r
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto . . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7,00
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 167. — ŠTEV. 167.

List slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered ss Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK. THURSDAY, JULY 18, 1929. — ČETRTEK. 18. JULIJA 1929.
n
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878
VOLUME XXXVII. — LET>fIK XXXVII.
SOVJETSKA RUSUA PREKINILA ODNOSAJE S KITAJSKO
ODGOVOR NANKINŠKE VLADE NA ULTIMAT NI ZADOVOLJIL OBLASTI SOVJETSKE UNIJE
V poslanici so baje samo prazni izgovori. — Zastopnik nankinške vlade pravi, tla Čang Kaj Sek ne bo popustil. — Na povratek kitajske vzhodne železnice ni niti misliti.—Prekinjenje diplomatskih odnošajev.
MOSKVA, Rusija, I 7. julija — Rusija je danes prekinila s Kitajsko diplomatske odnošaje.
To se je zgodilo po preteku tri dni trajajočega odloga ki ga je dala sovjetska Rusija Kitajski, da odgovori na njen ultimatum.
Spor je nastal vsled zaplenitve kitajske vzhodne zeleznice v Mandžuriji ki sta jo najprej Kitajci in Ru§i skupno upravljali, slednjič so pa Kitajci prevzeli vso kontrolo ter izgnali ruske uradnike .
Rusi pravijo, da je odgovor na ultimatum popolnoma nezadovoljiv ter da je iz njega jasno razvidno, kako se skuša Kitajska izogniti bistvenim vprašanjem.
Kitajska pa pravi, da vsebuje njen odgovor na ruski ultimatum naslednje poglavitne točke: V Moskvo naj odpotuje kitajski pooblaščenec; ruske oblasti naj izpuste vse kitajske podanike, ki so v Rusiji zaprti; Rusija naj nudi potrebno jamstvo za življenje in lastnino v Rusiji nahajajočih se Kitajcev.
Ko je ruska vlada prekinila diplomatske odnošaje s Kitajsko, je izjavila da so bile izčrpane vse možnosti prijateljskega sporazuma ter da Rusiji ni kazalo nič drugega kot zavzeti tako stališče.
Ruska vlada vali vso krivdo na Kitajsko.
Rusija bo takoj pozvala iz Kitajske vse svoje diplomatske in konzularne zastopnike ter trgovske uradnike.
Železniški promet bo ukinjen.
STRAŠNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA
BERGERJU SE OBRAČA NA SLABŠE
Mož, žena in dva otroka Včeraj je bil nekaj časa; ranjeni v družinskem pri zavesti, (oda zdrav-: prepiru. — Brata sta se niki nimajo dosti upa-; sprla zastran posestva. nja. — Pri njem sta že-!
na in hčerka.
Ko sta 38-Ietni Anton Sagnelli in njegova žena Angelina spravljala svojih devet otrok spat. se je v njunem stanovanju v Brooklyn u pojavil brat Vincent, ki je obnovil prepir radi posestva in denarnih zadev.
Vincent je potegnil revolver ter obstrelil svojega brata. Krogla ga je zadela v nogoi. Tedaj je posegla vmes Mrs. Sagnelli, katero je napadalec ustrelil v trebuh.
Devet otrok je pričelo tekati po stanovainju ter kričati na pomoč. Vincent je nato oddal še štiri strele ter obstrelil dva otroka.
Nato je pobegnil na ulico, kjer ga je prestregel policist s Poplar Street postaje.
Vse ranjene so odvedli v bolnico. Zdravniki pravijo, da je njihovo stanje kritično.
GERBAULT SE BLIŽA DOMU
OBUPEN POLOŽAJ
MAJNARJEV
- — .....- — ■
Celo premogovni baroni morajo priznati, da se! razmere take kot so bile pred tridesetimi leti.
ClLENSKI PATRIOTIZEM TRANSPORT i JE UTRUDIL SE JE POTOPIL POINCAREJA
MILWAUKEE. Wis.. 17. julija. — Victor Berger, ki je zastopal dolgo let ameriško sicijalistično stranko v kongresu, se je danes za par hipov zavedel, in zdravniki so črpali iz tega novo upanje. V splošnem so pa mnenja, da ne bo nikdar popolnoma zdrav, tudi če preboli poškodbe.
Ko je prišel pod voz cestne železnice, mu je počila črepinja. Dobil je tudi druge težke notranje poškodbe.
Vse to je treba v pošte vat i in pa dejstvo, da bo star kmalu sedemdeset let.
Ob njegovi bolniški postelji sta neprestano njegova žena Meta Berger in njegova hči Dorothy Welles, poteg tega ga tudi neprestano obiskujejo prijatelji in tovariši
Očividci pravijo, da se je Berger zmedel v velikem prometu. Izogniti se je hotel par avtomobilom ter ni opazil bližajočega se voza cestne železnice.
CLEVELAND, Ohio. 17 julija — 1 Vsled neprestanega zniževanja plač in umazanih taktik v konkurenci je padla premogovna industrija v j Ohio na isto demoralizujoče stali-1 šče kot ga je zavzemala leta 1890.
Enointrideset oseb j e u-tonilo. — Le dvema članoma posadke se je posrečilo rešiti življenje.— Najhujši vihar celega leta.
To so morali celo baroni sami priznati.
premogovni
BREST, Francija, 17. julija. — Kara ni vozila naglo, pa
;a jc
Delavcem so neprestano zatrje-' vali. da bo trgovina boljša in da b j delo stalno, če se zadovolje z manj-; šimi plat ami in neunijskimi pogo-! ji. Obljube se pa niso uresničile. Po dveh letih "open shopa" je trgovina dosti slabša kot je bila kdaj | prej.
V marsikaterem premogovniku zaslužijo delavci polovico manj kot so zaslužil pred tremi leti
Po štrajku so bile mezde znižan? od $7.50 na $5 00. Izza onega časa • so se plače še naprej nižale, premogovni baroni pa prodajajo premog pod ceno. hoteč dobiti od svojih konkurentov nove odjemalce.
Nekateri premogarji zaslužijo komaj po $4.50 na šihto. Nekateri pa po $4 00 in celo $3.60.
PRODAJA ŽGANJA NI VZROK ZA DEP0RTACIJ0
Zvezno okrožno sodišče je odločilo, da možak, ki je prodajal žganje, ne bo deporitran v Italijo.
Bernard Iorio, ki živi v Hallup, N. Mex., je priiel v Združene države leta 1902. V Italijo se jc vmil leta 1926. potem ko je odsedel kazen radi butieganja. Ko se je vrnil v Ameriko, so ga zadržali na Ellis Islandu.	«.
Okrajno sodišče jc odločilo proti njemu, on je pa vložil priziv. Zadeva je prišla pred zvezno okrožno sodišče, ki Je razveljavilo prvotno razsodbo.
Sodnik Je rekel:
—	Marsikdo v Združenih državah smatra .prodajalca žganja jot moralno manj vrednega čloTCka. Vprašanje pa je, če ga smatra ».ot takega, Javna zavest, ki je v najboljšem slučaju meglena.
—	Mi ne smemo vsiljevati svojih osebnih pojmov glede standardov življenja. In js nemogoče določiti če je ta ali oni standard pravilen in če ga morajo vsi ljudje vpošte-vati.
—	Danes je trgovina z žganjem tako ruvlta da bi ne bilo pravično sraatrti vse ljudi, ki vrše ta posel. moralno manj vrednim.
Alain Gerbault, francoski tennis !«navzlic temu vrgla s tako silo na igralec ter svetovni potnik, se na- ! pločnik, da si je prebil lobanjo.
haja dvesto milj zapadno od tega ■	__ ^__
pristanišča. Tovorni parnik Michi- j gan je sporočil, da ga je videl tam. Samotni mornar upa doseči Havre, svoje iztočišče, »do konca tega tedna.
Že dostikrat so bili v skrbeh glede varnosti Gerbaulta, a vedno se je varno prikazal.
VOZNIK. KI JE USMRTIL 3. OBSOJEN NA 28 LET JEČE
MEHIKANCI SE SELIJO IZ TEXASA
Skoro pol milijona Mehikancev se bo vrnilo domov, ker jih mika novi farmarski sistem, ki je bil uveljavljen v Mehi.
MEXICO CITY. Mehika. 17. julija. — Nič manj kot pol milijona Mehikancev, ki se nahajajo v Texasu, se bo najbrž vrnilo domov ter bodo začeli delati na farmah pod novim vladnim načrtom.
Ta načrt je bil prejet za izboljšanje in olajšanje poljedelstva.
Tako je izjavil list "La Presi-dencia".
List pravi, da je presednik Portes Gll sprejel dosti poročil od zastopnikov družb, ki so jih stvorili v zadnjem ča^u v Texasu Mehikanci. Njih namen je poslati komisijo v glavno mesto, ki naj bi razpravljala z vlado glede razdelitve zemljišč med one Mehikance, ki se bodo vrnili iz Združenin držav.
_ *
MEXICO CITY, Mehika. 17. julija. — Andres Salazar, vstaški voditelj v Salima. se je pogajal 2 vlado glede predaje preostalih 300 članov tolpe. 75 teh vstašev se je že udalo.
ROJAKI, NAROČAJTE 8f NA "GLA8 NAROPA", NAWVEf1 JI 8LOTEN8K1 DNEVNI S V AMERIKI.
DR. BEEBE SE NE BO PRI-DRUŽIL LUCKNERJU
NONSUCH ISLAND, Bermuda, j 17. julija. — Dr. William Beebe, i ravnatelj Bermuda oceanografske ekspedicije, ki je zaposlen tukaj s j trimesečnim znanstvenim delom, je zanikal da bo potoval na skuner-ju grofa Feliksa Lucknerja, ki bo | v kratkem odpotoval v Zapadno i
CHICAGO. 111., 17. julija. — William Sweeney ne bo vozil avtomo-Dila, dokler ne bo odsedel osemindvajset let ječe. katere mu je prisodil sodnik radi uboja. Star je 27 let in pravi, da je MaSichestra, N. H. Dne 17. maja se je vozil v ukradenem avtomobilu ter do smrti povozil tri otroke.
