DECEMBER2022 Poštnina plačana pri pošti 2277 Središče ob Dravi Številka 4 Letn. XV ISSN 1855-7511 Glasilo Občine Središče ob Dravi Lepe božične praznike in srečno novo leto 2023! Uredniški odbor Praznična izročila SREDICA je glasilo Občine Središče ob Dravi. ODGOVORNA UREDNICA Jana Čavničar POMOČNIK UREDNICE Samo Žerjav UREDNIŠKI ODBOR Lucija Pocrnja, Špela Stajnko, Stanko Zebec JEZIKOVNI PREGLED Tina Zadravec FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICI Uredniški odbor, Turistično društvo Središče ob Dravi, Lukrecija Štamberger, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, bogata zapuščina fotografa Rudolfa Rakuše iz 50. let prejšnjega stoletja. CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA Jana Čavničar IZVEDBA, PRELOM IN TISK Kreativna PiKA, d. o. o. NAKLADA 850 izvodov NASLOV Uredniški odbor Sredica Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4 2277 Središče ob Dravi ELEKTRONSKA POŠTA urednistvo.sredica@gmail.com ISSN 1855-7511 DECEMBER 2022 SREDiCA // 2 Božična izročila, kot so advent, božično drevo, jaslice, božične voščilnice, božične pesmi … še dandanes ustvarjajo čudovito praznično vzdušje ter nosijo v sebi globoko sporočilo. Po starem izročilu je bilo potrebno božično noč prebedeti. V tej noči so si ljudje krajšali čas tudi s pripovedovanjem zgodb in z vedeževanjem o letini, vremenu ter sreči v življenju. Tako naj bi se na sveti večer odprla nebesa, na Zemlji pa naj bi se godili čudeži. Različica božičnega drevesa, kakršno poznamo danes, izvira iz nemškega izročila. Okrašena smrečica – božično drevesce je simbol decembrskih praznikov in del božične tradicije. Je božič brez tega sploh božič? Tradicija okraševanja božičnega drevesa pa naj bi se začela v Nemčiji, in sicer v 16. stoletju. Martina Lutherja so jelke v gozdu tako očarale, da je eno prinesel domov in jo okrasil s svečami. Prvo pravo božično drevo so leta 1785 postavili v Berlinu, nekaj desetletij kasneje pa je prva jelka krasila tudi avstrijski Dunaj. Tradicija krašenja jelke se je leta 1841 preselila v Veliko Britanijo, kamor jo je ob poroki s kraljico Viktorijo ponesel nemški princ Albert. Božični čas pa prinaša tudi najboljše v nas samih, kar se lahko kaže v preprostih in pozitivnih stvareh in dejanjih. Božični čudež je leta 1914 za en dan ustavil morijo na belgijskem bojišču prve svetovne vojne. Iz strelskih rovov je na sveti večer namesto pušk in strojnic iz grl nemških in angleških vojakov Bogata zapuščina fotografa Rudolfa Rakuše iz 50. let prejšnjega stoletja zadonela božična pesem. Brez orožja v rokah so zapustili rove in si na nikogaršnji zemlji med frontama voščili božič ter si razdelili priboljške, ki so jih imeli. Zmagala sta razum in človečnost. Decembra leta 1984 je 36 britanskih in irskih glasbenikov v dobrodelne namene izdalo pesem Do they know it's Christmas (Ali vedo, da je božič) – pesem, ki je širila dobro v ljudeh. Band Aid je za lačne v Etiopiji zbral preko 21 milijonov evrov. Pod pritiskom javnosti je takrat klonila tudi britanska vlada, ki se je za dober namen odpovedala davku od avtorskih pravic, ki bi posegel v zbrana sredstva. Čar božično-novoletnih praznikov je tako pred vrati. Želimo vam lepe praznike, leto 2023 pa naj se odvije po vaših željah. Sodelovanje in medsebojno razumevanje naj puščajo sledi tudi v prihodnjem letu. Srečno! OBVESTILA UREDNIŠKEGA ODBORA Splošne informacije glede prispevkov Vabljeni, da svoje prispevke (članke in slikovno gradivo, rešitve križank in nagradnih vprašanj) pošljete na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali v elektronski obliki na: urednistvo.sredica@gmail.com, lahko pa jih oddate v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbire prispevkov, ki bodo objavljeni v glasilu, ter do spremembe naslovov in krajšanja prispevkov, skladno s prostorskimi možnostmi in uredniško politiko. Prihodnja številka bo izšla predvidoma ob koncu meseca marca prihodnje leto. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 10. marca 2023. Glasilo Sredica izhaja 4-krat letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Središče ob Dravi. Občinsko glasilo raznaša Pošta Slovenije. Glasilo je na voljo tudi v prostorih Občine Središče ob Dravi ter v elektronski obliki na internetni strani: http:// www.sredisce-ob-dravi.si. Izdajatelj glasila je Občina Središče ob Dravi. Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj. (Radoslav Razlag, Domovini, 1897). Foto: Shutterstock SREDiCA // 3 SREDiCA // 3 Jana Čavničar Intervju z županom Jurijem Borkom »Po lestvici črpanja sredstev EU smo ena najuspešnejših manjših občin v Sloveniji« Ob lokalnih volitvah smo k pogovoru povabili našega župana Jurija Borka. Naslov intervjuja si zasluži poseben poudarek, saj smo se v minuli finančni perspektivi po črpanju evropskega denarja uvrstili na visoko 5. mesto izmed vseh 212 občin v Sloveniji, kar je izreden dosežek, seveda pa je za to potrebno garati. Občina Središče ob Dravi je v obdobju od leta 2006 doživela velike spremembe, napisala veliko uspešnih zgodb in uresničila veliko pomembnih projektov. Kateri so tisti, na katere je župan iz časa svojih mandatov najbolj ponosen, koliko je bilo izvedenih investicij, kakšni so bili začetki ter kakšni so načrti za prihodnost, pa tudi o moči sodelovanja in povezovanja, nam je župan zaupal v tem intervjuju. V dneh, ko nastaja ta intervju, ste uspešno zaključili projekt energetske prenove kulturne dvorane Sokolana in telovadnice OŠ in ju slovesno predali v uporabo na otvoritvi. Gre še za eno operacijo, za katero je bilo potrebno pridobiti evropska sredstva. Kakšne so prednosti tega projekta in kaj pomenijo v tem času, ko se soočamo s krizo z energenti? Energetska sanacija dvorane Sokolana in