Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št 4. MURSKA SOBOTA, 24. januara 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsako nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sobota, Križova u. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. ček. pol. štev. 11806. Cena oglasov na oglasnoj strani: Cela stran 250 Din., pol strani 140 Din., ¼ strani 75 Din., ⅛ strani 35 Din., 1/16 strani 17 Din. Cena malim oglasom do 30 reči 5 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji popüst. Rokopisi se ne vračajo. Naročnikom na znanje! Po odhodi g. Kolenca mam slededeče javiti svojim cenjenim naročnikom: 1. Vredništvo Novin sem prevzeo podpisani. Gda sam pred 19 leti prvič izdao i vrejüvao Novine, so te rasle i naraste na 6200 naročnikov. Gda za 19 let znova prevzemem vredništvo, majo Novine komaj polovico teliko naročnikov, nekaj nad 3000. Ne iščimo zrokov, zakaj se je število naročnikov skrčilo, nego stopimo vsi naprej, ki lübimo naš narod, Slov. Krajino, pa delajmo z vsemi močmi, da se stara slava Novin ponovi. Namen mi je na stara leta te trüd na sebe vzeti samo zato, da se Novine okrepijo i da tak okrepljene izročim drüžbi, štero namenim nastaviti. To bi ešče letos rad napravo. Potem bo drüžba skrbela za izdajo vseh naših listov. Kak ste me dobre düše v mladosti podpirale, prosim vas, da me tem bole podpirate v starosti. Naroči naj si bar vsaka drüga hiša Novine i ki li ma zmožnosti, naj te seja po svojih dopisih v nje, ki pa vrednost ma, naj z tov podpira naš list. Naš je, toga ne pozabimo. 2. Naznanjam poštüvanim naročnikom, da bom Novine v pravom Kristušovom dühi vrejüvao, ž njegovov lübeznostjov i smilenostjov puno, šterivi veže vküp njegova pravičnost. Drügo kak lübezen, da bi vsem pomagao, me ne bo vodilo, kak me tüdi dozdaj ne. Zato se vüpam, da zaslüžim, da me vsi podpirate. 3. Naznanim, da so Novine zadužene i majo v Kmečkoj posojilnici v Soboti 65.000 Din. duga. Vsaki dug pa dela novi dug z intereši. Da se teh dugov rešimo, nega drüge pomoči, kak razširiti Novine. Zato prosim vse svoje prijatele i znance pa vse dobrohotne lüdi, naj mi pomagajo pri širjenji Novin, da je spravimo bar v vsako drügo hišo. S tem ne meni, nego celoj Krajini skažejo dobrotniki neprecenlive dobrote. Prosim lepo. 4. Naznanim, da je uprava Novin preseljena v Soboto v staro Martinišče i ka de jo vodo g. Edšid Janoš od 2. februara naprej. On bo z ednim odgovorni urednik pred oblastjov. Vsaki, ki ma kaj z upravov za opraviti, naj piše na upravo v Soboto, Križova ulica št. 4. od 2. februara naprej. Ki pa ma kaj z ured- ništvom za opraviti, naj pošlje vse podpisanomi ali pa izroči g. Edšidi, ki mi vse prek da. V božem imeni začnimo! Črensovci, 14. jan. 1932. KLEKL JOŽEF vp. pleb. Vrednik Novin. Odločnost naših akademikov. Več naših akademikov je napravilo izdajateli Novin velko veselje s tem, da bodo v te vsaki tjeden lepe članke pošilali za naš narod. Prav je tak! Živeli! Vnogo naj jih nasledüje! Našoj mladini, dečkom i deklinam! Mi starejši, ki smo zrasli pred vami, vam mamo par reči povedati. Prosimo vas dragi dečki i drage dekle, da nas poslühnete. Ka ščemo povedati? Vi ste naše vüpanje, vi ste cvet našega narodnoga tela. Če nas vüpanje vkani, smo nesrečni. Nesrečni smo, če se nam cvet posüši, če ga črv razje ali če ga veter dolstepe. Edno ali drügo se pripeti, — nemamo sada. Za naš narod mora iz vas zrasti sad, dober i plemeniti sad, dragi dečki i drage dekle. Mladenci i mladenke! Vas je pozvao Bog, da ste našega naroda plodno drevo, štero rodi dober sad: pošten, vučen, pobožen hasnoviten mora biti te sad. Gotovo bo takši sad zraso z vas, če ste dobro pripravljeno, dobro obrezano, skrbno oačuvano, dobro vzgojeno drevo. Gledaj, predraga mladina, ravno to delo, to obrezo, to okapanje i čuvanje, to vzgojitev vam ščemo mi starejši dati. Damo vam pa to vzgojo potom naših listov, štere vam pošilamo. Dečici damo poseben listek „Marijikin Ograček“ vsaki mesec. Mladina do 16 let ga lehko z veseljom prebira. Ti starejša mladina pa moraš meti šče nekaj posebnoga. To posebno vam bodeta nüdila našiva ostaliva dva lista, to je naše Novine i naš Marijin list. Odsehmao bomo večkrat prinašali, če le mogoče vsaki tjeden nekaj samo za odraščeno mladino. Ravno isto bomo naredili v Marijinom listi. Skrbimo se vsi, dragi mladenci i drage mladenke, da vas odgojimo. Prosimo vas, da se date odgojiti. Prosimo vas, da se date odgojiti. Ponovimo to prošnjo. Zakaj? Zato, ka je ta najvažnejša. Nikaj ne pomaga, če mi najlepše reči napišemo, a vi ne bi jih čteli. Ka vala, če mi za vse napišemo, ali niti petina toga ne bi prečtela? Potrebno je zato, da se vsa mladina oklene naših listov i postane njihov apoštol. Junake i junakinje ščemo v tom pokvarjenom sveti. Junake i junakinje, ki bodo zarazmeli i zarazmele, da je dužnost mladine, ka se odgoji za dobre poštene, izobražene kotrige naroda. Mladina mora zarazmeti, ka delamo, ar se ide samo za njo, za njeno dobrobit. Večkrat se zgodi, da stariš nema srca, da bi voščo deci kaj za čteti. V tom slüčaji naj bo dete pametnejše od stariša i naj si samo naroči iz tistoga, ka ma i ka njemi stariš sam pokloni. Kelikokrat si zaslüži dečko ali dekla kakše krajcare i njima starišje te tadajo na obleko, na cigaretline i na kakšo kupico vina ali kaj drügoga. Naj bode dečko junak i naj teliko menje potroši za sebe iz svojih penez, keliko koštajo naši listi i naj je naroči, da zraste po njih v hasnovito človeče drevo. Ravnotak naj napravi dekla. Za teliko dinarov naj küpi falejšo obleko, kak koštajo naši listi. To je edno, ka smo namenili mi starejši vam, mladini povedati. To drügo, ka vam naznanjamo i na koj vas prosimo, je pa to, da bi širili naše liste. Vzemite si dragi dečki i drage dekle malo trüda i idite od hiše do hiše do svojih prijatelov i prijatelic pa je oprosite, naj si naročijo naše liste, bole povedano, naj si naročijo svoje liste. Mladina predraga, pomagaj širitelom, tem našim apoštolom pri njihovom apoštolskom deli i širi dober tisk, kak to dela mladina v drügih državaj! Mi starejši se vüpamo, da lübiš na teliko dobroga Boga i presveto mater, božo Marijo, da zavolo njeva, če že ne zavolo naše prošnje to poslüneš i si naročiš naše liste pa je širiš. Mladina bogaj nas i zrasti, v rodovitno drevo po naših listaj, šteri te bodo odgajali i dali odgojiti na pravoj poti! Starejši. 