Sweeney se je priznal krivim ter je bil obsojen na osemindvajset let ječe.
Sodnik Miller mu je rekel:
— Žal mi je, da te ne morem strožje kaznovati, toda to je najvišja kazen, ki jo določa postava.
Indijo.
ADVERTISE i» "Gins Naroda"
PRESENETLJIVA NAJDBA
Pri kopanju temelju za velik nebotičnik na South in Wall Streetu v New Vorku, so naleteli delavci na par posod ruma in nekaj topovskih krogel. Rum je star na jmanj sto let ter ga bodo spravili v muzej.
ERUPCIJA V JUŽNEM MORJU
Potniki francoskega par-nika so videli, kako je vulkanska erupcija pognala v zrak vodo do višine štiristo čevljev.
SYDNEY, Avstralija, 17. julija.— Potniki francoskega parnika "La Perouse", ki so dospeli včeraj sem-! kaj. so pripovedovali presenetljive zgodbe glede zadnjih vulkanskih . erupcij na otoku Ambrym, v Novih Hebridih.	•
— Lava, — so rekli. — je tvorila več rek ter tekla ob gorskem o-bronku v morje. Pokrila je vse zelenje do globine enega čevlja ter ' požgala travo na več sto jardov na obe strani.
Lava je napravila morje tko vroče, da ni mogel rešilni kuter dovršiti svoje naloge, kajti ljudje si niso upali stopiti v razgreto vodo.
Slišati je bilo strašne podmorske eksplozije. Pričenjale so se pet milj od Lamb Pointa ter se pomikale proti obali. Kapitan Reece, ki je preje vozil med otoki, je zapazil eksplozijo, v razdalji pol milje od obali. Charles Briggs, Avstralec, je videl veliko, črno maso dvigati se z morja, več milj proč, dvigniti se nad višino otoka ter nato izginiti. Cenil .'e. da so drobci dosegali višino štirih sto čevljev.
Nekateri domačini, ki so pustili svoje žene: so skušali pobegniti z otoka, a trgovci so jih prisilili vzeti s seboj žene in otroke.
Hiše Evropejcev, zgrajene na višini. so ostale nedotaknjene od teka lave.
VALPARAISO. Cile, 17. julija. — Enoinštirideset mornarjev je utonilo. ko se je potopil čilenski transportni parnik "Abtao" v bližini tukajšnjega pristanišča tekom enega najhujših viharjev, kar jih je bilo v tem letu.
Rešili so le dva člana posadke.
Okrog poldne je transport brzo-javil za pcmoč. Pozivu so se odzvali trije parniki, ki so odpiuii v do-tično smer. toda dospeli so prepozno. Posrečilo se jim je rešiti le dva mornarja.
Vsled razburkanega morja s-parniki še do danes niso mogli vrniti v pristanišče. Vihar je divjal preko južnega in centralnega dela republike Čile ter bil prav posebno močan v bližini pristanišč Valparaiso in San Antonio. Prekinjene so bile tudi brzojavne zveze z Jugom.
KAROL ZANIKAL SOUDELEŽBO PRI ZAROT
PARIZ. Francija. 17. julija. — V poročilu, naslovljenem na list "Matin", je romunski princ Karol danes odločno zanikal. dR je in-stigiral ali bil na katerikoli način v zvezi z zadnjimi poiitičnimi dogodki na Romunskem.
— Gotovi ljudje, ki so najbrž in-teresirani pri vprašanju, so skušali vmešati moje ime v te zadeve. — je rekel princ. — Šli so celo tako daleč, da so ugotovili, da sem jaz zasnoval celo zadevo in da je bilo celo gibanje pripravljeno v Parizu pod mojim vodstvom. Jaz pa želim formalno zanikati vsa ta poročila.
Princ je dostavil, da je živel mirno v svojem francoskem gradu in da se je vzdržal vsakega političnega udejstvovanja.
Po tri dni trajajočih govorih je bil francoski ministrski predsed. Poin-care izčrpan, da so ga zdravniki poslali v posteljo.
PARIZ. Fraicija. 17. julija. — Francoski ministrski predsednik Raymond Poincare je danes zbolel po neumorni kampanji v prilog odobrenja angleških in ameriških zadolžnih dogovorov.
Zdravniki so ga prisilili, da je ostal v postelji. To se je zgodilo, ko se je nahajal na pragu «ne največjih zmag v svoji dolgi Ln slikoviti javni karijen.
Zdravniki so objavili, da ima ministrski predsednik hudo mrzlico, ki je bila deloma posledica neprestanih sej poslanske zbornice.
Lahko se reče. da ie Poincare tri dni in tri noči neprestano govoril ter pojasnjeval vladno politiko glede vojnih dolgov.
Poincarejeav bolezen je turli posledica sedanje vročine v Parizu.
PREDAVANJE DR. BREZNIKA
Dr. Pavel Brežnik. ki je dospel na vabilo Carnegijeve ustanove v Ameriko, se je vmil te dni v New York. Obiskal je vsa večja ameriška mesta ter si ogledal ameriške znamenitosti. Danes popoldne ob štirih bo predaval na Columbia Univerzi o Jugoslaviji.
700 MRTVIH V TRAPEZUNTU
CARIGRAD, Nemčija, 17. julija. Najnovejša poročila iz pr: adetega ozemlja kažejo, da obsega seznam smrtnih slučajev vsled stralne po-vodnji v Trapezunt okraju, nad sedemsto imen.
Več kot 3500 oseb je izgubilo stre-( ho, in velikanski posipi so še nadalje ogrožali dotično ozemlje.
RUSIJA POZDRAVILA AMER. OBISKOVALCE
MOSKVA, Rusija. 17. julija. — Delegacija ameriških trgovcev, ki bodo potovali po Rusiji, je odšla danes odtukaj s posebnim vlakom, ki ga ji je dala na razpolago sovjetska vlada.
Vodilni gospodarski list je posvetil vso svojo izdajo sovjetsko-ameriškim odnošajem, da pekasti na ta način ameriške posetnfke.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Italijo
	v Jugoslavijo	|		
Din.	600 ........	$ 9.30	Lir	100
M	1,000 ........	$ 18 40	t*	100
M	a,B00 ........	$ 45.75	M	300
M	5,000 ........	$ 90.50	M	500
M	10,000 ........	$180.00	M	1000
| 6.7»
$37.40 $54.2»
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z naHm zvezam * starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% %a 2%
| Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; 3	za $300 — $6.
B Za izplačilo večjih eneakov kot gora j navedeno, bodial t dinar j ik | lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj i© pogoje. Pri velikih §§ rilih priporočamo, da ae poprej s nam aporacnmet« glede
n akt »ila.
| izplačila po pošti so redno izvršena v oveh do treh tedni*
| NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LJSITMB Ejz
PRISTOJBINO 75c,
3AKSER STATE BANK
| M COBTLANDT STREET,	NEW JOBK, H. X
i	Telephone t Barclay 0390
pMHimiail»iiim;i: ir; . ,,.;■: g
"GLAS NARODA-
NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1929
The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A.

ff
Glas Naroda
99
nSflMMMBMHB
Owned and Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place ol business of the corporation and addresses of above officers: 21« W. umi 8treet. Borough of Manhaten, New York City, N. Y.f
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list za Ameriko
in Kanado ...............................$6.00
Za pol leta ...................................$3.00
Za četrt leta ................................$1.50
Za New York za celo leto ______.$7.00
Za pol leta ...................................43.50
Za Inozemstvo za celo leto_______$7.00
Za pol leta ...................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
WOSMiMMM
RUSKO.KITAJSKA KRIZA
U 11 u^ijf prihajajo poročila o velikem razburjenju nthke^u prebivalstva, o velikih zborovanjih, ki se vrše po vseh delih Sovjetske Unije in o resolucijah, ki zahtevajo tla je treba z vso odločnostjo nastopiti proti kitajskim mi" iitaristom.
Na shodih se pojavljajo rezervisti ter v navdušenih besedah izjavljajo, da so pripravljeni vse žrtvovati za domovino.
Take novice zaniorejo priti iz Rusije edinole potoni ofirjjelne sovjetske poročevalske agent ure "Tass" in si-( er z izrecnim dovoljenjem sovjetskih oblasti
Krenilinu bi bilo treba samo namigniti, pa bi izostala vsaka protikitajska demonstracija. To se pa ni zgodilo.
Demonstracije se vrše z dovoljenjem sovjetske vlade.
Kitajska je izzvala sovjetsko Rusijo. To jv ugotovijo-no dejstvo.
Zaenkrat se pa še ne more reci, katera imperialistic, na velesila se je poslužila nankinške vlade kot svojega o-imlja, da zaplete sovjetsko Rusijo in ves svet v novo, strašno katastrofo.	I B|
\ tem slučaju ne gre samo za arogantne izzive Oang KajSeka, par pa za nameravano provokaeijo, da se zaplete sovjete v boj na življenje in smrt.
Kajti o tem ne more biti nobenega dvoma: če enkrat izbruhne vojna med Kitajsko in sovjetsko Rusijo, vojne ne bo mogoče omejiti.
Japonska, ki se kaže tako nepristransko ter hlini sko-ro prijateljstvo Rusiji, želi, da bi bili obe oslabljeni: — Rusija in Kitajska.
Nekaj podobnega žele tudi Združene države. Ne more se roe i, da hrepene po vojni, toda nad vse rade bi videle, da bi bili oslabljeni njuni najnevarnejši konktr roiitki na azijskem trgu: Japonska in Rusija.
Niti Japonska, niti Amerika bi pa ne trpeli, da bi Rusija premagala Kitajsko.
Tak uspeli bi Rusijo nad vse ojačil ter jo napravil za mogočen faktor v Aziji.
