DUNAJSKA
DRSALNA
REVIJA
„Sanje o sreči"
Pravljica — in tudi »pravljica« v prenesenem pomenu. Pokazali so toliko lepega, toliko nepozabnega ... Drsanje
— to ni več drsanje, to je balet; obleke — nekaj, kar si predstavljaš iahko le v pravljici in kar si lahko zamisli le domiselna kostumografi-nja. Igra svetlobe, igra barv
— kaj vse naredi ljudska domišljija!
Prvi del — TALISMAN
V zimskem letovišču je lepotno tekmovanje za Miss Evropa. Zmaga prikupna Syl-via. Zaželi si filmske slave. Prva vloga — in prijatelju na reviji pove, da ga bo zapustila. Ob slovesu ji podari talisman — malega ježka Meckija. Prinese naj ji vse, kar si želi. Toda — ubogi mali ježek ne more nič proti spletkam v filmskem svetu. Razočarana Svlvfa' se vrne domov, k reviji in k Norber-tu.
To je samo kratka vsebina prvega dela dunajske drsalne revije. Koliko je bilo lepega drsanja in koliko vloženega dela v izvedbo te pravljice. Lepotno tekmovanje je bilo pravo pretiravanje lepote in oblek. In potem ples ježkov — simbol nečesa skromnega!
Drugi del — MAČKA
Dva mlada zaljubljenca gledata predstavo v cirkusu. Ples lepe mačke Lole navduši Hansa. Poskuša srečo — in uspe! Uboga Kristi! Trudi se, da si ga ponovno pridobi, toda zaman. Hans je miška v krempljih mačke Lole. Igra se z njim in on je srečen. Toda ko spozna, da se enako igra tudi z drugimi, je razočaran. Zapusti jo in se vrne h Kristi. Torej spet srečen konec, saj se vsaka pravljica konča tako.
Navdušeni pozdravi ob koncu so zato majhno darilo za ves trud. Šopki rož in ugledni gostje pa le priznanje.
TATJANA VOZEL
Ljudska modrost
Ni vse zlato, kar je — samoupravljanje.
Osel gre le enkrat na led — člani občinskih skupščin in delavskih svetov pa niso taki osli. Navajeni so na led.
Kdor molči, devetim odgovori. Ta pregovor zelo dobro poznajo člani naših samoupravnih organov. Izjeme (redke) samo potrjuje pravilo. Ena lastovka namreč še ne prinese pomladi.
Kdor jezik špara, kruha strada. Tudi debeli zapisniki z nikoli realiziranimi sklepi so kruh (za nekatere).
Gnoj je zlato. (Gnoj — kimanje, dviganje rok; zlato — kariera s fičkom in televizorjem).
Kdor drugemu jamo koplje, sam zrotira na višji stolček. Drugi pa pade v zlato jamo ali samo v jamo, kakor mu pač kažejo zvez(d)e.
Odžagali so ga, ker se ni spoznal na zvez(d)e.
Kdor ne dela, naj vsaj piše poročila, izpolnjuje formularje in kuha kavo za direktorja.
Pomagaj si sam in direktor ti bo pomagal.
Roka roko umije — in se umivata, dokler za zapahi ne zmanjka vode.
A. TRILER
Dunajska drsalna revija je pri nas zelo popularna
PUSTA SMO POKOPALI m i Vse leti
NA« V EVROPI IN »RIBJI DAN« V PARKU — V PREDDVORU TRI DNI KURENTOVA OHCET
V KRANJU NE BO LETOS PUSTNEGA ™m bitJe™- Na "laškaradah
____■__bodo zastopani ljudje vseh
SPREVODA —  »SLANIKOVA   POJEDI-  ras in celo zoološki vrt bodo
za tisti dan odprli, da se bodo udeležile maškarad vse živali.
Kdor pa bi se rad za Pusta pošteno najedel, in to
Človek je družbeno bitje, ostane. »Saj danes že tako samih izbranih dobrot, naj Vedno se hoče zabavati, nič ne dobiš brez denarja, se zavije v kranjski hotel »Ev-Skromna sredstva pa mu te- pa še smejali ne bomo za- ropa« na »Slanikovo pojedi-ga ne dopuščajo in zato naj- stanj!« si mislimo. »Do dru- no«, kjer bo lahko dobil vse, večkrat ostane samo pri že- gega leta ga bodo gotovo po- kar bo hotel. Če pa sem ne, Ijah. Delati mora neprestano, dražili, tako kot vse drugo!« potem pa v restavracijo zabava pa se lahko le malo- modrujemo in premišljuje- »Park,« kjer bodo imeli »Rib-kdaj. Toda takrat, ko se ho- mo, kam bi šli pustovat. J» dan.« Nekje bo že dobil če, izkoristiti sleherni trenu- Širom Gorenjske, po vseh tisto, kar si bo zaželel, tek. mestih in celo vaseh, bodo     Če pa bi se kdo rad zaba-
Ni dolgo tega, ko so se priredili maškarade, kjer bo- val kar tri dni skupaj, naj ljudje spraševali: »Kje boš do nagrajevali kavboje, Indi- gre že v nedeljo v Preddvor, silvestroval?« Sedaj se spra- jance, pikapolonice, žabje kjer se ga bo na Kurentov! šujejo: »Kje boš pustoval?« kralje itd. ohceti do srede pošteno opri-
»Saj res, kje bom pustoval!«     Ob pustu dajo ljudje pred- jel pustni duh. O tem še nismo razmišljali,  nost torej najbolj nenavad- TONČI JALEN
ker se še nismo povsem oddahnili od silvestrovanja. Mi >X*j»%SA*«*»K»i»: smo se že, ampak žep — ta, ta si še ni čisto opomogel. No, pa vendar, nekam bomo vseeno šli.
Zastonj smo letos pomislili na vsakoletno pokopavanj Pusta v Kranju, kjer smo se lahko vedno od srca nasmejali. Samo tukaj je bil smeh poceni. Na! Celo zastonj je bil! Turistično društvo, ki je bilo lanski organizator te pustne prireditve, ni imelo dovolj poguma (in tudi sredstev ni!), da bi tudi letos s Savskega mostu vrglo v vodo Pusta v krsti, ki bi nato po c
Savi splaval boljšim časom °« teoruarja 1964 •w>tt>>>x<*5>*
naproti.   Torej   bomo   tudi _ Vftr***?*
pustni smeh morali letos pla- S^g^gg^^^^S^S«^ čati. Drugega na rane pr»-   *    • • » •
Kranj
na
kulturnike - pa še res je!
Pred dnevi so se v Kranju zbrali predstavniki šolstva, kulturnoprosvetno dejavnosti, telesne vzgoja in športa. Razpravljali so o tem, kako naj bi statut občine nakazal smer razvoja teh dejavnosti in ob tem ugotavljali, da so te dejavnosti ekonomsko zapostavljene. Ko je bila razprava najbolj vroča, čeprav ne burna, se je od neonske svetilke izpod stropa snelo veliko steklo in se raztreščilo na tleh ob mizi. Vsi iznenađeni so utihnili. Eden izmed navzočih (Logar) pa j« dejal: »No vidite! Na šolnike in kulturnike vse l> ti.« K.MAKUC
Ni gostov — ker ni snega
SAMO POČASNA vožnja skozi turistične kraje v spodnji Avstriji in nekajdnevno bivanje na Tirolskem prav gotovo še nista zadosti, da bi lahko delal zaključke o letošnji zimski turistični sezoni pri naših sosedih, medtem ko Je to za vtise več kot dovolj. No, in nekaj teh bi tokrat rad zapisal — tudi za primerjavo, kako je z »tmclrtm turizmom pri nas in drugod.
ZA NASE KRAJE NISO VEDELI...
Dveurni nočni sprehod po Badgasteinu je razjasnil, da je letošnjo zimo lo moderno mestece skoraj Jzumrlo. čeprav bi bilo lahko mrzlo vreme vzrok za to, se nam je vendarle zdelo čudno, da smo na ulicah (oziroma klancih) srečali le dva badgasteinska gosta! Tudi v večini sicer dobro razsvetljenih hotelskih kavarn je vladal popoln mir, le v največjem Bellevueju je nekaj tujcem prepeval F red Bertelman (»Smejoči vagabund«). — Kako je letos tamkaj z gosti, pa nam je potem povedal dežurni želez^ niški uslužbenec. Kot bi bil najbolj zaskrbljen hotelir Badgasteina, je kazal na smučišča, kjer je bik) pred šestimi leti tudi svetovno smučarsko prvenstvo. V soju številnih mestnih luči je bilo tam videti razen krp snega tudi temne lise, ki so se pri dnevni svetlobi spremenile v grmičevje in travo. Da torej Badgastein letos nima kaj prida gostov, je krivo predvsem pomanjkanje snega in zato so tudi mnogi, sicer staini gostje, raje odšli drugam ___(Nedvomno bi mnogi izmed njih radi prišli v našo Kranjsko goro ali na
Pokljuko, pa zanje niso imeli priložnosti zvedeti, zakaj naša turistična propaganda je — tako kot že večkrat prej — zatajila, kot sem kasneje zvedel v Innsbrucku). KJjub temu pa nas je presenetila zelo dobra založenost trgovin prav z vsemi artikli, ki pridejo v poštev v zimskem turizmu. Konkurenca med posameznimi trgovinami je taka, kot bi se v mestu trlo turistov... (Kako je že pri nas s to stvarjo?!)
LOV ZA GORIVOM
Zaradi olimpijskih iger na Tirolskem vlada v glavnem turistično mrtvilo tudi v koroških krajih. V Celovcu sem zvedel, da so vile ob razpotegnjenem Vrb-skem jezeru skoraj prazne. Običajnega nočnega vrveža tudi ni po cestah proti Spit-talu in potem od Zeli am See proti Innsbrucku, kjer smo ponoči na najmanj desetih bencinskih črpalkah zaman trkali na zaprta vrata.
Vse drugače pa je v okolici Innsbrucka, kamor so olimpijske igre privabile športnike, gledavce in običajne turiste iz skoraj štiridesetih dežel. Da so navalu, ki pa v mestu niti ni preve-
Hk, botrovaSe Športne igre, lahko sklepamo tudi po ne-zasedenosti okoliških hotelov, ki ao sicer vsako zorno domala nabito polni. Komaj dobrih 30 kilometrov stran od Innsbrucka — v nekem hotelu blizu Schvvaza, je bilo na primer le kakih 30 slovenskih izletnikov, medtem ko so imeli lastniki še lani opraviti z več kot sto Angleži in Holandci! Sicer pa nič čudnega, zakaj tudi nas je na dvorišču prestrašil napis — da je naslednjih sto metrov privatna pot in da se mora prišlec na klic takoj ustaviti — tako, da smo se kaj kmalu obrnili in hitrih nog odšli.
V TRGOVINAH PREPOLNE POLICE
Tudi draginja je marsikoga pregnala iz Innsbrucka, toda navkljub temu se je najbrž še kdaj vrnil v mesto, ker so ga pritegnile lepo aranžirane izložbe in prepolne trgovine. Pri nas (žal) neznano pravilo: imej vse, kar priporočaš ali kažeš v izložbenem oknu — je tam v popolni veljavi. Skupno z mojima spremljevalcema (pravzaprav sem jaz njun) se nam je kar »milo storilo«, ko je proda-javka na naše naročilo: »Kupili bi radi najlonske nogavice!« prinesla na mizo kakih deset vrst zaželenega blaga. — Razen športnikov pa so se < glavnem mestu Tirolske v času olimpiade zbrali tudi takoimenovani modni ljudje, ki so s sprehajanjem po mestu in na organiziranih modnih revijah prikazali letošnjo nošnjo, ki bo — vsaj upamo! — čez dve leti gost tudi pri nas ...
JOŽE ŽONTAR
MEDTEM KO SLOVENSKA JAVNOST IN SE POSEBNO OBČINSKA SKUPŠČINA JESENICE VODI ZOLCNO VOJNO OKROG HOTELA PRISANK V KRANJSKI GORI, SE NA VITRANCU SMUČAJO, ČEPRAV JE SNEGA BOLJ MALO, INOZEMSKI GOSTJE PA SE PRITOŽUJEJO NAD POSTREŽBO IN RAZMERAMI V PRI SANKU — Fotoc France Perdan
Slike Maurice Utrilla na trgu
Mednarodna trgovina nestrpno pričakuje 20 slik francoskega slikarja Maurice Utrilla (1883 — 1955), ki jih ima njegova vdova Lucie Valore. Slike proda, samo takrat, kadar postanejo davki tako visoki, da jih ne more več plačevati.
