p. Fcvcrabcndu in S.Toulminu. V 5. poglavju sc seznanimo z eno najbolje izdelanih sodobnih teorij znanosti - strukturalno teorijo znanosti (j. D. Snccd. NV.Stcgmul-Icr. \V.nalzar itd ). Pomembne novosti te teorije sdo venetno najbolj veseli študentje filozofije, saj jim bo s svojo jasnostjo in izčrpnostjo v veliko pomoč pri študiju. Zanimiva pa bo ludi za vse liste, ki jih vznemirjajo vprašanja, povezana z znanstvenim spi>znanjem. Olgu Starkič WILLIAM CLASSER Dobra šola Didakta. Radovljica. 1991. str. 96 Poučevati družboslovna vedenja pomeni za učitelja zelo prijetno, toda odgovorno opravilo. Kako pri takšnem poučevanju dosegali boljše delovne rezultate? Kako doseči boljšo kakovost? To lahko A'edo naši učitelji (tudi družboslovja), če si v-zamejo v roke delo dr. Willl.ima Glassena. ki mu je avtor dal naslov Dobra šola. Delo je v letu 1991 izšlo pri založbi UIdakta v Radovljici. Preden se bomo lotili vsebinske predstavitve avtorjevega dela. namenimo nekaj besed tudi prcdsta\itvi avtorja. Kdo je pravzaprav dr. William Classer? Cre za avtorja, ki je več kol ,10 Icl svojega življenja posvetil izboljšavam v šolstvu. To ludi dokazujejo njegove številne izdane publikacije, še predvsem pa knjigi z naslovoma Dobra šola in Sole brez neuspeha. Dr. William Classer sc je rodil 1925 v Clevelandu. Trenutno vodi Inštitut za realitetno terapijo, ki organizira usposabljanje strokovnjakov za realitetno terapijo v ZDA. Kanadi In v drugih državah. Poudariti moramo, da doživlja njegov pristop v ikilstvu zelo veliko zanimanja. Prav zalo je ludi smotrno, da ga poznajo naši družboslovci. 4c zlasti liste, kot smo že poudarili, ki prikazujejo pomen drxižl>oslov-nem stroke mladi generaciji, torej učiteljem družboslovja. Tixla ob lem priporočanju poznavanja avtorja moramo op«)zoriti Sc na nekaj. Gre za avtorja, katerega zanimive teze so rezultat razmisleka, ki jc sicer veljaven za ameriške razmere. Njihovih zakonitosti pa ni mogoče kar mehanično presajati v naš družbeni prostor, v njegove posebnosti. Toda kljub temu so mnoga sjxtznanja dr. Willlama Glasseria aktualna tudi za nas. Za n;LS, saj se je naš vzgojno-izobraževalni sistem znaiel v novi. pluralistični dnižbcni realitell. Ta ga postavlja v nov čas. ki zahteva (bo še bolj zahteval od njega) boljšo kakovost. Pa ludi iskanje boljših, konstruk-tivnejših v-zgojnih prijemov (slogov) za naše mlade generacije, ki vstopajo (bodo še vstopale) v x-sc zapletenejše družbene tokove. Naštejmo bistvene nosilne naslove dela. za predstavitev katerega smo sc odločili. Ti so nanizani 1er konceptuirani takole: Kakovostno izobraževanje kot odgovor šolskim problemom; Uspeh je odvisen od boljšega vodenja; Učinkovito poučevanje je najverjetneje najtežje opravilo; Demokratični način vodenja je osnovna reforma, ki jo ptnrebujemo; Kako se vedemo - kakovost pripomore k boljšemu počutju; Kvalitetno šolsko delo; Ustvarjanje kvalitetne šole; Pritegnimo vse učence h kvalitetnemu učenju; Ki>opcrativno učenje; vodenje kvalitetne šole itd. Žc ta sicer bolj bežen pregled bistvenih nosilnih naslovov prepričuje, da gre za knjigo. ki jo je vredno poznati. Njeno poznavanje je tudi smotrno priporočiti vsem tistim, ki jih zanimajo problematike, s proučevanjem katerih se ukvaria sociologija vzgoje in izobraževanja. Vse (različne) bralcc bodo prav gotovo pritegnile mnoge avtoneve trditve. Se zlasti temeljna, ki jo izreka avtor kot 579 Tconjj in praksa. Icl. -<0. 5l .