se naj naše društvo priklopi „Lehrerbundu" glede na prošrje o zboljšanji učiteljskih plač. Obvelja. Dalje predlaga, da se store vsemožni koraki glede na pooblastila pri izplačevanji mesečnine pri našem davkarskem uradu. Jeden g uradnikov -namreč zahteva, da vsi učitelji, ki sami prvega ne morejo priti po denar, dado odposlancem s 50 kr. koleko-vano poblastilo in vrh tega potrjeno od c. kr. no-tarijata. Ker bi to povzročilo novih troškov in tega najbrž tudi nikjer ni, se je temu z vsemi silami upirati. Obvelja. Do sedaj je vedno jeden lokalnih učiteljev vzel denar in poslal poštnim potom ovim, ki zaradi šole slabega pota itd. sami niso mogli priti. Gosp. urednik, morda nam Vi zamorete svetovati, kako v tej reči postopati."
Dostave k uredništva. Po našem mnenji zamore odpomoči v tem le šolska oblast, kajti davkarija drži se svojih postavnih instrukcij. Skupen korak učiteljstva vsega okraja pri okr. oziroma c. kr. deželnem .šolskem svetu utegne imeti zaželjeni vspeh.
Celjski okraj. (Vabilo.) „Učit. društvo za • celjski in laški okraj" ima na svečnieo, 2. febr. t. 1., ob deseti uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj letni glavni zbor. Ker se dne C. januarja t. 1. zavoljo slabega vremena ni zadostno število udov zbralo, ostane prejšnji dnevni red. Obilne udeležbe pričakuje in prosi	odbor.
Ormoški okraj. Občni zbor „učiteljskega društva za ormoški okraj" se bode vršil z že naznanjenim vsporedom dne 9. februarja t. 1. v šolskem poslopji ormoškem. Začetek točno ob polu 11. uri dopoldan. Odbor prosi vdeležbe vseh društve-nikov, ker j« važen občni zbor in bode vsak vde-leženec še imel priložnost občudovati „novo patentirano šolsko klop g. Ivana Weixlna, nadučitelja v Kamnici pri Mariboru".
Anton Porekar, tačasni podpredsednik.
—e»sss—
Dopisi in d
I v. Kranja. »Učiteljsko društvo za Kranjski š o.l js k i okraj" priredilo je v korist ! podporne zaloge 5. t. m. svoj I. koncert v prostorih narodne čitalnice v Kranji. Tega koncerta so je vdeležilo obilo zavednega, izbranega meščanstva kranjskega, mnogo učiteljev domačega in sosednih okrajev, a Bogu bodi milo potoženo, niti jeden c. kr uradnikov! To nas boli! Tudi naš gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik se nas demonstrativno ogiblje. Niti jednokrat se še ni vdeležil zborovanj našega društva. To nas žali, ker beremo, da so po drugod pri društvenih zborovanjih vsakokrat navzoči c. kr. šolki nadzorniki podpirajoč učiteljstvo z besedo in dejanjem, da ložje doseže svoj smoter.
Vspored koncerta se je zvršil prav povoljno Prvo točko: C. M. Weber: Preciosa in sedmo: 1'. Rode: Air Varie sviral je kaj mojstersko učiteljski godbeni kvartet tržiški in bil zato obilo pohvaljen. Druga točka v vsporedu je bil nagovor gospoda nadiičitelja L. Jelenca, glaseč se tako-le:
Slavna gospoda! Življenje je boj. Kako izvrstno je karakterizovana v tem kratkem Erjavčevem izreku vsa ona tragedija, ki se dan na dan snuje pred našimi očmi in ki ji pravimo življenje! Vsak dan nudi nam obilico dokazov za to trditev: povsod, kamur pogledamo, na vseh črtah bije se boj, ljut boj, ne boj krvavi, a boj duševni, boj moralni in intelektuelni! Da, življenje je boj!
ruge vesti.