telovadnice sta zagotovo pomembna projekta, saj gre za javni stavbi, ki se veliko uporabljata za kulturne, družabne in športne prireditve ter udejstvovanja. Oba objekta sta bila energetsko potratna in potrebna obnove. Z energetsko sanacijo se bodo bistveno znižali stroški energentov, sama prenova pa bo nudila tudi veliko večje udobje in boljše počutje v teh objektih. Za oba objekta smo pridobili 263.000 evrov nepovratnih sredstev, kar je bistveno pripomoglo k finančni realizaciji. Lastnih sredstev smo dodali v višini 323.000 evrov. V tem letu sta se zaključili še dve pomembni pridobitvi na športnem področju ter za otroke in mladino, in sicer novost, poligon pumptrack, ter obnovljeno teniško igrišče na Strasu. Vidimo, da sta bili obe pridobitvi še kako dobrodošli. V čem vidite prednosti takšnega športnega parka in kaj je bil namen? Pumptrack je bil realiziran v letu 2021, delno še igrišče za tenis, letos pa smo igrišče za tenis kompletno obnovili – to je dobilo umetno travo, ograjo in opremo. Postavljena so še igrala za otroke in fitnes na prostem. Stras s tem postaja športni center, kjer se zbira veliko rekreativcev, otrok in tudi družin, kar je zelo vzpodbudno. SREDiCA // 4 Če pogledamo celotno mandatno obdobje 2018–2022, vidimo, da se je v občini delovalo na vseh ključnih področjih, ki ste jih zastavili ob začetku mandata. Kako bi ocenili omenjeno obdobje in kaj je po vašem mnenju zaznamovalo ta štiri leta z vidika najpomembnejših projektov? To mandatno obdobje je bilo zelo pestro tudi na investicijskem področju. Podatki kažejo, da je bilo v tem obdobju za investicije in investicijske transferje namenjenih 3,7 milijona evrov, od tega pa pridobljenih 1,25 milijona evrov nepovratnih sredstev iz naslova kohezije, državnih razpisov in fundacij. Brez teh sredstev bi realizacija bila veliko manjša, seveda pa pridobitev teh sredstev pomeni pripravo kvalitetnih projektov in dodatnega administrativnega dela. Sredstva so bila namenjena tako osnovni infrastrukturi, športu, kulturi, šolski in predšolski vzgoji, podjetništvu … Za vami so štirje uspešni mandati županovanja, v katerih se je Središče ob Dravi iz krajevne skupnosti preobrazilo v sodobno razvito občino. Kako vidite tole spremembo? Vemo, da ste bili ena izmed najzaslužnejših in ključnih oseb pri nastanku samostojne občine. Kako se spomnite prelomnega leta 2006? Kako ste se spoprijeli s temi izzivi in napori? Potreben je bil pogum, pričeli ste iz nič, po odcepitvi od Občine Ormož je bilo potrebno na novo vzpostaviti Občino Središče ob Dravi. Začetki vsekakor niso bili enostavni. Začneš skoraj kot laik, pripravljenih ni bilo nobenih projektov, razen idejne zasnove za obnovo osnovne šole, leta 2007 pa je Slovenija stopila v t. i. prvo finančno perspektivo za črpanje evropskih sredstev. Ni bilo časa za »dremanje«, če smo želeli stopiti na vlak za nepovratna sredstva ob prepotrebnih projektih. Potrebno je bilo urediti delitveno bilanco med občinami, to pa je bil pogoj za pripravo in sprejem prvega proračuna občine. Pričneš se učiti, kličeš druge občine, da ti svetujejo, v veliko pomoč pa je bila v začetku tudi Občinska uprava Občine Ormož. Veliko lažje je bilo, ko smo septembra 2007 uspeli sestaviti Občinsko upravo, pri tem pa smo imeli srečno roko, saj so to bili, in nekateri so še vedno, strokovni in delavni uslužbenci, ki so se pokazali kot marljivi, kar je že v začetku prinašalo dobre rezultate in izvedene projekte. Veliko je k temu pripomoglo dobro in konstruktivno delo z vsemi občinskimi sveti v vseh štirih mandatih, saj smo se skupaj zavedali, da bo napredek občine in izvedba prepotrebnih projektov, kjer smo bili zelo podhranjeni, možna le s skupnim delom in z razumevanjem. Svoj pomemben del so vsekakor prispevali naši občani pri razumevanju, pridobivanju soglasij in služnosti, ki so bile nujno potrebne pri mnogih projektih. Ja, veliko dela je bilo potrebnega, tudi popoldan in zvečer, veliko vikendov in pa naporov, posebej ob nekaterih birokratih v državni upravi, pri katerih si dobil občutek, da delajo proti razvoju države in občin. Ob obilici dela in projektov se velikokrat niso koristili niti letni dopusti, vedno je celotna ekipa občinske uprave na prvo mesto dajala razvoj in napredek občine. Seveda, tudi pogum in odločnost sta pomembna, ampak zadovoljstvo ob številnih uspehih in projektih potem da vse v pozabo in greš naprej … to te žene kot neka sila. Na katere dosežke in v teh letih izpeljane projekte ste najbolj ponosni? Vsekakor so to največji projekti, ki so celotni občini in njenim prebivalcem dali nove možnosti in pogoje, ki si jih glede na druge in bolj razvite občine zaslužimo: obnova osnovne šole in vrtca, kanalizacija s čistilno napravo, obnove vodovodov, ki zadnja sušna leta kažejo pomembnost dobave pitne vode; vsako gospodinjstvo v občini ima možnost optičnega priključka. Nič manj pa niso pomembne obnove cest, ki pomenijo dobro povezavo vseh delov občine, obnove trgov v Središču in na Grabah …Vse, tudi manjše investicije, prenove in nabave opreme so vsaka po svoje prinesle zadovoljstvo in obogatile pogoje bivanja. Vsekakor je zadnji dve leti pomemben premik na gospodarskem področju, saj so vidni bistveni premiki v poslovni coni Lipje, kjer so po letih iskanja investitorjev odkupljene parcele, občina pa bo do maja 2023 cono opremila z vso potrebno infrastrukturo. Delovna mesta v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu in dopolnilnih dejavnostih so zelo pomembna, posebej za našo občino, ki ima iz leta v leto negativen prirast prebivalstva. Kljub temu da ne razpolagamo z velikim proračunom, je občina nekako uspela tale primanjkljaj vedno uspešno pridobiti iz raznih državnih in evropskih razpisov ter na tak način