Zaradi očetovega visokega položaja mora v'Washmgton
Lvnda Bird Johnson -- 19 letna hčerka ameriškega predsednika, je študirala, zgodovina na univerz: v Texasu. Odkar je oče predsednik, jo stalno nadzorujejo organi tajne policije. Ker pa je 2503 km predaleč za policijske uradnike, bo na željo uprave varnostne službe svoje študije nadaljevala v Washigtonu.
Prvič v javnosti
Prvič po škandalu svojega moža se je žena Profuma pokazala v javnosti. Živi v Londodu in je prisostvovala otvoritvi razstave antičnih lutk.
Portret Jeana Cocteauja
Ribiči iz Villefrancha (Cote d' Azur) so pri Picassoju naročili portret njihovega in njegovega prijatelja Jeana Cocteauja.
Sejemske olimpijske dni so v fcuisbrucku izkoristili tudi krošnjarji. Omislili so si belega medveda, ki so ga vlačili po mestnih ulicah. Kdor se je vtaknil vanj (in teh ni bilo malo), so ga za- spomin še slikali .. ., seveda pa je malokdo pričakoval, da bodo potem od njega zahtevali 25 šilingov m mu dali listek za slike, ki naj jih dvigne v njihovem ateljeju! Tudi tale si je privoščil poziranje, denarja pa seveda ni imel.
— DOPISUJTE V PANORAMO
— SODELUJTE V RUBRIKI »SLOVARČEK KRAJEVNIH
— IMEN«!
— PIŠITE NAM, KAJ SI ŽELITE V PANORAMI IN KAJ VAM NI VŠEČ!
_Pa
vendar niso čisto pozabili
Tisti, ki iščejo svoj prostor pod soncem v evropskih državah, v bleščečih centrih Pariza, Bruxellesa, Miinchna, Amsterdama in drugod so po večini obstali v sivih industrijskih središčih, v delavskih in rudarskih naseljih, kjer so — tako stanovanjske barake kot sodobni stanovanjski bloki — podobni gmotam rdečkasto ali sivkasto umazane surovine. Prostora in dela je za vse, res delovne ljudi dovolj, a sonca za vse bore malo. Španci sanjajo o svoji sončni deželi, Alžirci o svobodi, mali črnolasi natakarji vzdihujejo: »Che bella Italia«, Poljaki prepevajo sentimentalne pesmi, mladim Slovencem se toži po zelenih gričih in veličastnih gorah, Dalmatinci ves prosti čas pred glasbenim avtomatom in navijajo tisto »Tamo na rivi«.
Takšen pečat nosijo vsi, ki služijo kruh v tujini in dajejo od zaslužka določen delež na kupček, ki mu je ime »domov«. Nekaj je med njimi tudi takih, ki so pozabili, hote ali nehote, odkod so doma.
Ulica rož
Jugoslovanski konzublat v Stuttgartu je na Blumenstrasse — Ulica rož. Vrsto ljudi, ki sem jih zagledala že pred vhodom v to stavbo in se vije po veži, stopnicah, čakalnici vse do sprejemne pisarne, veže ena sama misel: kako obdržati zveze z rojstno domovino, kako jo obiskati ali kako se vrniti domov?
To so sami mlajši, povojni izseljenci ali naši mladi ljudje, ki so odšli s potnim listom ali pa pobegnili v Nemčijo zato, da bi si prej priborili boljši življenjski standard kot doma. Prišli so v Stuttgart na naš konzulat tudi iz po več sto kilometrov oddaljenih krajev zato, da bi uredffi svoje državljanske odnose. Nekdo bi rad podaljšal vizo, da bi zaslužil še toliko in toliko mark in se potem neovirano vrnil v domovino. Štefan bi rad kupil v Ljubljani stanovanje, zato dela v Nemčiji po dvanajst, štirinajst in več ur dnevno. Tončka, ki je pobegnila za možem, da bi bolje zaslužila kot doma, stanuje zdaj v baraki in kuha enolončnice za svoje tri malčke. Mož dela skoraj dan in noč, žena pa vztrajno hodi na konzulat, da bi dobila dovoljenje za obisk rojstne domovine. Jože bi dobil boljšo službo, če bi sprejel nemško državljanstvo, a ne more in ne more narediti tega koraka. Rezika si je obetala toliko lepega pri delu v nemški gostilni, a princa na belem konju ni od nikoder in zdaj hoče dekle po vsej sili takoj domov.
Domov! To besedico je zlahka razbrati na vseh zamišljenih obrazih po stopnišču, hodniku in v čakalnici našega konzulata pa še na mnogih drugih krajih. Zelo redki so primeri, za katere bi lahko rekli samo: pa vendar niso čisto pozabili ...
Sonja je našla razkošen prostorček pod soncem v tujini. V nemški bolnišnici se je vanjo
Kari Klemenčič je v Gladbecku že od 1. 1908, pa je v mislih tako pogosto v rojstni domovini
zagledal premožen Amerikance in pravkar bo odpotovala v obljubljeno« deželo. A pred odhodom hoče videti čimveč ljudi iz domačih krajev. Odšla je na železniško postajo. Peron je ob sobotah in nedeljah pravi semenj ljudi, ki niso doma iz Stuttgarta. Tukaj slišiš vse jezike, najmanj pa nemškega, in seveda slišiš tudi nešteto presenečenih vzklikov: »Aaa, ti si tudi iz Jugoslavije!?« Sonja se je pomešala med tiste fante, ki govore slovensko ali hrvaško. Mnogo jim je imela povedati, mnogo jih je spraševala in končno jih je kar po vrsti vabila: »Pojdi z menoj, da se slikava. Imela bom spomin na domače ljudi.« Fotoavtomat je v treh minutah izdeloval slike, slike Sonje in neznancev iz Jugoslavije. »Slike bodo šle z menoj v Ameriko,« je razdraženo čebljala lepa Sonja, »pa naj Moj Johni reče, kar hoče.«
»Pepsi cola«
Zw e enainpetdeset let je od takrat, ko je stari Zupančič iz Rake pri Krškem zaoral prvo brazdo za današnje uspehe svojega sina Jožeta v Nemčiji. Čisto mlad je bil še Zupančič iz Rake, ko je kopal premog v nemških rudnikih. Kopal je in kopal in pri tem razmišljal, kako bi zaslužil marko ver. z manlšimi -hilii P»
Tovarna »Sport Perle« in »Pepci Cola« — lastnik Jože Zupančič, Na sliki sta slovenski rudar Martin Kink in nečak Zupančiča Inge Pirman, ki dela v njegovi tovarni.
se je v prostem času vpregel v ročni voziček in začel razvažati, najprej za gostilne, potem za tovarne, pivo v steklenicah. Razvažal je leta in leta, dokler niso odpeljali njega tja, od koder m" vrnitve.
V Moersu so mi postregli s Pepsi Colo. Pod imenom te nemške kokte piše še: Jože Zupančič. Tako sem odkrila sina starega Zupančiča iz Rake. Poiskala sem ga v njegovi tovarni. Ni mu šlo slovensko, pa sva se vseeno sporazumela. Ko sem mu povedala, da sem iz Jugoslavije, se jo nasmehnil. Pa ne tako, kot se poslovni ljudje nasmejejo poslovnim strankam; v tem smehu j« bilo spet isto potrdilo: pa vendar niso čisto pozabili ... Po kratkem, prisrčnem razgovoru je tovarnar Zupančič pritisnil na gumb in čez nekaj sekund je prišel mlad človek, ki mi je v čisti slovenščini povedal, da mi je po nalogu direktorja na razpolago in da mi lahko pokaže v tovarni vse, kar me zanima. Z mladim možem ia skocjana pri Turjaku in z njegovim še mlajšim bratom sem obredla sleherni kotiček moderne tovarne brezalkoholnih pijač Pepsi Cole, Sport Perle in podobnih. Tovarna je en sam velik laboratorij, proizvodnja teče po mehaniziranem tekočem traku, dekleta v snežno belih haljah, prostori od začetka do konca vzorno čisti, izdelki dobri. Tovarna ima poleg svoje proizvodnje še zastopstvo za prodajo na debelo vseh alkoholnih pijač, od priznanega nemškega piva do kraškega terana in ruske vodke. Mlada Slovenca, ki delata v tej tovarni, sta nečaka Jožeta Zupančiča in ko mislim na njuno lepo, razmeroma lahko delo, so ne morem znebiti spomina na veliko fotografijo starega Zupančiča iz Rake, ki visi nad direktorjevo mizo. Zdi se mi, da razbrazdano Ike s fotografije spominja na ročni voziček ...
Ljudje brez imena in obraza in drugačni ljudje
Geislingen Steige je morda v sončnem vremenu kar prijeten kraj, saj spominja s svojo podolgovato dolino med hribi na gorenjsko pokrajino. A tiste dni, ko sem bila tam, so na dolino legali težki oblaki, malo industrijsko me-. sto je bilo zavito v meglo in prah. Crni so bifi tudi delavci, ki so prišli v gostišče na steklenico' piva. Premog razvažajo ti ljudje, od hiše do hiše,' in premog je seveda povsod na svetu črn. Ras-' govor med delavci pa je bil zelo barvit. Nekdo jo' govoril v ruščini, drugi v poljščini, tretji v nemščini, četrti pa je molčal. Na umazan obraz so mu padali gosti plavi lasje in ko je slišal slovensko, je v njegovih plavih očeh temno zagorelo. Na vprašanje, od kod je doma, je odgovoril odsekano: »Saj ni važno.« In nato ni več dvignil pogleda. Zaradi neprijetnega vzdušja sem segla po stari nemški reviji. Oči so mi obstale na članku, o lanskih dogodkih v Bonnu s sliko, pod katero piše: »Ljudje brez imena in obraza...«
Pa je vstopil fant, ki je glasno pozdravil Dober dan«, takoj zavil k glasbenemu avtomatu, vtaknil vanj kovanec in ves zasanjan, ne da bi skrival svoj obraz, dočakal melodijo »Gor čez jezero.. .*
VERA VALENCI
S
Predpust nekoč |
in danes
PRISLUHNIL SEM KRAMLJANJU STAREJŠIH JESENIČANOV O NEKDANJEM PUSTOVANJU IN O FANTOVSKEM KLUBU, KI JE IMEL V PUSTNIH OBIČAJIH POSEBNO VLOGO. PUSTA SO NEKOČ PRAZNOVALI DOSTI DRUGAČE KOT DANES. TRADICIONALNE PREDPUSTNE VESELICE PLANINSKEGA DRUŠTVA, TURISTIČNEGA KLUBA SKALA, SOKOLA, FANTOVSKEGA KLUBA IN DRUGIH SO SE KOMAJ ZVRSTILE. PRI PRAZNOVANJU PREDPUSTNIH OBIČAJEV JE ODIGRAVAL POSEBNO VAŽNO VLOGO FANTOVSKI KLUB, KI JE IMEL CENTRALO NA JESENICAH IN PODRUŽNICE V ŽIROVNICI, LESCAH, NA BLEDU IN V BOHINJU. KLUBI SO ŠTELI PO STO IN TUDI VEC ČLANOV, KI SO BILI ZAKRKNJENI SAMCI V STAROSTI NAD 25 LET. KLUB JIH JE ŠČITIL PRED NEVARNOSTMI ZAKONSKEGA JARMA.
J£litCltlS  (  MILtINSM • NOUK
na Gorenjskem
Butalski statut
Butale so naraščale imenitno in imenitneje in jim do popolne imenitnosti ni manjkalo ničesar več razen statuta. Pa so sklenili, da naj bo in si nabavijo še statut. Moževali so in moževali in slednjič četrti večer in na četrti konferenci uganili, da mora biti statut imeniten, kakor so imenitne Butale. Zato da mora v butalski statut najimenitnejša tujka, kakor so kdaj čuli o njej: to je rotacija. Rotacija mora v statut, pa naj stane, kolikor hoče, in ako ni drugače, lahko stane cel honorar, podkovan in zvrhan. Podkovan je butalski honorar takrat, kadar ga spremlja odtegljaj za avtorski davek, zvrhan je, če je poleg avtorskega dva-ka izplačan še preko žiro računa.
In so dejali: »Rotacija je najbolj imenitna tujka na oko in za besedo, pa tudi zato, ker je neznansko nevarna in bo v grozo in strah občinskim funkcionarjem.«
Imeli so v Butalah avtorja Čačko in je bil avtor za pogrebne nagovore in govore na gasivskih veselicah in za občne zbore in za gospodarske organizacije in društva in sploh za vse. Pa so mu naročili, da napiše statut: v statutu da pa mora biti rotacija, naj stane, kolikor hoče in ako ni drugače, lahko stane cel honorar, podkovan in zvrhan.