Rog pa sili k združenju, spaja pojedine slabe sile v skupno, mogočno celoto, katera je potem usposobljena za krepak, vsestransk odpor. Tudi tukaj pokaže se nam istinitost gorenjega izreka, kajti tudi to posledico boja opažamo, kjer le hočemo. Društva, zadruge, bratovščine, korporacije, klubi itd. itd. rastejo iz tal kakor gobe. Nekdo je imenoval naše stoletje stoletje društev in ne po krivici. Ne trdim, da so ravno vsa neobhodno potrebna in da bi brez njih .ne bilo mogoče živeti: no, nekatere izmed njih je rodila živa potreba. To so v prvi vrsti ona, ld so podlaga duševnemu ali socijalnemu razvoju naroda, ki so torej za njegov obstanek prin-cipijelne važnosti. Ni nam treba dolgo iskati takih; omenjam le naše družbe sv. Cirila in Metoda, družbe sv. Mohora, Slov. Matice itd.
Danes, gospoda moja, usoja si stopiti pred Vas učiteljsko društvo za Kranjski okraj. Učiteljska društva so, kakor znači že ime, stanovska društva. Da so stanovska društva velikega pomena za do-tični stan, ni mi treba dokazovati. • Kolikoršna pa bode važnost in korist teh društev za pojedine člane dotičnegu stanu, to vendar ne odločuje o njih občni vrednosti. Ta se marveč ceni po njih večji ali manjši splošni koristi. Samo po sebi usiljuje se mi pri tem premišljevanji vprašanje, kako je z učiteljskimi društvi; je-li so ta važna le za člane stanovske, ali nimajo mari tudi kake, občne vrednosti V
Malo znan je širjemu občinstvu namen učiteljskih društev in marsikomu utegne zbuditi se misel, so-li potrebna ali ne. Zato mi bodi dovoljeno, gospoda slavna, danes, ko imam čast, javno sta pred Vami, nekoliko pretresati to gotovo umestno vprašanje in prosim v to Vašega blagohotnega potrpljenja. Ne bom zlorabil Vaše dobrote in le na kratko hočem odgovoriti na sledeča vprašanja : Ali so nastala učiteljska društva iz potrebe, kake koristi so v obče in kake za slovenski narod posebe ?
Ko so se pred 25 leti prvikrat združili avstrijski učitelji, silila jih je potreba v to. Po mogočnem našem cesarstvu odmeval je klic' do tedaj robovanega, skoro skrajno zaničevanega stanu učiteljskega, klic po svobodi in po oni stopinji v človeški družbi, katera mu gre po njegovi važnosti. V prvi vrsti so nastala torej učiteljska društva iz potezanja za' pravice učiteljstva. In ne zastonj; v moralnem oziru smemo z vspehi zadovoljni biti. S ponosom vidi se danes učitelj v vrstah inteligencije in prizna se mu tudi pravo za to.
Ali na tem častnem mestu tudi vzdržati se, je zdaj njegova glavna naloga. Za to usposobiti ga more pa le višja naobraženost. Ves svet napreduje, nazadovati noče, ne sme niti- učitelj! Ta želja po višji naobraženosti je drugi plemenitejši povod učiteljskim društvom, to je njih glavni namen. Mirno in tiho je njih delovanje, nikjer ne nastopajo agresivno, povsod le brez hrupa skrbe za izobrazo-vanje svojih članov. S tem pa ne- koristijo le sebi, temveč največjo korist ima narod, v katerem delovati so poklicani. Kakoršen učitelj, taka šola. Le temeljito izobraženo, v svojem jedru zdravo učitelj-stvo more ustvariti zdravo narodno šolstvo. O učitelji pa, ki skrbi za svoje nadaljno izobrazovanje, smelo lah t o trdimo, da je vnet za svoj poklic in da se zaveda svojih dolžnostij. Očitno je tudi, da pripomočke za napredovanje si laže in gotovejše preskrbi društvo nego pa posameznik. Ker se torej želja po višji naobraženosti izvaja iz zavedanja dolžnosti in vnetosti za poklic; ker višja naobraženost učitelja vedno bolj usposoblja za njegovo težavno delovanje ; ker se - dalje ta smoter veliko laže' doseže skupno, nego ako vsak sam za-se za njim teži: lahko sklepamo, da je število učiteljskih društev nekako merilo o stanovski zavednosti in o kakovostni vrednosti učiteljstva dotičue dežele. In ker dalje vsporedno z dobrim učiteljstvom raste dobrota narodnih šol in po' teh raste tudi narodna omika, doyoljen mi bodi sklep, da je število učiteljskih društev ob jednem tudi merilo za izobraženost naroda. Poglejmo Češko, v katerej biva tako visoko naobražen narod. In kaj vidimo tam ? Vso deželo prepreza tako gosta mreža učiteljskih društev kakor nobedne druge.