V tem slučaju bi ne posegli le sami vmes, temveč na-! šfttfvali tudi druge sile, da bi se udeležile pod to ali ono; pretvezo. -j«
Vse to mora človek pomisliti, ko čita, da so se začele komunistične stranke mobilizirati za zaščito Sovjetske!
, J .
Kajti inorda bo napočil dan, ko mobiliziranih ne bo,
0
mogoče več demobilizirati, dasiravno bi jih radi.
Pa še nekaj je treba poudariti: s tem, da je izgubila sovjetska Rusija kontrolo nad vzhodno kitajsko železni" eo, niso prizadeti živijenski interesi ruskih delavcev in kmetov.
Sovjetska Rusija zamore razvijati svoje gospodarstvo, jm če ima nad železnico v Mandžuriji kontrolo ali ne.
v	• *
Razvoj sovjetske Rusije ne bo vsled tega zmanjšan ali pa celo ustavljen.
Služba za Električno Uporabo
Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti
VRTANJE POD NEW Y0RK0M
Metropolitansko okrožje s prebivalstvom 10 milijonov tako naglo narašča, da bo imelo leta 1930 najbrž 11% milijona prebivalstva ter leta 1940 nad 14 milijonov. Ta strahovita porast otežkoča že itak prenapolnjene prometne možnosti.
Nov subwayski sistem newyorskega mesta, ki ima nad 35 milj predorov in 124 milj tračnic, se hitro zavrsuje, da zadosti tem zahtevam. Z dvema predoroma pod East Riverjem in enim pod Harlem Riverjem ter mili jami izdolbene in pokrite konstrukcije, je delo na vseh delih sistema, bolj napredovalo kot je bilo določeno.
Elektrika iz naših sistemov goni zračne kom -presorje za tunele, razstreljevanje skal in za spanje plošč. Električne lopate odstranjujejo kamenje in ga nalagajo na električne vozove. Vsakovrstno električno orodje, dvigala, sesalke, ob-ločni varilci in ventilatorji pospešujejo delo.
Naša služba je bistvena agencija pri pospešenju završitve tega potrebnega javnega podjetja.
President
The New York Edison Company	Brooklyn Edison Company, Inc.
The United Elcctric light and	New York and Queens Electric
Power Company	Light and Power Company
The Yonkcrs Electric Light and Power Company
Zanimivosti iz Jugoslavije*
KB \U J L RU V. MED VOJNO.
V Londonu so pred kratkim o-tvorili razstavo slik in dnevnikov, ki prikazujejo kralja Jurija in vse kar je z njim v zvezi izza svetovne vojne. Razstava nazorno prikazuje, kaj vse je storil Jurij V. v tej
Pri paradah je bil navzoč nad tovarne je obiskal nad svečanih maš se je ude-Jev 56-kre.t,
Jfc poselil ^
krat, bolnicc je obiskal 320-krat, šole in klube pa 107-krat.
Pri omenjenih slovesnostih je podelil 278 častnih naslovov ter 50.669 odlikovanj. Širom Anglije pa je prevozil nad 100,000 km pota.
ADVERTISE in "GLAS NARODA".
Tragedija vpokojeinca.
Tc dni je v Zagrebu izvršil sa- j mom or 73-letni vpokojeni železni-; ški uslužbenec Ignac Fistrič rodom i iz Pregrada. Našli so ga obešenega : v njegovem stanovanju v Dugi ulici. Vzrok samomora je bila beda. j v kateri jc živel.
Mož. ki je bil 30 let v državni službi, jc dobival samo 470 Din. pokojnine. Živel je skromno, vendar se je pa vedno bolj zadolževal. Nesreči se je pridružila še druga. Nedavno ga je zadela kap in desna stran telesa mu je skoro popolnoma ohromela. Neznosne gmotne razmere in bolezen so ga končno pognale % obup in smrt.
Pet let ječe radi nepremišljenega dejanja.
Okrožno sodišče v Subotici je obsodilo na pet let težke ječe trgovca Frana Fischerja iz Bajmoka. Fischer je lani v Bajmoku na cesti med prepirom ustrelil Gena Ku-niča. Sprla sta se nekoč na plesu ker Fischer ni hotel Kuniču prepustiti svoje plesalke.
Z nožem nad ločeno ženo.
V	Veliki Kikindi se je te dni odigrala pretresljiva tragedija. Posestnik Milan Cirič se je pred dvema letoma ločil od svoje žene, ki je potem živela z drugim. Cirič pa si je kmalu premislil in prosil je ženo, naj se vrne k njemu. Žena je ostala za vse prošnje gluha.
Te dni je Cirič dohitel svojo ženo na cesti in odločno zahteval, naj se -vrne k njemu. Ko. je žena njegovo zahtevo odbila, je potegnil nož iz žej^i in jo trikrat sunil v prsa.
Smrtno ranjeno ženo so prepeljali v boliiico, moža pa je aretirala policija.
Smrtni pik kače.
V	selu Rašteni v mostarskem o-kraju je na paši pičil modras 10. letno Janjo Bilič v desno nogo. Deklica je takoj začutila skeleoo bolečino In tekla je domov. Noga ji je začela naglo otekatl in nesrečnica je- drugi dan kljub zdravniški pomoči v gromih mukah umrla.
Nevaren pustolovec pod kljačem.
Te dni so oblasti v Zaječaru u-gotovile, da je poveljnik mestne straže Stanko Krsmanovič velik pustolovec in slepar in da ga zasledujejo-že razne oblasti. Mož je ovavidno zaslutil nevarnost, kajti v zadnjem hipu Je odnesel pete Krsmanovič je bil rojen pustolovec. Ko se jc nahajala srbska vojska v Bizerti. je absc^viral podofi-cirsko šolo. odkoder so ga kot četo-vodjo posfali na solunsko fronto
Po prevratu se je pojavil s celo vrsto odlikovanj v Beograln. Prosil je za aktiviranje in bil je dodeljen delavskemu bataljonu v Nišu. Poročil se je s hčerko bogalega sc-Ijaka. Živel je precej razkošno in kmalu je vse priženjeno premoženje pognal. Da bi mogel nadaljevati razkošno življenje je ponarejal listine. Slepariji so prišli na -led, in bil je obsojen. Ko je kazen prestal, je znova ponaredil listine in dosegel sprejem v tehnično letalsko šolo v Petrovaradinu. Tudi tu je sleparil in bil je premeščen k pirotehnični četi v Kragujevac. kjer so pa ugotovili, da so njegove listine ponarejene. Zato je "demi-sijoniral". Kmalu se je pojavil v Zaječaru. kjer mu je s pomočjo ponarejenih dokumentov uspelo priboriti si mesto policijskega načelnika. Oblasti so za lopovom izdale tiralico.
Tragična smrt dunajskega turista.
V planini Biokovo se je te dni
smrtno ponesrečil dunajski turist Rudolf Hahn. Hahn. ki je bil znan kot eden najboljših dunajskih turistov, je hotel preplezati strmo steno. Na sebi je imel samo kopalne hlačice in gojzarice. Seljaki so ga svarili toda Hahn se za opomine ni zmenil. Bil je približno že 40 metrov visoko, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in strmoglavil v prepad. Med padcem se je prijel za vejo, ki se je pa zlomila. Nesrečnež je bil takoj mrtev. O tragičnem dokodku so bili obveščeni orožniki.
Tc dni so nesrečnega avstrijskega turista pokopali. Na njegov grob jc Hrvatsko planinsko društvo v Biokovu položil krasen vcncc ter obenem obvestilo sorodnike pokojnika o tragični nesreči.
Zagonetna smrt.
Po smrti svoje žene je že priletni in premožni seljak Milan Lazarov
Peter Zgaga

Rojak je takole modroval: — Poletni čas ima pa le nekaj na sebi. V krasni prosti naravi se lahko naužiješ svežega zraka, posluša* ptičje petje, gledaš kobilicc, kako skačejo po travi in sploh opazuješ naravo. Pod skalico žubori hladen studenček in v njega hladu je prijetno počivati. Ko se vrneš domov ves zbit, zlomljen in opečen od solnca ter sedeš k mizi. imaš v v srcu prijetno zavest: — Dolžen nisem nikomur nič, okradel nisem nikogar. ubil pa tudi nikogar nc. Če na mestu potrka na vrata in vstopi pet poliemanov in šest suhaških agentov z vsemi potrebnimi varan -ti in pečati, ne bom niti ?. očesom trenil in niti malo prebledel Še luči jim bom prižgal po vsej hiši. tla jo lahko preiščejo od vrha do tal. v klet bom pa ooesil žarnico, ki razvija za tristo sveč električne svetlobe. da se bo videlo po vseh ko-teh in kotičkih kakor o belem dnevu. In kar prijetno mi bo pri srcu, ker se bodo nekako kislo poslovili in odšli z dolgimi nosovi. Kajti našli ne bodo nikjer niti kapije. To je edina dobrota, ki jo marsikomu nudi poletje. Je sicer precej žalostna dobrota, toda nekaka dobrota je vendarle.
Dopis
Zasliševanje baudita iz Novega Vrbasa.
Kakor poročajo ,je bil te dni Novem Vrbasu izvršen drzen roparski I napad ki se je pa izjalovil. Ruski j begunec Vladimir Malacko je med j vožnjo v avtomobilu sreljal na šo-I ferja Jakoba Boora in ga težko ranil. a na begu je bil od šoferja u-streljen v hrbet. Bandita in njegovo žrtev so prepelpjali v bolnico.
Stanje obeh se je čez dva dni toliko izboljšalo, da so ju orožniki lahko zaslišali. Malacko, ki je sprva tajil zločin, je pod težo dokazov priznal, da je izvršil napad na šoferja. Dejal je, da se je z namenom prilastiti si abtomobil za vsako ceno, pripeljal iz Novega Sada v Novi Vrbas. Kaj je nameraval z avtomobilom, ni hotel povedati.