2 NOVINE 24. januara 1932. Politični pregled. Lüdje brezi dela i krüha. Po zračunanji mednarodnoga urada dela v Ženevi znaša število nezaposlenosti po posamezni državaj v lanskom leti (v oklepaji za l. 1930): Nemčija 4,000.000 (2 800 000), Anglija 2,812.000 (2,118.000). Italija 982.381 (399.444), Poljska 443.999 (787.222), Čehoslovaška 210.000 (70.000), Avstrija 196.000 (156.000), Belgija 176.000 (63.099), Francuska 53,000 (11,000) i Španija 18.500 (10.300). To so uradne številke prijavleni delavcov, šteri so brezi dela, kelko je pa takši, šteri so brezi dela že dugo časa, za štere uradi ne vejo. Gde so pa drüžine tej milijonskij siromakov, šteri nemajo kaj jesti, pa nej gde spati? (I v tom groznom pomenkanji na plesi, po pijanstvi i vlačügarstvi zapravlati penez, gda drügi milijoni nagi i gladni hodijo, bi ne bio kruti greh proti lübezni do bližnjega? Opomba vr.) Naimre tej delavci so si slüžili večinoma krüh v fabrikaj, štere so pa za volo gospodarske krize zaprle i nje pa vrgli na cesto. Bolečine sveta. Celi svet ječi pod težov gospodarske krize alí siromaštva. Kriza pač med drügim izvira iz toga, da je velko oderüštvo velkoga kapitala izvedena do skrajnosti. Po brezmernom proizvajanji samo za volo dobička se edni jako bogatijo, dočim drügi brezi usmilenja prepadajo. Mrtvi mašin kralüje nad človekom, industrija bole i bole dela človeka za lapca, tak da je človek postao samo člen v verigi proizvajanja. Zakralüvao red, ki vničava vsakši višji, osebni, človečanski smisel živlenja. Ta razbrzdana sebičnost velekapitala je že skoro vničila vse stebre krčanske kulture, na šteri je slonela dozdajšnja Evropa. V zdajšnjem gospodarskom živlenji velekapitala ne vala nikša dühovna vrednost, pravica, lübezen, medsebojno občestvo i. t. d., so velekapitali prazne reči. Pravi drüžabni red, kak oznanja sv. oča Pij XI, v svojoj okrožnici i praktična krščanska lübezen, vzgoja po načeli Kristuša, svetost zakona i drüžine bi zmerom mogli rešiti svet. Reparacije. Ostrost svetovne krize se najbole, vidi v boji velki držav za vojne odškodnine ali reparacije. Nemška država se postavla na noge i šče otresti „jarem“ velki vojni dugov. Hindenburg, predsednik nemške republike je povedao v začetki leta, da Nemčija ne more več nositi svoji bre- men. Izjava, štero je podao nemški kancler Brüning 9. januara angleškomi poslaniki, da Nemčija ne more več nadalüvati s plačili za reparacije, je zburkala celi svet kak bomba. Ka pravijo Nemci? Pred vsem razburja drüge države enostranska odpoved plačil, za štere se je Nemčija obvezala, da bode plačüvala po Joungovom načrti. Vsiljüje se pitanje, ali ne bodo Nemci enostransko gazili tüdi drüge pogodbe. Nemci očividno računajo s splošnov gospodarskov zmešnjavov po celom sveti. Če bi bio Hitler vodja nemški nacionalistov na vladi, bi bilo še to razumlivo. Ka pravimo mi? Naša država je pač pripravlena na gotove koncesije (dovolenja) i žrtve, da se Nemcom odpomore rešitev gospodarske krize, ne more pa pristati na to, da bi Nemci kratkomalo popunoma odtegnili svoje obveznosti. Vej pa ma Nemčija zavolo miljardnih kreditov, štere je dobila iz inozemstva najbole vrejano industrijo i cvetočo trgovsko bilanco. Naša država pa je morala biti zavolo izostalih vojni odškodnin brezi edne cele milijarde dinarov v dobi zadnjega leta. Ka pravi Mussolini? V pitanje reparacij je nepričaküvano posegeo Mussolini, šteri je povedao v „Popolo d’ Italia“, da naj se vsi dugovje evropski držav med sebov kak tüdi vsi dugovje Evrope v Ameriki popunoma zbrišejo. Amerika pravi, da izsiljava od Francije prisilno dačo, kda zahteva od nje plačilo vsej štükov, sirovin i živeža, štera je Amerika pošilala med svetovnov bojnov. Vej se je pa to vse ponücalo za sküpno stvar v sküpni hasek. Nemčija pa itak ne bo mogla plačati več visoki odškodnin. Ka pravi Amerika? Vidi se skoro, da je Amerika glüha na takše predloge i da prosi na vsakši način penez nazaj, šteroga je posodila Evropi. Na konferenci v Lausani, bodeta očividno Francija i Anglija vzeli stališče, da se Nemčiji samo telko popüsti v koliko bi popüstila Amerika Franciji i Angliji. Nacijonalisti rešavajo svet z železnov rokov i štüki. Naopačno rešitev svetovne krize so si zamislili oni, šteri radi majo divjo silo pretiranoga nacijonalizma ali narodnosti. Ti mislijo, da trbej postaviti predvsem lastno pokolenje, pleme, lasten narod nad vse i da samo močnejše pleme ma pravico v medsebojnoj tekmi zagospodariti na sveti. Te vrste narodnjaštvo se šopiri v Italiji, v Nemčiji, na Madžarskom i tüdi indri. Vsa politična, gospodarska, i drüga pitanja se morejo kak vči te nacijo- nalizem razvozlati samo po železnoj roki posamezni nasilnikov, krvoločnikov. Dühovne, prosvetne dobrote, osebna sloboda, moralni red so tomi nacijonalizmi prazne reči. Nacijonaliziranje cele Evrope bi pomenilo njeni konec, kajti jasno je, da se po istom načeli ravna tüdi Japonska i se bodo ravnali tüdi drügi narodi po sveti. Grmenje štükov na daljnom vzhodi. Kitajska čeravno 400 milijonska država, je v popunom neredi i ječi pod roparskimi pohodi vnogih generalov i bolševikov. Japonska, ki je popunoma vojaška država, i nacijonalistično izrablja to notrašnjo slabost Kitajske i se šče polastiti cele Mandžurije, štera je 5 krat tak velka kak Jugoslavija, šte 28 milijonov je lüdi i spadala dozdaj pod Kitajsko. Rusija ne mara poseči vmes, zato ka se preveč ne zanese na svoje vojaštvo i se boji notrašnji sporov. Zato bi si raj z Japonskov delila plen Mandžurije. Toda v ozadji stoji Amerika, štera je proti Japonskoj nadvladi, to pa samo zavolo toga, da bi Amerika zgübila velke profite v Mandžuriji i tüdi v Kini če to dobijo Japonci, Amerika bi rada celo Kino mela kak ogromni odjemalni trg za svoje industrijske proizvode i zato obstoja velka nevarnost, da bodo začnoli grmeti štüki ob Tihom oceani. Močna roka Anglije v Indiji. Gandi je pali v ječi i prede na kolovrati. V Indiji pa počiva trgovina, kajti v protest proti njegovoj aretaciji so proglasili Indijci žalüvanje se zna z namenom, da z zapiranjom trgovin občüten kvar napravijo angleškoj trgovini. Velka je misel Gandija: razbrzdana tehnika (mašinje) naj se odpravi i siromaško lüdstvo naj se palig v deževni mesecaj preživlja s kolovratom, zato ka je prej angleška tehnika (fabrike) vničila industrijsko domačo obrt. Indija je toti prepojena z železnicami, cestami, napunjena z automobili, milijoni indijskoga lüdstva pa vmirajo v popunom siromaštvi i brezdelnosti. Dvojljivo je, če bode železna pesnica Anglije osrečila Indijo. Brezposelni naj plačajo stroške svetovne krize. Velika