spretno počrpati sredstva za kar nekaj naših proračunov. Veste, približno koliko projektov je bilo v tem času uspešno izvedenih in koliko smo skupno pridobili evropskega in državnega denarja iz prijavljenih projektov? SREDiCA // 5 Po podatkih, ki so javno dostopni iz zaključnih računov občine vse od leta 2007–2021, za leto 2022 pa je nedavno sprejet rebalans proračuna, smo med leti 2007–2015 preko projektov pridobili 10,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, k temu pa dodali okrog 5 milijonov lastnih sredstev. V obdobju 2016–2022 je bila višina investicij 4,7 milijona evrov, od tega smo uspešno pridobili 1,6 milijona nepovratnih sredstev iz razpisov. Skupaj v obdobju 2007–2022 investicij za 20,2 milijona evrov, od tega 11,1 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Po lestvici črpanja sredstev na prebivalca, ki jo vodi Ministrstvo za finance, smo ena najuspešnejših manjših občin v Sloveniji. V praksi je določene projekte in zamisli težje uresničiti, kot si predstavljamo, saj se pri svojem delu soočate z marsikaterimi ovirami. Kateri so bili največji izzivi in prepreke na poti naše občine, kje vidite največje težave pri realizaciji projektov in nasploh pri delovanju občine? Težave se pojavljajo pri postopkih, ki jih občina ali občine vodimo z nekaterimi ministrstvi. Tu bi posebej omenil postopke pri občinskih prostorskih načrtih, občinskih podrobnih prostorskih načrtih, ureditvenih načrtih in podobno. Velikokrat gre za neodzivnost ministrstev ali predpisovanje študij, za katere ni pravih zakonskih podlag. Ti postopki potekajo dolgo, predolgo, včasih tudi več let, kar pa pomeni težavo za planiranje projektov tako občin kot gospodarskih subjektov in kmetij. To problematiko vedno znova izpostavljamo ob raznih srečanjih z različnimi vladami in ministri – no, razen obljub se ni zgodilo še nič konkretnega. Velikokrat so pri razpisih ovire razni predpisi, navodila in obrazložitve, ki so pomanjkljive, preveč zahtevne, uradniki pa si kar sproti izmišljujejo še svoje. Tako prihaja do različnih tolmačenj različnih uradnikov, posledično različnih mnenj, postopek pa stoji. Ključna težava v Sloveniji je, da imamo preveč birokracije in preobsežne ter predolge birokratske postopke. Kako ocenjujete odnos države do manjših in bolj oddaljenih občin ter njeno podporo? Kako je s sodelovanjem z drugimi občinami? Odnos države do manjših občin ocenjujem kot dober, kot dobrega pa ne ocenjujem odnosa države do manj razvitih, še vedno demografsko ogroženih občin, posebej ob meji z Republiko Hrvaško. Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je bil noveliran že večkrat, govori o tem, da bi manj razvite občine morale za svoj razvojni zaostanek prejeti več denarja, kar je le delno upoštevano pri prihodkih države v t. i. izravnavi. Manj razvite občine bi morale imeti prednosti pri razpisih za nepovratna sredstva. To se ne izvaja, iz statističnih podatkov je razvidno, da se razvojne razlike med Ljubljano in med nekaterimi razvitimi občinami ter demografsko ogroženimi še povečujejo. Zakon torej ne dosega željenega rezultata, te razlike v razvitosti pa občutimo čedalje bolj. SREDiCA // 5 Sodelujemo predvsem z občinami iz UE Ormož, saj imamo veliko skupne infrastrukture in gospodarskih javnih služb, skupnih zavodov, agencij in skupno občinsko upravo. Sodelovanje je dobro, no lahko bi bilo še boljše, dostikrat pogrešam več odkritosti in enake obravnave vseh občin. Še vedno se lahko pohvalimo z zdravim okoljem in s kvalitetnim bivanjem. Katera so tista področja, za katera menite, da jim bo treba posvetiti največ pozornosti v prihodnje, in kaj opažate, da si občani želijo? Ob razvoju gospodarske dejavnosti in novih delovnih mest imamo veliko priložnosti v povezavi s krajinskim parkom in z reko Dravo, lepo in ohranjeno naravo, z zelenimi površinami in gozdovi ter z ljudmi, povezanimi s kmetijstvom, ki imajo dobre možnosti za dopolnilne dejavnosti in lastne produkte. Destinacija Jeruzalem, na kateri delamo in v katero vlagamo kar nekaj sredstev vse tri občine UE Ormož in tudi širše, že daje pozitivne rezultate ter primere dobrih praks med nami. Občina in tudi sam osebno konkretno vzpodbujamo uporabnike že pridobljenih kolektivnih blagovnih znamk, posebej pa možne nove uporabnike, da se pridružijo in da s skupnim nastopom in s promocijo lažje uspemo. Občina prostorsko ureja in pripravlja projekt Center narave, za katerega je že izdelana idejna zasnova. Ali kot župan menite, da smo občani Občine Središče res tako pregovorno »sami zase«? Če beremo zgodovino Središča in okolice, tisto malo starejšo ali tudi bližnjo, ugotovimo, da je to območje bilo vedno na »prepihu« vojn, različnih vladarjev, režimov in držav, da so ljudje velikokrat trpeli in bili zaničevani, trpinčeni. Odgovor ali izraz »sami zase« vidim v tisti trmi, domoljubnosti in odločnosti za obstanek na tem delu slovenske zemlje, kot upor in dokaz za samoohranitev in potem je odgovor da. Ta ponos in odločnost sem v teh letih doživel pri nekaterih starejših občanih in verjemite – te ljudi je zanimivo poslušati in se z njimi pogovarjati. Lahko so nam vzor, njihove izkušnje pa vodilo za naprej. Kako gledate na vso kampanjo sedaj – po volitvah – in kako komentirate tesen izid? Iz moje strani in po mnenju ekipe, ki je delala z mano, je volilna kampanja potekala zelo umirjeno in pošteno. Sam sem obiskal veliko volivk in volivcev na domu … Bilo pa je slišati veliko podtikanj, laži, žalitev in neresnic o meni, kar pa je bilo po vsej verjetnosti namerno sproženo proti meni in se mi ne zdi korektno. Zelo mi je žal, da je bilo nazadnje bolj v ospredju to kot pa vse, kar smo dosegli, in to, koliko projektov je še v teku. No, volivci so odločili, kot so … Rad