Poštnina pavšalist.
Posamezna štev.: X Din.
Štev, 5.
Izhaja vsak dan 06 3b razen nedelj in praznikov.
egjagBUnrcCjilgjgr^/Sil. -.
Mesečna naročnina:
ta Ljubljano .	. . Din KV—
po pošti. . - . .	, 12 —
za inozemstvo . .	„ 22—
Liii&ljjan&$ ¥ si»edo 7. februarja 1923«
Leto 1.
LJUDSKI
Oglas! po tarifa.
DNEVNIK
Glasilo liarodste Ljudske Sinamke-
Nefranktranih pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12.11. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
MORALA V POLITIKI.
r
Pred kratkim je prinesel „Slo-veitec“ uvodni članek pod gornjim naslovom. Vesel sem ga bil, zakaj pri nas bi biio res treba večkrat pisati o morali v politiki, ko se ravno v političnem življenju tako pogosto teptajo najprimitivnejša načela mo-
Toda zagrabilo me je v dno duše, ko sem v isti številki „Slovenca*1 na drugi strani videl, da v eni sapi, ko pridigujejo o morali v politiki, na najgrši način teptajo moralna načela. Tam so namreč znova pogrevali grdo natolcevanje, kakor da bi bil dr. Šušteršič kriv napada Avstrije na Srbijo. Notica je bila sicer tako zavita, da se to ni direktno trdilo, a vsak, s komur sem o tem govoril, mi je potrdil, da je „Slovenca11 tako razumel. Biio me je do dna duše sram, da se v „katoliškem11 listu tako tepta katoliška morala, in to od ljudi, ki bi oo svojem poklicu morali poznati moralna načela in jih tudi izpolnjevati.
Svojcčasno je prof. Ujčič napisal v „Vzajemnosti11 krasno razpravo o farizejstvu. Bil je res aktualen članek, a kakor se vidi vox clamantis m desertol Kajti to je izkristalizirano farizejstvo, če se pod krinko „moralnih načel11 teptajo najprimitivnejša načela morale.	„
Krščanska morala je vedno obsojala laž in terjala, da se osebnost spoštuje tudi v politiki! Znani krog pa, ki ima v rokah „Slovenca11 In terorizira SLS, dosledno tepta vsa ta načela.
Pokojni Evgen Lampe je bil od srede 1. 1916. še precej nevtralen v vsem razdoru. Gotove osebe so ga takrat skušale odvrniti od dr. Šušteršiča. Obljubovall so mu vodstvo SLS. A rajnki Lampe je v svoj dnevnik zapisal misel: „Dosedaj sem spoštoval dr. Šušteršiča, danes ga pa še bolj spoštujem, ko vidim, da se mu dela očitna krivica.11
In če si pokličemo v spomin dogodke od 1 1916. do danes, tedaj viđamo, da se vije kakor rdeča nit v vsem boju proti dr. Šušteršiču — grda laž.
Osebno sem poznal mišljenje dr, Šušteršiča in dr. Lampeta o majniški deklaraciji. Vsi nasprotniki so vedeli, da je dr. Šušteršič celo pomagal sestavljati jo, a so se kljub temu lagali, da je proti njej. če se je znova in znova izjavljal za njo, so se znova lagali, češ — „v srcu ni žabjo11.
Lagali so o deželnem gospodarstvu, a ko so dobili vse deželne knjige v roke, so umolknili.
Živo se spominjam na dogodek, ko sta dr. Šušteršič in dr. Lampe kupila nekaj vagonov slanine na Ogrskem. Kakor hitro je došla slanina, so začeli vpiti, da bo s tem uničena kranjska dežela, ker je slanina plačana po 9 K kilogram. Dr. Šušteršič in Lampe sta molčala. Ko so prišli dnevi stiske in lakote, sem šel k dr. Šušteršiču In ga prosil za par tisoč kilogramov slanine za delavstvo. Pri tej priliki sem mu rekel:	.Gospod
doktor, delavstvo Vam bo za to zelo hvaležno11, nakar mi je odgovoril: ..Jaz na hvaležnost nič ne računam11. Takrat je bilo vse delavstvo nahujskano proti dr. Šušteršiču — a vendar ml je dal na razpolago kakih dvatisoč kilogramov slanine za de-
lavce, po 9 K kilogram. A kaj so naredili resnicoljubi? Prej so vpili, da bo Špeh ruinira! Kranjsko, zdaj jim pa tudi ni bilo prav, ko so se revnim slojem odprle zaloge, in so zopet zavijali: „S Špehom kupuje delavstvo11. — „Slovenec11 se je pred kratkim norčeval iz Beltrama in dr. Šušteršiča, češ, da iščeta socialni program. Bridka ironija! Delavstvo pitajo z lažmi in frazami, one pa, ki so zanj praktično delali — pa obriz-gujejo z gnojnico! Na tisoče delavcev in revežev bi bilo umiralo lakote, ko bi ne bilo dr. Šušteršiča in ranjkega dr. Lampeta med vojsko na Kranjskem. In prav te može so razvpiti kot „kapitaliste11 in sovražnike delavstva.
Ko je moral dr. Šušteršič v pregnanstvo. smo upati, da bodo vsaj zdaj molčali, a kako bridko smo se varali. V svoji „vitežki morali11 so tolkli po njem, ko se ni mogel braniti, kakor bijejo afrikanski divjaki po ubitem levu. Še jim je bil nevaren. Vzeti mu je treba vsako senco dobrega imena med narodom. To je bila parola teh „moralnih pridigarjev11.
Zatrjeval jim je, da hoče biti lojalen državljan SHS in mi smo jim povedali, da nam iz tujine piše, da bodimo zvesti svoji narodni državi. Niti sence dokaza niso imeli za kako protidržavno akcijo — a vendar so se v „Slovencu11 lagali, da ruje proti državi, da dela za njen razpad, da dela za separacijo in amputacijo itd.
To lažiljubje je naravnost že smešno! Dokler so pri ljudstvu še vlekle fraze o „državnem izdajstvu11, so ga slikali kot veleizdajalca, danes pa, ko ne morejo več tajiti njegove zvestobe do države, ga pa slikajo kot centralista11, dasi dobro vedo, da je to isti dr. Šušteršič, ki je proti njim samim težko branil svoje avtonomistično stališče! Danes ga ljudstvu slikajo kot prijatelja Srbov — včeraj kot krvnika srbskega naroda! To je morala laži!
Zadnje dni so zavestno — na podlagi „točnih in zanesljivih11 informacij lagali, da je dr. Šušteršič pisal v „Kmetijski list11 in napadal v „Narodu11 škofa.— Kljub jasnim izjavam obeh listov in brez vsakih dokazov so se še dalje lagali in niso preklicali niti ene laži.
Krščanska morala neizprosno terja, da snoštujemo osebo. Lahko se borimo proti njenim načelom in delu — a dobrega imena ne smemo krasti nikomur. A če gledam nazaj v dobo zadnjih sedmih let, pa vidim samo osebno blatenje na nasprotni strani.
Pred narodom so dr. Šušteršiča naslikali kot zločinca, ki je moral, kot preganjana zver bežati v tujino. Navaden izdajalec! Milijone je odne-nesel v Švico! Pristaš dvootroškega sistema!
Theimerco je on naprtil Kreku itd. itd.
Kje more človek, ki ima količkaj moralnega čuta, vse odobravati?
Včasi smo sodili, da je vsa ta go-nia izraz vojne psihoze, a vedno bolj jasno postaja, da je temu vzrok pomanjkanje moralnega čustvovanja pri gotovem krogu v SLS.
Dr. Šušteršič še ni stopil na domača tla, in ni zapisal še besede — 'e so v svojem „kavalirstvu1* lopnili po njem!