Iz navedenega pa je 'že jasno, da so učiteljska društva ne le važna za učiteljstvo samo, temveč
imajo tudi občno korist, in razmotriti mi je le še vprašanje, kako korist ima slovenski narod od slovenskih učiteljskih društev.
Po narodnih društvih širi se in utrjuje narodna zavest. Vsa naša učiteljska društva so sezidana na narodnem temelji in imajo izključno slovenski značaj. Zavedno učiteljstvo pa je jeden glavnih čini-teljev za ohranjanje naroda; -kajti ono nam s skrbno gojitvijo materinščine vzgaja domoljubno deco in — to vemo vsi — kdor ima mladino, ima bodočnost. Jasno je torej, da korist od slovenskih, učiteljskih društev ima narod slovenski, ako ona stoje na stališči zavednosti in domoljubja. In na tem stališči stoje in bodo vedno stala.
Rekel sem prej, da učiteljstvo sme biti zadovoljno z moralnimi pridobitvami zadnjih 25 let. Z moralnimi pač, ne tako z gmotnimi. Ni mi namen tu peti jeremijad, le to mi bodi dovoljeno omeniti, da, kakor znano, skrbi dostikrat ovirajo vspešno delovanje in jemljo veselje do njega. Spoznati resnico teh besed imelo je učiteljstvo vseh dežel in časov dosedaj pač prilike dovolj. Zastonj trka v tem oziru na razna vrata, zastonj, tukaj se mu ne odpre! Ker je pa očitno, da čim manj se je učiteljstvu boriti z gmotno sirotščino, tem laže posveti vse svoje silo vzvišenemu svojemu poklicu, pomoglo si je samo in pomneč pregovor: „Pomozi si sam in Bog ti pomore",'jelo delovati na zboljšanje svojih gmotnih razmer. V to svrho začele so se ustanavljati po raznih krajih podporne zaloge, kojim je prva naloga, podpirati po boleznih in drugih nezgodah prizadete tovariše. Tudi naše društvo sklenilo je to blago idejo, zasnovano na temelji bratoljubja in kolegijalitete, vživotvoriti v svojem delokrogu. Gotovo lepa naloga, častna naloga ali težka! S strahom smo se je lotili; kajti njen prospeh odvisen je od tega, kako bode zavedno občinstvo sprejelo te naše težnje. Današnji večer pa nam je obudil veselo upanje. Z Vašo pomočjo, gospoda moja, položili smo nocoj trden temelj, na katerem se bode veselo dalje zidalo. S svojim častnim odzvanjem našemu povabilu pokazali' ste, gospoda slavna, da uvažujete naše težnje in to nam je vesel prognostikon za vspevanje naše zaloge. Najsrčnejša hvala Vam za to, častita gospoda, in ako si usojam priporočati to novo rojeno dete i Vaši nadaljni blagonaklonjenosti, prosim, pomislite, da bo konečno korist od tega imel le ljubljeni naš narod. Skromen — ne tajimo — je -naš delokrog, še skromnejše naše stališče na družbeni lestvici, a vendar — in temu nihče ne oporeka — je učiteljstvo dandanes važen činitelj v socijalnem in še bolj v kulturnem razvoji naroda.
In zato, gospoda moja, naj Vam bode najlepša zahvala na Vašej krepkej podpori naših prizadevanj zavest, da ste s tem prav za prav koristili narodu svojemu, ker tukaj hote z Gospodom lahko rekli: „Kar ste storili jednemu mojih v mojem imenu, to ste meni storili."
Jako je ugajal A. Mallerjev dvospev: ,,V slovo", pela gospa učiteljica Oman-Ihan in gospod nadučitelj Iv. Benedik. Pesem sta morala zbog izvrstnega podavanja ponoviti. Zelo je bil všeč tudi A, Sajdfihova »Sirota", moški zbor z altsolo, ki ga je pela gospica učiteljica Gab. Ihan. Občinstvo je tudi to pesem sprejelo z viharnim ploskanjem in pevci so jo morali ponoviti. Deklamaeija gospe Oman-Ihan »Prešernova oporoka" navdušila nas je zelo, vsaj jo je pa tudi podala izborilo, s pravim občutkom in naredila močan vtis. Tudi A. Nedvedov »Vijolčin vonj", mešan zbor, Hug. Sattnerjev »Pogled v nedolžno oko", kvartet in A. Nedvedova »Avstrija moja" peli so se dobro. Pevci so želi obilo pohvale.