bi se zahvalil vsem občankam in občanom ter vsem članom Občinskega sveta v štirih mandatih, predvsem pa Občinski upravi za dobro in konstruktivno sodelovanje v korist in za razvoj Občine Središče ob Dravi. Opomba: Intervju z županom Jurijem Borkom je nastal v času priprav za prejšnjo številko, vendar je bil na željo župana pred izdajo prejšnje številke umaknjen zaradi pričetka volilne kampanje. Naknadno je bilo dodano samo zadnje vprašanje. Miran Fišer, Območna zveza veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS Ormož) Podelitev spominskih medalj veteranom vojne za Slovenijo nastopom inštrumentalistke. Pri podelitvi spominskih medalj ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije se nam je pridružil župan Jurij Borko in se zahvalil veteranom iz OZVVS Ormož za vse, kar so storili za obrambo domovine. V Središču ob Dravi je v torek, 29. novembra 2022, potekala podelitev spominskih medalj ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Člani OZVVS Ormož smo v sodelovanju z županom Občine Središče ob Dravi, Jurijem Borkom, v dvorani Sokolana pripravili priložnostno prireditev, ki so jo oplemenitile učenke glasbene šole s pevskim nastopom in SREDiCA // 6 K podelitvi spominskih medalj smo na prireditev v Središču ob Dravi povabili 37 Središčanov, ki so z orožjem v roki ali na delovnem mestu prispevali k obrambi slovenske neodvisnosti in suverenosti. Občina Središče ob Dravi Poroka v avgustu Župan Jurij Borko je 27. 8. 2022 kot pooblaščenec Upravne enote Ljubljana v Unionskem vrtu Grand hotela Union v Ljubljani vodil postopek sklenitve zakonske zveze med Patricio Petrovič in Markom Dugarjem. Patricia je Središčanka, Marko pa prihaja iz okolice Ljubljane, oba pa živita v Švici, kjer sta se tudi spoznala. Ob županu Juriju Borku je sklenitev zakonske zveze vodila matičarka z UE Ljubljana Velika Hočevar. Patriciji in Marku želimo srečen zakon in obilo veselja na njuni skupni življenjski poti. Občina Središče ob Dravi Čestitamo novorojenčkom in njihovim staršem! Novorojenčki, rojeni v letu 2022* Tara Veldin (rojena ob koncu leta 2021) Črt Ivančič Filip Blažević Tinkara Kočevar Miha Marčec Eli Šavora Urban Ivančič Maša Trstenjak Defne Klara Mele Žan Janžekovič Mila Žerjav Brin Korun Zala Prapotnik Črt Osterc Jakob Šef Luka Sakelšek Zala Dogša Jaka Beranič *Po podatkih, ki jih ima Občina Središče ob Dravi do dne 9. 12. 2022. Občinska volilna komisija Poročilo o izidu lokalnih volitev v Občini Središče ob Dravi za mandatno obdobje 2022–2026 Poročilo o izidu volitev svetnikov Občinskega sveta Občine Središče ob Dravi Na lokalnih volitvah 20. 11. 2022 je bilo v volilni imenik vpisanih in imelo pravico voliti 1630 volivcev. Skupaj je glasovalo 1087 volivcev oz. 66,69 % vseh volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 1087 glasovnic, od tega je bilo glasovnic 10 neveljavnih. Na podlagi ugotovljenih rezultatov glasovanja so bili v Občinski svet Občine Središče ob Dravi izvoljeni naslednji svetniki (po volilnih enotah): VOLILNA ENOTA 1 – Središče jug (2 svetnika) Ime in priimek Predlagatelj Danica Rajh in skupina Lea Rajh volivcev Bojana Jakl in skupina Stanka Horvat volivcev – Občani za naš kraj SREDiCA // 7 VOLILNA ENOTA 2 – Središče sever (2 svetnika) Ime in priimek Predlagatelj Ivan Kosec in skupina Tomaž Kosec volivcev Alja Dogša in skupina Aleš Dogša volivcev VOLILNA ENOTA 3 – Obrež (2 svetnika) Ime in priimek Predlagatelj Uroš Rotar in skupina Viktorija Lukman volivcev Marinka Kolarič Lašič in Silva Marčec skupina volivcev VOLILNA ENOTA 4 – Grabe (1 svetnik) Ime in priimek Predlagatelj Irena Majcen in skupina Marjana Janežič volivcev SREDiCA // 7 VOLILNA ENOTA 5 – Šalovci (1 svetnik) Ime in priimek Predlagatelj Janja Kolarič in skupina Tonček Kolarič volivcev VOLILNA ENOTA 6 – Godeninci (1 svetnik) Ime in priimek Predlagatelj Jurij Borko in skupina Mitja Bogdan volivcev Poročilo o izidu volitev za župana Občine Središče ob Dravi Volitve za župana so potekale v dveh krogih. Na volitvah za župana v prvem krogu, ki so potekale 20. 11. 2022, je bilo v volilni imenik vpisanih in imelo pravico voliti 1630 volivcev. Skupaj je glasovalo 1087 volivcev oz. 66,69 % vseh volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 1087 glasovnic, od tega je bilo 6 glasovnic neveljavnih. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Zap. Kandidat št. 1. Andrej Horvat 2. Toni Jelovica 3. Renata Požgan Bubek 4. Jurij Borko Št. glasov % glasov 159 461 38 423 14,70 42,65 3,52 39,13 V prvem krogu lokalnih volitev nobeden od kandidatov za župana ni dobil večine veljavnih glasov, zato je bilo potrebno opraviti drugi krog. Drugi krog volitev se je opravil med kandidatoma Tonijem Jelovico in Jurijem Borkom. Na volitvah za župana v drugem krogu, ki je potekal 4. 12. 2022, je bilo v volilni imenik vpisanih in imelo pravico voliti 1633 volivcev. Skupaj je glasovalo 1161 volivcev oz. 71,10 % vseh volilnih upravičencev. Oddanih je bilo 1161 glasovnic, od tega je bilo 6 glasovnic neveljavnih. Zap. št. Kandidat 1. Toni Jelovica 2. Jurij Borko Št. glasov 578 577 % glasov 50,04 49,96 Ker je kandidat Toni Jelovica prejel večino veljavnih glasov, je bil izvoljen za župana Občine Središče ob Dravi. Franc Škrjanec, predsednik Slovenske veteranske avto-moto zveze Generalna skupščina FIVA letos v Sofiji (Bolgarija) Napisati članek o temi, ki je zelo malo znana med bralci Sredice, je kar težko, zato bom poskušal vsaj na kratko opisati pomembnost članstva Slovenske veteranske avto-moto zveze (SVAMZ) v tej eminentni svetovni organizaciji – tudi zaradi vplivnosti naših članov na določenih položajih. FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Anciens) je svetovna organizacija, namenjena