Orožniki so zaslišali tudi njegove roditelje. Mati in sestra sta izpovedali, da je bil fant vedno lahkomiseln in velik pretepač. Oče, ki ima fanta zelo rad, je solznih oči prosil, naj mu rešijo vsaj življenje. Zaslišan je bil tudf napadeni šofer Boor, ki je podrobno opisal zločinski napad.
Lažni filmski režiser pred sodiščem.
Let 1925 se je pojavilo v Novem Sadu novo podjetj'e "Filmski atelje Jadran d. d.". Za lastnika in režiserja novega podjetja se je izdajal Franc Ledič iz Novega Sada. VeČ let je posloval po Novem Sadu in okolici in morda bi še danes jadral s kamero po mestu, da ga niso prijeli in zaprli.
Zagrebški trgovec Ferdinand Tr-tano je prijavil policiji, da je že^ leta 1925 dobavil Lediču filmski aparat in vse potrebščine; da mu pa Ledič ni plačal. Ledič je bil želo podjeten* in izgovorcn."- Dejal je Tr-tanu, da izdela film "Kako ljubi vojvodkinja" in da bo zaslužil ž njim težke milijone.
Miljonov sicer mož ni zaslužil, pač pa tisoče in morda tudi sto tisoče, kajti na lim mu je šlo nebroj sa-njavih deklet, žena in filmske slave željnih mladeničev. ki so se dali preslepiti in ki so se že videli v filmskem caretvu Hollywoodu. Pot k Ledičevemu fUfaiu ni bila težka.' Lepota in postava sta bili postranskega pomena, glavno je bilo do-'
Wilkesbarrc, Pa.
Dne 29 junija je v majni do smrti pobilo rojaka Johna Cherniclia. Bil je splošno priljubljen ter je bil dolgoletni naročnik "Glasa Naroda". Prizadetim izrekam svoje so-žalje.
Poročevalec.
V starokrajskih listih ciiam. da jugoslovanski profesorji ne bodo smeli biti člani nobene stranke in nobenega strankarskega društva.
To odredbo bi bilo jako umestno tudi na študente razširiti. Kajti študentje se v splošnem dosti bolj brigajo za politiko kot pa 2a št udiranje.
>f.
Jugoslovanski kralj ima tri sinove: Petra, Tomislava. dočim bodo tretjega menda za Janeza krstili.
Če bomo kaj prida napredni, se , nam utegne primeriti, da bomo : imeli v domovini tri avtonomije in t tri kralje.
Vsaka stvar ima namreč svoj namen in pomen. Kdo vc. kakšne
namena imajo s kraljevimi otroci? *
; Ministrski predsednik Poincarc ' Je skoro tri dni in tri noči nepre-iz Velikega Gaja v Banatu najel 1 stano govoril 0 obveznostih, ki jih neko vdovo, ki mu je gospodinjila. ima Francija napram združenim Vdovi je obljubil, da bo po njegovi l državam
Po treh dneh je bil tako izčrpan
smrti podedovala 30,000 dinarjev in štiri j utre zemljišča, dočim je hišo in vse ostalo imetje namenil svoji hčerki. Dne 7. maja jc pa Lazarov v starosti 78 let nenadoma umrl. Kmalu so se začele širiti vesti, da ni umrl naravne smrti.
Orožniki so zadevo .prijavili državnemu pravdniku v Beli cerkvi. Na ukaz državnega pravdništva je bilo truplo odkopano in v svrho kemične analize prepeljano v Beograd.
ZNIŽANE PRISTOJBINE ZA ELEKTRIKO.
bro rejena listnica. Par tisočakov je zadostovalo za sprejem k filmu. Ledič s<? je na kupčijo in na filma-nje prav dobro razumel. Zaračunal je vsakemu od 3000 do 10.000 dinarjev ali pa še več.
Zato ni čuda, da je aretacija filmskega podjetnika naravnost porazno vplivala na one, ki so si v duhu že predstavljali krasnofilm-sko karijero, svetovno slavo in še kaj drugega povrhu. Saj je znal Ledič tako prepričevalno govoriti in "vleči" film v neskončnost da so mu radi verjeli. Govoril je o filmskem umotvosu, ki bo zaslovel po vsem svetu. Po aretaciji se je policilij iprijavlo nebroj oškodovancev, še več jih je pa bilo, ki so raje molčali.
Razprava proti Lediču bi se morala vršiti že 22. maja, ker pa obtoženca ni bilo od nikoder, je bila preložena. Te dni se je pred novo-sadskim sodiščem končno vršila raz prava. Iz obtožnice je razvidno, da je Ledič že leta 1925 v Zagrebu manipuliral na sličen način. Pri razpravi je Ledič sicer priznal, da *je bil s Trtanom v poslovnih stikih, da pa mu ne dolguje nlčesaf. Priznal je tudi, da so mu filmski kandidati plačevali od 500 do 100 tisoč Din. FIlma "Kafco ljubi vojvodkinja" Se ni končal.
Sodišče se ni moglo prepričati o Ledičevi krivdi, čeprav je Trtano trdil, da ga je spravil na beraškS palico, in jo obtoženca oprostilo. Državni pravdnik je vložil priziv.
Smrtni slučaji sfcrtattnke. -
V selu Hleblne pri Kfeprivnlbi- na Hrvatskem se je pojavila nedavno škrlatinko med Šolsko mladino.
Da se prepreči širjenje nevarne epidemije je' bil pouk za tri tedne prekinjen. Toda te dni je pričela epidemija zopet razsajati. Na &r-latinkž je obolelo 7 otrok,' od tefir fcH daljni znižanja, kakorhitro nam
trije umrli, zapreti.
Šolo so morali zopet
M. S. Sloan, predsednik New-York Edison Company in pridruženih električnih družb je objavil v pondeljek, da bo najvišja pristojbina za elektriko v okrilju New York and Queens Electric Light and Power Company znižana od osmih centov za kilovatno uro na sedem centov. Ta odredba stopi v veljavo dne 1. avgusta. S tem bodo odjemalci elektrike v Queensu prihranili prihodnje leto na računih za elektriko poldrugi milijon dolarjev.
"Cena elektrike v Queensu bo ista kot je v Manhattan u in Brook-lynu" — je rekel Mr. Sloan. — "Queens se hitro razvija ter je bil upravičen do tega. To nam je sedaj mogoče vsled združene uprave električnih družb in na podlagi drugih prihrankov, ki se nam obetajo.
"Ko so se družbe združile, sem rekel, da se ko dobiček delil z odjemalci. Do tega smo dospeli. Šli bomo pa še dalje.
Lanskega oktobra je izpremem-ba v doplačilih za premog zmanjšala račune za elektriko za štiri in pol milijona dolarjev. To je bilo prihranjeno javnosti v New York City. To znižanje v Queensu doda-je nadaljni poldrugi milijon, torej vsega skupaj so se v enem letu račun za elektriko znižali za šest milijonov dolarjev.
"Nekateri niso verovali v dobrote za javnost. Prihranek šest milijonov dolarjev na leto se pa ie pozna onim. ki plačujejo račune. UtfcUmo, da bodo v ceni še na-
bo mogoče potom nadaljnifc izboljšanj in gospodarstva'C ~
111 izmučen, da so ga zdravniki poslali v posteljo.
Čuden narod, ti Francozi!
Tako so radi kavalirski in gen-tlemanski, le to jim pa ne gre in ne gre v glavo, da je treba enkrat vrniti izposojeni denar.
Če jih sijajni govornik Poincarc v treh dneh ni prepričal, bo morala pač Amerika kako drugo struno ubrati.
#
Zadnjič sem videl novi denar.
Pa sem pomislil sam pri sebi: že dosedaj, ko je bilo dolarja vsaj nekaj, ga ni že bilo prav poseben velik kupček, vbodoče bo pa kupček še manjši.
*
Zadnjič sem čital velezanimivo stvar. Da je namreč proti rdečemu nosu preprosto, toda izborno zdravilo. Z rdečimi jagodami ga je treba namazati, pa ga koj mine rdečica.
—	Če sem poskusil — me vprašaš draga čitateljica in se pored smeješ.
—	Ne, nisem poskusil d: ga čitateljica. — in nikar se poredno ne smej.
Toda tako zdravilo si velja zapomniti, kajti kdo ve, kaj nas še čaka. Navsezadnje bi pa nič ne škodilo, če bi si ga človek enkrat na teden namazal. Naprimer v pondeljek zjutraj. Kajti če bi si zvečer namazUl nos, bi ponoči na uro ne videl. Nekateri nosovi imajo namreč taka svojstva/ da izžarevajo ultravijoletne žarke, in ti ni . treba ponoči nič žveplenk in nič elektrike prižigati, pa natančno do minute vidiš na kazalu, koliko je ura.	(
Jaz dosedaj se nisem tako napredoval, in upam. da tudi ti
no, draga čitateljica.-*
Neki mlad fant je ukradel avtomobil ter divjal ž njim po ulici. Pri tem je do smrti povozil trf otroke.
Sodnik ga je obsodil na osemindvajset let ječe. češ. da je-to najvišja kazen, ki jo predpUuje zakon.
Sodne bukve so debele in vsestranske. Kaj res ni mogoče iztak-niti v,njih postave, ki bi določala že vsaj dosmrtno ječo, za take navdušene attomobillste?
"6LAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1929
MOGOČEN VODNIK KAZE POT.
H. J. MAGOG:
Ko jc bil avto žc skoro na vrhu klanca., se jc iz grmičevja ob poli izncnada pojavi! možak, ki jc pianil na cesto in šel proti avtomobilu Šofer Pineheux je jedva šc utegnil zavreti voz in preprečiti nesrečo. Neznanec je takoj stopil k njemu.
—	Prijatelj, ali jc prostora še zame? — Je vprašal.
Obril se ni bil gotovo že dva dni Njegova obleka je bila ponošena in kosmi mahu so videli na njej. kakor da je noč prespal v gošči. Njegova vnanjosl ni bila vabljiva, a ker v bližini ni bilo žive duše in je bil Pineheux neoborožen, se mu ni upal naravnost odbiti.