brezposelnost, štera vlada po celom sveti je rodila čüdne posledice. Veliki kapital izrablja siromaštvo delavcov v to, da sküša znižati plače delavstvi, štero za najnižiše plače dela, naj samo ne zgübi dela. V tom slüčaji nejma delavstvo prav nikše obrambe v svojih rokah. Podjetniki 24. januara 1932. NOVINE 3 bi šteli zmenjšati svoje proizvajalne stroške z nizkimi plačami delavcov. Plače delavstva v ništernih strokah so naravnost strašno nizke, posebno za ženski spol. Dostakrat samo nekaj sto dinarov na mesec (1∙50 Din od vöre). Ni nikše dvojbe, da je to eden vnebokričečih grehov kapitalizma. Mednarodna zveza kršč. strokovnih organizacij je to opazila i zato zahteva, naj bi strokovne organizacije delavcov, sploj delavni slojev dobile pravico od države da ščitijo (zagovorijo) sklenjene pogodbe med delodajalci i delavci. M. Sobota — Shod g. poslanca Benka se je vršo v hoteli Krona. Na njem je g. poslanec poročao od teškoga gospodarskoga položaja i povdarjao, ka se ne sme misliti na znižanje dače, nego na to se more delati, da se cene naših pridelkov i živine zvišajo. V svojem govori je tajio istinitost raznih govoric, štere so se med narodom raznesle. Pri shodi se je organizirala zdaj jedino dovoljena stranka v državi, ki nosi ime: Jugoslovanska, radikalna, kmečka, demokratska organizacija. — Stečaj. Trgovina Halmošova je prijavila na sodišči stečaj, ar ma več izdatkov, kak dohodkov. — Stavlen obrt. G. Hartner, bivši poslanec i veleindustrijalec je zavolo teškoga gospodarskoga položaja sta- vo svoj obrat. Delavstvo je odpüščeno. — Dijaška meša se slüži z predgov od dnes naprej v farnoj cerkvi. — Igra v Martinišči. Igro „Razbojnik v jami“ so predavali dijacje dnes tjeden z lepim uspehom. — Radio tricevni z električnim pojačevalcem i z popolnov opremov se takoj proda za 1.800 Din. Pogledne se lehko vsaki den od ene do dveh v Soboti na Aleksandrovoj cesti, št. 18. D. Lendava — Zadoščenje za cerkveno spravo. Na staro leto večer, gda se je lüdstvo podalo v cerkev na zahvalno pobožnost, je neka zverina v človečoj podobi doprinesla v cerkvi grdostijo, od štere pravi sv. Paveo, ka se med krščeniki ne bi smela imenüvati. Gda so to moško zverino opazili, ki brščas ne bila iz lendavske fare, je zbežala. Ali oblast njej je za petami. Za strašen greh nereda v cerkvi je cerkevno ravnitelstvo prepovedalo Naj- svetejšega izpostavlanje. Gda se je to farnikom naznanilo, so bridko zajokali i županje so se izjavili, da so občine pripravne dati primerno zadoščenje milomi razžaljenomi Jezuši. — Poparilo se je tri leta staro dete Čeke Jožefa z Dugoveških bregov i vmrlo. Drügo dete, ki se istotak poparilo, je v bolnici. Oča prvoga deteta Maričike, je v Franciji. Tifus je nastopo v okolici D. Lendave i se širi. Slovenska krajina. — Marijin List je gotov i se razpošlje z temi Novinami. Je na lepom papiri tiskani z štirami lepimi novimi slikami notri i z dvema novima slikama na platnicaj i na prvoj naslovnoj strani. Lepo Marijino sliko na platnice so nam poslali g. Julij Kontler šolski upraviteo v Prihovi, ovo drügo na 1. stran nam je pa narisao g. Jakob Karol slikar iz Lipovec. Teva dva gospoda sta naslikala dve lepivi sliki tüdi za dečinski list „Marijikin Ograček.“ — Širitelom! Z Marijinim Listom vam pošilamo z ednim „Marijikin Ograček“ za deco. V vsako hišo ga odnesite. Nedužnoj deci dajmo priliko da nedužna ostane. Najmenje 5000 naročnikov mora meti dečinski list, če šče živeti. Dovolite starišje, da de živo. — „Marijikin Ograček“ se zove list za našo neodraslo mladino. Na prvoj strani je slika, štera raztolmači pomen listeka. Marijika okapa v ogračeki, šteri je z trnjom zagrajeni, lelije. Te lelije so düše vaše dece, dragi starišje. Naj je z pomočjov deteta Marijike obdržimo na pravoj poti, da ostanejo nedužne, smo se odločili listek izdavati. Samo dečici na hasek, vam starišje pa na veselje smo te trüd na sebe vzeli. Dečiča komaj čaka svoj listek. Starišje, voščite za občuvanje nedužnosti svoje dece letno 4 Din. „Marijikin Ograček“ izhaja vsaki mesec i košta na tri mesece samo 1 Din., na leto 4 Din. — Uprava. — Pozdrav pošilata iz Francije: Sukič Milan ino Raleklo Treza vsem svojim domačim, posebno pa radovskim prijatelom. — Naročnikom. Širitelje nas prosijo, da si vsaki, ki le more pride po Novine ali koga pošle po nje, ar dostakrat zavolo betega ali drügih neprilik neje mogoči širiteo sam po hišaj nositi. Najboše je tak, kak smo že javili, naj se poišče kakši brzen dečkec ali deklica i teva naj mesto širitela razdelita po vesi naše liste i zato brezplačno dobita te. Dnevnik „Slovenec“ ma takše male širitele, pa ga trbe okoli nositi. No i kak goreči so tej mladi apoštolje v širjenji krščanskoga lista. Naši mali naj bodejo tüdi takši širitelje! — Beltinci. Vmrli so stari g. Novak. V njih je zgübo akademik Novak Vilko svojega dedeka. Njemi i vsoj rodbini naše sožalje. — Pesmarski zbor, šteromi je bio en čas prepovedan nastop na dilaj, pali vrši svojo dužnost. — Niki človek nam pošila grda pisma brezi podpiska. Po tom znamo, da poštenoga imena nema, ár ga skrivle. To záto naznánje dámo, da se ne bi ešče gde indri što tak daleč spozabo — na sramoto našoj krajini. — Črensovci. Oblast zvedavle, kakše nerednosti so se vršile svetke pri nas. Nerednosti neso bile velike i cerkvena oblast že rešava celo zadevo. Večina krivcov se je že javila i obečala, da se več nede v cerkvi lüčala z jaboki i nikšega nereda nede, delala. — Spoznávajo nas. Izdani je novi zemljevid Slovenije, na šterom se naša krajina ne imenüje več „Prekmurje“, liki Slovenska krajina, kak je naš katoličanski tisk že pred bojnov pisao. Zadnji čas se preci piše od naše krajine — najmre ne hujskanja po novinaj, liki širi se istinsko poznavanje naših prilik. Tak so v preminočem leti izišli spisi od Slovenke krajine v ednom češkom vučenom listi; v „Dijaškom koledari,“ v Mohorskom kalendari z več podobami, v božičnom „Slovenci“ opis našij božični návad. Želemo, naj bi naši domači sinovje sveti pokazali istinski obraz naše krajine. — Deset let je minolo na Novo leto, ka je mro beltinski plebanoš Števan Kühar. Pri toj priliki popravimo, da je ne mro 1921., kak je zapipisano na nagrobnom spomeniki. — G. Bistrica. Zekutor se je več dni müdio pri nas i jemao gor za odajo našo vrednost, štere nesmo mogli odati. Zvün par hiš je prišla cela občina na boben, ar ne mogla s kem plačati dače. Iz srca želemo i tüdi prosimo oblast, da nam spravi dobre küpce za marho i svinje kak i za kukorco. Dačo radi plačamo, ali zdaj nemamo z kem jo plačati. — Zgübila se je Žalig Martina, po domačem Matjašecova žena v Črensovcih. Lani njej je dete vmrlo i mlada mati si je to tak na srce vzela, da se je v razumi nekaj zblodila. Pred par dnevi je nekam odišla i ne ve se kama. Ki bi njej na sled prišo, naj to javi moževi i materi. — Kak smo zvedili, je zgüblena žena gornajdena v sosednoj vesi. — Zimski kmetijski tečaj v Bogojini se bo zečeo dne 21. t. m. s podporov kr. banske uprave v Ljubljani. Tečaj se bo predvidoma vršo 4 NOVINE 24. januara 1932. do 25. 