Zdi se mi pa potrebno ugotoviti, da vsaj 95 odstotkov pristašev SLS
te nemoralne gonje ne odobrava. Tudi v vodstvu stranke SLS so možje, poštenjaki, ki to gonjo obsojajo, a žalibog vse terorizira majhen krog ljudi, ki so vzeli v zakup krščansko moralo in pod katoliško krinko teptajo načela katoliške morale. To je pa ravno tako, če bi pri-
diga.! o postu oni, ki hodi ob petkih v Unionovo klet na — meso!
Vsak poštenjak mora odločno na stopiti proti temu, da bi se pod katoliškim plaščem skrivala laž In ča-stikraja, ker bo sicer naše ljudstvo dobilo zelo „lepe“ pojme o katoliški morali!
Naša vlada In zunanji položaj.
Ecfgrad, 6. febr. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se je vršila konferenca, na kateri je zunanji minister dr. Ninčič poročal o zunanjepolitičnem položaju ter izjavil, da položaj ni tak, da bi moglo priti do vojne. Kar se tiče naše države, se more reči, da izgledajo odnošaji z Bolgarsko zelo povoljno in bo vlada skušala tudi nadalje vzdržati te dobre odnošaje. Glede na Italijo se mora verovati, da bo rapallsko pogodbo ratificirana in izvršena. Gre samo za izvršitev nekih formalnosti in vprašanj, ki so v zvezi z rapallsko pogodbo. Nažvažnejše vprašanje je sedaj za nas Mažarska. Jugoslavija je v zvezi z malo antanto zahtevala od zaveznikov mandat za izvršitev razorožitve Mažarske. Kar se tiče
iikinjenja lausannske konference ivi-možnosti vojne med Turčijo in Grško in morebitnega napada Rusije, se za enkrat še ne morejo dati nobene oficiclne ali neoficielne izjave. Na merodajnem mestu se naglasa, da tvori položaj na bližnjem vzhodu sedaj predmet proučevanja naše vlade. Vlada bo zavzela v tej zadevi določno stališče, kakor s.1 bodo razmere razvile na bližnjem vzhodu. Ker je Pašič bolan m ne gre iz stanovanja, so se zvečer zbrali pri njem vsi ministri ter se je ob tej priliki vršila daljša konferenca o zunanjem položaju. Od notranjih zadev se je razpravljalo samo o izenačenju uradniških plač. To vprašanje p"ide jutri na sejo finančnega odbora, ki bo ob 4. popoldne.
Otvoritev italijanskega parlamenta.
Rim, 6. febr. (Izv.) Danes je bilo otvorjeno parlamentarno zasedanje. Maksimalisti so predlagali razpravo o notranji politiki. Poslanec Ganeta (Turattijeva skupina) je izjavil, da unitaristi ne prevzemajo odgovornosti za onemogočenje faši-stovskih poizkusov. Vztrajali bodo v opoziciji ter lojalno čakali, da potečejo pooblastila vlade, nakar bodo zopet obnovili svojo akcijo. Faši-stovska vlada in diktatura je samo prehodna ter se bo parlamentarna svoboda zopet vrnila.
Trst, 6. febr. (Izv.) „Piccolo11 poroča, da na zahtevo Italije ne bo iz-
praznjen ves tretji pas, kc je jug i -slovanska vlada pristala na to, da se evakuacija omeji samo ra Sušak do Rječine in da se ne evankuirata niti Delta niti Baroš.
Rim, 6. febr. (Izv.) Konvencije, sklenjene v St. Margheriti z Jugoslavijo, niso na dnevnem redu italijanskega parlamenta.
Belgrad, 6. -febr. (Izv.) Vlada ni bila do danes zvečer obveščena, da so bile rapallska pogodba in druge konvencije predložene italijanske-parlamentu v ratifikacijo.
Odgodltev lausannske konference.
KONFERENCA V LAUSANNI ODGOĐENA.
Pariz, 6. febr. (Izv.) Agence Ha-vas poroča Iz Londona: V dobro poučenih krogih, ki po navadi mišljenje javnega mnenja natanko reproducirajo, se francoski nazor, da je lausannska konferenca samo odgođena, odobrava in izraža mnenje, da bi morali ozko zvezani aliiranci vse poizkusiti, da se pogajanja brž zopet začno.
VTIS V CARIGRADU.
London, 6. ferb. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada: Poročilo o ukinjeni lausannski konferenci je tu splošno iznenadilo. Čeprav sedaj Turki kritizirajo Francoze in Italijane, ker se niso hoteli udati turškim zahtevam, veriame vendar le malo ljudi, da bi se Turki sedaj vojskovali, da bi dosegli priznanje svojih neizpolnjenih zahtev.
PRIHOD LORDA CURZONA V LONDON.
London, 6. febr. (Izv.) Včeraj popoldne je dospel semkaj lord Curzon v spremtvu celotne angleške delegacije zn lausannsko konferenco. Na kolodvoru so ga priča-
kovali lord Cromer v zastopstvu kralja, ministrski predsednik Bo-nar Law, vojvoda De\Tonshire, lord Derby in drugi člani vlade. Lord Curzon se je takoj po prihodu podal v Buckinghamovo palačo, kjer ga je sprejel kralj. Zvečer je bila seja. Zastopnikom časopisja, ki so ga oblegali že takoj pri prihodu, je odbil vsako izjavo.
IZMET PAŠA ODPOTUJE V ANGORO.
Lausanne, 6. febr. (Izv.) Izmet paša je izjavil, da odpotuje jutri v Angoro.
POPUŠČANJE ANGLIJE.
Pariz, 6. febr. (Izv.) Agence Havas poroča, da je angleška vlada obvestila francosko, da bi bila pripravljena resno in uljudno rozmo-trivati natančne predloge, ki bi jih morebiti predložil Izmet paša. Po-incare se je pridružil angleškemu sklepu ter je takoj brzojavno povabil Izmet pašo, naj nujno in natančno sporoči končne pogoje, ki bi jih bil pripravljen podpisati. Po zadnjih vesteh se zdi izključeno, da bi Izmet paša odpotoval v Angoro po navodila svoje vlade.
Prispevajte v naše sklade!
Stran 2,
L J U D S K I D N E V N I K
Štev.-.5..

ČEŠKOSLOVAŠKA NOTRANJA POLITiKA.
Po znani svoji izjavi o češkoslovaški zunanji politiki pred parlamentom je podal dr. Beheš sedaj tudi izjavo o češkoslovaški notranji politiki. Zadnja številka revije »Služba« objavlja namreč inter-view svojega urednika z ministrom za zunanje pesle o notranje političnih razmerah češkoslovaške republike. Prinašamo v izvlečku dr. Bo noše vo izjavo, ker je gotovo važno, da se tudi naša javnost čim najbolje spozna z razmerami v nam najbližje stoječi državi.
Minister dr. Beneš je izjavil:
»S tem da smo dosegli samostojno državo, moč in s tem seveda tudi odgovornost, je nastala mejil ost gotove delitve političnega dela med onimi, ki delujejo bolj praktično in 'onimi, ki se udejstvujejo bolj teoretično. Gre ie za dvojen delokrog, cilj je lahko isti. Naravno je, da ima oni, ki ne nosi naravnost politične odgovornosti, svobodo presojanja, kritike in kombinacije.
Za obe naznačeni smeri političnega dela je potrebna reforma v metodah. Naša sedanja praktična politika je, v kolikor se tiče metode, še zelo primitivna. To se da razlagati iz naših notranjepolitičnih razmer, ki so takorekoe šc v vseh strankah neustaljene. Naše politične stranke žive preveč same zase, žive predvsem le organizatorično, idejno pa premalo intenzivno. Imajo premalo idejnih delavcev in tudi malo idejne tradicije in vsled tega stopi vsak notrenjepolitični spor hitro v kritično stanje. Na zunaj se kaže to tako, da mora vodstvo, da vzdrži edinost, izbrati metodo, _ da rešuje vprašanja v kav najožjem krogu. To je lažje, toda razumljivo in v naših razmerah morda neizbežno. Toda če je to razumljivo iz opisanih razmer, ni to zato nič manj nevarno, in nujno moramo razmišljati o reformi tega stanja. To je vprašanje dolgotrajne demokratične politične vzgoje, ki zahteva vzajemno delovanje na znotraj, pa tudi h protivnikom. Če imam prav ali če se pogajam pod pritiskom nujnosti, se moram pregovarjati in pogajati s komurkoli. Ne morem se pa niti izogniti predlogom in nasvetom od nasprotne strani, če so pravilni in dobri. Tukaj tiči vzgojni pomen in to vzbuja medsebojno zaupanje.