zaščiti, ohranjanju in promociji zgodovinskih vozil. Ustanovljena je bila leta 1966, vanjo je včlanjenih več kot 80 držav s celega sveta ter tako predstavlja na milijone lastnikov zgodovinskih vozil. Od leta 2017 je FIVA tudi partner UNESCA s svetovalnim statusom, ki predstavlja svetovno avto-moto dediščino in z njo povezuje kulturo ter ohranja tehnično zgodovino. FIVA je sestavljena iz več komisij, ki zajemajo celotno področje njenega delovanja. V Kulturni komisiji, katere predsednica je Nataša Grom Jerina, ki je tudi podpredsednica FIVA, deluje komisija za mlade, kjer ima vsaka država svojega predstavnika – delegata. Tako Slovenijo zastopa Emila Škrjanec iz Središča ob Dravi, v komisiji za posebna vozila pa je član gospod Petja Grom. In še za povrh vsega je gospa Nataša tudi članica Generalnega komiteja FIVA. SREDiCA // 8 Generalna skupščina FIVA Seveda sem ponosen na naše predstavnike in na delovanje same zveze SVAMZ s 7.000 člani ter s preko 16.500 certificiranimi vozili, ki ji predsedujem že deseto leto, v tem času pa smo postali tudi člani drugih mednarodnih pomembnih organizacij, kot sta ICOM (mednarodno združenje muzejev) in TICCIH (mednarodna Organizacija za zaščito industrijske dediščine), v času potekanja Generalne skupščine v Sofiji pa smo dobili potrditev članstva kot edini iz Slovenije v organizaciji EUROPA NOSTRE, ki skrbi za kulturno dediščino Evrope. No, tako je prišel tudi november 2022 in priprave za odhod v Sofijo. Seveda je bilo prej potrebno urediti akreditacijo in vse potrebno za udeležbo v Bolgariji. Ker se vsako leto udeležim Generalne skupščine FIVA (razen v času epidemije), sem letos imel občutek, da je nekako vse bolj zakomplicirano. Seveda je odgovor sledil pri samem »check inu« v hotelu, saj je v istem času v tem hotelu potekalo zasedanje NATA. Na pot sem krenil zgodaj zjutraj z osebnim avtomobilom, zavedajoč se, da je pred mano dvanajst ur čiste vožnje. »Ne daj bog« še kakega dolgega čakanja na mejah. Vožnja po avtocestah ne prinese nič dramatičnega razen monotonije in plačevanja zelo drage cestnine, predvsem na Hrvaškem. Tudi na mejnem prehodu s Srbijo je šlo relativno hitro – le pol ure čakanja in že sem bil čez mejo. Sledil je kratek postanek izven Beograda ter nadaljevanje vse po avtocesti do Bolgarije, nato pa ponoven vstop v EU, mogoče le malo večja kontrola porekla avtomobila ter prometnega dovoljenja. Ostalo je potekalo zelo vljudno, ampak nekoliko počasi. Na žalost pa je mejni prehod Kalotina (BG) ostal enak kot v prejšnjem režimu in kar nekako bode v oči. Ločilo me je le še kakih 60 kilometrov do cilja. Po prvih bolgarskih kilometrih sem bil kar razočaran zaradi »čistoče« okolice, saj se najdejo gore smeti in plastike … In takoj začneš razmišljati, kako v isti Evropski uniji veljajo dvojna ali trojna pravila, mogoče mentaliteta naroda ali pa … Raje sem se osredotočil na vožnjo ter na razlog samega potovanja. Sledil je prihod v 20-nadstropni hotel s petimi zvezdicami, ki so ga Japonci zgradili že leta 1981 – še v »starem režimu«. Po opravljenih formalnostih, akreditaciji in podobnem sem šel hitro na mini večerjo. Po poti do sobe sem imel v dvigalu občutek, da že spim. Naslednji dan je že bilo zasedanje Generalnega komiteja FIVA s pričetkom ob 9. uri s kratkimi odmori vse tja do 17. ure. In prvi dan je bil za nami. Poudarek je bil predvsem na ohranjanju starodobnikov na prometnicah, kako z električnimi vozili v daljni prihodnosti ter seveda, kako se upreti idejam elektrifikacije današnjih starodobnikov. Številne razprave so bile zelo zanimive, saj delegati prihajajo z različnih koncev sveta, posebej iz Južne Amerike, kjer so zakoni različnih držav drugačni kot v EU. Vsi delegati so absolutno podpirali ohranjanje zgodovinskih vozil v prometu, seveda z omejenimi kilometri, kar sedaj znaša 4000 km letno. SREDiCA // 9 Predavanje s predsednikom FIVA Brestersom v srednji tehnični šoli V petek je nadaljevanje potekalo po enaki časovnici, seveda pa so sledila zelo zanimiva poročila predsednikov vseh komisij, kjer je nekako najbolj izstopala naša predstavnica, gospa Nataša, s poročilom o delu v kulturni komisiji in o delu z mladimi delegati iz vsega sveta. Bila je predstavljena knjiga Torinske listine v obliki risanega stripa, za ilustracijo katerega je poskrbela naša članica Urška Kalčič. Tudi g. Grom je imel edinstveno predstavitev v komisiji za posebna vozila, saj so predstavili prvo cestno vozilo na parni pogon. To je Cugnotovo parno vozilo –fardier a vapeur iz leta 1771. Seveda je svoje predavanje podkrepil z delujočo miniaturo 1:10, katere lastnik je on sam. Tako smo Slovenci ponosno zaključili petkov delovni dan. Zvečer je sledila večerja v etno restavraciji »Vodenica« (mlin na vodo). Z avtobusi so nas zapeljali na približno 1300 m nadmorske višine, od koder smo imeli celotno Sofijo na dlani. Seveda mi ni bilo jasno, da je tako visoko sploh lahko kaka reka, ki bi poganjala mlin. Takoj sem zasul domačine z vprašanji. Odgovor je bil sledeč … Nahajali smo se na dobri polovici gore Vitoša, visoke 2290 m, na obronke katere se naslanja glavno mesto Bolgarije. Poudarili so še, da Vitoša ni del gorovja Stare planine, imenovane Balkan, ter da se tu nahajajo odlična smučišča. V soboto se je pričela generalna skupščina, na kateri smo tudi podaljšali še en mandat predsedniku Tidu Brestersu, ki prihaja iz Nizozemske, ter potrdili še nove člane v delovna telesa FIVA. Predsednik je v svojem nagovoru tudi dal maksimalen poudarek na ohranjanju starodobnih vozil ter podporo vsem državam, članicam FIVA, pri kreiranju evropske politike na področju ohranjanja zgodovinskih vozil. Strogo je bilo omenjeno nasprotovanje mogočih predelav iz originala v kakršne koli druge namene vozil, saj se