2. 1932. Predavali bodo strokovnjaki iz D. Lendave, Beltinec, Rakičana i M. Sobote. Na programi so sledeči predmeti: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinarstvo, šumarstvo, rojarstvo, higijena, kmet. pravo, kmet, knjigovodstvo i zadružništvo. — Nesreča v šali. V Beltincih v hoteli Krona se je mladina šalila, kak bi eden ovomi roko potro. I iz šale je prišla britka istina, Küharovomi Lujzeki z Ižekovec je neki Lipovčar roko potro. — Pregled rodovniških drüštev. Te dne je pregledao rodovniška drüštva v Slov. Krajini g. inspektor Zidanšek. — Delavci, ne pozabimo, da moramo vsi biti člani zadrüge Delavski dom v Soboti, zato se paščimo, da se do slednjega februara vsi priglasimo v njeni pisarni, ki je v Kolodvorski ulici, št. 5 ž uradüje vsakši den od edne pa do pol tretje vöre popoldne, v nedelo pa od desete i do pol edne. Torej se popaščimo, da ne zamüdimo! — Dokležovje. Dne 6. jan. se je začela kmetijska nad. šola pod vodstvom g. Tratnjek Davorina, šolskoga upravitela. Rednih vučencov je 42. — Jan. 17. se je začela gospodinjsko nad. šola, štero vodi gdč. Colnerova. Vučenic je 28. — Povest „Strelov i plinom“ več ne bo izhajala v Novinaj. Tak želejo g. Kolenc, ar dajo povest pri g. Hahni štampati posebi i bo skoro gotova. Vsaki si jo lehko küpi v tiskarni. — Nazaj k Materi. Od 18. do 25. januara, to je od goda „stolice sv. Petra apoštola“ do goda „povrnenja sv. Pavla apoštola“ se vršijo v katoličanskoj Matericerkvi molitve, da bi se vsi ločeni kristjani povrnoli nazaj, odked so se ločili, to je v katoličansko Matercerkev. Ta molitev se zato posebno za luterane, kalvine, unitarce, metodiste i drüge ločene krščenikeopravla. Dnes je v te namen v vsakoj cerkvi molba Najsvetejšega. Jezuša milijoni prosijo, naj se ločeni bratje nazaj povrnejo k Materi. O, opravimo jo pobožno. Neizmerno moč bi dobili, ki v Kristuša verjejo, če bi bili v Njem edni, kak je On i Oča edno. Kak nači bi zgledno tüdi naš kraj, Če bi bili vsi edni kak smo pred 300 leti bili. Molimo! — Pripomnimo, da da je to molitev začeo luteranski farar James Paul Francis, ki se je povrno i postao katoličanski dühovnik približno pred 25 leti. — Ali pri nas nega nevol? V dnešnji teški časaj so se vsa poštena drüštva zedinila v tom, da se ne prirejajo nikši plesi i nikše veselice, gde bi se brez potrebe trošo penez. Na Češkom je cilo državna oblast z za- konom prepovedala vse plese i podobne veselice. V preveč teški časaj živimo. Miljoni drgečejo v toj zimi, ar nemajo s kem bi si zakürili i nemajo s kem bi se nasitili. Tüdi v našoj krajini je siromaštvo tak velko, da bi se človek najležej bridko zjokao. Na žalost pa vidimo, da Sobota i njena okroglina pleše i pije pa zapravla penez, kak da bi se štela v dnešnji teški časaj iz siromakov naravnoč norca delati. Naznanjeni je že palig novi ples, šteroga priredi sportni klub Mura v Soboti. Muziko majo cilo iz Maribora naročeno. Po celoj državi, po celoj Sloveniji so se to zimo vsa poštena drüštva odpovedala raznim plesom i veselicam. Mi pa, ki smo v velkoj večini v istini lačni, bosi i si nemamo kaj oblečti, moramo velke plese prirejati, da s tem zakrijemo pred svetom svoje telovno pa düševno siromaštvo. Ka bodo nato drügi od nas gučali, to pa ništerne naše lüdi strašno malo briga. Samo edno ne razmimo pa nemremo znati, što je tisti, ki se v tej teški časaj tak brez lica z nas vseh norca dela. — Šmarnica prepovedana. Srezko načelstvo v Murskoj Soboti je opomnilo vse župane, naj naznanijo lüdem, da se po novom vinskom zakoni več nindri nesmi odavati vino iz takzvani samorodni trsov, kak so šmarnica, izabela, othelo i podobno. Šmarnica se nesmi tržiti ne doma ne v gostilnaj. Vsakši sam jo sme piti nego tržiti je nišče nesmi. Što bi delao proti tomi zakoni, bo kaštigani z zaporom od 7 do 30 dni i s penezi od 100 do 10.000 Din. Radovedni smo, če bi se ednok vsem našim gostilničarom preiskalo vino, kelki procent vceplenoga vina bi najšli v njüvi lagvaj. — Što potrebüje okrepčila, posebno što je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varje z jačanjom mišic i kit, kak tüdi s pospešenjem krvnoga toka s Fellerovimi Elsafluidom, tem sprobanim domačim sredstvom. Posküsna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. Dnevne novice. 18 milijonov brezposelnih. Mednarodni urad za delo v Ženevi je izračunao, da je v 25 glavnih produktivnih državaj sveta 18 milijonov brezposelnih delavcov. Vse države so zabeležile število brezposelnih edino samo za Ameriko šče ne popunoma gotov, kelko jih ma. Guči se, da znaša njeni odstotek 20% delavnoga lüdstva. Najhüjše tere brezposelnost Nemčijo, Avstrijo i Italijo, pa tüdi Japonsko i Polsko. S problemom brezposelnosti se bo bavila posebna konferenca, ki je sklicana v Ženevo za 12. aprila. Književna slovenščina. Nadškofu Sedeju v slovo. F. S. Finžgar je posvetil v „Mladiki“ spominu goriškega nadškofa te le prekrasne vrste: Ko bi od pokojnega nadškofa prav ničesar drugega ne vedel kot to, kar sem videl, bi ga moral globoko spoštovati. Videl sem v Gorici njegov nadškofijski dvorec. Videl sem ga v povojni dobi, ko je divjala tolpa, v kateri ni bilo ne drobca več nekdanje rimske kulture, kaj šele, da bi govorili o krščanski! Vse stene pritličja nadškofove palače so bile en sam divji madež. Kletve, psovke, grožnje so bile s črnimi črkami napisane po steni. Kot bi se čeljusti zverin režale iz ometa. Za temi stenami, za temi gluhimi okni je bival nadškof Sedej. Njegova grehota, ki je izzvala tolpo, je bila ta, da je bil slovenske matere sin, slovenske zemlje sad in ni mogel in ni hotel in kot katoliški škof ni smel biti izdajavec svoje matere, svoje zemlje in svojega ljudstva. In za to zvestobo je trpel desetletje. Hotel je biti dober pastir. Dober pastir da življenje za svoje ovce. Sedej je dajal življenje zanje, dajal od kaplje do kaplje, dokler ni kamla zadnja in je z njo vred omahnil sam v naročje smrti — in v objem Pastirja, ki ga je pozdravil: „Pridi, dobri in zvesti!