To velja tudi o politiki vladne stranke napram opoziciji. Kljub temu, da je vse to dejstvo, vidim dobro naše zelo težavne razmere, katere čestokrat onemogočajo drugačno, boljše postopanje. Prišli bomo k temu samo potom dolgotrajnega razvoja.
Če bi danes ne nosil direktne odgovornosti za aktivno praktično politiko in bi delal v onem drugem, bolj idejnem delokrogu, bi si izbral tudi drugačno metodo, kot je danes v navadi pri tem delu. Dejal bi: manj negativne kritike! Gotovo, da
se ne more izhajati brez kritike, v kolikor je ta analiza obstoječih razmer. Toda predvsem se mora stremeti za tem, da je novi program pozitivno premišljen. Ni se treba mnogo prepirati in vedno, posebno osebno, napadati. Če je izjavljena misel pravilna, dela sama zase. Imam izkušnje pri našem delu v inozemstvu: tam smo delali na pozitivni račun. Nismo imeli ne časa, ne moči in ne sredstev, da bi ovrgli vsako neresnico, ki je bila rečena o nas. S teni bi v ostalem le pomogli moč nejšim sovražnikom v boju proti nam in proti svoji podrobni propagandi, katera bi se lahko bila paralizirala že v začetku. Ta naša nepo-lemična metoda se je jako dobro obnesla.
Pri nas sc često razmišlja o tem, ali se razvijajo naše razmere
bolj na desno ali bolj na levo, ali gre tako ali tako tudi razvoj v inozemstvu in kako stališče da naj zavzemamo k temu razvoju. Dejstvo, da se je po vojni javna uprava povsod zdemokratizirala, se mora pokazati s tem, da bo naša politika — v nasprotju s predvojno — bolj ljudska in s tem bolj leva. Ta smer seveda zadeva na začasne težkoee, ki pa našo nalogo samo komplicira jo, toda ne menjajo. Take težkoče so:	svetovna gospodarska kriza,
neustaljene politične razmere, ma-ksimalizem mas in pa to, da so se stare predvojne socialne formulacije deloma zrušile, deloma pa — kot na primer politični programi •— zgubile svojo smiselnost.«
Tako dr. Beneš. Bilo M dobro, če bi se vsi naši politiki nekoliko poglobili v njegove besede.
Burni prizori v avstrijskem kabinetnem svetu.
Dunaj. 6. febr. (Izv.) V izredni seji kabinetnega sveta je podkance-lar dr.. Frank predlagal, naj se podrobna debata o zakonu za zmanjšanje »radništva vrši naenkrat, proti čemur so nastopili socialni demokrati, ki so zahtevali, naj se o vsakem odstavku — posebej razpravlja in glasuje. Po daljši debati o poslovniku je bil sprejet predlog dr. Franka, nakar so pričeli socialni demokrati kričati proti dr. Fran ku, da je hujši kakor Badeni in da krši poslovnik. Socialni demokrati so razbijali po mizi ter je državni svetnik Schiegl zagnal tiutnik proti dr. Franku. Predsednik .Soh/, je iztrgal podkancclarju dr. Franku naredbo iz rok in jo raztrgal. Nastal je nepopisen hrup, med katerim so krščansko-socialni državni
svetniki zmerjali socialne demokrate z »ušivci«. Med splošnim hrupom je dr. Frank zaključil sejo. Ker poteče rok za rešitev naredbe v kabinetnem svetu z današnjim dnem, jo more vlada brez njegovega dovoljenja takoj uveljaviti, kar pa bržkone ne bo storila, ker so tudi večinske stranke stavile več iz-preminjevalnih predlogov, Krščansko-socialni in velenemški državni svetniki so poročali o dogodku predsedniku dr. Weiskirchnerju in zveznemu kancelar ju dr. Seiplu. Baje je Seitz napadel podkancelar-ja dr. Franka tudi dejansko. Zagrabil ga je menda za vrat in samo na posredovanja zmernejših članov se je posrečilo preprečiti še večje izgrede opozicije.
Poostren odpor v ruhrskem ozemlju.
PROTESTNE NOTE NEMČIJE PROTI POSTOPANJU POREN-SKE KOMISIJE.
Berlin, 6-Iebr. (Izv.) V Parizu, Londonu. Rimu in Bruslju je nemška vlada po svojih zastopnikih predložila protestno noto, ki jo je izročila obenem tudi porenski komisiji, v kateri noti izjavlja, da poren-ska komisija še nadalje podpira francosko in belgijsko vlado v njeni politiki, ki nima podlage niti v mednarodnem pravu, niti v versaillski pogodbi, niti v porenskem dogovo-m. To velja zlasti za ordonanco, ki jo je izdala porenska komisija, v kateri je le-ta postavila za upravljanje zaseženih premogovnih ozemelj 5 vodilnih kofnitejev. Ta odredba pomeni pretrganje vsake skupnosti z nemškimi osrednjimi oblastvi, samostojni prevzem najvišjih upravnih poslov in dejansko odcepitev Porenja od ostale Nemčije. Enako tendenco ima tudi nadali na ordonanca, ki v nasprotju s pritrdilom aliiranih sil od 13. avgusta 1921, po katerem je posebni uvozni in izvozni sistem v zasedenem ozemlju razveljavljen, še nadalje izvršuje ta sistem. Z dvema
daljnima ordonancama naj bi se vse gospodarstvo s premogom v zasedenem ozemlju odcepilo od ostale Nemčije. Protestna nota oz nača, da so vse ordonanca proti porenskemu dogovoru in zato nične.
NAGOVOR DR. GUNA V ELBER-FELDU.
Berlin, 6. febr. (Izv.) Državni kancler dr. Guno je imel v Elbe v-feldu pred hotelom na množico nagovor, v katerem je po vesteh »Tag-blatta« rekel, da se je na svojem popotovanju po Poruhrju prepričal, da bosta Porenje in Westfalsko sodelovala in ubranila francosko-belgijski vpad.
GOVOR DRŽ. KANCLERJA. ODPOR DO ZADNJEGA.
Berlin, 6. febr. (Izv.) Državni kancler dr. Guno je imel v Elber-feldu, Barnemu in Ministru razgovore z vodilnimi možmi. V Miinstru je v deželni hiši povzel besedo iti pokazal na to, da se je vlada od vsega začetka trudila, sporazumeti še z nasprotnikom. Direktno pot sporazuma je ponudila večkrat. Toda
Poincare je vse odklonil. Obenem je skušala vlada razložiti Ameriki in Angliji podlago svoje zunanje politike, da bi velesile videle, da je Nemčija pripravljena do skrajnosti svojih, moči izpolniti ver-saiilsko mirovno pogodbo in reparacije. Nemško gospodarstvo je tudi v Parizu nedvomno pokazalo, da je pripravljeno tudi za priv. kooperacijo in interesno izravnavo obojestranskih gospodarstev^.' Odgovor je bil negativen. Poincare hoče izvesti misel, ki je že leta in leta pravi cilj francoske politike, to je da bi zasedel še več ozemlja, premoga in koksa. V nadaljnjem govoru je dr. Guno povdarjal. da se mora Nemčija braniti en odtisno proti francoskemu nasilju. Umerjenost in smotrenost pa sta podlaga za nadaljnja nota. Vsi sloji naj se strnejo na odpor do zadnjega, da bomo svojini otrokom zapustili enoten nared in enotno domovino. Razveseljevanje se mora omejiti, zapravljanje in luksus pa za treti. Proti oderuštvu se mora postopati z vsemi drakonskimi postavnimi odredbami. Državni kancler je končal govor z zahvalo državne vlade prebivalstvu.