Avtor Cačka je naročilo sprejel in obljubil in je resnično pisal in je bil silno zadovoljen s svojim delom, ko ga je končal. Zadovolnji so bili s statutom tudi butaljski možje. Strmeli so, kimali in hvalili, kako silno da je podoben in da še niso videli rotacije, ki bi ji bila podobna tako. Slovesno so za razmnožili in razposlali in bili zelo ponosni.
Dokler niso Tepanjčani zagnali glasu: »Ho, ho, Bu-talci imajo statut, horizontalno rotacijo imajo v statutu, ne pa vertikalno! Ho, ho!«
Tepanjčani so nesramno zlobni: kadar morejo, dajo Butalce v pisma bravcev!
Pa je bila žaljivka to pot posebno nesramna, ker je bila resnična.
Kajti ko si butalski možje vnovič ogledali statut, se ni dalo tajiti: rotacija je bila le horizontalna med sabo naj bi možje menjavali stolčke, nikogar naj ne bi vzeli od spodaj, nikogar naj ne bi poslali nazaj v proizvodnjo.
Seveda — Butalcem ni bilo zameriti zmote — vertikalne rotacije še niso videli nikdar nikjer, horizontalno menjavanje stolčkov pa vsak dan dovolj.
Pa so k sreči izvedeli Butalci, da drugod nekod že imajo rotacijo v statutu. Ako bi se baš primerilo in bi imela ta rotacija mlade, lahko bi katero odstopili v Butale. Butale prosijo.
Prihodnjič: BUTALSKI AVTOMEHANIK
Sprejem Haile Selassiea na železniški postaji v Bohinjski Bistrici.
Legatov Tonček kot Heile Selassie v Bohinju
Takratni časopisi so pisali o fantovskih klubih takole:
»Slovenski narod«, 3. junija 1937:
»Centralni fantovski klub na Jesenicah prav pridno deluje. Že nekaj let je na spomlad obdaril najbolj siromašno jeseniško in javorni-ško deco z dobro obutvijo. Zgledu jeseniških fantov so sledili tudi fantje iz Žirovnice in v Bohinjski Bistrici, ki so nedavno ustanovili samostojne fantovske klube. V nedeljo je imel fantovski klub v Žirovnici, ki šteje okoli 100 članov, lepo veselico, katere pribitek je bil namenjen revni deci zabrezni-ške šole. Na prireditev je prispelo 70 fantov z Jesenic, pa tudi iz Zgornjesavske doline. Navzoč je bil tudi sre-ski načelnik g. dr. Vrečko ter poleg domačega tudi jeseniški in radovljiški župan.«
Dnevnik »Jutro« pa je takrat objavil tale članek:
»Minuli predpust so priredili jeseniški fantje v Sokol-skem domu svoj fantovski ples, ki je lepo uspel in katerega čisti dobiček je bil namenjen za podporo siromašnih otrok in predvsem dvojnih sirot. Fantje so poiskali 17 najbolj revnih otrok z Jesenic in okolice, med njimi več dvojnih sirot ali otrok
brezposelnih delavcev, ali onih z velikimi družinami in nizkimi prejemki. Vsi ti reveži so bili poklicani v restavracijo g. Dežmana, kjer jim je fantovski klub razdelil 17 parov lepih, močnih in po meri narejenih čevljev. Gi-njeni otroci in njihove matere so se lepo zahvalili našim vrlim fantom za lepo darilo.«
Razen borbe pred nevarnostjo zakonskega jarma so imeli fantovski klubi tudi hvalevredna socialna dela. Posebno razgibana dejavnost fantovskih klubov je bila v predpustnem času. Bivši borci pred nevarnostjo zakonskega jarma znajo povedati mnogo veselih predpust-nih, katerih dve naj omenim, ker sta posebno zanimivi in spadata že med ljudske govorice.
Na pustovanju fantovskega kluba Lesce je bil Jeseničan Zvveibrot obsojen na s^pirt z obešenjem. Obsodbo je moral izvršiti Legatov Tonček, takrat po vsej Gorenjski znani humorist. Nadel si je bele rokavice, zadrgnil vrv Zweibrotu okrog vratu, spodmaknil stol, odvrgel rokavice, rekel »pravici je zadoščeno« in odšel. Obešeni Zvveibrot je postal že moder in le s pomočjo zdravnika so mu rešili življenje... ^
Še bolj zanimiva pa j« zgodba o prihodu etiopskegj cesarja Heile Selassieja v Bohinj. Fantovski klub Jeseni ce je organiziral s svojim: podružnicami izlet v Bohinj Fantovski klub v Bohinju pć je bil zadolžen, da organizira pri vlaku potreben sprejem Med vožnjo se je Legato\ Tonček izgubil. Šel je v vagon drugega razreda, se raa skiral in preoblekel v abesin-skega cesarja. Preoblečen je vzbujal na naslednjih postajah pozornost, od koder sc telefonsko obvestili Bohinjsko Bistrico, da se pelje proti Bohinju etiopski cesai Heile Selassie. Visokemu gostu so priredili na železniški postaji v Bohinjski Bistrici nepričakovano lep spre jem, z zanimanjem poslušal: njegov nerazumljiv govor in ga v povorki spremili do go stilne pri Markežu, kjer sc radovedne domačine in žan-darje komaj prepričali fl predpustni šali. O »visokem obisku« Bohinjci še danes radi pripovedujejo. Zanj pa je zvedel tudi cesar Etiopije Heile Selassie, ki je bil pred leti na Bledu. Želel je spoznati svojega dvojnika, vendar želji niso mogli ugoditi, ker Legatovega Tončka takrat ni bilo več med živimi.
Legatov Tonček pa je bil aktiven 'tudi med narodnoosvobodilno borbo, saj je Z marsikatero humoristično zavedel okupatorja in pomagal partizanom. Ko je moral nekoč v svoji gostilni v Lescah gostiti rekrute in jim rekel, naj gredo v fronto na Jelovico, so ga odpeljali v Begunje. Le z dobrim mazanjem se je »izmazal« najhujšemu.
Fantovski klubi so priredili za vsakega pusta nekaj posebnega. To so bile šale, ki so vedno skrivale zrno resnice . in o katerih ljudje še danes radi pripovedujejo. Legatovega Tončka ni več toda pust je še ostal, vendai tako mastnih, kot jih je za godel v predpustnem čast Legatov Tonček, ne zagode nihče več.
POLDE ULAGA
Druga plat slike
TV ekrana
»Spoštovani gledavci, opravičujem se vam ...«. Standardna fraza, ki jo mnogokrat z nejevoljo »vzamemo na znanje« po- . tem, ko smo nekaj časa presedeli ob sprejemniku, ki je onemel prav takrat, ko smo si tega najmanj želeli, še manj pa pričakovali. Negodovali smo, rekli kakšno pikro na račun eksperimentalnega programa ali »sprostili« svojo nejevoljo na račun »tistih lenob« na Krvavcu ali v Ljubljani, ki se jim ne ljubi vzdigniti svojih zadnjic z mehko tapiciranih stolčkov in nastalo okvaro popraviti.
Roko na srce, dragi gledavec televizije, tudi ti imaš takšno mnenje o TV programu in tistih, ki z njim delajo ter živijo. Da vam ne bo-nerodno resnice priznati, vam jo bom priznal tudi jaz. Moje mnenje se prav nič ni ločilo od mnenja, ki sem ga nekoliko posplošil in izrazil v gornjih vrsticah. Ce že hočem biti iskren, bi pred nekaj dnevi »med brati« povedal še precej več.
In če že tako hočete, me imate lahko tudi za »tipa« s slabim značajem, zakaj sedaj le vam bom priznal še nekaj. Moje mnenje ni več takšno in sram me je, da sem sploh kdaj tako mislil.
In če ste tale zapis prebrali do tukaj, mi •ledite do konca. Ne mislim vas preobračati pač pa bom skušal o naši TV podati sliko, katere na TV ekranih ne vidimo. To bo slika, ki priča o organizaciji TV mreže, principu delovanja ter o delu tistih mnogih tehnikov, ki si komaj upajo pomisliti na to, da bi do izpada TV programa prišlo zaradi njihove malomarnosti.
Kot živčni sistem
Ko sem se »na licu mesta« pogovarjal s tehniki, ki delajo v oddajniškem TV centru na Krvavcu, jim kradel čas ter počasi dojemal zame doslej neznane stvari, sem dobil vtis, da je primerjava TV mreže z živčnim sistemom človeka le najbolj primerna, zakaj tudi ta ima svojo gla-•o, hrbtenico ...
Pustimo besedičenje, ker mislim, da vas zanima predvsem, kakšna je pot slike iz studija do TV sprejemnika. Preprosto rečeno — zamotana, v principu pa takšnale: TV studio v Ljubljani program preko mikrovalovnega oddajnika posreduje oddajnemu centru na Krvavcu. Ker je energija teh valov majhna, (7000 MHz) je snop radijskih valov precizno usmerjen, lovijo pa ga 6 parabolično anteno, usmerjeno proti Ljubljani. Tu program delijo: del ga gre preko velikega oddajnika (1 kW) in TV antene na Krvavcu na Gorenjsko (območja, od koder je Krvavec viden), del pa preko mikrovalovnih oddajnikov na Sljeme v tem primeru prenaša ljubljanski program tudi Hrvatska), Nanos (Primorska) in Kum (Štajerska). Kum posreduje signal naprej točkima na Pohorju in Plešivcu. Vse navedene kraje,  razen Sljemena,  imenujejo oddajoiške
fcožkc s posadko. Te »pokrivajo« določena področja Slovenije. Problem zase seveda predstavljajo kraji, ki so izven vidnih območij Krvavca, ali pa omenjenih oddajniških točk s posadko. Da gledavci TV v teh krajih niso prikrajšani, sem postavljajo pretvornike, (1—5W) ki pa delujejo avtomatsko. Teh pretvornikov je v Sloveniji preko 40, na Gorenjskem pa stoje v Tržiču (2), na Jesenicah in v Bohinju ...
Morda vas bo zanimala tudi pot TV programa od Sljemena naprej. Ta je, zopet z mikrovalovno mrežo, povezan z relejnimi posta jami,, ki stoje med Avalo in Sljemenom. To so: Psunj, Majevica in Čot. Ti releji samo povezujejo. Po nekoliko bolj nenavadni poti pa pride k nam slika evrovizijslcega prenosa iz tujine. Ta k nam ne priroma preko Karavank, pač pa preko Trsta in Nanosa rta Krvavec. Njena nadaljnja pot pa je enaka poti domačega programa. V primeru, da ne spremljajo ljubljanskega programa, so smeri sprejemov med posameznimi centri obratne, pot pa, logično, ostane ista.
Strela z jasnega
Upam, da smo sedaj tisti del, v katerem smo se kot popolni laiki spoznali z organizacijo, uspešno prebrodili. Vsaj tako_sem mislil, ko sem na Krvavcu nekako prebrodil »empirična« svojstva organizacije.
Ura je bila 10 in fantje so pravkar pričeli s prenosom iz Innsbrucka, ko je nenadoma nekaj počilo, se pobliskalo. Neonske luči na stropu so ugasnile in potem se je pričelo. Prvo, kar sem v temi zaznal, je bil šum, ki so ga povzročili bliskoviti gibi TV tehnikov. Res, težko mi bo uspelo opisati naglico, s katero so fantje kontrolirali naprave in obenem popravljali. Šele ko so se mi oči privadile na polmrak, sem zaznal postave v belih haljah, ki so hitele od aparata do aparata. V dnevnik okvar so zabeležili: 1 minuto brez toka in 5 minut brez slike. Tokrat je bil kriv okvare nenaden padec napetosti, ki ga je nato zamenjal pojačan impulz. Varovalke trenutno povečane napetosti niso prenesle, zato so pregorele.
Kako so jih našli, majhne štiri varovalke med množico nepregoretih, mi ni popolnoma jasno. Šele, ko smo se kasneje pogovarjali o ta kih in podobnih nezgodah, .me je med drugim zanimalo tudi, kako si pomagajo v primeru, kadar napetost popolnoma pade. Vinko je takole odgovoril: »Morda se vam bo zdelo preenostav-no. Kadar napetost pade na 0, se pri nas avtomatično vključi agregat, ki služi kot rezervni vir energije.«
Kakšen je najmanjši možni čas popravila okvar oziroma čas, ki preteče od prekinitve oddaje pa do ponovnega pojava slike?