“ Ob smrti takega moža obstane naša begotna misel. Sredi sodobnega nemirnega pljuskanja, ko gredo valovi nečloveških strasti do vrha, ko je človek človeku zver in ne več brat v Bogu, ko svet nima ničesar več, kamor bi se trdno prijel, ko je čas, ki bi ga Izaija popisal po svoje: „Kaj, da je zvestoba postala vlačuga? Kaj, da so prvaki nazvesti in pajdaši tatov? Vsi ljubijo podkupnino in letajo za nagradami, siroti ne sodijo pravice, pravda vdove ne pride pred nje,“ — se nam zazdi moža, ki je stal trdno kot hrib, pod katerim se je rodil, le še trikrat škoda. Vemo pa in veseli vemo: Klonil ni, zrušilo ga je. Kako boli čredo, ko ni več pastirja, kako vernike, ko bo kmalu slovenski očenaš otrok državni zločin, tega ne morem ne presoditi ne občutiti. Z njim žalujemo, z njim upamo. Pot odrešenja vodi čez Kalvarijo. 24. januara. 1932. NOVINE 5 NEDELA Septuagesima. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Spodobno je kralestvo nebesko k človeki hižnomi gospodari, ki je vö šo vgojdno rano najimat delavce vu gorice svoje. Pogodo se je pa z delavci za eden sod na den i poslao je nje vu gorice svoje. I vö idoči okoli tretje vöre, vido je drüge stoječe manjiküvajoče i velo je njim: Idite i vi vu gorice moje i ka bode pravično, dam vam. Oni so pa odišli. Páli je pa vö šo okoli šeste i devéte vöre i včino je spodobnim talom. Okoli edenájsete je pa vö šo i najšo je drüge stojéče i veli njim: ka eti stojite celi den manjiküvajoči? Velijo njemi: da nas je nišče ne najšo. Veli njim: Idite i vi vu gorice moje. Gda bi pa večér gratao, veli Gospod ti goric vancari svojemi: zovi delavce i daj njim najem, začévši od slednji do prvi. Gda bi prišli zato, ki so okoli edenájsete vöre prišli, vzeli so po ednom sodi. Pridoči pa i ti prvi, štimali so, ka več vzemejo: vzeli so pa i oni po ednom sodi. I kda bi vzéli, mrmrali so proti hižnomi Gospodari, govoreči: eti slednji so li edno vöro delali i priglihne si nje k nam včino, ki smo nosili dneva, bremen i vročino. On pa odgovoreči ednomi med njimi je pravo: prijatel, ne činim tebi krivice; ne li si se za eden sod pogodo z menov? Vzemi, ka je tvoje i idi; ščem pa i etomi slednjemi dati, kak i tebi. Ali je ne slobodno meni činiti, ka ščem? Jeli je oko tvoje jálno, ka sam jas dober? Tak bodo ti zadnji prednji i ti prednji zádnji. Ár ji je dosta pozvani, malo ji je pa odebráni. (Mat. XX.) Od hišnoga zakona. II. Ar samo Bog ma pravico moži i ženi juš dati na takše činenje, po šterom se človek poprimle, ar Bog je Gospod vsakoga tela, od njegove vole visi vsako telo, On zadržava vsako telo; brez njegovoga dopüščenja možki i ženska nemreta meti nikšega juša eden do drügoga; za toga volo je veliki greh, či lüdje zvün hižnoga zakona eden ovomi prekdajo svoje telo; ar toga juša nemajo, te juš Bog vu hižnom, zakoni da lüdem, najmre moži do lastne žene i ženi do lastnoga moža. I tak ka je zvün hižnoga zakona veliki greh, tisto je v hižnom zakoni od Boga nastavleno pošteno delo, k šteromi Bog z svojov vsamogočnostjov pristopi, kda k človečemi semeni nemrtelno düšo stvori i tak se človek poprimle. — Ali dragi krščeniki, kak nevolen i kak slab je človek, kda se narodi? Mali človek, ali dete pa nikaj nemre, nikak si neve pomagati. Či bi ga mati dugi čas ne hranila, ne prala, ne varvala, ne bi živo ostalo. To nam znovič keže eden čin hižnoga zakona, najmre deco gorivzgajati. Vidite dragi krščeniki, zato more biti med možom i ženov stalna, nerazločliva zveza, ar vzgoja decé to žele. Što bi se trüdo z malov decov, što bi je gori hrano, či med roditelami dece nebi bilo stalne zveze. I tak je Bog ob drügim zato nastavo hižni zakon, to je te drügi cio hižnoga zakona, naj roditelje, mož i žena redno gorivzgajata svojo deco. Te cio znovič svedoči, ka je hižni zakon svéto delo i ka more biti sveto delo. Ar ka je dužnost roditelo? Gorivzgajati svojo deco, štera so na boži kep stvorjena, štera majo nemrtelno düšo. Tak roditelje morejo svojo, deco godvzgajati ne kak neme stvari, nego kak bože sine, kak bože sluge, šteri so na to pozvani, naj Bogi na diko slüžijo. Ali to roditelje nemrejo spuniti samo s telovnimi sredstvami, nego tü je potrebna boža milost, štero Bog po svetom hižnom zakoni podeli roditelam. — Vzgoja dece i drüge vsakdanešnje potrebčine moža i žene nam kažejo ešče eden trétji cio hižnoga zakona. Te cio je tüdi sam Bog. vöpovedao, kda je žensko stvoro, najmre to je pravo: „Ne je dobro človeki samomi biti; stvorimo k njemi spodobno pomočnico.“ To je tretji cio hižnoga zakona, naj človek ma pomoč; mož naj ma vu ženi pomočnico i žena naj ma vu moži pomočnika. Vi, ki že dugši čas nosite jarem hižnoga zakona, dobro znate, ka človek z hižnim zakonom dosta trüdov, težav, križov vzeme na sebe; eden sam bi je jako, jako teško prenašao, nego dva vküp je ležej nosita, či žive med njima zakonska lübav. Hižni zakon je jarem, šteroga dva moreta nositi. Hižni zakon more biti ta najvekše prijatelstvo moža i žene; prijateo prijateli rad odpüsti, njemi rad pomaga. Tak je pravo Bog: „Stvorimo človeki pomočnico.“ Zato mož vu ženi vu istini more pomočnico dobiti, ne ešče vekši križ; i žena vu moževi more pomočnika i dobroga prijatela dobiti, ne divjega mantrača. Dragi krščeniki. Bog je vse na svojo diko činio. Hižni zakon je tüdi na svojo diko nastavo. I Bog svojo diko po hižnom zakoni te dosegne, či lüdje hižne zakone z takšim namenom sklenjavajo i obdržavajo, na kakši namen je Bog hižni zakon nastavo. Namen boži je pa to bio, 1) naj se človeči rod gori drži i povnožava, 2) naj se deca za bože sine i herbnike nebeskoga blaženstva gori vzgajajo i 3) naj lüdje vu zemelskih potrebčinaj majo stalno i gvüšno pomoč: Ki kaj drügo išče vu hižnom zakoni, tisti blodi i nesreča si spravla. Zrok velikih i vnogih nevol i skvarjenja lüdi je, da starišje z hižnim zakonom svoje dece grdo trgovino delajo. Starišje pač majo dužnost svojo deco opominati, njim navuk dati. Nego toga juša starišje nemajo, ka bi oni odločili svojemi sini ženo, ali svojoj čeri moža, to je dober tanač njim morejo dati, ali prisiljavati jih nesmijo. Ar k hižnomi zakoni je neobhodno potrebno, naj mladoženci majo medsebojno lübav, naj je natura i düša vleče ednoga k ovomi. Če starišje prisiljavajo svojega sina ali čer na hižni zakon, šteroga sin ali hči nešče; strašno odgovornost vzemejo na sebe pred Bogom. Keliko greha, preklinjanja, prelomlenja zakona i drüge nesreče se godi zavolo toga, ka starišje sina ali čer prisiljavajo