Učiteljsko društvo je pokazalo pri tem koncertu, da ima izborne moči. Upamo, da bode v svojem II. koncertu nastopilo v povečanem številu, ko marsikoga ne bode zadržavala doma izredno huda zima. Pa tudi od občinstva pričakujemo pri II. društvenem koncertu večje udeležbe.
S Krasa. (Pakiž in Fabijani f). Dne 27. decembra (min. 1.) izročili smo zopet jednega, komaj 31 let starega tovariša materi zemlji, umrl je A nt. Pakiž, nadučitelj v Lokvi, hipoma zadet od kapi. Pokojni je dovršil učiteljišče v Kopru 1. 1880. z dobrim vspehom in je šesti mrlič mnogoštevilnega tečaja.
Bil je rajni Anton značajen mož, dober učitelj, miren, resen in trezen. Nasproti kolegom je bil prijaven, soprogi in vsem znancem ljubeznjiv. Občini je tajnikoval več let in se svojo marljivostjo dobil tamkaj tudi orgljarstvo, kateri službi je poleg svojega poklica vestno opravljal. Ostavil je mlado soprogo, ki je nekaj ur po smrti umrlega povila sinčka.
Kako češčen in spoštovan je bil blagi Anton, pokazala je obilna udeležba pri pogrebu vkljub vsej mrzlej zimi in burji, kakoršno imamo na Krasu. Tovariši so mu zapeli običajno v cerkvi in na grobu kaj izborno žalostinko ter nabrali potem z drugimi gospodi vred vsoto 12 gld. za družbo sv. Cirila in Metoda (mesto vencev). Bodi pokojnemu za njegovo delovanje blag spomin in žemljica lahka, čednostim njegovim pa dobrih posnemovalcev!
Te dni je tudi umrl v Štanjelu, 87 let stari N- Fabjani, veleposestnik, umen kmetovalec in jako imovit bogataš. Bil je svoje dni zastopnik pomnoženega okrajnega šolskega sveta in je kot tak odločno nasprotoval razširjenju šol v okraji, češ, da narastejo previsoki davki in prav zbog tega mu bodi v našem glasilu posvečenih teh par vrstic v v trajen spomin!	1,
Iz Ljubljane. Razdelitev obleke revnim učencem in učenkam tukajšnih ljudskih šol vršila se je ob mnogobrojni udeležbi v nedeljo dne 18. dec. m. 1,
ob II. uri dopoludne v redutni dvorani. Navzoči so bili prevzv. gosp. knezoškof, načelnik deželne vlade g. baron Hein z gospo soprogo in več druge odlične gospode. I'o primernem nagovoru okr. šolskega nadzornika g. A. Žumra pričela seje razdelitev. Dečkom blagovolila sta deliti prevzv. g. knezoškof in načelnik deželni vladi. g. baron Hein, deklicam pa gospa barona Heina. V vsem obdarovalo se je nad sto otrok. 85 dobilo jih je popolno obleko in 16 samo čevlje. Razun tega dobil je tudi vsak otrok po nekaj pekarije. Po razdelitvi zahvalila se je deklica v lepih besedah v imenu obdarovancev za prejete dari. K sklepu spregovoril je tudi prevzv. gosp. knezoškof k otrokom in jih spodbujal k hvaležnosti, pridnosti in pokorščini in jim je podelil sv. blagoslov. — Gospejnemu odboru posebe načelnici gospej Murnikovi vsa čast in hvala za ta blagi in plemeniti čin, ki naj se tudi v prihodnje ponavlja. »Novice".
Kaznoternosti.
(Presvitli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Š t. J e r n e j i pri L o č a h za razširjanje tamošnje šole 200 gld.
(Jože Horvat f.) 17. t. m. je v Ljutomeru umrl nagle smrti priljubljen tamošnji nadučitelj in načelnik krajnega šolskega sveta, gospod Jože Horvat.*) Zadela gaje kap v 55. letu njegove dobe. Žemljica mu lahka in blag spomin!