zaradi takih posegov v vozila ta tudi trajno uničijo, s tem pa tudi sama zgodovina. Športno-dirkalna vozila pa morajo imeti certifikat FIA ali FIM, s katerim dokazujejo, da je predelava bila tovarniška ali predelana pred tridesetimi leti. Še en podatek iz poročila tehnične komisije je bil zelo zanimiv – starodobniki povprečno letno prevozijo samo 1400 kilometrov, kar je zanemarljiv vpliv na podnebne spremembe in onesnaževanje. Na koncu lahko samo strnem, da je letošnja generalna skupščina v Bolgariji bila slovensko obarvana, kar je SREDiCA // 9 Sp. Kamenica; s predsednikom FIVA s soprogo in z Aleksandrom Vidojkovićem bilo moč razbrati iz poznejših pozitivnih reakcij vseh udeležencev. Močno upam, da se bomo leta 2023 v Grčijo, ki je dobila organizacijo, vrnili z enakim ali še z boljšim poročilom. Na koncu smo vsi delegati iskreno povedano po tihem čakali sobotno gala večerjo, predvsem, da se malo sprostimo ter družimo. To leto mi, na žalost, ni bilo dano, da si vsaj malo ogledam mesto in obiščem kakšen muzej. V nedeljo me je po zajtrku čakala pot v Srbijo, kjer sva na povabilo g. Aleksandra Vidojkoviča (član kultur. komisije FIVA) in s predsednikom FIVA, g. Tidom Brestersem, bila na dvodnevnem delovnem obisku v mestu Knjaževac. Seveda je to še eno priznanje naši zvezi SVAMZ, saj se le redki lahko pohvalijo s spontanim in prijateljskim druženjem s predsednikom. Po že prepoznavni srbski dobrodošlici sva si ogledala kulturne znamenitosti in muzeje mesta. Naslednji dan sva bila gosta na srednji tehnični šoli, kjer sva imela predavanja s področja ohranjanja in restavriranja starodobnih vozil. Pričakalo nas je prijetno presenečenje, saj so dijaki pod mentorstvom profesorja Mladena Miloševiča obnovili profesorjev stari terenec Willys, ki je v profesorjevi družinski lasti več kot petdeset let. Zaradi delovanja na področju ohranjanja tehnične kulture, ki se na tej šoli neguje že nekaj časa, je zveza SVAMZ podelila zlato priznanje. Po koncu drugega dne sva se s predsednikom razšla – on v smeri Beograda, jaz pa proti Vrnjački Banji še na en sestanek. Prenočil sem v danes zelo modernem zdravilišču, ki je prepoznavno po sedmih termalnih izvirih. Zgodovina sega nazaj v rimske čase, moderno zdravilišče pa se je začelo že od 1868. leta. To lepo urejeno mesto se splača obiskati. Zgodaj zjutraj sem tako v smeri Čačka in v naselju Preljina (verjetno se vsi starejši občani naše občine dobro spominjajo tega imena) zapeljal na novo avtocesto »Miloš Veliki«. Tako se da elegantno izogniti Beogradu. Potovanje po Srbiji je potekalo normalno, saj sem nekako zmeraj bežal pred dežjem. No, po vstopu na hrvaško ozemlje sem krepko plačal srečo v Srbiji. Pričelo je deževati, pravzaprav liti, tako da je hitrost na avtocesti bila nekje med 60 in 70 km/h vse do Zagreba. Pozno popoldne sem srečno prispel v domači kraj. V mislih sem že imel naslednje obveznosti, saj me je čez dva dni čakala proslava ob 30-letnici Citroen kluba Slovenije v Ljubljani, 13. decembra v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani še predstavitev knjige Avtobusi in trolejbusi v Ljubljani od 1927 do 1994, 14. decembra sestanek v Zagrebu, pred novim letom pa še sestanek Upravnega odbora Zveze in še na koncu Sarajevo. In tako se zelo uspešno leto počasi izteka … Tehnična šola Knjaževac Tatjana Kostanjevec, vodja marketinga Ahac, d. o. o. Med prejemniki certifikata Jeruzalem Slovenija tudi podjetje Ahac z vložninami Droga V sklopu največjega martinovanja pri nas je v Ormožu potekala slavnostna podelitev Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Med prejemniki je tudi slovensko družinsko podjetje Ahac, ki že od leta 2011 skrbi, da so dobrote Droga del našega vsakdana in posebnih trenutkov. Jeruzalem Slovenija je znamka, ki ponuja lokalno kakovost s prleško zgodbo, z domačnostjo in gostoljubnostjo na način, kot ga doživljajo in živijo SREDiCA // 10 lokalni prebivalci. Označuje najvišjo kakovost lokalnih pridelkov, živilskih izdelkov, jedi in pijač, domače obrti, nastanitev, prireditev, hiš vina in turističnih doživetij na območju Destinacije Jeruzalem Slovenija. Kot razlaga Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda TKŠ Občine Ormož, »certifikat prejmejo izdelki, ki pripovedujejo zgodbo in imajo lično embalažo. Vsaj 70 % živil oziroma postopkov izdelave živilskih izdelkov mora izhajati z območja Lokalne akcijske skupine Upravne enote Ormož in Lokalne akcijske skupine Prlekija, 100 % pa z območja Slovenije. Izjema so živila, ki jih ni mogoče zagotoviti v Sloveniji.« Nagrajeno tudi podjetje Ahac z blagovno znamko Droga Ponosni prejemnik certifikata Jeruzalem Slovenija je tudi slovensko družinsko podjetje Ahac, ki že od leta 2011 upravlja s slovensko blagovno znamko vložnin Droga. V Ahacu oz. v njihovem proizvodnem obratu Droga z zavedanjem o pomenu lokalno pridelane in pripravljene hrane znanega porekla razvijajo izdelke, ki se pogosto znajdejo v košaricah slovenskih potrošnikov. »Kakovostna vložena zelenjava potrebuje dobro osnovo in hvaležni smo, da nam jo omogoča lokalno okolje. Sodelujemo z lokalnimi dobavitelji, ki na svojih poljih vzgojijo kakovostno rdečo peso in rumeno papriko. V Prlekiji, ki je že več kot 40 let srce Droginega razvoja in proizvodnje, pa plodove vložimo po tradicionalnih recepturah,« je na slovesni podelitvi povedal Žan Moškotevc, ki je prokurist v podjetju Ahac in sin direktorja Romana Moškotevca. »Certifikat kakovosti Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija je dokaz, da smo na pravi poti in lepa spodbuda za naprej. Dokazuje kakovost naših izdelkov, družbeno odgovornost in trajnostno poslovanje.