na zakon, k šteromi sin ali hči nema vole! Što de davao račun za te grehe pred Bogom? V prvom redi tisti nespametni starišje, v drügom redi pa tüdi sin ali hči, zakaj privoli, zakaj laže? To je sramota, ka eti moremo viditi! Siromacke ešče na vekše po svojoj voli . . . Ali ti bogatejši po poželivosti starišov . . . Ar skem več što ma, stem bole je lačen! Grda poželivost za bogastvom je oslepi, nevidijo velikoga prepada, vu šteroga svoje dete sünejo. Pred njimi so vnoge žalostne pelde, pa jih neščejo viditi. Dragi krščeniki, vu težavaj zakonskoga živlenja je velika tolažba ta vest, ka si je što sam zvolo svoj hižni zakon; sam sam si zvolo, zato je boža vola bila, zato spoznam v tom bože odločenje i zato ščem svoje težave mirno nositi. Ki si je pa ne zvolo sam svojega para, tisti etak misli. či bi si drügo vzeo, ali drügoga vzela, te bi ne tak bilo; zakaj jas morem zdaj to trpeti, to so mi moji starišje krivi. Ka nadomesti tomi tisto tolažbo, štero drügomi ta vest da, ka njemi je Bog odločo . . . Ali dragi krščeniki mladoženci si dostakrat tüdi nespametno odeberejo svoj par; ar samo na zvünešnje, na kožo gledajo, srca, jakosti negledajo. Koža povehne, te so pa nezadovolni, ar pod pisanov kožov ne najdejo dobroga srca, jakosti. Vsaki človek tisto najde, ka išče: ki samo kožo išče, tisti nemre najti jakosti, dobrote; iščite jakost, iščite bogaboječe srce, te najdete jakostnoga, dobroga tovariša. Dragi krščeniki. Sreča človeče drüžbe od toga visi, kak sklenjavajo i kak obdržavajo lüdje hižni zakon. Kde se dužnosti hižnoga zakona ne obdržavajo verno, tam cvete cvetje pekla: svaja, preklinjanje, pijanstvo, zdvojenje, lüdomorstvo, praznüvanje i nesrečna smrt. Či hižnoga zakona ne držijo za sveto zvezo, te se cela drüžba vküp porüši. Ar familija je temelj občine, fundament orsaga i podlaga cele človeče drüžbe; če je fundament gnili, te je vse vkraj. Naj te fundament ne bode gnili, nego zdrav i trden, zato je posveto Jezuš hižni zakon, ino ga je za sacrament včino; naj mladoženci po sacramenti miloščo dobijo, da bodo svoj hižni zakon sveto obdržavali i tak vremenito i vekivečno zadovolnost najdejo. — † SAKOVIČ JOZEF. 6 NOVINE 24. januara 1932. Na Krajnskom, Koroškom . . . Narodna. Na Krajnskom, Koroškom Hajdina cvete. Edna dekla jo žéla, Jo roka boli. Čomra, čomrarija, ojlerijala! Poglejte njoj roke, Kak žülnate ma. Tri dni jo je žela, Tri snope nažela; Poglejte njoj roke, Kak žülnate ma! Tri dni jo je mlatila Tri litre namlatila; Poglejte njoj roke, Kak žülnate ma! Tri dni jo je kühala, Tri litre nakühala; Poglejte njoj roke, Kak pečene ma! Tri dni jo je phala, Tri litre naphala; Poglejte njoj roke, Kak žülnate ma! Zapisao: Š. K. (Iz zapüščena † Kühar Števana z Bratonec.) Mihael Mihajlovič Fujsov: Potnik pod večer . . . O ta megla! Vse dneve se vlači po polaj, iz jütra v večer, šče okoli poldne si ne obriše den ščista oči. Tam od Ledave pô tistih bregaj ob Ledávi i Črnci ob logaj naprej mimo Törnišča i se zaokrozi proti Müri k Ižekovcom i Melincom, leži nad vsemi tremi Bistricami i po Polani z Gospockim prek po Kapci, Koti do Treh Mlinov i Čentibe. Ne ravno debela i gosta, ali tak se vlači kak Pijanec, šteromi, je vse edno, prenočiti v tom jarki ali v drügom. Tiha so pola i mrkla, kak da bi se betežasti človek vlegeo k počitki, komaj da včasi zazdehne, tiho i skrivnostno. Tiha so pola . . . Jesen jih je küšnola i so kak na smrt obsojena omahnola i zaprla oči. Senožeti so rjavozelenkaste, cmüde so se razrastle po njih i šerjé se je štelo pognatí vujška, pa je zarjavelo i obstanolo. Rakitavi i vrbovi grmi, raztreseni ob mejah, se stiskavajo k zemli kak v strahi. Včasi se iz toga ali onoga vzeme zavec. Visika trava je v takših grmaj i tam so dobra ležišča za nje. Leno se sprehaja od grma do grma, zajde včasi na polja, dokeč je bilo šče kakše zelje i repa. Mogoče, ka se šče tü pa tam pasejo krave, zaspano i brez vole, ali pasejo se li. Pri logi si zakürijo pastirje ogen, pečejo krumple, štere so zdoma prinesli i se segrevlejo pri plameni. Potihnola je cesta . . . Tak gdagda šče ropočejo po njoj kola, ali POSVET. Naš jezik. Si že gda pomislo, ka je jezik, šteroga gučiš? Misliš, pa želiš, naj zvedi drügi — spregovoriš, tvoje misli pa želé zaživéjo v glasi! Je ne to velko čüdo? V guči živé tvoj düh, zato je jezik kak gledalo, kak slika Tvojega dühá. Ne je li záto jezik vse lübezni vreden? Kak čüdüviti je jezik: rasté kak drevo; dete je nemo, pa začne z glasom posnemati starejše, ali kak sirmaški je te ešče njegov jezik, samo navadne zvünešnje stvari zná imenüvati. V šoli pa doma se njemi s časom povnožávle spoznavanjé düševni i zvünešnji stvari i stem se njemi spunjávle tüdi jezik. Odraščeni človek zna vse, ka vidi pa misli imenüvati s pravov rečjov — to je najvekše bogastvo človeče! Naš jezik je slovenski, šteroga so gučali naši očacje že pred jezero leti — pa nam je zato tem dragši. Če znaš šteri drügi jezik, ti je to samo pomoč, ka se s tühincom razmiš; pri slovenskom jeziki pa čütiš, da te on véže z našim celim narodom, ki žive na vsoj slovenskoj zemli kre Müre, Rabe, Drave, Save i Soče — ne samo v Jugoslaviji, tüdi v Italiji, Avstriji, na Vogrskom, v Ameriki, po vsem sveti. Istina, da se po različni krajaj malo inači guči kak pri nas eli to je pri vsakšem jeziki tak. Zato pa mámo eden pismeni jezik, šteroga se včimo po vsej šolaj, da lejko štemo vsi iste knige pa spoznavamo bogastvo slovenskoga jezika. — Naš jezik je podoba slovenskoga dühá, slovenskoga značaja pa čütenjá. Záto ga lübi! Ne mešaj v svoj guč nikše tihinske reči, ka je posebno grda na- vada med nami! Lübi slovensko pesem, čti slovensko knigo, naj te ona vodi v lepo živlenje slovenskoga jezika. Ne pozabi, da je tvoj ponos, biti Slovenec i lübiti svoj lepi jezik, šteroga te je navčila mati! Modrost. Či mi nemreš pomočti. pa mi bár ne delaj neprilik. (Slovenski pregovor.) Odpüsti eden lüdski grej ino Bog ti odpüsti dva tvojiva. (Ruski pregovor.) Grdi, ka nega bole grdoga, je pijanec — eli sedemkrat bole grda je pijanka, (Slomšek). Penez se lejko povrné, dobro ime pa žmetno eli nigdar ne. (Slomšek). Tüdi reč buje človeka. (Slomšek) V DOBI NAHODA kda kašlamo i smo zasluzeni, kda nam preti gripa, te je Fellerov bolečine pomirjüjoči Elsafluid, to odlično sredstvo i kozmetikum prava tolažba v hiši. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velikivi spacialnivi steklenici 62 Din. franko pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. Vesele novine. Piše Dolenski Marko. V zadnji dnevaj smo razposlali po dolinski ino gorički pa bojnečki vesnicaj naše naglejüvače, poročevalce i pisače, da bi znalükali, pozvedili i zapisali, ka se v tej vesnicaj kaj novoga godi. No, pa tej verni slugi so spunili našo želo i so nam sposlali novice tak imenitne i glasovitne, ka se takše ne godijo nej v Parizi, nej v Lüblani pa niti v Budinpešti nej. Li poglednimo si je. Dnevne novice. Naš naglejüvač, šteroga smo v Čerensovce poslali, nam brzojavi, to je telegrafera, da si čerensovčarje ščejo roje naročiti z Amerike. Zvedili so najmre od ednoga človeka, ki je z Amerike prišeo, ali bolepovedano, šteroga so po šupi tam odnet stirali, — da so v Ameriki tak velke včelé kak cecatji teoci. No i čerensovčarje, ki bi se na hitroma radi obogatili, neščejo zamüditi lepe prilike, nego kak najprvle ščejo meti takše roje. Nad tem si pa ne terejo glave, kak takša včela notri v koš ide; pravijo najmre ka je to njena briga. Pisač, šteroga smo v Polano poslali, nam telefonera, da se je tam te dneve narodo dečak, šteri tak velke mustače ma kak oča. — Tü moremo pripomniti, ka bi to samo te bila zaistino velka novina, či bi si te oča mustačov ne bi brio. Naš pisač, ka smo ga v Teš . . . vce poslali, nam piše eta: Teš . . . včarje že dugo časa opažüjejo, ka po njüvi njivaj vnoči penezi cvetejo. To so prej tisti penezi, ka je je Tork tam zakopao, gda je zadnjikrat razdirao po našoj slovenskoj krajini. Po tej penezaj že vnogoga teš . . . včara boli srce! Zato pa zdaj prosijo bojnečko vlado, naj bi njim dovolila, ka bi oni slobodno te peneze poiskoli, pa je vö odkopali. — Či se njim to posreči, do meli penez zadovole, pa njim te znan hiže tüdi nedo duže kazale golih reber. Osebni glàsje. Törjanski živinozdravnik je prišeo s počitnic: — Beltinski župan se je odpelao na par dnevov v Lüblano. Sodnija. Od sodnije smo dobili sledeča: Bistričanci, ar mokro ribe 24. januara 1932. NOVINE 7 lovijo, so obtoženi pri starom Motvozi pa do tri leta vu vozi. Ednoga šoštara, ki rad k sodniji hodi, je sodec zavolo grdoga oponašanja s hiže nagnao. Gospodarske novice. Renkovčar, gda tele ostavla, prinese v štalo kühanco i ž njov prvle vdari trikrat tele po gobci, potom pa ravno tak kravo, trikrat i to dela zato, da krava ne bi mükala za tele, tele pa ne bi blejalo za kravo. Zdravstvo. V I .... so najšli vrastvo za krof; zato naj pazijo na to vsi mürčarje. To vrastvo se zove „fajnščekova mast“ i si jo vsakši lehko doma napravi. Dela se pa etak: Na fajnšček v zorje se more nabrati jegnjedovo popovje i to popovje more med poldnom ocvreti v takšoj masti, štera mast je od ščista čarne čoke. S tov mastjov si more potom krof mazati, gda mesec dolberé, to je od punoga do mladà. Pri mázanji more naskriž voščiti pa na zvezde gledati. Što ščé, ka bi njemi to vrastvo kaj valálo, on nesmi na fajnšček celi den nikam zdomi, nego doma pri peči more sedeti i zvün toga nigdar ne žganice piti. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 64 §. Gda postane odločba razlastitve pravomočna i gda plačajo agr. interesenti 5% za kolonizacijo od cene agrarne zemle, te izroči komisija odločbo razlastitve finančnoj oblasti zavolo pobiranja letnih rat za odplačilo agrarne zemle kak i sodišči, da se vse vkniži. 65 §. Gda postane odločba razlastitve pravomočna se na zahtevo banske uprave dovoli, ka se sme tržiti tista zemla, štera ostane veleposestniki. Ravnotak se zbriše uradno na agrarnoj zemli prepoved, ka se ne bi smela ta odati od agrarnoga interesenta kak i vse drüge prepovedi, štere so zavolo agrarne reforme bile vknižene, se odstranijo. Neso za svatbe. Več naših zadrugarov nas je prosilo, da zakolemo govedo za gostüvanje. Obveščamo je, da dnes 24. jan. že mamo govedino po najnišišoj ceni, ar si ne računamo haskov. Govedina je mlada. Če bi kotrige več mesa nücale za gostüvanje, naj nam javijo. Breje kobile k odaji. Zadruga ma dve brejivi kobili k odaji. Ki šče k dobroj fajti priti, naj se javi pri njej. Konje, dobre vozce, ki ma k odaji, naj je ponüdi zadrugi. Pošta upravništva. Gjörek Fr. Martjanci. Čeke dali iz tiskarne poslati. Vsi trije dobite kak lani. Sapač Janos, Dankovci. Vse v redi i ostalo na „Dom sv. Frančiška“ 67 Din. Bog povrni. Kalendarov 10 poslali so plačani. Frumen M. Ferme de Loges. Penez prišo. Pozdrav brezplačno objavili. Šbül Alojz, Srdica. Celo leto dobiš pri Gabri brezplačno Novine i Marijin list. Na Dom ostalo 35 Din. Bog plačaj. Vogrin Stefan, Rakičan. Vse dobiš na svoj naslov. Črpejak Alojz, Segovci. Za lani je duga 6 Din. poštnine. Za letos je za vse cena ravnoteliko, to je 66 Din. Vogrinčič Marija, Cankova. Poštnino smo vam odračunali, tak mate še 80 Din, staroga duga. Tanacek Franc, Vadarci. Na lansko leto vse plačano. Gaber Franc, Srdica. Hčeri vse poslali. Frankov i pozdrava dozdaj nesmo dobili. Od sinovine naročnine se vam v dobro zračuna 4 Din. Godar lani več plačao 20 Din. Vi ste pa več plačali 24 Din. Tak se vam letos odračuna od naročnine 48 Din. Odračunali smo tüdi poštnino, tak je še 390 Din. duga na lansko leto. Vrečiča počakamo. Blok poslali. Če ga nemate, nam javite. Lajnšček Ludvik i Titan Fr. M. Sobota. Kalendar dobita na konci leta brezplačno. Če pa toga ščeta meti, ga dobita za 4 Din. v tiskarni. Sedmak K. Banfije. Poslali smo vam kalendar i „Pripravo na smrt“. Na lani je še 25 Din. duga. Pozvek Franc, Fuans. Peneze za srečke lehko pošlete upravi, lehko pa tüdi naravnost v Beograd ulica Jovana Rističa 20. IZJAVA. Podpisani naznanjam poštüvanomi prebivalstvi, da tesarsko delo na moje ime nišče na da Vinčec Martini iz Odrijanec. NEMECZ JOŽEF, tesarski majster Martjanci. Za to „Izjavo“ uredništvo ne prevzeme nikše odgovornosti. Gospodarstvo. Inšpekcijsko potüvanje inšpektora g. ing. Josipa Zidanška. Dne 15. toga meseca je pregledao g. inšpektor rodovniške organizacije v dolnje lendavskom srezi. Celo pa je pregledao bike originalce, šteri so bili dodeljeni leta 1930—31. rod. org. v Beltincih, Lakoši, Kapci, Dugoj vesi, i v Petišovcih. Pri inšpekciji se je ugotovilo, da so se te drage iz Švice uvožene živali dobro prilagodile tükajšnim prilikam i da so bili dodeljene dobrim gospodarom, šteri v istini tüdi pravilno ravnajo s temi plemenskimi živalmi. Želeti bi pa bilo, da bi se da što pela k mlinom, ali pa repo z njive. Na obeh straneh so zadremala polja. Tü pa tam je pognalo žito i pšenica, tam so nehali, kak so izkopali krumple, posekali kukarišče. Kak soldaki na fronti, so se postavili küpi