ŽELEZNIŠKI PROMET STOJI.
NAD AL J NE OBSODBE.
Aachen, 6. febr. (Izv.) Železniški promet je od davi na vseh kolodvorih, izvzemši v Aachenu, še ustavljen, ker, kakor poročajo, zasedbena oblastva, niso držala dogovorov z železničarji. Tukajšnje belgijsko vojno sodišče je obsodilo 5 vodečih uradnikov aachenskega carinskga okraja na 8 dni zaporu.
STAVKA V POSAARJU IZBRUHNILA.
Berlin, 6. febr. (Izv.) „Lokalan-zeiger" poroča, da se je štrajk v Po-saarju v vseh jamah začel. Red in mir nista bila motena.
USTAVLJEN PROMET.
Freiburg, 6. febr. (izv.) Železniški promet med Freiburgom in Karlsruhe, ki je šel do polnoči sc normalno, je prekinjen, ker so ob tem času Francozi zopet zasedli železnico med Offenburgom in Appen-vveieriem in je železniško osobje zato obratovanje ustavilo.
ODPOR NEMŠKEGA PREBIVALSTVA.
Diisseldori, 6. febr. (Izv.) Obnovitev nemške propagande ni izjava deželnih zborov v Porenju in Vestfalski so povzročila še večji odpor prebivalstva in uradništva napram zasedbenim oblastem, ki so radi tega odredile nove izgone neljubih oseb. Pobiranje carin v Diisseldorfu in Duisburgu se vrši doslej bi ez tež-koč. V nedeljo so kasirali 200 milijonov mark.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
Hans Dominik:
OBLAST TREH.
Koman iz leta 1955.
„Misterij Sing-Singa! Izvirno poročilo : Sing-Sing, 16. |vmija ob 6. zjutraj. Trikrat na električnem stolu! Trikrat je električni tok odpovedal. Tretjič se je stroj razletel. Delikvem je ostal nepoškodovan.1"
Hrešče so vpili newyorški časopisni raznašale! posamezne točke iz senzacionalne vesti tisočem in tisočem na ušesa, ki so izstopali z prenapolnjenih prevoznih čolnov in vreli z izhodišča podzemeljskih cestnih železnic ob 8. zjutraj junijskega dneva, da se napote na svoje delo. Skoro vsak iz tisočglave množice je segel v žep, da si kupi za petcentim-ski novčič še od tiskarskega črnila vlažen list in preleti kar na cesti ali pa v dvigalu nenavadno poročilo.
Le malokateri v velikomestni množici so vedeli, da bi se morala istega dne ob šestih zjutraj izvršiti tam daleč zunaj mesta v kaznilnici države Newyork usmrtitev na elek-
tričnem stolu. Take usmrtitve so zanimale newyorško javnost le tedaj, če so se znameniti odvetniki cele mesece bojevali za obsojenčevo življenje, ali pa, če pri usmrtitvi ni šlo vse v redu. Zgodilo se je namreč že, da so morali delikventa obddavati kar celo četrt ure z električnim tokom, predno je dozorel za zdravniške secirne nože. Pa tudi pod nožem sc je še kdo težko hropeč zopet prebudil k življenju.
Toda Vartkees niso vsled takih dogodkov nikdar zagnali prevelikega hrupa. Že takrat ne, ko je stal na čelu Zedinjenih držav še predsednik, ki so ga volili vsaka štiri leta. Toliko manj sedaj, ko je bila država v železnih rokah diktatorja Cyrusa Sto-narda. V železni pesti onega Cymsa Stonarda, ki je po prvi zgubljeni vojni proti Japonski z jekleno strogostjo pobil ustajo boljševiško mislečega vzhoda proti meščansko orijentira-nemu zapadu in ki je potem zmagovito izpeljal drugo vojno proti Japonski. Neomejena pooblastila pred-sednika-diktatorja so prisilila tudi ameriško časopisje k naj večji oprez-
nosti pri vseh stvareh, ki so se tikale vlade in vladnega početja.
Zgoditi se je moralo torej nekaj posebnega, če so vsi newyorški časopisi posvetili temu dogodku svojo prvo stran in nadaljevali z izdajanjem posebnih izdaj. Še predno so bili namreč razprodani zadnji izvodi ravnokar izišle posebne izdaje, je že pridrvela po Brod sv ay nova skupina časopisnih raznašalcev z novo posebno izdajo jutranjih listov.
„Uganka Sinc-Singa! Sing-Sing, ob 6.25 zjutraj. Električna postaja v Sirig-Singu pokvarjena. Obsojenec se piše Logg Sar. Dosedanje bivališče nepoznano. Ni amerikanski državljan! Na smrt obsojen radi poskuše-ne razstrelitve enega jezov v panamskem kanalu!“
„Sing-Sing, on 6.42 zjutraj. Ena prič kot pomagač! Najbrže je delile ven t ušel usmrtitvi s pomočjo ene izmed dvanajstih prič.""
„Sing-Sing, ob 7. zjutraj. Zadnje vesti iz Sing-Singa. Delikvent ušel v avtomobilu!! Skrajna drznost! Po pričah dognano, da je obsojenec — spoznali so ga po posebni obleki, ki
jo dobi vsak delikvent za usmrtitev — v spremstvu priče VViliiamsa vstopil v avto, ki je čakal pred vratini. Odpeljali so se v divjem diru. Nobenega sledu. Kaznilniška uprava in policija si ne vesta pomagati!
S kratkim, ostrim sunkom je obstal avtomobil, ki je ravnokar zavil okoli ogla v Brodway, kjer štrli v višave groteskna stavba Fiat-Iron Building. Mož, ki se je pripeljal v njem, je iztrgal enemu časopisnih raznašalcev drugo posebno izdajo iz vok in preletet njene vrstice, medtem ko je avtomobil oddrvel v smeri proti policijski centrali. Obraz čita-jočega je nervozno drhtel. Bil je mož nedoločljive starosti. Eden onih, o katerih se ne more reči, ali štejejo' 40 ali 60 let.
Avtomobil se je ustavil pred policijsko centralo. Še predno je popolnoma obstal, je skočil došlec iz njega in hitel preko obcestnega, tlaka proti glavnemu vhodu. Njegova obleka je bila očividno' izdelana v enem najboljših krojaških ateljejev. Toda vsa umetnost krojaške obrti ni mogla prikriti vseh napak narave. Do-

L J U D S K I : D : N E V N I K.
Stran- 3,'
fenizelos išče pomoči pri Pasieti.
■ Belgrad, 6. febn (Izv.) Danes je: dobil ministrski predsednik . Pašič nujliro brzojavko • od Venizeiosa iz Lausanne, v kateri poroča o neuspehu lausannske konference in njenem rashodu, vsled česar je nastal težak položaj za vse balkanske države in zlasti za Grško. Sedaj je nevarnost nove vojne med Grško in Turško v Trakiji. Turški napad bi spravil v nevarnost vse balkanske države. Da obstoji nevarnost vojne, je brez dvoma, ker se je Francija začela na svojo roko dogovarjati s Turki. Ve-nizelos prosi Pnšiča, naj pozabi na leto 1915. in takratno nelojalno postopanje Grške napram Srbom, ker to ni bila grška, temveč nemška politika. Spomni naj se Pašič na dobre odnosa je leta 1920. in naj potrebno ukrene pri svoji vladi in pri Rtimu-niji in nato pri celi mali antanti, da bodo vsi obenem z Grško protesti-rall proti novemu krvolitju na Balkanu. Pašič je takoj sklical ministrsko sejo ob svoji bolniški postelji. Na tej seji se bo razpravljalo tudi o rapaltskem dogovoru.