(Pouk v šolski higieni.) Na c. ki-, učiteljišči v Mariboru imenovan je učiteljem za ta predmet med. dr. g. Filip Ter6, v Ljubljani pa bodeta v tem predmetu poučevala vladni svetovalec g. dr. Fr. K e e s b a c h e r in g. dr. Fr. Zupane c.
(Važno za šolska vodstva) so „poštnine proste dopisnice" (Portofreie Correspondenzkarten), ki se dobe v obeh deželnih jezikih pri vsakem poštnem uradu, ako se tam zahtevajo ali naroče. 25 kosov velja 4 kr. Prilične so za kratka, seveda le uradna poročila, ter prihranijo mnogo papirja in zavitkov.
(H uda z i m a.) Obilen sneg v ormoškem okraji je povzročil, da po nekaterih šolah učitelji po več dni niso mogli poučevati, ker še najbližnji otroci niso mogli do šole. - - V logaškem okraji pa so se radi hudega mraza — 25 in še več stopinj po Celziji — šole uradno zaključile.
(V Belem gradu nmrl) je pred kratkim srbski naučni minister Jovan Boškovic, jeden naj-odličnejih članov srbskega kabineta. Rojen je bil v Novem Sadu in prišel v Beligrad kot deželni biblijo-tekar in kustos narodnega muzeja. Bil je prvi srbski tilolog, Sprožil je reformacijo srbskih gimnazij, katere pa ni mogel dovršiti. Pogreb vršil se je na državne troške.
*) Prav lepo prosimo bližnje njegove sodruge, da nam kateri spiše in vpošlje do prih. »Pop." številke ranjkega obširneji životojiis. Urecln.

(Srbsko pisateljsko društvo), ki seje lansko leto ustanovilo v Belemgradu, imelo je koncem ininolega leta 2441 članov in podpornikov iz vseli slojev naroda. Največ članov je bilo v Srbiji 1607, ostali pa se razdele tako-le: Crnagora 67, Dalmacija 291. Bačka in Banat 218, Hrvastka in Slavonija 307, v drugih deželah 177. Člani so trojne vrste, ustanovni, ki plačajo 150 dinarjev (frankov) in podporni, ki plačujejo po 10 in po 6 dinarjev. Prva svoja dela izda društvo tekom tega leta. Namen društvu je vsestransko podpirati srbske pisatelje in buditi mej narodom ljubezen do čitanja.
Prošnja
do čast. prejemnikov ,,Zabavne knjižnice za slov. mladino".
P. n. naročnikom svoje mladinske knjižnice sem bil o svojem času na ovojnem listu II. zvezka obljubil, da hočem izdati III. zvezek „Zab. knjižnice" — ako ne bode kakih ovir — meseca januarja 1893. Ker sem pa našel sedaj o novem letu pri pregledovanji svojih beležk še mnogo, mnogo zaosta-line, ne upam si pri najboljšej volji že sedaj s III. zvezlc. na svetlo, in to tembolj, ker se mi je dosedaj s poslano naročnino še le polovica tiskarskih troškov povrnilo. Z ozirom na to obračam se na tem mestu do vseh p. n. prejemnikov, ki še za doposlane jim knjižice dotičnih zneskov niso poravnali, da to prav kmalu storiti i z v o l e, da mi bode potem mogoče izdati že skoraj obljubljeni snopič. — Tudi na »Narodnih legendah" je še precej zaostankov, in baš to je vzrok, da še do sedaj s IV. zvezkom — ki je v rokopisu že davno dovršen — nisem mogel na svetlo. Ako kdo knjižic ne mara, lahko mi je vrne pod istim ovitkom, pod katerim jih je prejel. Onih p. n. naročnikov zlasti pa krajnih šol-
skih svetov, ki so mi pismeno naznanili čas, kedaj račune poravnajo, ta prošnja ne zadeva. V Središči, dne 20. januarja 1893.