kukarišča i strmijo sam Bog vej kama . . . Nemarno i počasi so se pripogibala tela, stegüvala so se roke, primale za hladno i vlažno nat repe, mikale beli nikelko zamazani sad i oster nož i repača sta odsekavala zelenje i korenje i metala repo, liki sklečica debela na küp. Petero lüdi je tiho i brez reči mikalo repo. Samo včasi je što povedao reč, pa boječe, bole za sebe i je potühno, kak da bi se zosagao. Lehko, ka šče so ne vsi čüli, nihče ne nikaj odgovoro. Delali so, njih misli pa so romale Bog zna gde. Mogoče so odkopale iz globine mladost, mogoče so brozgale po kesnejših letih. — Ženska — že preci stara je prignjena nizko mikala. Küčala je pa se tak dale premikala. Bole bi jo bolelo, če bi se stegüvala. Vüsta so njoj vsigdar migale, kak da bi gučala ali pa molila. Poleg nje se je zamislilo dvoje dekeo, edna slüžečka, edna pa sosedova. Včasi se je štera kaj zamislila, povedala ovoj poleg sebe i ta se je samo nasmehnola, ali pa kak da ne bi čüla i da je nikaj na sveti ne briga. Stari mož je redko i mokro pokašlavao, delao, kak da je sam na polji, šče pogledno ne ovih. Zdaj pa zdaj si je zbrisao z debelim rokavom pod nosom, odked se njemi je vsigdar cedilo. Tüdi iz oči so njemi tekle skuze. Pri njem pa je delao stočasti dečko okoli štiridese- tih let. Včasi se je zosagano zgledno po ovih, kak da bi rad kaj zvedo ali povedao, tüdi vüsta je včasi odpro, pa denok nikaj ne gučao; kak da bi se zosagao toga večnoga mučanja. Obraz je bio redno poraščen z bel- kastimi korinami. Včasi je pogledno na dekli, kak da bi od njevi pričaküvao rešenja, da štera njevi začne. Zdaj pa zdaj je obstano, prižgao nekšo velko naopačno pipo, nekaj časa cmufkao, potom pa kak da bi se je že navolo, jo je pogaso i vtekno v žep. „Ka je tak žalostno dnes?“ je naednok obstano. Oči so se njemi zagledale po širnom poli. Stari se je zgledno na hlapca i tüdi njemi se je vidilo žalostno i püsto. Tüdi starica se je vzglednola, vüsta so za hip henjale migati, nato so pa nadale šepetale. I dekli sta se spoglednoli. Sosidovoj je šo neizrazen, čüden nasmehljaj po obrazi, slüžečka je pa samo pritajeno vzdihnola. „Marko, spevli, te de vse kračiše šo čas“, je djala sosidova. Domača se je pomilüvalno nasmehnola. (Dale.) NOVINE 24. januara 1932. vse potomstvo od teh živali ponücali za pleme i pod nikšim pogojom se ne bi odavali mesarom. G. inšpektora je sprevajao predsednik sreskoga kmet. odbora g. ing. Franc Mikuž i sreski kmet. ref. g. Lipovec Pridelüvanje industrijskih rastlin. Kak sem zvedo, se je posrečilo dosegnoti kmetijskomi ministerstvi zvišanje uvoznih carin za slad, ječmen, seme sunčevnice, maka i tikvi. Carina znaša za slad 14 i 20 Din., za ječmen (pivarski) 6 i 8 Din., i za seme sunčnice, maka i tikvi 4 i 6 Din. S temi carinami je naše kmetijstvo preci zaščiteno i zato znova omogočeno pridelüvanje navedenih semen. Cene navedenih semen se bodo jako zdignole za teliko, kelko znaša zaščitna carina. Našoj industriji ta carina ne po voli i se izgovarja, da ne pridelamo zadosta teh semen, zato proba te carine odpraviti. Za gojenje navedenih rastlin so pri nas dani vsi predpogoji. Zavolo zaščitne carine se bo zdignola tüdi rentabilnost. Kmetovalci se zato v lastnom interesi vabijo, da v bodočem leti gojijo več pivarskoga ječmena, sunčevnice, maka i tikvi. Pridelüvanje vekših količin navedenih semen je potrebno tüdi zato, da domači fabrikantje ne bodo meli povoda, opirati se uvoznim carinam, ki ščitijo kmetovalca. — Zastopa srezkoga načelnika srezki podnačelnik: Dr. BRATINA. Tržne cene. Penezi: Sev. Amer. dolar D.55∙50, Canadski dolar D. 45∙—, Austrijski šiling D. 7∙— Francuski frank Din 2∙18 Talijanska lira D 2∙80 Pengő D — — Marka 12∙90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —. Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, krave Din. 1∙50—3∙50, teoci Din. 7∙— svinje, Din. 5—7. Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din. 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnji Din 20, mešani Din. 150, HRANILNICA i POSOJILNICA pa AGRARNA ZADRUGA v ČRENSOVCIH naznanjata, da bodeta tržile v svojem logi v GORNJEM MIHALOVCI 1. februara goristoječi lepi borov i lerov les. Vsaki, ki šče küpiti, naj tisti den ob 9 vöri počaka na lici mesta. 2 NAČELSTVO. Ne pozabite, ka dobite za gostüvanja i krstitke najlepše i najbolše torte z najlepšimi okraski samo v slasčičarno SIDONIJE NOVAK v MURSKOJ SOBOTI. Razglas. One 25. januarja ob 8 uri se bode v Murski Soboti Slovenska ulica 2 na javni sodni dražbi prodal 1, kompletni mlatilni stroj na parni pogon, ter te dan ob 11 uri v Murskih Črncih živina in razno pohištvo. Zastopnik stranke: Dr. ŠÖMEN LUDVIK. Vajenca krojaškoga sprejme MAJER ŠTEFAN, krojač v Murskoj Soboti. Zavolo selitve se oda posestvo v Hlapičini Sv. Martin. Na posestvi je hiša (2 sobi, 1 kühnja, 1 štiblec) gospodarsko poslopje (1 štala, 2 kleti, 1 škedenj, 1 parma za krmo, 4 hlevi za svinje). Posestvo obsega: 4½ plüga njiv, 3/4 plüga goric, 1 plüg šume, 3/4 plüga travnika, 3 plüge pašniškoga juša. Oda se z gospodarskov spravov vred. Küpec se lehko zglasi vsaki den pri HABLAJ ANTONI. Cena 160.000 Din. Soba, moblirana, s separatnim vhodom, süha, svetla se da v najem gospodi ali gospodičini. Več se zve v Murskoj Soboti, Zvezna ulica 6. Nastopi se lehko taki. Vajenca 2 za krojaško obrt taki sprejmem. Učnina po dogovori. SLAVIC MATJAŠ krojač Lipovci. V stalno slüžbo se vzeme delavska drüžina z najmenje dvema možkima delavcoma k konjam i jüncam. Prosto stanovanje, drva, ½ orala zemla, komencija i mesečna plača. Pismene i vüstmene ponüdbe: VELEPOSESTVO STEINHOF, GORNJA RADGONA. 2 Dražbeni oklic. One 25. januarja 1932 ob 8.30 uri se prodaja v Murski Soboti, Slovenska ulica štev. 2 1 parnistroj Fa Lincoln štev. 24493 s 4 PH v cenilni vrednosti 10.000 Din. 1 mlatilni stroj v srednje dobrem stanju v cenilni vrednosti 6.000 Din. in ena cirkularna žaga v vrednosti 150 Din. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Okrajno sodišče v Murski Soboti odd. IV, dne 14. januarja 1932. Učenec z bolše hiže se sprejme pri FRANC KÜHAR trgovina z mešanim blagom M. SOBOTA. Cepljeno trsje na odajo na podlagi Rip. portalis i Göthe 9 prvovrstno: Poščip, Veliki Rizling, Gutedel, Muškatelec, Muškat Silvaner, Špecijal, se dobi pri FRANCI SERŠENI, trsničari v Veržeji. Cena za 1 komad 1 Dinar. 6 AMATERJE POZOR! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren: Hahn Izidor. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janoš v M. Soboti.