»Veste, v vseh teh aparaturah je ogromno elektronk. Te pa rabijo za samo ogrevanje 2 minuti. To je tudi najmanjši možni čas. Ti dve minuti gledavcem mnogokrat ne gresta v glavo. Rezervnih aparatur — dvojčkov še nimamo, zato je prekinitev oddaje v primeru okvar neizbežna. Prav zaradi takega stanja oddajnih centrov se naš program imenuje eksperimentalni. Drugod v svetu imajo tudi po dve aparaturi v rezervi.«
Katere okvare pa so najpogostejše?
»Predstavljajte si 1500 elektronk. Vse so v pogonu. Samo ena odpove pa smo tam. Potem je okvaro treba najti. Delo včasih spominja na iskanje igle v senu. Pa vendar, več kot pol ure res nikdar ne popravljamo. Pogosto nam pregori jo tudi varovalke. Omenil sem že, da so tega krivi nenadni porasti napetosti. Mi tu pri tem ne moremo pomagati prav ničesar.«
Kakšne aparature uporabljate? ■v    »RCA,   Siemens,   Marconi,   Marelli, BHG, CFTH ,.. Morda bo prav slednja za vas zani-
DETALJ Z ODDAJNIŠKEGA TV CENTRA NA KRVAVCU — Foto: Franc Perdan ,
mrva. Aparat firme CFTH je v nekoliko prene* senem smislu besede diaprojektor, s katerim projiciramo monoskop in pojasnila k okvaram-«
Neviden strah i
Za tega so povedali, da je najhujši. »SlišišV da nekaj ni v redu, pa ne veš, kaj je. In poteraf lahko iščeš v upanju, da boš nepravilnost na-šel.«
Takole torej naši znanci Vinko, Franci, Jane* in še dva, katerih tokrat nismo spoznali, delajo, delajo od jutra pa do konca programa. Zavedajo se odgovornosti svojega dela, saj od nji* hove čuječnosti in natančnosti zavisi slika na naših TV ekranih po Sloveniji, Jugoslaviji, vča» sih pa celo v Evropi. So »puščavniki« v posebnem smislu, saj od ljudi niso izolirani. Z njimi jih veže le tehnika, ki je mnogokrat, posebno v nedeljah, najbolj neusmiljena. Izletniki uživajo, fantje v centru pa garajo, garajo tako, da mnogokrat niti jesti ne morejo. In nato pregori ena sama drobcena elektronka in ves njihov trud je v tistih, za gledavce neskončnih minutah uničen.
TOME POLENEC
GREGA
z Jesenic
Jajca
Januar je po navadi, saj tako se nam zdi, najdaljši mesec v letu. No, v letošnjem letu pa je bil te. mesec kar naenkrat pri kraju. K temu je po eni strani pripomogla zimska olimpiada, ker so strastni športni navijači ugotavljali vzroke, zakaj naši skakavci na tujih skakalnicah ne skačejo v daljavo, temveč silijo le nazaj k skakalni mizi, drugi pa, katerim
je zimski šport Španska vas, so se poglabljali v vzroke nenadnim padcem in skokom cen v tem mesecu.
No, mene to ni vrglo z glajza, saj je čisto razumljivo, če so šle cene avtobusom gor, so šle cene kofetu dol — pa se zgliha; če se je mleko podražilo, so se jajca pocenila — pa se spet zgliha itd. Pocenitve jajc sem se najbolj razveselil, zato sem sklenil, da se jih bom zaradi nizke cene najedel, pa če sem tudi potem rumen kakor Kitajec. Do take , osebne požrtije pa na žalost ni prišlo. Ko sem namreč ubil prvo štemplano jajce, se v kastrolo ni razlil beljak z rumenjakom, temveč je padel že kar piščanec, ki je zadišal po originalnem
SLOVARČEK KRAJEVNIH IMEN
rožnem olju; čisto nasprotno je bilo z drugim jajcem; ta me je s svojim smradom tako raztegotil, da sem od jeze zabrisal kastrolo z jajci tako močno, da je brez vsakega predhodnega treninga naredila daljši skok, kakor vsi naši skakavci v Innsbrucku skupaj. No, ta šmoren z jajci pa nisem imel samo jaz. V dnevnem časopisu sem zasledil, da so imeli še večji šmoren v Novem Sadu, kjer so jajca zmetali kar na gnojišče. Mislim, da bo tak ja*čni gnoj pripomogel, da bo prihodnja koruza dobila v tem letu še bolj rumeno barvo.
Sicer nekateri trdijo, da je z jajci v letošnjem letu precej škode. Jaz pa pravim: to je dobro, da so bila samo kurja, kakšna škoda bi šele nastala, če bi uvozili in vskla-diščili nojeva jajca.
GREGA
Pučas pa gvišn
SMOJJCJ*
iz M*oke poroča
Šolstvo v Lučnah v prejšnjem stoletju j
U Lok, pa pu mojm tud ki drgi, se takle za oglam pa u štarij pa per frizeri pa učas še duma merskej guderna pa kritizira, tam k b pa lahk i pa use tih. Učas i biu saj kešn brucvajne zde j i pa še tam bel tak de i use tih pa puhleun. Na ja, zadn cajt sa se pa že spet mal zbudil pa zganil. Naštimal sa en hecn vičir pud plahta predpusta, ki tiste ta sterpine pa useglih ta zarisne hece *nejhn zavarvala. Na ta„viža ,sma vidi kak se baja Lučani »kulturn« vuzil na Trata s firma »Transport« pu ta novih cinah.
Vidi srna en zla žalastn pugreb firme »Obnova«, ki ket srna slišal smert strila že hmal pu purodu. Zakuga i bla pa ru-jena pa zakuga i mogla tak hit na britaf pa še zdej na verna. Pa b blu to tud dober pa zrau. Se se dober ve, de Ide ulik gu-vareja, pusibn še, če mejhn al pa premal veja. Ce b pa vidi več pa s tapravih ust, b pa tud narubi na kunštatiral, zakuga se j mogla »Obnova« strit pa kaj čez dva dni pugint. Merbit bo hec od pugreba, k sma ga vidi pa slišal, perpumogu, da ba-
ma drugč tud s tapravih ust kej taprauga zvidl.
Pa sma slišal, kakšna majnga maja Idi od žag k sa pu cel dulin zamerzlne že sred puletja (pa ne ta lanskega). Cist pu drug stran sej pa že pred cajtam slišal, da se za »kekšnga taprauga« da za kešn dan kešna žaga sam z bisida udtajat, po pa hmal sp^t za use zamerzne, tud če j nad nula.
De pa na bi sam šimfal, sa pa na tist-mu vičiru še špilal pa pel, use to pa zla fajn. Ni blo vidt ubenga zviranja pa spre-mlajanja pa zvijanja z učmi ne per muz-konterjah ne per peucah, kar i zdej pu-sebn čislan na tilivizij, sevida pa še ni gvišn de j to tud lpo.
Fajn b blo, de b še večkrat naštimal kej takga ket i bla u Lublan »Mejhna žeh-ta.« Sevida j pa to lahk tud navarn. Zato sm jest dons sam ta stare žgance pugrau, da me na murja mutastga narest zatu, k nimam ubenga takga strica, deb zame du-ber stavu. Ce nam mutast ratu pa drgč še kej. SMOJKA
2e zadnjič smo načeli staro kroniko iz Lučin, bolj z vesele plati, danes pa poglejmo, kako dober vir za socialno zgodovino je lahko taka kronika.
Pisec kronike začenja poglavje o šolskih zadevah z ugotovitvijo, da kake šole v Lučinah v prejšnjih časih ni bilo. Primerja Lučine z drugimi večjimi kraji in dodaja, da tudi večji kraji niso imeli urejenih šolskih razmer in da so šole dobili zelo pozno. Dalje pravi: »Da so znali brati le posamezni, zvečina kaka ženska samica,' manj možki, ki se za to niso dosti zmenili.« V Lučinah je po tej kroniki začel s poučevanjem šele župnik v letih 1862 do 1864, torej pred sto leti. Seveda pa to ni bil nikakšen reden pouk, temveč zgolj prvi
Vaša nova rubrika »Slovarček krajevnih imen« v »Panorami« je bila res potrebna, če bo seveda dosegla svoj namen, da se bodo v javnosti rabila imena, ki so originalna, ne pa razne pisarniške snačenke.. Odkar je bilo pri nas na Brniku zgrajeno letališče, se ime Brnik mrcvari, da domačina kar bolijo ušesa, ko to sliši. Sta namreč dva Brnika: ZgiM .ji in Spodnji Brnik. Iz teh imen je administracija skovala zveneče-ime »Brniki«, ki se zadnje leto izven Brnika kar precej rabi. To ime je nepravilno in ga domačini v vsakdanjem govoru ne rabijo. V časopisju pa pišejo najrazličnejše   variante: v
Brnikih, na Brnikih, v Brniku itd. »Delo« in »Ljubljanski dnevnik« sta sedaj začela rabiti edino pravilno na Brniku, odkar so- jih na napake opozorili trije domačini. »Glas« pa dosledno rabi Brniki in to celo v obliki Spodnji Brniki ali pa, kot v članku Toneta Polenca, v Brnikih, v Brniku. Ne vem, kako piše v Imeniku naselij 1961 in to tudi ni važno, vem pa, kako domačini govorimo in mislim, da j* to edini kriterij za pravilno uporabo. Torej: letališče na Brniku ali letališče Brnik in ednin-sko Zgornji in Spodnji Brnik.
Tone Burgar, Spodnji Brnik 64
Kdor se, kakor pravimo po domače, dobro spozna na šport, ta ve, da se vsaka štiri leta podaljša mesec februar za en dan. To pa menda samo zato, ker se takrat zakuri olimpijski ogenj, kar povzroči toliko svetlobe, da se najkrajši mesec v letu podaljša za že gori omenjeni dan, ali za celih 24 ur. Letošnje olimpijsko leto je sicer prineslo našim zimskim športnikom bolj malo uspeha, saj je po dosedanjih rezultatih videti, da se .naše zaloge zlata, srebra in brona ne bodo povečale in da nam bo nekaj omenjenih kovin
Zimska olimpijada in upokojenci
verjetno prinesel šele iz Japonske naš Cerar. Pač pa stavijo' veliko zaupanja v olimpijsko leto naši upokojenci, ki sicer ne morejo več tekmovati — kakor se to strokovno reče — v športni areni, niti si kako drugače nabirati za življenje potrebnih točk, ki jim enostavno pravimo: denar. Zato so prepričani, da bo-
do tudi njim nekaj primaknili.
Po mojem, splošno znanem matematičnem talentu bi znašale nove pokojnine, mislim tiste čisto spodaj, povečane po enakem načelu kot mesec februar, najmanj namesto sedanjih deset jurjev in osem stota-kov kar štirinajst jurjev in šest stotakov, pa še enega
kovanega petdesetaka. Seveda pa to ni edini način za povečanje pokojnin. Jaz mislim, da bi se mnogi upokojenci zadovoljili, če bi jim nove pokojnine določili na ta način, da bi jim za osnovo vzeli mesta, ki so jih na olimpiadi dosegli na primer naši smučarski skakavci, ter jih pomnožili s tisoč. Ce se ne motim, je bil naš Jemc na skakalnih tekmah 38. Osem-intrideset tisočakov pokojnine bi pa že kar šlo! Ce pa pomislimo, da bi tisti upokojenec, kateremu bi določili pokojnino na podlagi Erženovega rezultata, imel
kar 53 jurjev pokojnine, potem je jasno, da bi vsi do i zadnjega navijali za tistega našega zimskega športnika, ki bi se uvrstil na čim bolj zadnje mesto.
Poudariti je treba, da so upokojenci letos še posebej upravičeni do zvišanja pokojnine ne le glede že znanih vzrokov, temveč še posebej zaradi tega, ker bodo morali letos živeti s svojo pokojnino tudi še devetindvajsetega februarja.