—	Najprej bi rad vedel, s kom Imam posla. — je zagodrnjal nezaupljivo.
—	O. ni se me treba bati — je odvrnil tujec in se zarežal. — Rad bi še začasno prispel na postajo in ujel ekspres. Vzemite me s seboj, ne bo zastonj!
To rckši je potegnil iz žepa bankovec, ki ga je Pineheux po kratkem pomisleku vtaknil v žep
—	Avto ni moj. jaz sem samo sluga. je odvrnil nekoliko pri-jazneje. — Nu. le stopite noter?
Možak se je udobno zleknil na blazine. Pmcheux je pognal.
—	Neoprezni ste bili; kako lahko bi vas bil povozil, je rekel Pineheux, da vobče kaj zine. — Zakaj ml niste dali znamenja?
—	Ker bi ne bili ustavili, se je zasmejal neznanec. — Avtomobilisti nimajo navade pobirati na cesti ljudi, zlasti ne ljudi moje vnanjo-sti.
—	Nisem se vas bii ravno razveselil. je priznal Pineheux, ki mu jr bil bankovec nekolika vrnil pogum. — Zadnje čase se pri nas dogajajo čudne reči. Ono noč je bil umorjen moj gospodar Bertrand. Morilca še niso dobili; najbrže se klati tod okoli. Zato mora biti človek opreaten.
Imate prav. Vaš gospodar jc bil tedaj petičen?
—	O, nekaj je žc imel pod palcem.
—	In skop jc bil tudi. kakopak? Slavim, kaj. da je imel doma sveženj bankovcev v predalu, ki se ni dobro zaklepal.
—	Pogodili!
—	In ponoči je vstajal, si prižigal luč In štel denarje. Kdo ve? Sobo je imel nemara v pritličju in šc na cesto povrhu. In če na oknu ni imel zaves, bi ne bilo čudo. ako bi bila luč privabila kakega potepuha. s praznim žepom in želodcem. Udarec s pestjo v okno in kakor bi trenil je bil v sobi. Stari se je morda začuden obrnil, tisti mah pa mu je že za vratom in preden je utegnil pisniti. je bilo po njem Po potrebi Se udarec s krepelcem po glavi, nakar si je potepuh mirno prilastil bankovce in smuk skozi okno Nihče ga ni videl ne slišal.
—	Tako pripovedujete, kakor da bi bili zraven, — je ostrmel sluga. — Skoro prav tako sem tudi jaz povedal orožnikom.
ARETACIJA
—	Drugi dan? — jc vprašal ne-znancc z drobnim nasmehom.
—	Seveda. Ko sem gospoda našel na tleh, je bil že mrzel.
—	In nihče ni ničesar slišal? To jc bilo za morilca zelo ugodno.
—• Pa tudi zame. Ako bi me bil ropot zbudil, bi prišel doli s podstrešja in bi jo šc jaz izkupil. A na srečo imam trdno spanje.
—	Na srečo, — je pritrdil neznanec s pridušenim usmevom. — Po tem takem ni bilo razen vas nikogar v hiši?
—	Nikogar. Gospod Bertrand jc bil vdovec brez otrok. Jaz sem mu bil za vse: za kuharja .vrtnarja celo za šoferja, kakor vidite.
—	Samo za nočnega čuvaja ne!
—	se je pošalil tujec. — Morilec se gotovo ni nadejal, aa bo tako lahko opravil.
—	Tudi če bi ga bil slišal: kaj naj mu storim, sredi noči. v samotni hiši? — se je zagovarjal Pineheux. — Sicer pa mislim, da ga bodo kmalu imeli orožniki v pesteh.
—	To ni tako gotovo. — ie odvrni! neznanec s tako čudnim glasom, da se je Pineheux ozrl in ga prodirljivo ošinil z očmi.
—	Če ne orožniki, pa nekdo drugi, ki grem zdaj ponj na postajo.
—	je rekel čez čos. — Da, detektiv iz Pariza pride z ekspresom. Sloveč detektiv, pravijo.
—	Ali menite, da poj de morilec ravno na vlak. da mu pade naravnost v roke? — je porogljivo vprašal neznanec.
Pineheux se je spet ozrl po njem. Moža sta se srečala z očmi in tujec se jc zdajci sumljivo zganil.
—	Pozor! — je vzkliknil sluga in ga potisnil nazaj. — Še malo, pa
WWVVVW1FW
Izdelani?
Le pogum! S pomočjo Sever«'« Esorka »e izne-bite potrtosti. Zanealjivs.' odvajalna tonika, ki pre-iene neprebave, vzbuja tek, po nji boljše »pite in •e počutite boijše. Vpra-iajte lekarnarja.
Sev era's ESORKA
bi mi bilo vodilo ušlo iz rok. Če želite, aa si oba razbijeva glavo, storite to še enkrat.
Neznanec je ostal miren.
—	Evo postaje, — je kmalu nato rekel Pineheux. — Srečno vožnjo!
Ustavil je voz Možak je skočil na tla. zagodrnjal nekaj v slovo ir. izginil na postaji. Pineheux je šel na peron in ga je kmalu odkril med potniki. Moža sta se delala, kakor da drug drugega ne vidita, vendar se nista izgubila iz oči, dokler ni zažvižgal ekspres. Pin-cheaux se je mehanično obrnil proti vlaku.
Ko se je potem ozrl proti neznancu ga ni bilo več. Ekspres se je u-stavil. šofer je šel ob vlaku in o-pazoval ljudi, ki so se usipali iz
voz.
Ekspres je zapuhal. Tedajci se je Pineheux, ki je čakal na zadnji strani zadnjega vagona, po bliskovito popel na ploščad. Zaničljivc je še pokimal proti postaji, ki je že izginjala za ovinkom, in odprl vrata.
—	Le išči! Kje bom že zvečer! — je zamrmral škodoželjno.
Stopil je na hodnik, iščoč z očmi praznega kupeja. Tisti mak je obstal kakor vkopan. Nasoroti mu je prihajal neznanec, ki ga je bil pobral na cesti. Tik pred njim je postal, posmehljivo ga mereč z očmi.
—	Glej. glej! — se je zasmejal in stopil za šoferjem v kupe. Kakor vidim, se nekam odpravljate, he?
Pincheauxu je vsa kri izginila z lic. Po bliskovito se je vrgel na neznanca. toda ta jc bil na to že pripravljen. Po kratki borbi je obležal Pincheaux z uklenjenimi rokami na tleh. Ncznanec s ccste se je sklonil k njemu, mu prebrskal žepe in privlekel na dan več svežnjev bankovcev.
—	Denar gospoda Bertranta! — se je zakrohotal. No. to vam odtehta vsa priznanja. He, prijateljček, pobrisati ste jo hoteli z uropa-nim denarjem. .. ne da bi bili prej počakali detektiva iz Pariza? Iz-borna misel! Samo.... samo nerodno jc bilo, da ste ga srečali žc na cesti in da vas je prehitel. V imenu zakona...
ŽALOSTEN KONEC JUNAKA IN PUSTOLOVCA
Te dni je umrl v Bruslju tragične I smrti zloglasni pustolovec Ott Ste-j phane. znana pod imenom Ott Be-l ney. Rojen je bil v Luetichu 1. 189i). j Njegova roditelja sta bila varijetet-
na igralca. Kot prostovoijcc jc
-f •	v'-''".- C. ^ * f
. T	' , r- / •>	- .<
7 >'..--'.'' - ." '■,i
% .'V, -: •7-0fij. y'J-J.-r: ■
j vstopil začetkom vojne v bclgij-! sko armado in kmalu je bii znan ; na francoskem bojišču kot najmlajši junak zavezniške vojske. Kot ! 15 letni deček se je udeležil skoro vseh velikih bitk. Bil je večkrat ra-i njen, toda ostal je kljub temu na bojišču. Za hrabrost mu je belgijski kralj lastnoročno pripel viso-' ko odi.kovanje.

Po volni je delil usodo pretežne večine junakov. Imel jc siccr mnogo odlikovani, toda ostal jc brez poklica. Ker si ni mogel pomagati drugače, je začel nastopati pod tujimi imeni v uniformi častnika, v vlogi diplomata itd. Nekoč se je predstavil kot osebni tajnik generala 3randla. drugič kot poveljnik angleške torpeciovke, kapitan Ach-ton. tretjič kot pobočnik kralja Alberta princ Vueren itd. Posebno pozornost je vzbudil, ko je oslcpa-ril ameriškega generala Allena. — Predstavil se je mu kot prinr Vueren in sprejet je bil s kraljevskimi častmi. Šel je tako daleč, da je v kraljevem imenu pripel generalu najvišje belgijsko odlikovanje.
Toda kmalu so prišle njegove sleparije na dan. Glede na njegovo preteklost so mu ocimerili nizko kazen.
Dogodivščine londonske aristokratke.
Londonska aristokratka lady Dorothy Milisova se je vrnila po šti-| rimesečnem bivanju v severozapad-ni Afriki v London. Doživela je marsikatero pustolovščino, posebno med divjimi plemeni, kajti mnj-gi so se potegovali za njeno ljubezen. Lady pripoveduje o svojem bivanju v južni Sahari pri divjem plemenu Tuaregov, katerega bojevniki si zakrivajo obraz, ker jih ne sme nobena žena videti. Najstarejša žena poglavarja tega plemena jc prišla nekega dne k londonski aristokratki in jo vprašala kateri neoženjenih bojevnikov ii ! je najbolj všeč. Angležinja je odgovorila, da se čuti zelo počaščeno, ! da pa mora laskavo ponudbo od-i kloniti, ker je poročena. Domačinka ! ji je odgovorila, da sicer razume-, | da bi njen mož ne bil zadovoljen,1 če bi se drugič poročila, da pa to
ni ovira, kajti drugi mož bi takoj odpotoval z njo v Anglijo, da ubije njenega prvega moža.