Anton Kosi, učitelj, izdajatelj in urednik »Zabavne knjižnice za slov. mladino",
Najtoplejšo zahvalo
izrekate voditeljstvi ljudskih šol v Dolenjem 111 Gorenjem Logatci častitemu odboru ženske poddruž-nice družbe sv. Cirila in Metoda v Logatci in sicer velecen. gospem Grunt ar Mariji, Devičnik Mariji, Majdič Amaliji in Ribnikar Mariji, ter gospicama Arko Ivanki in Rihar Frančiški za ves njihov trud, katerega jim je provzročilo prirejanje veselic, osobito pa nabiranje daril, iz katere zbirke se je napravila obleka ubož-nej mladini logaških ljud. šol. Dneva 24. december 1892 in 5. januar 1893 ne ostaneta le v vednem spominu onim 100 otrokom, kateri so bili obdarovani, temveč vsem drugim. Bog Vam poverni stotero, kar ste revuej in potrebnej mladini sprosili — kar ste ji dobrega storili!
Voditeljstvi ljudskih šol v Logatci dne 6. januarja 1893.
Vojteh Ribnikar.	Ivan Kerne.
Zahvala!
Slavno in prekoristno društvo Narodna šola poslalo je za malo vplačano vsoto tukajšni ljudski šoli zelo mnogo raznih učnih pripomočkov, kakor zvezkov, peres, svinčnikov itd., za kar se v imenu revne šolske mladine najtopleje zahvaljuje Vodit, ljudske žole v Dolenjem Logatci dne 6. januarja 1898.
Razpisi natečajev.
Oglas.
št. 10. O. š. sv.
Na jednorazredni ljudski šoli v Brezovici se slovenskim učnim jezikom popolniti je začasno ali stalno služba učitelja in voditelja III. plačilnega razreda; in na dvorozrednici v H r u š i c i se slovenskim učnim jezikom popolniti je mesto učiteljice III. plačilnega razreda.
S temi mesti združeni dohodki in užitki razvidni so iz deželne postave za Istro z 3. novembra 1874 dež. post. štev. 30 odonosno s 14. decembrom 1888 dež. post, št. 1 ex 1889.
Pravilno opremljene prošnje naj se v 14 dneh predpisanim potom sem predlože. C. kr. okr. šolki svet Volosko 8, jan.,1893, Predsednik: Fabiani s. r.
Si 545.
Podueiteljsko mesto.

Na dvorazredni ljudski šoli v K o s t r i v n i c i je umestiti podučiteljska služba z dohodki III. plačilnega razreda in prostim stanovanjem definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci ali prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, katere morajo biti opremljene z spričevalom zrelosti, eventuelno tudi učiteljske sposobnosti in z dokazom, da so avstrijski državljani, potoni predstojnega okrajnega šolskega sveta do 30. januarja 1893 pri krajnemu šolskemu svetu v Kostrivnici (pošta Podplat pri Poličanah.) Okrajni šolski svet Rogatec, 28. dec. 1892. 1_2	Predsednik: Scherer s. r.
št. 15.	Podueiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Mozirji je umestiti podueiteljsko mesto z dohodki po 111. plač. razredu definitivno ali tudi provizorično.
Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje, katere morajo biti opremljene z zrelostnim oziroma s sposobnostnim spričevalom in z dokazom avstrijskega državljanstva potom predstojnega okrajnega šolskega sveta da 30. jan. 1893 pri krajnem šolskem svetu v Mozirji.
Znanje slovenskega jezika je pogoj. Okr. šolski svet Gornjigrad 4. jan. 1893.
Predsednik: Wagner s. r.

š^ii"3^	Natečaj.
O. š. sv.	J
V sežanskem šolskem okraji so namestiti ta-le učiteljska mesta detinitivno ali tudi provizorno.
1.	Mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli v Lokvi (Corgnale),
2.	Mesto učitelja na štirirazrednici v Komnu.
3.	Mesto učitelja-voditelja na jediiorazrrednici v V e 1 i k e m d o 1 u.
Prosilci naj vložijo v teku 4 tednov po razglasu tega razpisa v časniku „Osservatore Tiestino" svoje prošnje, katere morajo biti opremljene se spričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva in pri 1. in 3. z dokazom spo-sobnotti za subsidiaričen pouk katoliškega vero-liauka, potom predstojnega okr. šolskega sveta pri c. kr. okrajnem šolskem svet v Sežani.
C. kr. okrajni šolski svet Sežana, 2. januarja 1893.
Predsednik.
št. t«, n. Učiteljsko mesto.