To naj bo prvi prispevek k novim tezam novega pokojninskega sistema od
LIPETA
as roman
Obrnila se je, nosil je vvindsorsko kravato, ozko, elegantno siromašno obleko, devetnaist let, največ de\etnajst, zaslrmela se je v njegov siromašni, ošabni, zmedeni obraz. »Jazz!« je tiho rekla, »saj vendar ne mislite resno. Ste sploh kdaj slišali jazz?« Pogledal jo je in potem povesil pogled, še nikoli ni govoril z žensko, z odraslo žensko, morda še nikdar ni imel dekleta, žrtev je, žrtev, darovana Preslevu, darovana Patricku. Zaznala je, kako se je zavedel in posta! drzen. »Tale je imenitno,« je rekel Patricku, Franziska je občudovala njegov občutek za jezik imenoval jo je »una squi-sita.« »Poslušati hoče Jimmvja Giuffreja ali Johna Levvisa. Popelji jo kamorkoli, kjer bo lahko poslušala jazz za izbrance.« Prepir išče, nesmiselno bi bilo govoriti. Patrick je rekel: »Izbranka je in zdaj naju pusti v miru, Luigi!«, ves bar je prisluhnil, mogoče ima Luigi celo prav, ko bi človek preizkusil ves jazz, bi morda prenehal pri ročk and rollu, jazz je bil glasba za ljudi, ki ne marajo glasbe, ki niso vedeli kaj početi z glasbo, in zato je bil najsurovejši jazz morda najboljši, John Lewis je bil »squisito«, čemu torej ne bi ostali kar pri Mozartu, pri Telemannu, pri Vivaldiju, ta Luigi je bil dosle-
A. A.
BEG
den, toda to minuto mu nI šlo za glasbo, temveč za Patricka, bil je Patrickov »boy«, Patrick je storil napako, ko je pripeljal semkaj, med be-nečansko ročk and rollsko bando, med italijan-
ske »oboževalce«, v njihovih lokalih,ni bilo deklet, tako kot v francoskih, nemških in angleških kleteh, svobodnih, drznih in malce umazanih deklet, spremljevalk bop — in bluesovske melanholije. Italijanski »oboževalci« niso želeli spremljevalk, v svojem moškem svetu so hoteli ostati sami. To je bila inačica dosledno sklenjenega, večnega italijanskega korza, gosposkega sveta siromašnih elegantnih oblek, neštetih hladnih moških pogovorov. Med Patrickom in Lui-gijem ni šlo za glasbo, temveč za to, Če je tabu dovoljeno kršiti, kršiti s krpo tirkizno zelenega blaga, cigareto in rdečimi ženskimi lasmi. Franziska je čutila, kako v baru vsi čakajo, kako se bo iztekla reč med »squisito« in Patrickovim ■ »bovem.« Patricku ni hotela pomagati in reči: »Pridite, pojdiva!«. Gledala je, kako je stal in izkušal prostor s hudobnim, posmehljivim pogledom, vendar mu ni tako kot v Pavoneju uspelo razcefrati bar v gorišču svoje šarenice. Vedela je, da se jezi nanjo. Pričakoval je, da se bo nevsiljivo prilagodila svetu, v katerem je živela: to je njegov svet, hotel mi ga je pokazati, tako da bi bila na vse pripravljena; pokazal mi ga je kakor poprej nočno morje. Toda na romantiko sem odgovorila s hladno prho, na moško lovišče pa z izzivalnostjo in zdaj je besen. Besen in nebogljen.
Položaj. je razvozlal Kramer, ki je v tem trenutku stopil v bar, Franziska ga je takoj spoznala, visok, polnokrven moški belih las, uglajeno belih, kakršni so lasje, ki so nekoč bili plavi, tudi obrvi je imel bele, predvsem pa je bil bledikasto bel obraz, širok kot izrezan iz lepenke je visel prek ohlapnega zimskega plašča nedo-
ločljive barve oči so bile rdečkaste, ustnice polne in rdeče, oči in usta so bile podobne odprtinam v lepenkasti krinki Kramarjevega obraza. Kra-merjev prihod se je zdel nekako hrupen, kajti sočasno ko se je prikazal med vrati, je bila plošča pri kraju: slišati je bilo, kako je zaloputnil z vrati in potem glas, ki je dejal gostilničarju »Ciao, Bartolomeo!« pa se je takoj stemnil, ko je Kramer zagledal Patricka, stopil bliže in vprašal: »Hallo, O'Mallev, kje neki^ste bili včeraj? Pogrešal sem vas, Luigi najbrž tudi.« Govoril je v nemščini in z nemškim jezikom je izdvojil bar iz svojega odnosa do Patricka, Luigi mu je strmel v ustnice, da bi uganil, v kakšni zvezi ga je Kramer omenil, toda Patrick ga ni pogledal, obrnil se je k Franziski in dejal: »Franziska, tole je vaš rojak. Imenuje se ...« Kramarjev obraz je odrevenel, toda Patrick je utihnil, kot na povelje,« ... Saj niti prav ne vem, kako" se imenuje,« je dokončal stavek. Zatorej, zatorej me je pripeljal semkaj. Kramer je požvižgal. »Oh, dama je z vami,« je rekel, »ni kaj reči, izvirne domi-sleke imate.« Nenadoma je spoznal položaj, pogledal Luigija, zatem Franzisko, pospravil poglede mojkega kroga, odkimal in dejal: »Pojdimo torej k večerji. Sodim, da še niste jedli, O'Malev. Damo ste nameravali najbrž popeljati k večerji, kajne?« Obrnil se je k Franziski. »Njegov domi-slek ni tako slab, kakor morda menite, Barto-lomeova žena imenitno kuha, v Benetkah ni boljših jedi kot tukaj.« Ukazoval je in vsi so ga poslušali, tudi Luigi, ko mu je Kramer rekel v italijanščini: »Luigi, z nami boš jedel. Saj najbrž ni narobe, če bomo vsi skupaj jedli, sig-nora?« —
napotki za branje in računanje. Pisati pa so se učili samo nekateri dečki, ki so kazali posebno veselje in zmožnost.
Prvi šolski prostor je bil pri Lovretu Volšarju na Dolgih njivah kar v veliki hiši, kasneje pa v eni sobi v žup-nišču, ki je imelo takrat še s slamo krito streho. Leta 1897 je »nenadoma in čisto nepričakovano prišel ukaz od c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, in sicer vsled odloka c. kr. učnega ministerstva na Dunaju, da se ima neutego-ma zidati novo šolsko poslopje za redno ljudsko šolo. »Vendar so zidanje šolske stavbe odložili za deset let zato, ker so leta 1898 zidali novo cerkev in pa ker se je pisec kronike »pismeno zavezal skozi teh deset let poučevanje šolsko prevzeti in sicer po gotovem šolskem redu po leti in po zimi. Od-kazala se mu je za to nagrada 500 kron. Tako je za ta čas nastala zasilna ljudska šola, ki pa ni imela bog ve koliko uspeha.«
Zanimiv je ta odlog zidanja šole zaradi zidanja nove cerkve. V tem času so imeli zbrano že skoro vse gradivo za cerkev, ki so ga seveda morali prispevati vaščani in bi še ene zbiralne akcije ne zmogli. Šola pa je bila drugotnega pomena, saj: »Obiskovanje šolsko je le preveč neredno,"- in vsed tega v šoli tudi ne more biti pravega napredka. Pozimi velikokrat ne morejo vsi otroci v šolo radi slabe poti ter zametenih gazi, zadnji čas jih moti tudi čipkanje; po letu pa morajo pomagati pri delu na polju — šola pa je le prisiljena ter pristranska reč.
Po desetih letih je vsaj kolikor toliko reden pouk zopet prešel in je bilo branje in pisanje samo dopolnilo krščanskemu nauku. Pouk je bil že preje skromen, »ker je bilo v resnici uspeha videti le malo in pa ker se je bil, že bolj v letih, pouka v šoli do grla naveličal. Tudi so se nam zdele zahteve za ono pičlo nagrado prevelike, in pa tisti vedni, seveda za .slovensko ljudsko šolo' nemški dopisi so nam bili skrajno neljubi, da, naravnost pri-studni.« ~
Tako se je šolstvo le poča^ si odvijalo in razvijalo. Danes si kajpak težko predstavljamo tedanje šolske razmere, čeprav so tudi danes v šolstvu težave, seveda ne v taki obliki, o pičlih nagradah pa še danes tožimo. Zanimiv je še zaključek tega poglavja, ki govori, da »se zidanje novega šolskega poslopja le odklada in se bode radi sedanjih vojnih časov bržkone še odrinilo na poznejše čase. Ljudem seveda je to všeč, ker sploh nimajo prevelikega zanimanja za šolo, zlasti tako urejeno, kakor je danes — in pa ker pri pomanjkanju poslov otroke pri delu zelo potrebujejo.«
ANDREJ PAVLOVEC
Letošnji slovenski kulturni praznik je Kranj počastil s tem, da je danes 8. februarja 1964, za 115. obletnico pesnikove smrti, odprl kulturno ustanovo vsenarodnega pomena — Prešernov spominski muzej.
Uvodne besede v knjižici, ki je bila izdana za to slovesnost, nam povedo, da misel za ustanovitev tega muzeja ni nova. Ze'pred dvanajstimi leti so častivci Prešernove umetnosti napravili prve korake, da bi prešla hiša, v kateri je pesnik preživel svoja zadnja leta in tudi v njej umrl, v javno last.
Raziskovanja in preureditveni posegi v stavbi sami, katerih namen je bil, prikazati jo prav tako, kakršna je bila v prvi polovici prejšnjega stoletja, in druge okoliščine so pripravljalna dela tako zavlačevale, da je bilo mogoče šele sedaj dela zaključiti in hišo izročiti javnosti. Danes se Kranj po toliko letih s tem resnično kulturnim dejanjem oddolžuje svojemu nekdanjemu soobčanu.
Kranj Prešernu
Ob otvoritvi Prešernovega spomnskega muzeja
Prešeren je v Kranju preživel le nekaj let. Toda ta kratka leta poklicnega dela v našem mestu je dokazal, da ni bil le velik pesnik, pač pa tudi nadvse pošten doktor pravice in bojevnik proti krivici. Pa naj so to bile drobne pravde siromašnih kmetov ali pa velike tožbe proti Da-garinu za odpravo desetine in sodelovanje pri pogumni peticiji napredno mislečega kranjskega veljaka Floriana, ki je zahteval od deželnih oblasti, da razdele cerkvena posestva, vpeljejo slovenščino v urade in v šole, odpravijo pretepanje obsojencev, dajo kmetom zemljo brez odškodnine, da ustanove v Ljubljani univerzo in da morajo biti v deželnem zboru zastopani tudi kmetje, ne le mestna in fevdalna gospoda.
S svojim delom, življenjem in smrtjo je Prešeren poveličal Kranj v kraj, ki je, prav zaradi prisotnosti pesnika v naši mestni zgodovini, postal vsem Slovencem drag in ljub.
V hiši, ki je nekoč nosila le oznako Mesto 181, ima danes na vzhodni strani tablico Tavčarjeva ulica št. 8, na zahodni strani pa Prešernova ulica št. 8, je pesnik najel za svoje potrebe le vse zgornje prostore; zato je spominski muzej za sedaj urejen le v teh prostorih. In še v teh sta urejeni le dve sobi v takratnem ambientu: pesnikov stanovanjski prostor in njegova advokatska pisarnica.
Za stanovanjsko sobo je izvirno opremo odstopil Narodni muzej v Ljubljani, kateremu jo je pred leti zapustil znani pre-šernoslovec in pesnikov daljni sorodnik Tomo Zupan. To pohištvo je bilo do teh dni razstavljeno v takoimenovani Prešernovi sobi v Mestnem muzeju v Ljubljani. Obsega predalnik, mizico s stolom, posteljo z mrtvaškim prtom, na katerem je ležalo pesnikov truplo, svečnik z utrinja-lom in pult, »omaro, na kateri so dohtar lahko stoječ pisali.« \
Drugi prostor, ki Je opremljen z izvirnim pohištvom, je pesnikova pisarnica. Navada je bila, da so odvetniki drug po drugem prevzemali ne le službeno mesto, pač pa tudi opremljene pisarne. Tako je za doktorjem Štempiharjem, ki je bil eden izmed Prešernovih advokatskih dedičev, prevzel pisarniško opremo doktor Schreiner. Po njegovi smrti je pohištvo prešlo v last Gorenjskega muzeja. Poleg pisalne mize je še omara za spise, ura z
nihalom in nekaj drugih malenkosti, za katere vemo, da so bile nekoč pesnikova last.
V teh dveh prostorih, ki skušata prikazati prvotno vzdušje, sta nameščeni dve lepi bidermajerski sobni peči.
Ostali prostori so namenjeni pr.kazu pesnikove življenjske poti, njegovega dela in del o njem. Seveda je vse le izbor, za kompletno razstavo ni prostora ne drugih možnosti.
Vitrine so razporejene v posameznih prostorih po naslednjih načelih: pesnikova biografija in pravni spisi, soba rokopisov, soba Prešernovih objav in prešerno-" slov je.
Preden pa pričnemo naštevati, kaj vse je razstavljeno v posameznih vitrinah, je treba povedati, da je vse rokopisno, dokumentarno in drugo gradivo pristno, originalno. Za prve tedne po otvoritvi so te dragocenosti z vso tovariško uvidev-. nostjo posodile osrednje slovenske, kulturne ustanove: Narodni muzej, Mestni muzej. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica in Državni arhiv. Posamezne eksponate so posodile še nekatere druge ustanove, uradi in posamezniki. Vsem gre zahvala našega mesta.