<-<>. LjuW|an» 19«>.3 opozorilo, da so ljubezen, svoboda, moi in zabava tiste kvalitetne prvine, ki jih danes potrebujejo uienei. Ali. denimo ie drugače: ljubezen, svoboda, moč in zabava - to je tisto, kar potrebujejo učenci. Teh pa v Šolah zelo malo trdo dela, skoraj nobeden pa ne dela kakovostno. V Soli, ki se ima (velja) za kakovostno, ni prostora za kazni. Dosegati kakovost v Soli. pa ni lahko opravilo. Sploh, sodi avtor, če ljudje ne uvidijo kakovosti v tem. kar delajo, potem se ne bodo trudili. Dobre izobrazbe ne morejo oceniti stroji. Dobro izobrazbo lahko daje učencem le dober učitelj, učitelj, ki dela kakovostno. Poučevanje je po avtorjevem prepričanju zelo zahteven poklic, ki terja nenehno izpopolnjevanje tako pri delu kot v celotnem življenju. Veliko učiteljev si sploh ne zastavlja vpraSanja, kaj je temeljni smoter njihovega delovanja. Zato se tudi ne trudijo, da bi bili razvijalci svojega boljSega (ustvarjalnejSega) stila vodenja učencev. V publikaciji posveča avtor posebno pozornost tudi razmisleku o učiteljevi informaciji. Ta je subjektivno oblikovana. Zelo pomembno je, kakSna je. Zelo pomembno pa je tudi, kako je posredovana učencu. Le če jo bo namreč učenec (subjektivno) ocenil kot pomembno, jo bo sprejel Učitelj se mora zavedati, da šolsko delo ni učenčeva osnovna potreba. Učitelj mora tudi stalno iskati povratno informacijo o tem. kateri njegovi načini poučevanja so uspešnejši. Avtor v delu še zlasti priporoča tistega, ki se imenuje skupinsko delo. Pri njem jc veliko interakcije med samimi učenci. Sploh je sleherno kooperativno učenje lahko zelo učinkovito, za učenca motivirajoče, sprostitve-no. Vsak dober učitelj ima malo fronialnega pouka. Avtor svoje razmisleke o dobrem učitelju Se dopolnjuje. To je učitelj, ki ni vzvišen. To je učitelj, s katerim se učenci v pogovoru dobro počutijo, učitelj, ki zna biti duhovit. Učitelj, ki razvija demokratični slog dela in prav zaradi vsega izrečenega ga učenci vključijo v svoj svet kvalitet. Učitelj, ki želi delali kakovostno, mora tudi biti stalni akcijski raziskovalec, saj lahko le kot tak postaja kvalitetna osebnost. In le če jc kvalitetna osebnost, je lahko sprejel v učenčev svet kvalitet. Temeljna avtorjeva sklepna ugotovitev v delu je: nič ni narobe z učenci. Ic način, kako so vodeni, je zgrešen. Ob koncu prikaza dela bi šc želela izreči: predstavljeno delo dr. Glas-seria je vsekakor lahko zanimiva publikacija za nas družboslovce. Seveda pa smo dolžni do njega tudi vzpostaviti kritični distančni odnos. Kakor koli že: želim si, da bi to delo poznali mnogi naši družboslovci ter da bi se ti trudili v svoje poklicno pedagoško delovanje tudi vključevati nekatere avtorjeve prvine, jih začeti v praksi uresničevati. Potem bo ostalo za našo mlado generacijo družboslovje kakovostnejše, privlačnejše. To pa je smoter, ki smo ga dolžni uresničevati, mar ne? Alojzija Zidan PAUL ROGERS & MALCOLM DANDO A VIOLENT PEACE - Global Security After the Cold War London: Brassey's (UK), 1992. Hladna vojna kot eno izmed temeljnih obeležij mednarodnih odnosov po II. svetovni vojni jc danes končana in govori se o vzpostavljanju nove svetovne ureditve. Splošno znana, če ne že kliSe, je trditev, da se je v zadnjih treh do Štirih letih svetovno varnostno-politično okolje spremenilo v temeljih. Toda kakSna jc narava teh sprememb, zlasti pa kakSna je prihodnost sveta kot celote. Se zdaleč ni tako jasno. Kaj pomeni konec hladne vojne za mir v svelu? Kakšen nov svet nastaja na ruševinah nekdanje konfrontacije med Vzhodom in Zahodom? Ali obstajajo danes možnosti za vzpostavitev resnično miroljubne in pravične svetovne ureditve ali pa se bomo morali soočiti z novim svetovnim neredom, v katerem bo rivalstvo med svetovnim Severom in Jugom dopolnjeno še s proliferacijo (razraščanjem) Sirom sveta orožij za množično uničevanje? Ali se bodo politične elite vodilnih subjektov mednarodne skupnosti, katerih pogledi so ujeti v miselne vzorce hladne vojne, spo-