V južnem Tunisu se je seznanila Angležinja s šejkom, ki je bil takoj pripravljen poročiti se z njo. čeprav je imel že tri žene. Kot poročno darilo ji jc ponudil več sto o-vac, mnogo svile in draguljev. Zahteval je pa, da se mora pred poroko zrediti, češ, da se ji njegovi podložniki smejejo, ker je tako suha. Če bi se hotela poročiti z njim. bi morala jesti vsak dan jed, ki bi jo kuhala iz neke posebne vrste korenin ena njegovih žen. V enem mesecu bi se tako zredila, da bi veljala za najlepšo ženo divjega plemena. Pa tudi tega snubača je londonska aristokratka odklonila. — Šejk je bil zelo presenečen, ko mu je povedala, da veljajo v Evropi za tepe samo vitke ženske.
SODNIJSKI OGLASI
iz
stare domovine.
! Komaj je pa prišel iz zapora. :e nadaljeval svoje pustolovščine. Po-setil je več evropskih prestolic i.i se predstavljal za kraljevega sina ,, ! princa Karia. Bil je znova aretiran in obsojen. Pozneje je odpoto-j val v Francijo, kjer je nastopal v
~' „«ifni-mi fpinmctAua mn'tiaritk"'.
, uniformi francoskega mornariško-T 29 29 ga častnika. Ko je odsedel kazen
- za to sleparijo, je znova posetil več
2 1 evropskih mest in nastopal koc UVEDBA POSTOPANJA ZA PRO- 1 član medzavezniške kontrolne &o-GLASITEV MRTVIM	! misije
ROMAN
MLADA LJUBEZEN
ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje.
Še vedno
SE VAM NUDI PRILIKA
da ga precitate od začetka do konca.
Onemu, ki naroči "Glas Naroda'9 do —
30. julija
pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je izhajati.
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek.
ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih toekt da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, a katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateijtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadoati vse m potrebam.
C £ N A
SAMO
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poftnino plačamo mi in polijemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Bdim!« veliki searijevidl zadoščajo dnevnim potrebam. Če aeslnfevati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar lile-te. mino ponavadi dosti tasa. Pred ST> :«SKIM ZEMLJEVIDOM s« m* hdiko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnik vprašanjih. Na ZEMELJEYTDU lahko natančno neotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje Je porušil tornado, kam jo dospel letalec itd. Twtt otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se nte zemijeplsja.
Na* STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skoplaa zemljevidov. Ima ieot strani. Id vsebujejo približno MM kvadratnih intev. Dole Je M. Urok pa 28 infev.
Dostikrat sto ie tttall v Časopisih ali knjiaah o krajih. Id vam also bili nunL Vade zanimanje bi bilo dosti vetje, te bi vedeli, kje se nahajajo. Z naiim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi
Sušnik Anton, rojen 14. oktobra 1880 v Vrlipolju št. 4. sin Andreja in Neže Trebušak, oženj en a Fran-čiško Goltes, posestnik v Vrhpolju št. 4, pristojen v občino Nevlje, o-kraj Kamnik, je odšel 1. 1906 v Ameriko, odkoder je spočetka večkrat pisal domov, od sredi leta 1914 pa ni o njem nikakega glasu. Naposled je bival v Chisholmu, Minn, box 904.
Ker je potemtakem smatrati, di bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu r24. št. 1 o.d.z., se uvede n a prošnjo njegove žene Frančiške Sušnik, posestnice na Vrhpolju št. 4 pri Kamniku postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, d£ se o pogrešancu poroča sodišču.
Sušnik Anton se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. juniju 1930 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Deželno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 30. aprila 1929.
Avsec 1. r. sodni svetnik..
Končno se je naveličal pustolovskega življenja in začel je razmišljati o samomoru. Napisal je knjigo o svojih pustolovščinah in ker mu je burno življenje presedalo, se je naselil v malem hotelu v Bru-selju in živel v bedi. Sklenil jc dati življenju slovo in nekaj dni pred smrtjo je pisal prijatelju, da je temeljito spoznal slavo in glad in da lahko umre. Te dni. je skočil iz tretjega nadstropja hotela In obležal na hodniku z razbito lobanjo mrtev. Zadela ga je bridka usoda premnogih junakov svetovne vojne, ki so kljub slavi in odlikovanjem pozabljeni in morajo živeti v bedi. dočim žanjejo vojni dobičkarji sadove njihovega trpljenja.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
DOMAČA ZDRAVILA
V	salorl lir.ani Jedilne diBave. KnaJpoTo }«fmer.0T0 kavo I o !aa-portlrana domača cdravlla, katera priporoča mgr. Knajp » knjigi —
domači zdravnik
PlSlte po br*apla£nl rentk, v katerem }e na kratko popita a* Titi« rastlina sa kaj a« rab!
V	ceniku bodete naSIl Se mnogo drugih koristnih ervarl.
Math. Peadlr
•o* m, city Han at*.
New York. N. Y.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vpoh kontinentov, tiskan ▼ petih barvah.
Velik semljerid Združenih držav, na katerem so tm lele«nio8 in oetta.
Not zemljevid za paketno poftto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi PieifjMjj. H<iii, otočja in amerilke lastnine.
Opii dežel, meit, otokov, rak itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje m
t«, te ie Imate nmUerti aH tftlaat, te STBNSKI ZEMLJEVID be sa niti saps«''
m velike vaftoeatL &e ca
NiMta «A PKIi
SL0YE13C PUBLISHING C0MpANY 216 we«t isu. street • New York
1
! Pošljite nam i
S. .
jsi n mi vam bomo pošiljali H	2 meseca
j) "Glas Naroda" g
H in prepričani smo, da boste potem Ig jj^	stalni naročnik.	||
"GLAS NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1929
The LARG EST SLOVENE DAILY In U. 8. A,
Mlada ljubezen
ROMAN
Za Glas Naroda priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
Zakaj se nisem takrat ko mi je Jakobina priznaia. da me ljubi, vrgel v globino, z vrhunca Gargosa O. kakšen tepec sem bil, kakšen strašen tepec!
Tako je sanjaril v svoji samoti ter pošiljal v noč izmenoma trpke obtožbe ter ponosne vzklike radosti. Vsi ti vzkliki pa so se izgubljali brez odmeva v temno noč. ..
Stopil je iz dupline ter zagledal luno. ki se je dvigala, bleda ter strašno velika, med gorami na nebu. in zdelo se mu je naenkrat, da je tudi njegova nesreča strašno velika. Vrgel se je na skale ter izjokal tam vso svojo bol. dočim je čutil obenem, kako je udarjala njegova glava ob trda tla.
Skoro istočasno pa jc začul lahno šumenje, glas hitrih, bližajočih se korakov. Vzravnal se jc na komolcih. Kdo je mogel prihajati ob tej pozni, večerni uri?
V	srebrnem blesku lune se je prikazala bcia postava, in Silverju so prkeli stopati lasje kvišku ter se mu ježiti, kajti domneval je, da vidi prihajati eno nadnaravnih bitij, ki stanujejo v notranjosti gore ter se včasih prikažejo pastirjem ob smrtni uri.
S pritajeno sapo je zrl v pošastno prikazen. Bližala se mu je in za njo Je stopicala črna žival.
Sedaj Je razločil v jasni mesečini obrise ženske.
—	Ej, Jakobina! Jakobina je! — jc vzkliknil Silver, ves prevzet od radosti.
Da, bila jc ona. sedaj jo je spoznal. Nosiia jc jutranjo, belo obleko in njeni razpuščeni lasje so valovali raz njena ramena.
—O h, kako srečen sem! — je vzkliknil ter razprostrl svoji roki.
V	naslednjem trenutku pa je čutil utripati srce prijateljice na tvojem.
—	Dober veter. Silver! — je rekla Jakobina. — Hotela sem le privesti nazaj oslico ter vam želeti lahko noč!	i
Črna žival Je bila oslica, ki se je poprej najedla repe abeja 3or-desa. Veselo je zarigala svojemu gospodarju nasproti ter odšla v duplino, da uživa počitek v domačem kotu.
—	Kako srečen sem! — je ponovil Silver, pijan od blaženosti.
Se vedno so tekle solze po njegovih licih. Toda bile so solze veselja in radosti, ki so neizmerno olajšale njegovo srce.
—	Polnoč je, — je pripovedovala Jakobina, — jaz nisem mogla priti preje. Bila sern zaprta v svojo sobico in na pragu je spal služabnik. Pozabili pa so okno! Da, Silver, moja soba leži v pritličju in ko sem domnevala, da spe vsi moji stražniki, sem skočila na vrt in tukaj sem sedaj! Daj mi v zahvalo poljub!
Silver si ni dal tega dvakrat reči. Poljubil jo jc z žejnimi ustnicami, in ta nedolžni poljub v temni duplini je bil tako sladak, da bi nad-
krilil s svojo blaženostjo vse užitke bodočnosti.
—	Sedaj — je pričela Jakobina iznova. — še en poljub za oproš-čenje oslice! Uboga žival! Zjutraj bi jo odvedli v Aigues-Vives! Jaz pa sem od!la v hlev, prerezala vrv ter pustila vrata odprta, da bodo domnevali ,da se je iztrgala. Stric bo strašno jezen, ko bo to zapazil!
Prisluškoval je, pijan veselja, njenim besedam ter ji zopet in zopet stisnil roki, da se prepriča, da je v resnici tukaj in da ne sanja, da ima pravico biti srečen ter blagoslavljati življenje!
Naenkrat pa je postal glas mlade deklice žalosten.
—	Silver! — je šepetala. — Midva bova morala oba trpeti! Jutri zjutraj me bodo odvedli nazaj v samostan in do svoje polnoletnosti te ne bom smela poljubiti, te videti ali pisati! Oškodovala pa se bom zato po štirih letih!
Silver je zmajal z glavo.
—	Ali bodo v štirih letih ti ustnici še pripadali meni?
—	Kaj govoriš?
—	Ali boš mogla še misliti na Silverja Montguilhelma, če boš podrobnejše spoznala zaročenca, katerega so ti poiskali?