Po določenem obdobju bo treba vse te, sedaj razstavljene izvirnike vrniti, da se zopet varno in strokovno shranijo. Namesto njih bo Prešernov spominski muzej dal izdelati čimvernejše faksimile rokopisov in listin ter kopije originalnih slik in kipov.
Za vsako Prešernovo obletnico, morda tudi ob drugih priložnostih, bodo izvirni-niki zopet razstavljeni v Kranju, seveda v drugem izboru. Tako bomo spoznali Prešernovo delo in njegovo literarno za--puščino skoro v celoti.
Oglejmo si sedaj v vitrinah razstavljeno gradivo, ki pomeni nedvomno našo najdražjo narodno imovino in najčastnej-šo kulturno legitimacijo.
Prešernova hiša v Kranju
V prvih štirih vitrinskih oddelkih je obseženo pesnikovo življenje, njegova pot od rojstva do smrti, vmes še šolanje in poklicno delo, na konec pa dogodki po pogrebu.
V prvih štirih vitrinskih oddelkih je ob-matico iz Breznice; tjakaj je po cerkveni strani spadala Vrba. Šolanje nam prikazuje njegova latinska šolska naloga iz 1. 1816, Juventus iz 1.1817, gimnazijsko spričevalo iz 1. 1817, Dagarinova redovalndca s pripombo »stolz« iz 1. 1820, spričevalo dunajske univerze, teze za doktorski izpit 1. 1828 in slike Klinkovvstomovega zavoda.
V drugi vitrini vidimo Prešernovo' prošnjo za imenovanje v Kranj, odlok o imenovanju in policijkso poročilo iz 1 1846, odlok o postavitvi za deželnega advokata v Kranju iz 1.1846, akt o zaprisegi istega leta, ekspenzer za Valentina Bleivveissa iz 1. 1847, odvetniški spis za istega klienta in pozivno tožbo zoper Da-garina.
ČRTOMIR ZOREČ
(Nadaljevanje prihodnjič)
6
7.
Kekec, Mojca in Rožle
o filmu in sebi
-Poiskala sem tri najmlajše, danes prav gotovo najbolj znane igravce, otroke vaše starosti: Kekca, Mojco in Rožleta. Junake slovenskega filma > »Srečno, Kekec !c Zastavila sem jim nekaj vprašanj.
# Kako ti je Ime v resnici, v kateri razred hodiš? Predstavi se nami
Kekec: Ime mi je Velimir Gjurin in hodim v 6. razred osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani. Mojca: Meni pa je ime Blanka Florjane in hodim v 4. razred iste šole kot Kekec. Rožle: Tudi jaz obiskujem 6. razred, in sicer na osnovni šoli Borisa Kidriča v Ljubljani.
# Je to tvoj prvi filmski nastop?
Kekec: Igral sem že v šestih filmih, in sicer v treh slovenskih (Veselica, Ti loviš. Romanca v solzi), v hrvaškem Lov za zmajem in italijanskem Sam proti Rimu. Moj prvi film je bil Veselica. Hodil sem v prvi razred; imel sem šele sedem let.
Mojca: Tudi jaz sem že igrala. Tako kot Kekcu Je bilo tudi meni sedem let, ko sem prvič stopila pred filmsko kamero. Igrala sem hčerko partizana in partizanke v filmu »Zakon vojne«. Rožle: V filmu »Srečno, Kekec« sem se prvič predstavil slovenski publiki. No, pa mislim, da je kar šlo!
# Kako to, da so ti dodelili vlogo? Ali je bila avdicija?
Kekec: Seveda, za vse tri vloge se je prijavilo Teč kot 2000 otrok. Deklamira! sem pesem in odgovarjal na režiserjeva vprašanja. Prišel sem t ožji izbor — kjer je bilo še 7 Kekcev. Cez nekaj časa pa so le še dva — mene in še enega — poklicali na poizkusno snemanje. Ko mi je mamica, ki so ji telefonično sporočili, da sem dobil glavno vlogo v novem slovenskem filmu, povedala, da bom igral Kekca, sem bil zelo vesel.
Mojca: Po radiu sem slišala, da rabijo igravce za novi film »Srečno, Kekec«. Z mamico sem odšla na avdicijo. Recitirala sem in zapela dve pesmici: Sinko očku partizanu in Pesem o potepanju. Tudi jaz sem prišla najprej v ožji iz-
bor,, šele nato pa so me pismeno obvestili, da je vloga Mojce dodeljena meni. Bila sem srečna. Rožle: Tako kot Mojca in Kekec sem moral tudi jaz opraviti najprej avdicijo. Recitiral sem Kajuhovo pesem »Slovenska pesem«. Po ožjem izboru sem bil poklican na poizkusno snemanje. Bil sem prvič pred kamero in tako sem prav takrat doživljal svojo prvo tremo in strah pred filmanjem. Toda pol ure pred polnočjo sem zvedel, da je vloga Rožleta moja. Ko smo začeli snemati film, sem lahko igral že povsem sproščeno.
% Je bilo pri snemanju N kaj posebno zanimivega? Kaj ti je ostalo najbolj v spominu?
Kekec: Vsekakor nevarna pot čez brv, ko sem na rami nosil utrujeno Mojco. ,Gotovo se iz filma spominjate, kako ozka je bila brv, voda pa je bila deroča in pod menoj le skale, če bi bil le malo neroden, bi padla, oba z Mojco 12 metrov globoko. Ta kader smo posneli le trikrat, zakaj bil je res najbolj nevaren prizor. Ko sem bil na drugi strani in vrgel brv v vodo, se je v trenutku razklala na dvoje. Morda vas zanima tudi to, da sva z »Volkom« bila res prava prijatelja. ^
Mojca: Tudi zame je bila najtežja pot preko hudournika. Čeprav me je nosil Kekec na rami, je bila kljub temu neprijetna misel na skale in deročo vodo globoko pod menoj. Rožle: Meni pa se je zgodilo res nekaj neprijetnega. Vadili smo prizor, ko je Pehtin pes »Volk« moral lajati proti meni. Ko smo kader nekajkrat ponovili, je pes prišel že tako blizu, da me je ugriznil, jaz pa sem imel premalo prostora za umik. No, na srečo ni bilo nič hudega, moral sem le k zdravniku, kjer sem dobil nekaj injekcij proti tetanusu.
% Kaj bi lahko pripomnil ob gledanju filma »Srečno, Kekec«?
Kekec: Film sem videl prvič na premieri v Novem mestu. Videl sem tudi stari film Kekec, a se mi zdi novi — vsaj po tehnični strani — veliko boljši. Najlepši sprejem sem doživel v Kranju, kjer so mi poklonili slike iz filma »Ti loviš«, ko so me slikali na premieri pred dvema letoma. Preživeli smo lep večer. Mojca: Tudi jaz sem bila na vseh premierah kot Kekec in Rožle. Povsod Je bilo leoo in otna.
ci so nas prisrčno sprejeli. Film sem videla že pred predvajanjem v kinematografih, v času sinhronizacije.
Rožle: Tudi jaz sem videl film prvič 5. decembra 1963 v Novem mestu. Film mi zelo ugaja, lepe so barve. Menda je le nekoliko slaba povezava-. Bil sem na premierah v Sarajevu, Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Ljubljani in Kranju. V Kranju je bila 21. decembra. Tu je bilo najlepše Oder in dvorana sta bila lepo okrašena, poklonili pa so nam velike šopke rož in čokolado. Album s posnetki iz filma, ki sem ga prejel na premieri v Ljubljani, pa mi bo ostal v nepozabnem spominu.
# Kaj pravijo sošolci in sošolke, ko so vas videli na platnu?
Kekec: Različna mnenja. Večina jih pravi, da sem kar lepo igral.
Mojca: Rekli so mi: »Dobro si igrala, Blanka!« Rožle: Začeli so me klicati Rožle.
# Se ukvarjaš še s čim drugim? Kaj te najbolj
zanima?
Kekec: 6 let igram harmoniko; zbiram znamke. Posebno me zanima šport — košarka in nogomet.
Mojca: Tudi jaz hodim v glasbeno šolo. Prvo leto igram klavir. V šoli pa pojem v pevskem zboru.
Rožle: Zanima me vse, kar je v zvezi s tehniko in stroji. V največji užitek mi je prebiranje »Tehnične enciklopedije«.
# Načrti, želje in cilji za bodočnost?
Kekec: Kaj bom postal, res še ne vem. Rad bi prevajal. Že danes zelo rad prebiram tuje knjige. V šoli se učim srbohrvaščino, angleščino In latinščino.
Mojca: Se bi rada igrala. Želim pa postati zdravnica ali učiteljica.
Rožle: Tudi jaz bi še igral v slovenskih filmih. Po končani osemletki bom odšel na srednjo tehnično, seveda strojni oddelek, Kekcu, Mojci in Rožletu še enkrat srčno če stitamo in si želimo, da bi jih še velikokrat vi defi na našem filmskem platnu!
PETJA MAINTINGER
P
IGRAVEC
IN KMET
Filmski portret igravca Jeana Gabina
Malokateri filmski igravec je prodrl tako globoko v zavest filmskega občinstva po vsem svetu, kot je to uspelo Jeanu Gabinu. Saj je sam pojem francoskega filma v naši zavesti najtesneje povezan z njegovim markantnim likom (tako kot je na drugi strani povezan z likom BB). Njegov nastop v filmu nam že zagotavlja določeno kvaliteto — čeprav film sam nima posebne vrednosti, je zanimiva in izdelana vsaj njegova vloga. Spomnimo se samo filmov »Nesrečniki«, »Zločin in kazen«, »Maigret nastavlja past«, da bi razumeli to trditev. Toda še važnejše je, da je Gabin povezal svoje ime tudi z mnogimi najpomembnejšimi francoskimi ustvar-javci in nastopil v vrsti najboljših predvojnih in povojnih filmov.
Junak svojega časa
Tu pravzaprav tudi leži skrivnost Gabinovega izrednega obojestranskega uspeha pri kritiki in pri Občinstvu, kj ga ni mogoče razložiti zgolj z igravskimi spodobnostmi. V Jeanu Gabinu so se srečale tri silnice: 1. igrav-ske  sposobnosti  (velike), 2.
osebnost (izredno močna) in 3. dejstvo, da je francoski film in francosko (ter svetovno) občinstvo v času, ko je Gabin začel svojo kariero, rabilo človeka, kakršnega je on najbolje predstavljal. Njegov igravski talent (ob resnični predanosti igravski umetnosti) mu je omogočil
Stari Gabin — finančni mogotec iz »Velikih družin« Denvsa de la Patetiera
»NJENA EDINA LJUBEZEN« — je oder. Ona — je mlada in prikupna Susan Strasberg. Režiser — je odlični Američan Sidney Lumet (Dvanajst jezdnih mož). Igrajo še: Henry Fonda, Joan Greenvvood, Hubert Marshall. Vse skupaj — obeta biti dobra drama!
»ENAJST VETERANOV« se je zbralo in ustanovilo ameriško »Ligo gentlemanov«, da bi precizno oropali igralnico. V duhovito komedijo ali zabavno kriminalko jih je posnel režiser Levvis Milestone. Enajstorica je Sinatrov »klan» — za tiste, ki ga ne poznajo, pa nekaj najbolj znanih imen: Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Daviš in Angie Dickinson.
Mladi Gabin — gangster v alžirski kazbi iz Duvivierovega filma »Pepe le Moko« (z njim Mireille Balin in Lucas Gridoux)
prodor v najkvalitetnejša dela. Njegova markantna osebnost mu je dala privlačnost resnične zvezde (v najboljšem pomenu besede). Tretja silnica pa je napravila iz njega »junaka svojega časa«.
To zadnje velja posebno za prvo obdobje v njegovi igravski karieri — za tista negotova trideseta leta, razpeta med pravkar minulo svetovno krizo in grožnjo druge svetovne vojne. (V drugi polovici je njegova osebnost nekoliko manj značilna za naš čas, toda zato toliko močnejša.) V to desetletje je Gabin stopil po »vajenski dobi« v zabaviščih in gledališču (začel je kot plesalec v Folis Bergeres, po volji svojega očeta — sam bi bil rad postal strojevodja!) in po nekaj filmskih komedijah s svojo prvo karakterno vlogo v »Srcu lilij« (1931) Anatola Litva-ka. Po tem filmu pa je sledila izredna vrsta tragičnih Mkov, s katerimi je Gabin za-blestel kot komet in se za vedno zapisal v filmsko zgodovino ob nekaterih najpo-gumnejših ustvarjavcih tistega časa. Ob Julienu Duvuvie-ru s filmi »Zastava« (1935), »Slavna tovarišija« (1936) in »Pepe le Moko« (1937), ob Jeanu Renoiru s fitaii »Na dnu« (1936), »Velika iluzija« (1938) in »Človek zver« (1938), ob Marcelu Carnčju s filmoma »Obala v mnegld« (1938) in »Ob zori« (1939) pa ob Jeanu Grčmilkmu z »Lomilcem src« (1937) in »Vlačivci« (1939)...