Na petrazrednici z dvema paralelkama v Slov. Bistrici je umestiti učiteljsko mesto drugega plačilnega reda.
Prosilci ali prosilke za to mesto naj pošljejo svoje opremljene prošnje, opravljene osobito tudi z dokazom avstrijskega državljanstva do 15. febr 1893 krajnemu šolskemu svetu v Slov. Bistrici. Okr.' šolski svet SI. Bistrički 14. jau. 1893.
Predsednik: Kankowsky s. r.
«t". »88. Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli III. plačilnega razreda v Št. O ž b a 11 u ob D r a v i je umestiti podučiteljsko mesto detinitivno ali tudi provizorično.
Prosilci naj svoje redno opremljene prošnje z dokazom avstrijskega državljanstva vpošljejo predpisanim potom do 20. februarja 1893 krajnemu šolskemu svetu v Št O ž b a 11 u ob Dravi.
Znanje slovenskega jezika je potrebno. Okr. šol. svet M a b r e n b e r š k i 24. dec. 1892.
Predsednik-. F.inetti s. r.
št. 34, i. Poclučiteljska služba.
V šolskem okraji okolica mariborska se bode stalno oziroma začasno namestila početkom poletnega poluletja 1892/93 na trirazrednici v Selnici ob Dravi in na štirirazrednici v Št. Ilji v Slov. gor. po jedna podučiteljska služba. Obe imenovani šoli ste uvrščeni v IV. plačilni razred.
Prosilci za imenovani mesti morajo poslati svoje prošnje opremljene z zrelpstnim spričevalom, z dokazom avstrijskega državljanstva in oziroma s pri-čevalofti sposobnosti za pouk, najpozneje do 15. feb. t. I. dotičnim krajnim šolskim svetom. Okr. šolski svet Mariborske okolice It. januarja 1893.
Predsednik: Kankowsky s. r.
št. s?««. Podučiteljsko 'mesto.
Na mešani dvorazredni ljudski šoli IV. plač. razreda v farnem kraji Kapi a je umestiti podučiteljsko mesto detinitivno, eventuelno provizorično.
Prosilci ali prosilke za to mesto, s katerim je združen brezplačen vžitek s potrebnim pohištvom opravljene i/.be in brezplačno kurjavo 6m drv) naj vložijo svoje z zrelostnim spričevalom, oziroma s spričevalom zrelosti in učne sposobnosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva itd. opremljene prošnje najpozneje do 10. februarja t. I. pri kraj nem šolskem svetu v Kapi i pošta Arvež (Arnfels).
Zahteva se znanje slovenskega jezika. Okr. šolski svet Arvež 3. januarja 1893.
Predsednik Seherer s. r.
1 Alfred Pungeršek 1
| knjigovez v Celji v gosposki ulici 1
|j priporoča se p. n. gospodom učiteljem za [| ® vezanje knjig, časopisov itd. kakor tudi za {£ sj	galanterijska dela.	[S
j| Zunanja naročila se takoj točno zvršijo. j|
Današnjo številko poslali smo nekaterim šolskim vodstvom in posamnim učiteljem (učiteljicam)— nenaročnikom, ki prve številke'niso prejeli, na ogled. Ako se na list naroce, dopošljemo jim takoj lahko tudi prvo številko. Te številke jta nam ni treba r racat i; pač pa nujno prosimo one, kateri žeU list tudi na dalje prejemati, da nam to vsaj do o. febr na rja, javijo oziroma nam pošljejo naročnino. Od .3. številke naprej bode se namreč list le v tolikem številu tiskal, kolikor se je oglasilo odbirateljev.
Stare naše dolžnike pa še tem potom jede nitrat poživljamo, da storijo končno do
meseca marca gotovo svojo dolžnost. ■
Upravn ištvo.
Vsebina. I. Slovenskemu učiteljst.vu pričetkom leta 1893. (Vojteh Ribnikar.) — II. Psihologični listi.
(H. Schreiner.) (II.) — III. Slovniške črtice. (M. Herič.) (VIII.) IV. Slovstvo. (Ocena in Novosti.) — V. Doneski k zgodovini naših šol. (XIII.) (Iv. Strelec.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — Raznoternogti. — 'VIII. Natečaji in inserat. — IX.
Lastnik iu založnik: „Zaveza'i
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)