Izenačenje uradniških doklad,
Belgrad, 7. febr. (Izv.) Na sinoč-ni seji ministrskega aveta v stanovanju Nikole Pašiča je poročal finančni minister o izenačenju uradniških doklad ter naglaaal ob tej priliki, da ima tozadevni zakonski predlog namen zadostiti vodnim zahtevam uradnikom v prečanskih krajih ter izenačiti plače.
ODPOSLANEC KEMAL PAŠE PRI DR. N1NČ1ČU. _
Beigratf, G. febr. (Izv.) Bassi bej, odposlanec Mustafe Kemal paše v Betgradu, je bil danes v daljši avči-jcnei pri zunanjem ministru dr. Nin-
čiču.
ATENTAT NA STAMBOLljSKEGA.
So-itia, 6. febr, (Izv ) Pred atentatom v gledališču je Stambolijski zapustil svoj ložo med odmorom in odšel v kraljevo. Obenem so se odstranili tudi ostali ministri. Početkom -5. dejanja se je Stambolijski vrnil v svojo ložo ter je v tem trenutku nastala eksplozja. Sodijo, da je neznani atentator položil bombo v ložo med odsotnostjo ministrov.
PREGANJANJE KOMUNISTOV V
ITALIJI.
Rim, 6. febr. (Izv.) Aretacije komunistov zavzemajo čim dalje večji obseg. V novih pokrajinah je bilo aretiranih okoli 300 komunistov, v Pentggiji 12, v Bologni pa 16, med njimi bivši župan in številni občinski svetniki.
PISATELJ H. VVITTMANN UMRL.
Dtmaji, 6. febr. (Izv.) Pisatelj in kritik lista „Neue Freie Presse", Hugo NVittmann, je danes umr! 84 let star.
ber opazovalec je moral opaziti, da je desna rama nekoliko previsoka, fevi brk nekoliko vtisnjen in da se pri hoji leva noga nekoliko povečava za svojim gospodarjem.
Vstopil je skozi vrata. Brzo je premeril nekaj križajočih se hodnikov, dokler ga ni pred dvojnimi vrati ustavil neki stražnik. Tipičen, kot na šestili nogah pribit Irec, z gumijevim pobijaČem v roki in z sunkom prevlečenim pokrvalom.
„Halo sir! Kam pa?“
Nejevoljno mrmranje je bil edini odgovor naprej hitečega.
„Stop $ir!“
široko in težko mu je zastavil irski velikan pot in dvignil svoj gumijev pobijač s kretnjo, ki je izključevala vsak dvom.
Razkačen je^ potegnil obiskovalec iz svojega lepa posetnico in jo pomoli! stražniku.
„K ravnatelju. Takoj1"
Bolj še, kot te z gospodovalnim glasom izrečene besede je spravil plameneči^ tujčev pogled stražnika do tega, da je spoštljivo odprl vrata
Politične vesti.
+ Gosp. dvorni svetnik Šuklje in dispozicijski fond. imenovanemu gospodu Se mora priznati, da je strokovnjak na polju dispozicijskega fonda. Začetkom osmega desetletja minulega stoletja je namreč igral zelo markantno vlogo v strankarskem življenju naše ožje domovine. Započel je brezobizren boj zoper kremenitega narodnjaka dr. Valentina Zarnika, ki je zastopal odločno narodno politiko, brez ozira na vlado. Šuklje pa je prekrižal narodno politiko In zapeljal slovensko večino deželnega zbora v vladinovsko „elastično11 politiko, kakor se je takrat imenovala. Ker pa je takratni vodilni slovenski list „Slov. Narod11 kril značajno politiko dr. Zarnika, je ustanovil Šuklje na stroške avstrijske vlade zloglasni „Ljubljanski List11, v katerem je branil politiko narodne prijenljivosti in popustljivosti na korist Nemcev. Stroški tega časnikarskega podjetja so potekali iz avstrijskega dispozicijskega fonda (splošno imenovan Reptflien-fond), s katerim je bil sicer kasneje tudi „Slovenec11 nekoliko v „žlahti11. O zgodovini tistega Šukljejevega pokreta utegnemo še nekoliko spregovoriti, ker je zelo značilna za kre-rnenitost njegovega značaja.
+ Pod hofratskim frakom je iskalo in našlo zavetja uredništvo „Slovenca11. Upa, da bo imelo pod črnorumenim protektoratom hofrata Šukljeja več sreče kot s svojimi lastnimi izbruhi. Moti sc. Laži ostanejo laži. četudi jih ponavlja gospod Šuklje ali magar če jih ponavljajo vsi hofrati nekdanje Avstrije in kdorkoli povrh. Vsekako čestitamo Slovenčevemu uredništvu k hofratski zaščiti, gospodu hofratu Šuktjeju pa do „Slovenčevega11 uredništva. Sta eden drugega vredna, kakor kažejo debele laži, ki jih je gospod hofrat zapisal in podpisal. Na stara leta, ko nosi sedem križev na hrbtu, bi bilo od njega z gotovostjo pričakovati, da sc ne bo mešal v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Saj lahko kuha v miru svojo jezico doma na Kamnu in gleda na razburkani 'volilni svet. Čemu se podaje v nižine, kjer ni nobenih lavorik? Če pa je gospodu dr. Šušteršiču hvaležen za odstranjenje od deželnega glavarstva, kakor slovesno zatrjuje, mislimo, da bi svojo hvaležnost lahko pokazal na kak drug način nego s tem, da proti njemu tako grdo in debelo laže.
+ Dvomi svetnik Šuklje je začet zopet z duhovitimi članki v „Slovencu1-. Kdo.se pri tej dolgovezno-sti, ki jo beremo v današnjem glasilu SLS, ne spominja neskončno dolgočasnih člankov, ki jih je prinaša! „Slovenec11 izpod peresa Šukljeja v časih pred prevratom. V teh je na dolgo in široko dokazoval, da se dr. Šušteršič ne bi bil smel voziti v Medvode in drugam z deželnim avtomobilom. Kdo se ne spominja, kako so sc po prevratu poverjeniki in
in spremil došleca v salonu podobno sprejemno sobo.
„bdward F. Glossin, medicinae doetor1- je bilo zapisano na posetnici, ki jo je položil stražnik na mizo policijskega ravnatelja Mac Mor-landa. Nosilec tega imena je moral biti važen činitelj. Komaj je namreč policijski ravnatelj pogledal na posetnico, se je že dvignil, hitel ven-kaj in spremil naznanjenega v svojo privatno pisarno.
„S čim naj Vam poslužim, gospod doktor?11
„Imate vesti iz Sing-Singa?11
„Le v kolikor so objavljene v časopisih.11
„Napnite vse sile, da zopet primete begunca. Če ne zadostujejo policijski letalci, uporabite še vojaške letalce! Saj zadostuje vaša polnomoč za ta korak, ne?11
„Da. gospod doktor.11
„Ubežniki morajo biti pred nočjo prijeti. To zahtevajo državni interesi. Vi mi jamčite za to!11
„Storim, kar jc v mojih močeh.11
(Dale prihodnjič.)
nepoverjenikl SLS z državnimi 'avtomobili vozili ha lov, na razne zabave, na politične shode, česar dr. Šušteršič ni nikdar storil? Kdo se ne spominja, kako jc dvoriti svbtnik Šuklje k temu molčal? Zelo čudno pa se v Šukljetovem članku bere po-vdarjanje, da o Šušteršiču ne piše iz animoznosti. Ali ni sumljivo tako odklanjanje? !