Poštenost, junaštvo, nežnost
Andre Bazin ga je imenoval »tragičnega junaka sodobnega filma«. Toda bil je Se več. V tem obdobju je Jean Gabin združeval v sebi malone vse ideale svojih rojakov: poštenost, čvrstost T srečanju z nasprotovanjem
in krizo, junaštvo v smrti, čut za humor in nežnost v ljubezni. V svojih najboljših filmih je osamljena osebnost, ki ne dovoli nikomur posegati v svoje življenje — močan, molčeč, pa živahnega duha. Zelo značilna je njegova vloga gangsterja, ki se skrije pred policijo v alžirski kazbi, toda ne prenese nedejavnosti — v filmu »Pepe le Moko«, saj izraža prevladujočega duha Gabinovih vlog v prvem obdobju: bolje je umreti za neki ideal (pa naj bo še tako subjektiven), kot gledati, da se življenje odteka v dolgočasju in brezdelju; smrt nam je tako sojena — zato med nasilno in cmeravo smrtjo raje izberi prvo.
Težko je izbirati med toplim Marechalom iz »Velike iluzije«, ciničnim dezerter-jem iz »Obale v megli«, s slo po ubijanju obsedenim strojevodjo iz filma »Človek zver« . . Gabin je že takrat obvladal vse odtenke igrav-ske umetnosti, obenem pa je bil že takrat osebnost, ki obvlada vsak film, ne da bi bilo to na škodo dela kot umetniške celote.
Med vojno se je najprej zatekel v Ameriko, od koder velja omeniti le Duvivierovega »Sleparja« (1943), nato pa se je kot mornariški oficir udeležil bitke za Francijo. Po vojni ni takoj našel trdnih tal. Prvič je spet uspel z »Zidovi Malapage« (1948) Reneja Clementa.
Prva sivina
Tedaj se je v njegove lase že prikradla prva sivina, ki mu je v drugem obdobju -tudi nekaj pripomogla k še večji markantnosti in avtorita-tivnosti. Toda obenem je tu zanemarjen in neobrit lopov, ki pričakuje svojo usodo z resignacijo in cinizmom, kakršnega v predvojnem Gabinu zaman iščemo.
Nato je Gabin s Carnejevo »Marie iz pristanišča« (1949) varno pristal v vlogi, ki jo je obdržal vse do danes: uspešen,. samozavesten človek na pragu starosti, ki se zaplete ali v avanturo z mlajšo žensko ali pa v grd zločin. Impresario v Renoi-rovem »Francoskem Can-Ca-nu« (1954), gangster Max v Beckerjevem filmu »Ne dotikaj se denarja« (1954 — ena njegovih najboljših vlog!), gangster v Decoinovi »Raciji na mamila« (1956), simpatični detektiv v »Zločinu in kazni« (1956), pa odlični advokat ob BB t Autant-Lar-jevem filmu »V primeru nesreče« (1958)...
Toda to nikakor ne pomeni, da je Gabin začel zvezdniško igrati tipizirane vloge! Zakaj tu je tudi zdravnik iz »Primera dr. Laurenta«, ki je morda najbolj človeško topla od vseh Gabinovih vlog. Tu so tudi izredni portreti denarnih in političnih mogočni kov v filmih »Baron de 1'Ecluse«, »Velike družine« in »Predsednik«. In končno sta tudi vlogi v filmih »Povprek po Parizu« (Lara, 1956) in »Arhimed potepuh« (Grangier, 1959 — berlinski Srebrni medved), v katerih je dokazal svoje komične sposobnosti (pred vojno so bile majhne, danes drugače).
Prav ta njegova vsestra-nost, ob kateri pa je Gabin vedno tudi Gabin — tista markantna, spoštovanje vzbujajoča osebnost — je pač glavni vzrok za njegov neprekinjeni kritični uspeh in izredno priljubljenost. Zato bo tudi njegovo ime ostalo zapisano v zgodovini še dolgo potem, ko se bo umaknil iz filmskega sveta ih se povsem posvetil svojemu najljubšemu konjičku — kme tovanju.
Dušan Ogrizek
r.
RADIJSKI
VELJA OD 8. DO 14. FEBRUARJA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15 17 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930
# SOBOTA — 8. februarja
8.05 Vedre melodije; za konec tedna — 855 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Mladina poje — 9.45 Solistična zabavna glasba — 10.15 Nekaj domačih z majhnimi instrumentalnimi ansambli — 10.35 Zborovske skladbe in priredbe šole Bele Bartoka
— 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba
— 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 1330 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslu-šavci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Skladbe na pesnitve Franceta Prešerna — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov
— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iščemo nove talente — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prijeten konec tedna
# NEDELJA — 9. februarja
6.00 Dobro jutro — 630 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušavci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 »Pust, oj čas presneti« — 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Nedeljsko glasbeno popotovanje
— 11.30 Nedeljska reportaža
— 11.50  Solistična zabavna glasba — 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo II. — 1330 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma
— 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov — 15.05 Virtuozne skladbe s koncertnih odrov
— 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Naš glasbeni avtomat ■— 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.33 Dvoje novosti iz arhiva zabavne glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Njihovi rokopisi — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Variacije za klavir
# PONEDELJEK — 10 febr.
8.05 Novi posnetki Akademskega okteta — 825 Mai an-
sambli v vedrem ritmu — 855 Za mlade radovedneže
— 925 Pojeta sopranistka Vanda Gerlovič in tenorist Raj ko Koritnik — 10.15 Lahka koncertna glasba — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lepe melodije — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega albuma — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — IS.10 Zvočni kaleidoskop — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sinfonični koncert Orkestre Slovenske filharmonije — 2038 Glasbena panorama — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi.
m TOREK — 11. februarja
8.05 Pisana glasba — 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja
— 855 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Majhni instrumentalni ansambli — 9.45 Pojeta mezzosopranistka Blanka Zec in baritonist Vladimir Rudžjak — 10.15 Ciganski napevi — 10.40 Prizori iz I. dejanje VValkire — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Domače pesmi in napevi za prijetno opoldne — 13. 0 Iz baletov Petra Iljiča Caj-kovskega — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Štiri jugoslovanske rapsodije — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah posiušav-cev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Bolgarska zabavna glasba — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti
— 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje Komorni zbor Radia Sarajevo
— 21.05 Pisan večerni koncert za razvedrilo — 22.10 Glasbena medgra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Zveneče kaskade
C SREDA — 12. februarja
8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 925 V paviljonu zabavne- glasbe — 10.15 Japonske in indonezijske narodne pesmi — 10.45 Človek in zdravje — 1055 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna . glasba t- 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Popevke in ritmi — 1330 Od solistov do orkestra — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Od Sofije do Moskve — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra violinist Dejan Bravničar — 17.35 Iz fonoteke Radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Mojstri orkestralne igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 2030 Iz dveh oper Leo-ša Janačka — 2130 Dve partituri iz naše glasbene preteklosti — 22.10 Zvoki ob kaminu — 23.05 'Literarni nokturno — 23*15 Popevke se vrstijo.
m ČETRTEK — 13. februarja
8.05 S koncertnih in opernih odrov — 855 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Iz jugoslovanske zabavne produkcije — 10.15 Pihalni orkester JLA — 1030 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 1225 Zvočni spektrum — 1330 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Igra ansambel Fausto Papetti — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Majh-hen koncert domače glasbe
— 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Lirika skozi čas
— 21.40 Dve sliki — 22.10 Glasbena ncedigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Godala v ritmu — 2320 Skupni program JRT
© PETEK — 14. februarja
8.05 Operetna in lahka glasba — 8.30 Nekaj domačih — 8.55 Pionirski tednik — 925 Povabilo na ples — 10.15 Zaključek opere »Slovo od mladosti« — 1035 Novost na knjižni polici — 1055 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Domače pesmi in napevi za opoldne
— 1330 Oj, rožmarin — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Zabavni orkestri
. vzhodnonemškega radia — 15.15 Napotki za turiste — 1520 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldne pri skladatelju Bac-dheriniju — 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripoveduje nam — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Igra zabavni orkester Roger Wil-liams — 20.15 Tedenski zunanje - politični   pregled —
TeLeuizu«
SOBOTA — 8. februarja
Olimpijske igre iz Innsbrucka:
8.55 do 11.00 štefeta 4 x 10
kilometrov za moške 11.55 do 15.00 Slalom za
za moške 17.00 do 19.00 Hokej
Kanada : SSSR 19.45 do 20.00 Filmski
pregled 20.30 do 22.30 Hokej
ČSSR* : švedska
RTV Ljubljana 16.50 Poročila 19.00 TV obzornik 1920 Potopisna oddaja
JTV
20.00 TV dnevnik
RTV Beograd 22.30 »Ogledalo državljana
Pokornega« 23.30 Poročila
NEDELJA — 9. februarja
RTV Zagreb 11.00 Kmetijska oddaja Evrovizija
12.55 Innsbruck: Smučarski skoki
15.00 Prenos pustnega
karnevala iz Vianeggia
RTV Ljubljana 17.05 Film za otroke o Denisu
17.30 Kaj bo prihodnji teden na sporedu
17.45 TV podlistek
18.15 Mladinski TV klub
Evrovizija 19.15 Filmski prenos iz
Innsbrucka
JTV
20.00 TV dnevnik Evrovizija
20.25 Zaključek
XI. olimpijskih iger v Innsbrucku
RTV Begrad 21.00 »Boj na Kosovu« — TV drama
RTV Ljubljana 22.30 Jazz na ekranu
23.00 Poročila
PONEDELJEK — 10. febr.
RTV Ljubljana 10.40 šolska ura 15.20 Ponovitev šolske ure 17.30 Angleščina na TV 18.30 TV poročila 18.35 Kljukec in medved —
TV slikanica 19.00 TV obzornik
JTV
19.30 Tedenski športni pregled
2030 Iz slovenske violinska glasbe — 21.02 Glasbene slike z orkestrom Les Baxter — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Pisana glasba — 23.05 Vokalna solistka Helen Shapiro — 2320 Skupni program JRT
160.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja
RTV Beograd 22.15 Poročila
TOREK — 11. februarja Ni sporeda!
SREDA — 12. februarja
RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Zanikrni bralec —
slikanica za najmlajše 1820 Pionirski TV studio 19.00 TV obzornik in
kulturna tribuna 19.30 Sprehod skozi čas
JTV
20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja 20.45 Na kraju samem —
z/tbavno glasbena
oddaja
RTV Ljubljana 21.45 Zgodba o
dr. Kildareju 2235 Poročila
ČETRTEK — 13. februarja
RTV Ljubljana 1730 Angleščina na TV
RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Slike sveta
RTV Ljubljana 1830 Britanska enciklopedij. 19.00 TV obzornik
RTV Zagreb 1930 Narodna glasba
JTV
20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja 20.45 Reouiem — posnetek
z javnega koncerta 22.15 Poročila
PETEK — 14. februarja
17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila
18.05 Kuharski nasveti 18.30 Poljudnoznanstvena
oddaja 18.50 Glasbeni kotiček 19.30 TV obzornik
JTV
20.00 T V dnevnik RTV Zagreb
2030 Propagandna oddaja
20.45 Portret
Jaroslava Marvana — celovečerni film
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V KRANJU
NEDELJA — 9. februarja
Uprizori ob 10. uri URJ PRAVLJIC — 15. program
KINO
Kranj »CENTER«
8. februarja — amer. CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 17. in 19. uri, špan. ital. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 21. uri, premiera amer. barv. filma ENAJST VETERANOV ob 23. uri
9. februarja — amer. CS film ZLATO SEDMIH GRIČEV ob 14., 16., in 18. uri, amer. barv. 'fiim ENAJST VETERANOV ob 20. uri
10. februarja' — špan. ital. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 17. in 19. uri
11. februarja — špan. ital. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 17. in 19. uri
12. februarja — špan. ital. barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 17. in 19. uri
Kranj »STORŽIC«
8. februarja — angl. barv. W film VALČEK TOREA-DORJA ob 20. uri, premiera špan. ital. barv-. CS filma KRVAVI KAPETAN ob 22. ari
9. februarja — sovjet, film BITKA NA VOLGI ob 10. in 15. °uri, angl. barv. VV film VALČEK TOREADORJA ob 17. in 19. uri, permiera amer. barv. filma NJENA EDINA LJUBEZEN^ ob 21. uri
10. februarja — amer. barv. Rim'NJENA EDINA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri
11. februarja — amer. barv. film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri .
12. februarja — amer. barv. film NJENA EDINA LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
9. februarja — svoj. film BITKA x\7A VOLGI ob 14. uri, <£pan ital barv. CS film KRVAVI KAPETAN ob 16., 18. in 20. uri
12. februarja — amer. barv. CS film ENAJST VETERA-.NOV ob 19. uri
Cerklje »KRVAVEC«
8. februarja — ital. barv. CS film LJUBIM, LJUBIŠ ob 19.30 uri
9. februarja — ital. barv. CS   film   LJUBIM, LJUBIŠ
. Nak!o
9. februarja — ital. barv. CS film MARATONSKA BITKA ob 16. in 19. uri
Jesenice »RADIO«
8. do 9. februarja — avstr nem. barv. fi]m PESEM O PISANEM BALONU
10. februarja — amer. barv. CS fiim POT OKOLI SVETA V 80 DNEH
11. do 12. februarja amer. film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTV VALANCE
13. d 14. februarja — angl. barv. W film POGUM
Jesenice »PLAVŽ«
8. do 9. februarja — amer. VV film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTY VALANCE
10. do 11. februarja — avstrijsko nemški film PESEM O PISANEM BALONU
13. do 14. februarja — ameriški barv. W film UPORNIK
Žirovnica
8. februarja — ital. amer. barv. film MORGANOVI GUSARJI
9. februarja —- slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE
11. februarja — angl. barv. VV film UPORNIK
12. februarja — avstr. nemški film PESEM O PISANEM BALONU
Dovje
8. februarja — slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE
9. februarja — ital. amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI
13. februarja — avstr. nemški barvni film PESEM O PISANEM BALONU
Koroška Bela
8. februarja — amer. barv. CS film UPORNIK
9. februarja — franc. barv. fiim NA JAMAJKO
10. februarja — amer. VV film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTY VALANCE
Kranjska gora
9. februarja — amer. barv. VV fiim UPORNIK
13. februarja — amer. W film CLOVE, KI JE UBIL LIBERTY VALANCE
Ljubno
8. februarja — angl. barv. film NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN ob 19.30
9. februarja — angl. barv. fiim NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN ob 16.'uri
Dupljica
8. februarja —■ amer. barv. CS fiim ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 19. uri
9. februarja — amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 15., 17. in 19. uri
12. februarja — sovj. barv. film HUSARSKA BALADA ob 17. uri
13. februarja — sovj. barv. film HUSARSKA BALADA ob
19. uri
Radovljica
8. februarja — franc. barv. CS film FRACASSE ob 20. uri
8. februarja — franc. CS film LJUBEZEN PRI DVAJ-SETiH ob 18. uri
9. februarja — franc. barv> CS film FRACASSE ob 16. in
20. uri
9. februarja — franc. CS fiim LJUBEZEN PRI DVAJSETIH ob 18. uri
9. februarja — nem. barv. film CRNI BLISK ob 10. uri dopoldne matineja
11. februarja — franc. CS film IGRA RESNICE ob 20. uri
12. februarja — franc. CS film IGRA RESNICE ob 18 in 20. uri
13. februarja — amer. barv. film TOPOVI IZ NAVARONA ob 1930
14. februarja — iti. film ITALIJANKE IN LJUBEZEN ob 20. uri
Prireditve
KUD v Zalogu (pri Komendi) bo uprizoril v nedeljo, 9. februarja ob 15. uri igrico »ANALFABET«. Po končanem programu pustna zabava. Igrajo »Veseli trgovci«. Zaželjene so tudi maske.
KRD »Borec« Velesovo bo uprizoril v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri v prosvetni dvorani v Adergasu komedijo v treh dejanjih »SKUPNO STANOVANJE«. Po igri bo pustna zabava. Igral bo kvartet iz Tržiča. Srčkovi plesi. Maske so zaželene, tri najlepše bodo nagrajene.
BLAGO ODVAJALNO SREDSTVO
Odkar so v njegovem podjetju uvedli prisilno upravo, se počuti v službi kot doma.
Telefoniral je na policijo, da so mu neznani zlikovci odnesli iz ateljeja celotno zbirko skulp-tur, pripravljenih za razstavo« Krivcem so kmalu prišli na sled: šole so tekmovale v zbiranju odpadnega materiala in so učenci počistili vsa podstrešja.
Mračno je strmel skozi okno na naraščajočo povoden j, ki jo že segla do vrat. V nemočnem besu je siknil: »In ravno včeraj me je nagnala zalivat zelje!«
Znano je, da so svinje zelo pametne, medtem ko najdeš k» malo živali, ki bi bile neumnej-še od ovac. In vendar pravimos »Ti moja ovčka, ti!«
ZIMSKE SENCE — FOTO: FRANCE PERDAN
Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran
Napravi] je kariero, ker je spoznal, na katerih sestankih mora kritizirati, na katerih molčati. Največ je negodoval na občnem zboru balinarskega društva.
Mali Naca torej ni bil sprejet v kmetijsko zadrugo v vasi Marsikje. (Na tem,mestu opozarjamo spoštovane bravce, da je vsaka podobnost z gorenjskimi zadrugami zgolj slučajna.)
Razočaran je strmel za odhajajočim poštarjem, se čohal za levim ušesom, v desnici pa je mečkal dopis, v katerem so mu na njegovo prošnjo za sprejem v kmetijsko zadrugo odgovarjali, da
vagon krompirja, Mali Naca pa ga je za njo pobral dva.
Nato je prišlo tisto z novimi zadružnimi hlevi, se je čohal Mali Naca, tokrat hkrati za levim in desnim uhljem. So nazidali v zadrugi odprte hleve po načrtih genialnega agronoma Posnemalnika, ki je take hleve videl, ko je bil na praksi v sončni Kaliforniji. Mali Naca je gledal zidavo, majal z glavo in res, ni minil teden po vselitvi živine, ko so vse krave kašljale kot star penzionist, biki pa kihali, da je agronoma Posnemalnika, ki je prišel gledat nezavedno žival, vrglo vznak v sneg. Potem so neko jutro našli stari kravi obešen termofor okoli vratu,
Tehten vzrok
ga morajo, žal, zaradi tehtnega fZroka odbiti.
Strmel je v sosedovega petelina, ker je pismonoša že izginil okrog vogala, se za spremembo čohal za desnim ušesom in jezen razmišljal, kateri bi utegnil biti tisti tehtni vzrok. No, roko na srce, tehtnih vzrokov bi utegnilo biti več, si je priznaval Mali Naca. Zadrugi je svoj čas prenekate-ro zagodel in to brez strun in loka, pa bi bilo čisto razumljivo, da se ga zdaj otepajo kot vol obada. Recimo tista zadeva s krompirjem.
Predlanskim je krompir na zadružnih njivah obrodil, da ga je bilo ko kritike po sestanku. Mali Naca je stal ob brazdah, gledal traktor in pobirače ter poslušal, kako se mu srce para ob pogledu na krompir, ki je ostajal za njimi v zemlji. Pa je stopil do predsednika in ga pobaral, ce sme pobrati krompir, ki je ostal na njivi in mu je predsednik dovolil. No, in se je stvar zasukala tako, d* jt iddraza tistš kto prti$liU
bik pa je imel zavezan. š\il in so vsi vedeli, da je imel Mali Naca prste vmes.
Še in še se je Naca spominjal podobnih reči, toda naj je pre-udarjal tako ali drugače, ni uganil, kaj menijo v zadrugi s tehtnim vzrokom. In se je Mali Naca nazadnje razjezil, vzravnal je vseh svojih stopetinšestdeset centimetrov (podplati in klobuk'všteti) ter dejal:
»Tja stopim m povprašam. Beseda ni konj, pravijo, in ni hudir, da ne bi zvedel, kaj jih grize.*
Predsednik kmetijske^ zadruge je cincal in mencal, se izmikal in jecljal, nazadnje pa je Malemu Naci priznal:
»Vzeli bi te, Naca, saj nimamo nič proti tebi! Kar je bilo, je bilo, pravim jaz; vsakega novega člana moramo biti veseli. Toda v našem statutu stoji, da mora biti vsak član vsaj stosedemdeset centimetrov visok, zakaj ne moremo tvegati, da bi se nam na naših njivah izgubil v plevelu!*
VILKO NOVAK
/
Ee3
VELJA OD 8. DO 15. FEBRUARJA OVEN (21. 3.—20. 4.)
NEKDO V MASKI te preseneti, vendar ne tako kot so izjave nekaternikov škofjeloško zadrugo, da je že določena lokacija za upravno poslopje na Trati zanjo prelepa. Veliko znancev, eden bo preveč. BIK (21. 4.—20. 5.)
ZARADI LJUBOSUMNOSTI zna priti do nesoglasja z drago osebo.
V sredo si najbolj občudovana osebnost. Integracija vsebine vseh mogočih žepov in štumfov v lastnem stanovanju ne bo posrečena. Pozornost na hišne čenče.
DVOJČKA (21. 5.—20. 6.)
ZASEBNO ŽIVLJENJE bo pod vplivom zunanjih dogodkov. Zelo I   bo koristil izlet v prijateljski družbi. Nekaj pogrešaš, kot pre-t bivavci Trate kulturne hrane in razvedrila, ko so jim ukinili kino in knjižnico. Osamljenost bo prešla.
RAK (21. 6.-22. 7.)
S PREPOVEDANO spremljevavko m glasnim besedami ne vzbudiš toliko pozornosti kot stara »kišta« v izložbi »Kokre« v Kranju. Dolgočasni obisk te uspava.
LEV (23. 7.-22. 8.)
NE ZAPRAVLJAJ starega prijateljstva z osebo, ki ti je že večkrat dokazala iskreno naklonjenost. Zaradi prekrokane noči potuha, toda ne tolikšna kot so je bili deležni (ne) anonimni vlomivci t stražiško samopostrežbo. Pismo z opominom in grožnjo.
DEVICA (23. 8.-22. 9.)
Z AGILNOSTJO se izkažeš, kot so se škofjeloški cestarji (in še marsikateri), ko so se lotili ledenih hribčkov na mestih ulicah šele zdaj, ko jih je sonce jelo mehčati. Srečaš poletno ljubezen. Leseno darilo.
TEHTNICA (23. 9.-22. 10.)
V SOBOTO se odločiš, da nIČ ne tvegaš in raje mirno spiš. V nedeljo poslušaš nerganje svojcev in znancev, da v kranjskih mesnicah ni moč dobiti vampov. Obdariš otroke, da se prikupiš staršem.
ŠKORPIJON (23.10—22.11.)
NEKAJ TI BODO zaupali, pa glej, da jih ne izigraš kot tista učiteljica iz Železnikov, ko se po končanem študiju s štipendijo, ne zmeni za nekdanje kolege m hoče službo s stanovanjem v mestu. Nekomu se kolca za teboj.
STRELEC (23. 11.—22. 12.)
ZAČNEŠ NEKAJ čisto novega. Pazi, oa te ne bodo opeharili kot jeseniške odbornike na nedavni seji, ko so glasovali ob pomanjkljivem gradivu in samo za en predlog (hotel Prisank). Spočiješ> živce, ker so dom sprazni.
KOZOROG (23. 12.—20. 1.)
S SKOKOM čez planke ne povzročiš toliko hude krvi in zmede med opravljivci, kot jo je novi avtobusni vozni red in obeti za zvišanje cen med delavci — vozači: V petek se lotiš odpravljanja zoprne navade.
VODNAR (21. L—19. 2.)
VEČKRAT SE TI BO neosnovano mudilo tako, kot se čestokrat trgovcem in še komu v zadnjem času mudi dvigati cene. V bivši ljubezni — imaš sovražnika.
RIBI (20. 2.—20. 3.)
KREPKA ZABAVA, zaspanost v službi in sitnost do ponedeljka to bodo posledice nekega darilca. Honorar zaman čakaš tako kot Kioparji šiviljo, krojača, mizarja in še kaj. Pust se pozabava s tvojimi žepi in srcem.
— Ali vas moti hrup?
— Pa še kako, posebno takrat, ko se razburjajo, d/ premalo delam!