« Drogina rumena paprika in rdeča pesa Podjetje Ahac je certifikat Jeruzalem Slovenija prejelo za dva izdelka blagovne znamke Droga, in sicer za vložene filete rumene paprike ter rdečo peso. Vlagajo rumeno papriko babura, ki je pridelana na lokalnih poljih okoliških kmetij spodnjega Podravja v vaseh Cvetkovci, Sodinci in Trgovišče. Zelenjava, ki pride v proizvodni obrat hitro in po najkrajši pot, torej direktno z bližnjih polj, namreč ohrani pravo svežino in kakovost. Prostrana polja, obsijana s soncem, so idealna za gojenje rumene paprike, saj ta obožuje tople lege. Lokalni kmetje vsako leto konec februarja posejejo papriko in nato skrbno spremljajo njeno rast. Plodove oberejo ročno, ko so tehnološko dozoreli, lepe rumene barve in sladkastega okusa. Papriko nato pripeljejo v Drogin proizvodni obrat Gosad, kjer jo v najkrajšem času pod strogim nadzorom kakovosti in varnosti vložijo, da ohrani čim večji delež svojih hranilnih vrednosti. Tudi škrlatna rdeča pesa bora F1, ki jo vlagajo v Drogi, je skrbno vzgojena na prostranih poljih območja Jeruzalem Slovenija. Lokalni pridelovalci iz vasi Obrež, Grabe in Središče ob Dravi jo v Prlekiji posejejo večkrat letno in tako zagotovijo svež pridelek preko cele sezone. Seje se od marca do julija, pobira pa od julija do oktobra. V Droginem proizvodnem obratu jo vložijo po tradicionalnih receptih in s skrbno nadzorovanim procesom proizvodnje. Tako vložena rdeča pesa kot fileti rumene paprike so brez konzervansov, ob različnih kulinaričnih priložnostih pa jih lahko uživamo skozi celo leto. Ana Munda, Godba na pihala Središče ob Dravi Ocena: uspešno! Jesen je za nas godbenike najbolj pestra. Spet, kot po starem, imamo v mesecu novembru pomembna dogodka v sezoni, na katera se moramo dobro pripraviti, zato smo se letos ponovno odpravili na intenzivne vaje. Na Ribniškem Pohorju smo pridno vadili in pridobivali kondicijo, ki nam je v zadnjih dveh letih pošla, seveda pa vikend ni minil brez dobre volje, kartanja, petja in plesa. Po dveh dneh posamičnih vaj je bila razlika na skupni vaji očitna in naš cilj je bil dosežen. Sledil je prvi preizkus. V okviru prireditev, ki jih za spodbujanje razvoja domače glasbe organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, smo na martinov vikend nastopili na 26. Tekmovanju godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla v Ormožu. Ob 10. uri smo še s petimi sodelujočimi SREDiCA // 11 zaigrali skupne koračnice na Kerenčičevem trgu, potem pa je sledil tekmovalni del, ki ga je ocenjevala strokovna komisija. Predstavili smo se s tremi skladbami, za katere smo si po mnenju strokovne komisije prislužili zlato plaketo. Tekmovanje pa je samo še ena generalka pred našim najpomembnejšim dogodkom. Po dveh letih smo v soboto, 19. novembra, končno spet zaigrali v Sokolani na svojem Tradicionalnem Martinovem koncertu, tokrat pod vodstvom dirigenta Branka Paniča. Ko se je dvorana začela polniti, smo občutili tremo, ki smo jo kar malo pogrešali. Zvok aplavza, ko smo stopali na oder, nas je opogumil in bili smo veseli, da smo se ponovno lahko srečali v tako velikem številu. V letošnjem programu smo preigravali večinoma slovenske skladbe, takšne, ob katerih vse malo zasrbijo SREDiCA // 11 pete. Mi na odru smo uživali, upamo, da so tudi poslušalci. Če je kdo izpustil koncert, pa nas ima priložnost slišati spet na Božično-novoletnem koncertu, ki bo 26. decembra ob 19. uri v dvorani Sokolana. Po vseh izzivih, ki so nas doleteli, nam je uspelo. Čeprav so nekateri stoli v naših vrstah ostali prazni in kljub izpadom določenih inštrumentov, smo ljubiteljski glasbeniki spet zaigrali. In če na koncu leta potegnemo črto, mislim, da lahko rečemo – ocena: uspešno. Naj sreča, mir, veselje vas vse leto bogatijo, naj vse vaše skrivne želje v novem letu dozorijo! LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO v prihajajočem letu 2023 vam želi Konjeniško društvo Središče ob Dravi. SREDiCA // 12 Lucija Pocrnja Se še spomniš … Razmišljala sem, kako začeti pisati o letošnjem delu Ženske vokalne skupine Jua, katere besede izbrati za uvod v predstavitev naše glasbene dejavnosti, predvsem pa naše ljubezni do slednje. In v tem razmišljanju sem se znova spomnila povezave med življenjem in glasbo. Življenje je namreč kot pesem, saj le-ta navsezadnje izhaja iz ljudi. V pesmih je sreča, ljubezen, je smeh in so solze, je veselje in žalost, je prijateljstvo in razočaranje. V pesmih je lepota, ki te prevzame in se zaveš, kako si lahko srečen, da glasbo slišiš in občutiš, sploh pa, ko jo lahko posrkaš vase, jo izvajaš in prenašaš ta njen opoj še na druge ljudi. Ja, pesem JE življenje. Pevke, Juike, kot kličemo same sebe, smo doživele precejšnjo »pokoronsko« renesanso, oziroma člansko prevetritev in preporod. Z zagonom mlajših pevskih moči smo stopile v letošnje koledarsko leto. To se pozna tudi na izbiri repertoarja, ki sedaj dostikrat zaide v smer popularne glasbe. Saj je tako, da nam je všeč in vemo, da bomo s takimi lepimi pesmimi razveselile tudi naše poslušalce. Spomladi se je skupini pridružila Bojana, ki je nihče ni poznal, saj se je priselila v naše kraje, a nas je zelo hitro vse osvojila s svojo srčnostjo, neponovljivostjo in neizmerno ljubeznijo do glasbe. Redno smo se dobivale na pevskih vajah, na katerih je bilo ob glasbi tudi veliko smeha in dobre volje. Za to so skrbele predvsem altistke: Lea, Helena, Andreja in Bojana, pa tudi sopranistke niso kaj dosti zaostajale – Sandra, s svojim nalezljivim smehom, in naši »mladički«, Kaja in Hana. Pevske treninge imamo v prostoru središke občine. V prostoru, kamor »še cesar gre peš«, imajo lep motivacijski koledar in vsake toliko se katera poheca: »Aha, opet ideš gledat dečke?