+ S kom se ponaša „Slovenec11. G. Šuklje je napisal v „Slovencu11, da je hvaležen dr. Šušteršiču, ki ga je „pripravil do tega, da je odložil častno mesto deželnega glavarja ..“ Le pomislite, piše dalje, „da ni bilo njegove zahrbtnosti, bi me bila svetovna vojna še zasačila na stolu deželnega glavarja. Kot tak bi se bii moral po svoji vesti, ki mi je bila vsikdar voditeljica v mojem javnem in zasebnem življenju, postaviti za svoje ljudstvo, predvsem za našega kmeta, ter varovati ga pred nasilnostjo in grabežljivostjo vsemogočnega vojaškega življa! Kmalu bi bil razvpit kot .militarfeindlich*...!“ G. Šuklje je torej hvaležen, da ni bil deželni glavar, ker bi se moral v tem slučaju postaviti za svoje ljudstvo, predvsem za kmeta in se zameriti „generalštabu11. Tega pa g. dvorni svetnik kot tak ni mogel tvegati. Tvegal pa je dr. Šušteršič. Pomislite, kako bi izgledalo, če bi moral gospod dvorni svetnik varovati našega kmeta pred nasilnostjo in grabežljivostjo vsemogočnega vojaškega življa. Padel bi bil v nemilost ha Dunaju!! — In tak mož še kaj govori!
+ Slovo g. dvornega svetnika Šukljeja. V .„Slovencu11 povdarja gospod Šuklje, da je dal aktivni politiki slovo in da ga nobena moč ne spravi nazaj na politično torišče. Menimo, da govorimo veliki večini slovenskega naroda iz dna srca, če se za ta velikodušni sklep gospodu na Kamnu iskreno zahvalimo, želeč, da pri tem sklepu ostane, ker mu po tako obilem življenskem presedla-vanju in uspeha polnem delovanju odkrito želimo zasluženega miru.
Danes začnemo priobčevati podlistek „Oblast treh1-, delo pisatelja Dominika, ki je v inozemstvu žel obče zanimanje. Prepričani smo, da ga bodo naši čitatelji zasledovali z istim zanimanjem. Podlistek bo izhajal po možnosti vsak dan.
— Napad nacionalistov na Hrvatsko tiskarno. A7 ponedeljek dopoldne so orjunaši v Osjeku napadli Gradjansko tiskarno, v kateri se tiska »Hrvatski list.« V drli so v prostore, kjer so stroji, ter z revolverji v rokah zahtevali od stavcev, naj zapuste tiskarno. Oddali so nato tudi nekaj strelov, a niso nikogar zadeli. Zatem so vrgli v tiskarske prostore bombo in hitro odšli. Bomba je eksplodirala in porušila zid. Tiskarna je vedela, da se pripravlja nanjo napad in je že prej obvestila oblast, ki je postavila tudi nekaj stražnikov pri hišnih vratih. Kljub temu so nacionalisti vdrli v tiskarno.
Krvav spopad med radičevci in orjunaši v Crikvenici. Za nedeljo je bil sklican v Crikvenici shod Radičeve stranke, na katerega je došel tudi strankin podpredsednik dr. Maček. Shoda se je udeležilo okoli 3000 ljudi. Po govoru dr. Mačka je došlo do pretepa med radičevci in orjunaši, ki so streljali z revolverji in tudi vrgli dve bombi, ko se je množica večinoma že razbežala. Od bombe je bil na licu lahko ranjen trgovec Košul iz Bribira. Od revolverskih strelov jc bi! ubit 1 seljak, 4 so biil težko ranjeni, 14 pa je lahko ranjenih. Razburjena množica jc po tem dogodku napadla orjunaše, ki jih je orožni-štvo komaj obvarovalo. Njihovega voditelja dr. Orliča so izvlekli izpod kuhinjske mize v poslopju, kjer se je vršil shod. Množica ga jc kamenjala, ko so ga orožniki peljali na svojo postajo, tako da so morali orožniki v njegovo obrambo oddati več slepih strelov v zrak. Množica
Inozemske vesti.
*	Delavci zajeli Ludendorffa. Ko.
sc je maršal Ludendorff: predvče ran ji m vračal iz Celovca so ga na postaji Hetzendorf pred Dunajem delavci'pozvali, da mora izstopiti iz vlaka. Nato so ga pridržali v He-tzendorfu. Moral jim je obljubiti, da bo potoval direktno v Berlin in da se ne bo ustavil na Dunaju. Ker so ga držali precej dolgo, je mrtral bržkone prenočevati v Hetzendorfu in je mogel nadaljevati vožnjo šele naslednji dan. Vendar pa podrobnosti niso znane.
*	Petnajst vagonov mlečnih konserv, ki so bile namenjene revnemu prebivalstvu, se jc zgubilo po poti iz Francije na češkoslovaško.
*	Italija odpravila vizum za inozemske izseljence v Ameriko. Da bi dvignila svoj pomorski pro met, zlasti v Trstu, je Italija odpravila vidiranje potnih listov inozemskih izseljencev v Ameriko, ki se vkrcajo v kakem italijanskem pristanišču.
*	Velikanska poneverba. Iz Kolna poročajo o poneverbi izkupička za 200 vagonov papirja, pri kateri je udeleženo 6 oseb, ki so jih. že zaprli.
*	Francoske tekstilne stroje vrnejo Češkoslovaške tvornice proti ceni, za katero so jih kupile od Nemcev pri okupaciji severne Francije
*	Zopet aretirani uredniki tržaškega »Lavoratora«. Pretekli petek jc prišel v uredništvo tržaškega »Lavoratora« policijski komisar, v spremstvu z mnogimi policisti, ki je aretiral vse osobje uredništva, med njimi tudi Andreja Martelanca, urednika komunističnega »Dela«.
*	Potres na Kitajskem. Seismo-grafi centralnega meteoroligicnega zavoda so zcvbeležili dne 3. t. ni. močan potres, katerega ognjišče je bržkone Kitajska. Prvi sunek se je čutil ob 17 uri 13 minut 18 sekund po srednje evropskem času. Razdalja ognjišča do Dunaja se je prora-čunala na 8400 km.
je zasledila tudi v hotelu »Thera.-pia« dva tovorna avtomobila, s katerima so se orjunaši pripeljali s Sušaka. Orjunaši so pričeli zopet streljati, ljudje pa so jih prisilili s kamenjem, da so pobegnili, nakar so prisili šoferja, da jih je peljal v središče Crikvenice, kjer so avto -mobile preiskali ter našli v njih bombe, granate in polne škatle rc vol verski h nabojev. Doslej so zaprli, kakor poročajo, 37 orjunašev, ki so došli s sušaka v Crikvenico. Dr. Orliču in 12 glavnim krivcem se je posrečilo pobegniti na Sušak. Po zadnjih vesteh sta doslej umrla dva ranjena kmeta. Med hrvatskim prebivalstvom vlada veliko razburjenje radi nasilstva nacionalistov.
— Razpuščen občinski zastop. Županjska oblast v Osjeku je raz pustila občinski zastop v Slatini na podlagi ^poročila kotarske oblasti, da noče sklicati proračunske seje. Vodstvo občine je. poverjeno vladnemu komisarju.
— Draginjske doklade za duhovnike. Pokrajinska uprava za Hrvatsko in Slavonijo je zahtevala od finančnega ministrstva kredit v svrho izplačanja plač in draginj-skih doklad duhovščini v dinarjih.
— Izenačenje taks za potne vizume. Nekaj držav se je obrnilo na našo vlado s prošnjo, naj zenači takse za vizume potnih listov s taksami teh držav, da se doseže reciprociteta. V to svrho se je vršila v- zunanjem ministrstvu konferenca za ureditev vprašanja vizumov na potnih listih tujih državljanov. Konference so se udeležili tudi zastopniki finančnega, prometnega in notranjega ministrstva.
—- Prodaja posesti grofa Jankoviča. Prebivalci občine Dugoselo pri Lukaču so kupili posestvo grofa Andreja Jankoviča za 16 milijonov kron. Cena za katastralno oralo je znašalo 42.000 kron.
Domače vesti.
— Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je včeraj odpeljal v Bel-grad.