—	Ti hudobneži Jaz bom šele prav posebno mislila nate!
—	Tvoj ženin je gotovo lep, mlaa človek!
—	On Je grd. domišljav ter naravnost neznosen!
—	Ti ga še dosti ne poznaš!
—	Seveda. Saj ga poznaš tudi ti. To je Gaston Roumigas!
—	Sin čarovnika? Adtiokat iz Toulouso?
—	Da!	J
—	On Je vendar odličen ter bogat!
—	Silver ne žali me!
—	Oprosti mi! — Je zajecal Silver ko
Zadnji poziv
na Izlet v Domovino
z najnovejšim parnikom francoske družbe
ILE DE FRANCE
DNE 26. JULIJA
Naši potniki bodo potovali pod osebnim spremstvom našega uradnika gospoda John Krečič-a.
Takojšne prijave za rezervacije je poslati na
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
UOLLANQ
Čl AMERICA UNEM
POTUJTE UDOBNO
hitra in direktna vožnja v
JUGOSLAVIJO
preko Boulefnt-tgr-Mtr,
FHANtlJn__
Zniianja voinjft v HI. raxr«du: jj Od N«w York* do LJubljartJI Qfi In nazaj•	.
In vojni davek.	|!
Potovanj« a parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domače raa-t>oloienJe, neiirekojsljivu kuhinjo in postrežbo. — Za podiobnostl vprašajte svojega lokalnega agenta »II —
HOLLAND AMERICA LlNE
24 STATE ST., NEW YORK CITY
KAJ BI ZNALA POVEDATI SOLNČNIK IN DEŽNIK
Čudodelnik smeh.
Prisrčen smeh dela prava čuda: žalostnim prežene moro bridkosti, boječe navda s pogumom, a bolne ozdravi j a. Učenjaki in pesniki so razmišljal in pisati o blagodejno-sti smeha, mogočniki pa so si najemali "norce" in duhovite šaijiv-ce, da so se jim mogli smejati. Zanimivo je. kar piše rold Lloyd.
Vrste človeškega smeha so mnogotere. Prvo mesto gre veselemu glasnemu smehu, ki prihaja iz u-godnega razpoloženja; potem je tihi. uljudni smeh v družabnem občevanju: dalje grenko roganje razočaranja in slednjič spačeni smeh zagrizenega srda. Te r«elitne vrste smeha si v ničemur niso podobne. Najprijetneši in obenem najnalezljivejši je smeh. ki prihaja iz veselega srca in učinkuje nedolžno; to vrsto smeha nam je dala narava kakor v -obrambo in protiutež proti stiskam vsakdanjosti. Kakor so nam simpatični ljudje, ki se radi in od srca smejejo, tako neznosni so nam tisti, ki se neprestano, večinoma brez vsakega razloga smejejo ali smehljajo; zanje velja pregovor: Po vednem smehu se norec spozna. Na drugi strani pa se varjmo ljudi, ki se jim kvečjemu zgane obraz v smehu, ako jih v to sili škodoželjnost; to povečini niso pošteni ljudje in redkokdaj prijazni. Nekaj pa naj bi vsak znal: smejati se nad samim seboj. Kdor to zna. kaže, da je sposoben za samokritiko; šele potem imamo pravico, da se smejemo napakam in posebnostim drugih ljudi.
Najlepši in najčistejši je otroški smeh; o tem pravi kitajski filo-zof Laotse: "Če se ne znaš več sme-' jati kakor otrok, si notranje izgo-je povesil glavo. — Jaz se j rel in tvoje srce jc napolnjeno s
grozi vsak hip odnesti klobuk itd Močan smeh, ki človeka kar stresa imu :ae da priti do sape, pa u-tegne postati smrtno nevaren. Zglede za to navajajo iz vseh časov. Ena najstarejših takih dogod-bic se pripiveduje o rimskem modrijanu Krizipu. Le-ta je videl ne-o smehu Ha- kega dne. kako je osel žrl smokve, ki jih je bil določil modrijan zase. j J "Daj mu še čašo vina, da si popiak-ne grlo!" je ukazal slugi. Nato se je začel silno smejati in se ni nehal, dokler se ni mrtev zgrudil.
tako bojim, ter se čutim tako nizkotnim in neznatnim, da bi smatral j pleno". povsem samoposebi umevno, če bi me pozabila!	Smeh je
O, otrok moj, — je odvrnila Jakobina ter mu poljubila oči. — j
Harold
zelo resna stvar, pravi Lloyd. Nič ni težjega na
Ne. ne bom te pozabila. V stotih letih bi še vedno mislila nate kot da-
svetu. nego pripraviti občinstvo do
nos, te bi Še Živela, moj Silver! Jaz vem in čutim to! Moje srce govori s teboj in v tem, kar ti obljubljam tukaj, je vsebovano vse moje življenje«
—	O. hvala, hvala! — je rekel Silver. — Ti me delaš preveč sreč-nim.Pa tudi, če bi pozneje ne mogla več držati svoje obljube, bi ne imel nobene pravice pritoževati se! Vsa bolest bodočnosti ne bo mogla odtehtati sladkosti tega enega trenutka! In kakorkoli se lahko j oblikuje tvojfc, usoda, Jakobina. moje življenje pripada tebi za vedno!
Za trenutek sta stala oba molče, da v polni meri izkusita blaže- s r.ost.
—	Jaz sem govorila o tebi. Silver, — je rekla nato Jakobina, s i skrajno prikupnim glasom.	1
—	Komu?
—	Gastonu Roumlgasu. Da mu vzamem vsako upanje, sem mu izjavila, da ljubim le tebe!
■ — To si mu priznala? O moj? Bog, in kaj je odgovoril na to?
—	Odvrnil je smeje: — To ne more biti res, gospodična!
Jaz pa sem mu odvrnila:	. )
—	Bomo že videli! — Nato pa sem ga povabila, naj se udeleži najine poroke dne 25. aprila, čez štiri leta! Štiriindvajsetega aprila bom polnoletna. Silver, in takoj nato se bom imenovala gospa Mcnt-guilhelm!
* Silver je bil očaran. Zamrmral je:
—	Ti. ki bi bila lahko oboževana od najbolj bogatih mladih ljudi, hočeS postati žena človeka, katerega ni prej nihče ljubil? Jakobina, kako dobra in velikodušna si! Le na kolenh bi smel govorit is teboj!
Spoštljivo je poljubil, med vzdihi hvaležnosti, njeno roko.
Ona pa s t je iskreno privila k njemu, objela s duhtečima rokama njegov vrat, naslonila svoj sveži obraztek na njegovo rjavo lice ter rekla netno:
. 1 smeha; komur se to posreči, je bit-
ko dobil. Najlažje in najbolj se ljudje smejejo stvarem, ki so jim dobro znane. Tako na pr. če gre debel človek v premajhnih čevljeh preko leda ali če—je kdo preobložen z iavoji pa pride vihar, ki mu
Nekaj podobnega se je zgodilo nekemu grškemu umetniku, ki je naslikal staro žensko. Izraz, ki ga je dal njenemu obrazu, se mu je samemu zdel tako smešen, da ga jc prevzel homeričen smeh ter ga tako zdelal, da je v 24 urah umrl.
Iz novejšega časa pripovedujejo, kako je prišla k zobozdravniku gospa, ki je sedla na mučilni stol in vzdihnila: "Da bi vendar ljudje brez zob prihajali na svet!" Zobozdravnik ji je odgovoril: "I, kaj ne prihajamo?" — Nato je gospa zdravnika vsa začudena pogledala in ko se je zavedla dovtipa, jo je popadel tak smeh. da se je vsa stresala in se je več ur neprestano smejala. Smeh jo je čisto izčrpal vendar si je potem zopet opomogla.
Mnogi ljudje se morajo smehljati iz poklica kakor: trgovski potniki. prodajalci in sploh ljudje, ki pričakujejo od dobre volje ljudi zaslužka. Narod neprestanega u-ljudnega smeha pa so Japonci. Japonec ukazuje in kara, sluša irt sprejema grajo s smehom. Japon-ki velja kot prva dolžnost, da nauči svojega otroka s svojim zgledom smehljanja: za njo so žalostne o-troške oči neznosne. To je globoka vzhodna modrost; Japonci ver'i. da molk ne pomaga vselej, da besede mnogo pokvarijo, dočim tih smehljaj neredkokrat mnogo koristi, pomaga, odreši.
ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "QLA8 NARODA", NAJVEČJI 8LOVEN8KI DNEVNIH V AMERIKI.

(Dalje prihodnjič )
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo sa Greater New York in okolico, ink.
ODBOR 1929:
Predsednik;
FRANK HOTKO
402 K. 92n<J Street.
New York City Podpredsednik:
MICHAEL L'REK,
1713 Uates Avenue,
Brooklyn, N. V.
Tajnik in arhivar: JOSEl'n t-VAiAChMJv.
M Ten Eyck Street.
Brooklyn, N. T.
Blagajnik:
PETER RHDE.
133 Alpha Place. _	c1end»le. L,- I.
Zapianikar;
MARTIN COREL,
o* Sthule* Street.
Brooklyn, N. T.
Nidzorni Odbor:
axvthony kosirnik.
10121 • 85th Rd..
Rlrhmnnd Hill. L. IaL FRANK LUPSHA.
431 Morris Avenue.
Rnckviiie Center. L. Isl. JOHN JURKAS
353 So. 4th St..
. Brooklyn, N. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojkinj šc vi član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna jtojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti člun dobrega društva.
To društvo jc sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala ze skoro 13 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $15,000.00.
Druttvo sboruje vsako tretjo soboto v svojih društvenih prostorih v Beethoven Halt 5. St. mmd drugo In tretjo A*«.,	York.
Kretan je Parnikov
— Shipping News —
i m i *
Človek, ki je napravil psa za svo iega prvega zvestega spremljevalca med živalmi, .se je ozrl po tovarištvu tudi v mrtvih rečeh in men-la ne bo nihče protestiral, če re-•emo. da gre med temi poleg pali-e prvo mesto solčniku in dežni--CU.