— Dopust za dijake — vojake.
Vojno ministrstvo je izdalo podrejenim poveljstvom ukaz, da morajo brezpogojna dovoljevati dijakom primeren dopust v svidio polaganja izpitov.
— Umrl je v Stolovniku pri Bajhenburgu dne 5. t. m. posestnik Antou Kunej, dolgoletni župan tamošnje občine, v starosti GO let. Naj v mini počiva!
— Nenadna smrt v vlaku. V
osebnem vlaku Monakovo - Zagreb so našli v pondeljek mrtvega v Zagrebu neznanca, v katerem so spoznali železniškega uradnika Joška Vajda, roj. 1897. v Kranju. Njegov sopotnik žel. uradnik Rudolf Milač je izpovedal, da. je potoval ž njim 'skupaj, da sta. sc med vožnjo nekoliko razgovarjala, nakar sta oba zaspala. Pred Zagrebom ju je sprevodnik budil in ob tej priliki opazil, da je Vajda mrtev. Kakor je ugotovila zdravniška komisija, je Vajda zadela kap.
— Maribor. Pri neki tukajšnji izvozniški tvrdki je bil zaposlen spremljevalec prašičev, ki je imel to bolezen, da je jedel rajši meso kot nezabeljen krompir. Da bi pa prišel na cenejši način do meša, je porinil enega prešiča pred pesniškim predorom iz vagona. Vzlic temu mu ni bila sreča mila, in mora pihati sedaj kašo brez mesa. — V hotzovi dvorani je zaspal po truda-polnem delu nek Ljubljančan, med tem pa mu je nekdo izmaknil denarnico z 350 K. —
— Smrtna nezgoda. Na južni strani lajterberškega predora so našli dne 5. febr. mrtvo Marijo Rumpl, doma na Košakih, katero je jutranji vlak povozil. Kako se je nesreča pripetila, še ni dognano.
— Nova lista. V Kumanovu je pričel izhajati nov list »Kumanov-ska razstava«, v Bel gradu pa prične s 15. t. m. izhajati »Ideja«, list za književno, politično in gospodarsko kulturo.
— Japonska profesorju v Zagrebu. Te dni se mudita v Zagrebu dva japonska učenjaka dr. Mitsu-aaga Fujloka, profesor gozdarstva in Tejiro Miura, profesor gozdar: stva m kmetijstva. Ogledujeta si naše kulturne zavode. Oba sta dobila od japonske vlade dve leti dopustu, da obiščeta evropska vseučilišča. Prvi se vrača v domovino ter je bil na Norveškem, Švedskem, Finskem, Angleškem, Holandskem, Danskem, v Nemčiji in Avstriji, drugi pa je nedavno prišel iz Japonske ter je bil nekaj časa na dunajskem vseučilišču ter poljedelski akademiji.
— Mestna aprovizacija v Zagrebu je prodala v preteklem letu 180 vagonov moke, 30 vagonov sena, 10 vagonov sladkorja, 25 vagonov otrobov, 15 vagonov ovsa, 10 vagonov fižola, 12.000 sežnjev drv, 260.000 kg mesa, 5 vagonov masti in raznih drugih živil v raznih manjših količinah. V dobrodelne namene se je izdalo blaga v vrednosti nad miljon kron. Promet je znašal 300 milijonov kron, premoženje pa znaša ob koncu leta 500.000 kron. Žal, ne moremo niti nekoliko
Parcela
2100 m3 na lepem prostoru za vilo, hišo ali tovarno, se po ugodni ceni proda. — Ponudbe pod »Parcela« na Anončnl zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.	9
podobnih številk navesti o ljubljanski aprovižaciji, dasi ni v Ljubljani draginja nič manjša kakor v Zagrebu.
— Vlom v banko. V Dubrovniku je bil izvršen v podružnico »Slavenske banke« vlom. Ukradeno je za 100.000 dinarjev raznih vrednostnih papirjev in gotovine.
— V Novem Pazaru se otvori s
l.	marcem bolnišnica za venerične bolezni, za katero je ministrstvo za narodno zdravje odobrilo kredit 200.000 dinarjev.
— Umor na svatbi. Dne 29. t.
m.	se je vršila v hiši kmeta Josipa Gjuranca v Sv. Ivanu Zelini svatba. Med gručo ljudi pred hišo sta pridrla razupita razbojnika Pavel Baček in Ivan Matuič, oborožena s puškami, noži in samokresi. Matuič je poklical kmeta Ivan Horvatiča na stran ter ga petkrat zabodel z bajonetom. Horvatič je kmalu izdihnil. Razbojnika sta pobegnila ter med begom streljala na zasledovalce. Doslej ju še niso izsledili.
— Tihotapstvo na meji Iz Maribora poročajo, da na avstrijski meji tihotapstvo še vedno cvete, posebno z vžigalicami, saharinom in cigaretnim papirjem. Te dni je zasačilo oko postave zopet dva tihotapca.	i
— Z maškarade v smrt. V Os-jeku je v petek zjutraj neka Elizabeta Hercog izpila steklenico strupa, sedla nato v izvoščka in se odpeljala v deželno bolnišnico, kjer je zvečer umrla. V četrtek zvečer je bila na ma.Škaradnem plesu, odkoder se je vrnila opolnoči domov, kjer
g Izvoz živine v Italijo. Generalna direkcija carin je odredila, da se v Sv. Ani otvori obmejna veterinama postaja za izvoz živine v Italijo. , g Svetovni pridelek pšenice je bil mnogo večji, kakor je potreba in sicer za 45 mil. centov. Ameriški far-merji so kurili z žitom, ker so tako ceneje shajali nego s premogom.
g Industrija krompirja. V Češkoslovaški se pridela letno preko 70 mil. stotov krompirja. Škrobove tvornice, ki jih je 142, so izdelale za 5000 vagonov škroba. Tvornic za sirup in sladkor je 20, za dekstrln in gumi pa 11. Češki pridelovalci krompirja nameravajo ustanoviti veliko zadružno organizacijo v zaščito svojih interesov.
g Plovbeni sindikat. V ministrstvu za promet je bilo sklenjeno, da se vrši 7. februarja še ena seja zastopnikov plovbenega sindikata in ministrstva za promet, v kateri bo končnove-Ijavno urejeno vprašanje ladjarskega parka. Pogodba plovbenega sindikatu je bila podaljšana do konca tega leta z utemeljitvijo, da bo dana tako sindikata možnost likvidacije. Kakor izgloda, se bo skoro gotovo ustanovila nova akcijska družba, kateri bo država prepustila polovico svojega ladjarskega parka. Država bi tedaj dobila nad polovico delnic,
g Impregniranje železniških pragov v Bosni. Ministrstvo za promet }e odločilo, da se v Bosni Instalira nov zavod za irnpreg-niranjc, ker je bila dosedanja tovarna prenesena v Srbijo (ObUičevo).
g Poljski dener. V drugem in tretjem Udnu preteklega meseca je bila na Poljskem za 821 milijard bankovcev, kar po-
BHIptoi uhani 8
kravatne igle z briljanti is zlata ura
se vsled družinskih razmer proda. — Vpraša se pod »Uhani« na An. »avod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5.
se je preoblekla in odpeljala z nekim mladim človekom. Zjutraj se je vrnila in izvršila samomor.
— Milijonska tatvina briljantov v Zagrebu. V pondeljek opoldne je bila v Zagrebu izropana izložba zlatarja Ivana Gabrona na Iliči št. 7. Vlomilec je med opoldanskim odmorom odprl trgovino ter odnesel iz izložbenega okna več briljantnih uhanov, prstanov, zapestnic in ur v skupni vrednosti 2 milijona kron. Za vlomilcem ni nobenega sledu. Zlatar Gabron je razpisal nagrado 100.000 dinarjev za onega, ki bi mogel povedati podatke, na podlagi katerih bi se moglo izslediti vlomilca in dragocenosti. Na policiji sc je javil nek krojaški pomočnik, ki je opazil okoli 1. popoldne 35—40 let starega moškega popolnoma mirno odpirati trgovino. Sodijo, da je bil zločinec izšolan vlomilec.
— Tatovi v stanovanju. Tudi pri nas jih večkrat obiščejo, vendar pa so pazljivejši in raje stikajo po podstrešjih. Zato pa kažejo več korajže v Trstu, kjer je sedaj eldorado vseh različnih notranje italijanskih lopovov, ki prihajajo po kupčijskih potih v zasedene kraje. Tako je tudi neka zasebnica Antonija Rivalico prijavila policiji, da so ji neznani lopovi podnevi, medtem, ko se je ona mudila zunaj, udrli v stanovanje ter ji odnesli deset namiznih prtov, petnajst brisač, šest rjuh, dve obleki, petdeset žepnih robcev in par novih čevljev v skupni vrednosti 500 lir.
meni narastek za 14 milijard. Državni dolgovi pri bankah znašajo 706 milijard, torej za 33 milijard več.
g Zlate rezerve. Zedinjene države 3 637 milijonov dolarjev (1914: 1.023 mil.); Anglija 764 mil. (1914: 195 mil.); Nemčija 260 mil. (1914 : 298 mil).; Franclja 690 mil. (1914: 806 mil.); Japonska 504 mil (1914: 106 mil); Španija 487 mil. (1914: 106 mil.); Italija ima 161 mil.; Holandija 241 mit; Švica 104 mil. in Grška 268 milijonov.
g Japonska na Balkanu. Japonski industrijalci so otvorili v Atenah veliko razstavo avtomobilov, raznih strojev, porcelana, stekla in kemičnih proizvodov. Dobaviti morejo vsako naročilo v štirih mesecih.
g Cene v Nemčiji so se dvignile povprečno 7160 krat od predvojnih cen.
BORZA.
Zagreb, 6. febr. Devize: Dunaj 0.15 do 0.151, Berlin 0.26,—0.27, Budimpešta 4—4.20, Milan 507.50—515, London 495- 497.5, New-york 104—105, Pariz 640—660, Praga 307 do 309.50, Švica 1970—1980, Varšava 0.32 do 0.34; valute: dolar 101—103, češke krone 308, avstrijske 0.148-0.149, lire 500 do 505.
Curlb, 6. febr.: Berlin 0.01, Newyork 531, London 24.83, Pariz 33.95, Milan 25.72. Praga 15.67, Budimpešta 0.20, Bukarešta 2.50, Beograd 4.95, Sofija 3.20, Varšava 0.01, Dunaj 0.007425, avstrijske krone 0.0073.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 7. februarja. (Izvirno.) Francoski frank 6.60, švicarski frank 20.50, funt šterlingov 510; marke 0.28, avstrijske krone 0.153, češkoslovaške krone 317, lira 5 20, dolar 105.
Trgauec
v Ljubljani Išče družabnika ozir. dru-žabnico z Din 50.000— do 75 000 — proti poaolnemu kritju v svrho ustanovitve uv za in izvoza na podlagi dobrih zvez v inozemstvu — Ponudbe p^d »Eksporta na An za»od Drago Besellak, Ljubllana, Sodnael.S.
z--------------------,	\
Gradbeno podjetje
m. Bulic in drug
Ljublpr, Bohoričeva ul. ZB.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
v________________________y
Inkasanta in potnika
agilnega, izvežbanega, poštenega in vestnega, s spričevali, ki že po možnosti zastopa večjo, dobro upeljano industrijsko tvrdko, sprejme trgovsko podjetje. — Ponudbe pod: „Vsestransko agilen" na
Ocflosni zovod: Joso Zorman
Ljubljena, Gledališke ulica 2. — Tel št 231.
Gospodarstvo.
Narodno gledališče.
DRAMA.
Sreda, 7. februarja; »Ugrabljene Sa-binke«. Izven. —
četrtek, 8. februarja: »Modame S&as Gene*. Red D. —
OPERA.
Sreda, 7. februarja: »Nižava«. Red 3. Četrtek, 8. februarja: »Gorenjski slavček: Red C. —
k Ugrabljene Sabinke. V sredo, dne 7. t. m. vprizori drama Schdntha-nOvo veseloigro v štirih dejanjih »Ugrabljene Sabinke«, ki nima. nič skupnega z lani igrano farso Leonida Andrejeva »Prekrasno Sabinke«. Schbnthanova veseloigra je delo brez posebnih literarnih ambicij, polna pa je prisrčnega humorja, komičnih situacij in dovtipnih domislekov. Vsled takih vrlin je ostala sveža do dana šnjega dne. V njej nastopijo gna. M. Danilova, gna Gabrijelčičeva, gna Rekarjeva, ga Rogozova, ga WintrovB, g. Medven, g. Peček, g. Plut, g. Putjata, g. Rognz in g. Smerkolj. Režijo vndi g. Šest.
k Zec in Slezak v Belgradu. V.
Bel grad pričakujejo poset znanega našega basista Nikole Zeca, ki bo gostoval v helgrajski operi, v nekaterih svojih najbolj priljubljenih vlogah. V prvih dneh meseca marca pa pride tjakaj slavni tenorist in prvak dunajske opere Lei Sleza..-:, čigar slava in umetnost je znana tudi po celi Ameriki. Slezak priredi v Belgradu tri koncerte, ki bodo v belgrajskem muzikalnem svetu gotovo pomenili velik dogodek.
Raamo.
r Odgovornost hišnih posestnikov. Posestnik Franc Mateju na Dunaju je bil obsojen na 3 dni zapora in povrnitev zdravniških stroškov stranki, ki se je v njegovi hiši vsled slabega hodnika poškodovala. Oh -težilno za obsodbo je bilo to, da ni gospodar niti svojim strankam dovolil popraviti: hodnika na lastne stroške.
r Pretkan prodajalec. Nič manj kot devetkrat je prodal svojo opravo neki brezposelni na Dunaju. Našel je vedno ljudi, ki so mu nasedli.
r Zakonske ločitve se v Ameriki vedno bolj množe. Razmerje med porokami in ločitvenimi procesi se je od 1921. leta poslabšalo od 4 :1 na 2 : L
r Dežela pr a v tik? Z enim fižolom se je nasitilo 70 ljudi. Ameriški listi poročajo v nenavadnem uspehu nekega farmerja, ki je s pomočjo radija dosegel nezaslišane uspehe v vrtnarstvu. Omenjeni strok je tehtal 23 funtov! Pridelal je zeljnate glave s premerom par metrov, jabolka kot nogometne žoge, buče v višini moža itd. Strašno!
r Orjaško drevo. V Kaliforniji stoj* drevo visoko preko 100 metrov. Deblo ima premer 12 metrov, a pri tleh 34 metrov v obsegu. To je posebna vrsta dreves sorodna naši hoji. Mnogo dreves dosega višino 70 metrov. Računajo, da stoje že preko "KIOO let.
r Vulkan sredi mesta. Rimski L sti javljajo, da je v mestu Francenigc prišlo do strahovite eksplozije. Na trge sredi mesta je zemlja naenkrat erupi-rala, nastala je široka luknja iz katere neprestano sika močan plamen. Sem patja brizgnejo iz votline tudi močar curki vroče vode. Krater se vedno bolj čiri in obsega sedaj že premer štirih metrov. Sprva so bili prebivalci silno prestrašeni, sedaj pa so se že potolažili in mislijo več na zaslužek, ki ga bodo imeli prt obisku tujcev, ki bodo prihajali, da si ogledajo to zanimivost
Izdaja konzorcij ‘.Ljudskega dnevnika.«, — Odgovorni urednik F r. J e r c b. -— Tisk J. Blasntka nasl. v Ljubljani,
Pisalne strele
llisd©iewoodi
Til e HeiCo., Ljubljani