Civiliziraneu našega čase se bc iudno zdelo, ampak res je le. da ie ta neizogibni predmet človeku ; družbo jedva 80 let. Kakor pre-nnogo sličnih utenzilij. je tudi iežnik angleški — recimo — izum Iznašel ga je pa Samuel For leta 1852. Princip dežnika pa jc prastar. Že v kitajskih rokopisih iz 11 stoletja najdemo zabeležen dežnik. čigar podoba krasi tudi reliefe kraljeve palače v starodavnih Ni-nivah, freske na grobnicah v Mem-fisu in Tebah. Vendar treba omeniti. da je bil dežnik v tedanjih časih privilegij kraljev in najvišjih svečenikov. Neki indijski kralj j je nosil ponosen naslov "Gospodar 1 belega slona in 24 dežnikov". In v rsenici je ta kralj razpolagal z 24 solnčniki. ki so se razprostirali drug nad drugim in so imeli vsi skupaj eno samo palico. Štiri in dvajset nadstropij dežnikov pa jc predstavljalo 24 dežel, katerim jc dotični kralj vladal.
Ž napredkom časa je postal dežnik manj ekskluziver. predmet vsaj v Evropi. V 15. stoletju so sc -4a že posluževali italijanski gran-di na konjih. Tedanji prfdhodnik dežnika je bil nekakšne vrste bal-dahin iz usnja. Baldahin so nosil v roki in so se manj opirali tudi a nogo. Dvesto let pozneje je prijadral dežnik na Angleško. Sprejeli so ga s precejšnjo nezapljivostjo Našel se je celo zdravnik, ki ga je zavračal, češ, da škoduje zdravju
Prvi dežniki so bili dragoceni. Razpetino so tvorila ptičja peresa. Potem so perje nadomestili 1 svilo, ki je bila na vrhu prevlečena z voskom. Toda v tej obliki je bil dežnik še daleč od splošne uporabe. Nosili so ga samo gizdavi moški in našoperjene dame. In še ti so bili izpostavljeni javnemu posmehu in preziru. Najresnejše prizadete pa so se čutili kočijaži in nosilci baldahinov. Videli so v širjenju dežnika opasno konkurenčno sredstvo .
V Ameriki je dežnik izzval pravcato revolucijo. Bilo je leta 1772, ko ' je neki bogatin v Baltimoru dobil v dar dežnik nz Indije. Razpel ga je in šel z njim na ulico. Ženske so bežale pred njim kakor pred zmajem, konji so se plašili in pro-j testiraječim kočijažem se je pridružilo številno občinstvo na ulici. Slednjič se je našla tolpa, ki je imejitelja napadla in njegov *'do-kor" raztrgala.
O znanem francoskem pisatelju Sainte-Beuveu pripovedujejo, da I je proslavil dežnik s tem, da se je nekega deževnega dne dvobojeval Ker pa je lilo iz neba, se je moral dvobojevati pod dežnikom kar je posnel tudi njegov nasprotnik. In streljala sta se z nasprotnikom na pištole....
T idl živaloslovec bi znal ntekaj povedati o dežniku.
1 Vešči poznavatelji živali pripovedujejo na pr., da se tiger boji j dežnika in da se ta zver lažje uže-I ne z dežnikom kakor s puško. Lo-' vec. ki ne pogodi tigra s svinčenko. f^e lahko siguren, da ga bo krvoločna zverina napadla. Če ,pa ima pri sebi dežnik in da ga razpne, je lahko brez skrbi, ker se tiger ne tipa napasti. Tega pa mi ne podpišemo, ker smo mnenja, da bi bilo treba reč najprej preizkusiti, i t
1*. Julija:
France. Havre Olympic. Cherbourg f ennutnd. Cneruours. Antwerp« 2G. julija:
Aliiiucrtonka. Cherbourg
A.uert Iteiiin. Ctiertxjur*. Hamburj
Come Biancamano, Napoll. Genova
23.	juitja:
Krr.iii. Cherbourg. Bremen
24.	julija: Mitureiitnla. Cherbourg
Ueorge Washington Cnerbourg. Br« men
26.	lulija:
lit- <le France, Havre (Glkvot polel
ni Izleti Homeric. Cherbourg Brt-men, Cherbourg, Bremer New Amsterdam. lwjulogne cut Mer
Roma. N'apoll. CJe» ova
27.	julija:
Heigt-nia 1 d. Cherbourg. Antwer[»ei St. I^ulf CtieftKiur*, liamtturg Leviathan. Cti«?rN : Mtnnekahda. Boulogne eur Mer
31. julija:
Uft-xn-n, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br-—<»n
1.	avgusti:
LvcsUvn, < "ln-rbmirs; Bremen
2.	avgusta:
I'aris IIj.1 r» Saturtiia, Tr*>t
M.ijrMtic, C!i»-rt«»ur>f IVnnland, Cherbourg, Anttvcrj'^n SLatendam, Boulogne aur M«-r. Il'jt-tcrdum
j
3.	avgusta:
N«'w York. Cherbourg. H;ui>Uurg Ke|>ublic, Cherbourg. Bremen
7.	avgusta:
1 Jeresifrafia. Cherbourg President Hurdinj?. Cherbourg. Dreni •-•u
8.	avgusta.
JMuenchen, Boulogne sur Mer, L5re-mne
28.	avgusta:
ISerengaria. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
29.	vagusta:
Dresden. Cherbourg. Bremen
30.	avgusta: Olympic Cherbourg
IVnnland. Cherbourg. Antwerp, n lU-rlin. Cherljourg. Br«-men New Amsterdam. Cherbourg i: >t-terdum
31.	avgusta:
St. Lou In. Cherbourg. Ha/nliurg Conte Blancamam«, N'Hpoti. Genova
1.	Jesenski izlet. — sep. 6-. "He oe France".
2.	Jesenski lilet. — okt 18. "He de France"
Boirčni skupni ««let, — 6. dec., "lie de France ".
p DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pet sa
| egtovanii na •grofnnib Birnlklh:
FRANCK 19- julija: 15. august* I	(Ob polnoči*
ILE DE FRANCE 26. jul.; 20. aug. j	<7. P M.»
PARIS 2. avgusta; 27. avgusta 13 p. M j (Ob polnoči)
NajkrsjAa pot po t^iesmct. v je v po*«»brl kabini S vaeml modemi j ml udobno«t1 — Pijafa In »lavna franki "k* kubtnj*. IsreJno niak« c«m VpraA&Jta kateregakoli ponbl**£eoeg» agenta
aH
FRENCH LINI
1« STA"*"E STUltT NEW YORK. N. V. 1
9.	avgusta:
Olympic, Cherbourg Beigcnlujid, Cherboi z, Antw^rpen Veend.iin, Boulogne t- Mer, llottcr-dam
Minnesota, Cherbourg
10.	avgusta:
Deutschiand, Cherbourg, Hamburg Conte Grar.de, Napoti. Genova
14.	avgusta:
I'resident KooseveSt. Cherbourg. Bremen
15.	avgusta: France, Havre
Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Karlsruhe Bremen Mauretama, Cherbourg
16.	avgusta: Homeric, Cherbourg
Arabic, Cherbourg. Autwerpen Vob-ndam, Boulogne	Mir. K»j!-|
terda in Augustus. Najx-li, Genova
17.	avgusta: Hamburg. Cherbourg. H. mburx iy vuittid < "herb« «u: g
20. avgusta
-te F runo*. Havre 21 avgusta-.
Stuttgart. Bmlocne ur Mer. Bremen
Aquitania. Cherl^ouig Georgu Washington CherL«>'.:rg Bremen
22.	avgusta:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Bremen, Cherbourg, Bremen
23.	avgusta : Vulcania, Tr.«-t Majestic, Ch--rbourK I^ipland, Cherbourg. .\ntw«rpe:i Itotterdam. iioulogrie »ur M« r. K.^t-
terdam
24.	avgusta:
■\ibert Ballin. Cherbourg. Hamburg Minnekalidu, Cherbourg
26.	avgusta:
Iteaolute. Cherbourg Hamburg
27.	avgusta:
faris. lluvre
LINE
NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO
Prihodnje odplutje:
SATURNIA
2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA 15. OKTOBRA
VULCANIA
23. AVG. — 27. SEPT. 1. NOV.
Sflturnla in Vulkani« prekaSa vse( ladje sveta v raxkosju, udobnosti In naglici ter uu«li najboljšo tlužbo v j t, Evropo. Posebne cene za tja in na- j zaj. Več novonti na teii motornih ladjah vključno plavalni bazt»u v |j	drucetn razredu.
PHELPS BROS, ft CO «en Asentje
j	17 Battery Plao«. New Yark
! ADVERTISE v/ in "GLAS NARODA"
If A C T IN DRL'(iO OROIME IV. V/ O £a VL JUGOSLAVIJE
Ciartijitirane K.OXE z rinekum 'J4. *J8. -J8. SO in palcev ..$2.—
6 KOS |kj ................... 1.7^'
SRP .........................'JO j
K LEPILNO ORODJE .......1.30 1
BRUSILNI KAMEN* 'Beremo* .-"Vt MOTIKA .....................00
pralca ......................::o
IilBEŽEN za r«-p z "J n« žeuia .l.liO PoStu tna prosta.
MATH PEZDIR	\
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati * stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamike.
Tudi nedržavljani zamorejo potovali v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodi A za eno leto aii 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni-škega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji nasel-niški urad ali pa £a dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potpje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stariši ameriških državljanov, molje ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v io deželo sa stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brez vsake prednosti v isti pa se ne sprejema nikakih prošenj za amerikanske vi-zeje.	..... ...
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK
ZASTAVE, REGALIJE, IN vse DRUGE
DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO U/6ltCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAK.VTRGOVCA.	(Agency for Sparton Radio)
IVAN PA I IC
V rf. 1^1 r rl «1 A	conemaugh. pa.