« Naše pevske priprave so bile usmerjene v koncert, ki smo ga izvedle v izjemno vročih dneh, 3. julija, v prostorih obreškega kulturnega doma. Organizacijo in izvedbo koncerta smo skrbno načrtovale in pripravljale s posebnim žarom. Poslušalce, sploh naše najbolj zveste, smo želele razveseliti in nagraditi z lepimi pesmimi, ki smo jih pripravile. Koncert smo poimenovale Se še spomniš, ki je del refrena znane slovenske popevke, hkrati pa smo želele spomniti na lepe trenutke in spomine, ki se nam vtisnejo v srce v našem življenjskem krogu. V ta koncert smo dale pevke svoja srca in to se je čutilo že pri organizaciji dogodka. Ko se nam je na njem pridružila še Vanja, ki je prispela nanj iz Nemčije, smo čutile, da se bo zgodilo nekaj res lepega. V goste smo povabile Moški pevski zbor KUD Oplotnica, ki ga vodi Samo Jezovšek. Fantje so pripeljali s seboj še glasbeno presenečenje, izjemnega vokalista, Vlada Piljo. Na dan koncerta je bilo že v zraku posebno ozračje in vedele smo, da je pravi dan za glasbene užitke, zato smo sproščeno in ponosno stopile na oder in pričele razkrivati glasbeno tančico spominov in prijetnih občutkov. Na odru smo uživale v petju in to so naši poslušalci tudi začutili. Na klavirju nas je nekaj pesmi spremljala čudovita Lea Munda, mlad središki talent. Med prvim in drugim delom našega nastopa so zapeli fantje, ki so prav tako nastopili sproščeno in z lepimi pesmimi, poseben čar njihovega nastopa pa je SREDiCA // 13 dodal gospod Pilja, ki je skupaj s fanti izvedel nekaj pesmi, med drugimi tudi pesem Toda jaz sem ti oprostil, za katero so posneli tudi video. Znane melodije so stopnjevale dobro počutje vseh prisotnih na koncertu. Začetek drugega dela koncerta je bila pesem Mlade oči, kjer je solirala Kaja, s svojim mladostno lepim glasom, Helena je dodala melodijo s saksofonom, Lea pa s klavirsko spremljavo. Ob pesmi so žarele vse oči, mlade in mlade po srcu, vsi smo se poenotili v besedilu: »Dobrim ljudem in mladim očem verjela bi prav vse«. Pevke smo začutile odobravanje in ljubezen dobrih ljudi, naših obiskovalcev koncerta, med katerimi je bilo kar nekaj nekdanjih pevk, ki so žarele z nami. Svoj del programa, ki ga je cel večer spretno vodil Domen Rotar, smo zaključile z Golico, nato pa skupaj z gosti koncerta zapele pesem, ki je najbolje opisala tisti dan, Dan ljubezni. Hvaležne smo tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so dodali svoj pomemben delež k uspešni izvedbi koncerta, in seveda vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi letega. Obiskovalci koncerta so prejeli misli, ki so vsaki posamezni pevki najljubše in so nam moto življenja. Pa tudi kaj za pod zob se je našlo. Vroč poletni koncert je naznanil vroče poletje … Juike smo ne le pevske kolegice, ampak tudi prijateljice … Zato se rade družimo tudi izven pevskih treningov. Tako smo se družile neke poletne nedelje na kopališču, kjer smo s tortico proslavile rojstni dan naše pevke Bojane in že spletale načrte za prihodnje poletje, da bi se skupaj odpravile tudi na morje. Vseskozi smo Juike nastopale na raznih priložnostnih nastopih: na prvem svetem obhajilu in birmi, v Mislinji na 40. obletnici Planinskega društva, na porokah, v Nedelišću na prireditvi »Dani zahvalnosti« in v novembru na prireditvi srediških devetošolcev. Sodelovale smo tudi na dogodku »Središki advent«. Ko govorimo o krogu življenja, ki se sklene, si s težkim srcem priznamo, da se bo sklenil krog vsakega od nas. Tako smo Juike zapele na prav posebnem dogodku, ki nas je zaznamoval za zmeraj. S petjem, tako kot znamo, smo se poslovile od naše drage pevke Bojane. Pretresel nas je njen odhod, a tolažijo besede: »Ne jokajte na mojem grobu, ni me tu, ne spim. Povsod sem in v vsem živim«. Bojana je bila izjemen človek, zaljubljen v glasbo in petje. Njene besede: »Prav uživam v življenju, kjer je pesem« nas ženejo naprej v negovanju pevske dejavnosti in prenašanju naše ljubezni do glasbe in petja … Ko iz te točke pogledamo v preteklost in se zazremo v prihodnost, se zavedamo, da se spomnimo. In da se bomo spominjale za zmeraj. Bojane, njenega glasu, ki tako manjka, naših pesmi, našega smeha in solz. Spomnile se bomo vseh skupnih pevskih in nepevskih trenutkov. Hkrati pa vemo, da nas čakajo nekje novi spomini, ki jih bomo šele ustvarile, zapele in doživele. Pesem je življenje … SREDiCA // 13 Helena Srec, KUD Prasila Pisana jesen - Dan Martina Kojca, Likovnoliterarna kolonija Malek ter 7. Večer prleške knjige in vina 14. septembra smo obeležili spomin na rojaka Martina Kojca in ga počastili z obiskom njegovega groba ter druženjem pri gospodu mag. Bojanu Šinku, ki nam je prijazno razkazal svojo hišo, hišo, kjer je po poroki s Tončko živel in ustvarjal Martin Kojc. Dogodek so obiskali poznavalci Martina Kojca oziroma tisti, ki se jih je dotaknilo njegovo pisanje – bralci njegovih književnih del. Drugi vikend v oktobru smo sodelovali na Likovno-literarni koloniji Malek, ki se je že tradicionalno odvijala na Maleku. Likovniki, literati ter fotografi so ustvarjali na temo Poti med goricami, kolonija pa je bila posvečena rojaku Stanku Janežiču. Stanko Janežič je božji glasnik, je graditelj in sejalec miru, ekumenski teolog, prerok, popotnik sveta, oznanjevalec božje modrosti, človek ekumenskega in medreligijskega dialoga, božji poslanec odrešenja, pravičnosti in ljubezni, neomajen optimist, iskalec vsečloveških središč, človek dveh svetov – duhovnik in pisatelj. Zadnji vikend v oktobru pa smo izvedli že 7. Večer prleške knjige in vina, ki se je odvijal v Restavraciji in pivnici Folk. Na dogodku smo predstavili monografsko publikacijo Helene Srnec z naslovom Stanko Janežič, graditelj in sejalec miru, posvetili pa smo se tudi prleškim rojakom, ki so letos praznovali obletnice rojstva ali smrti. To so: Jakob Kelemina in Ivan Vuk (140. obletnica rojstva), Milena Mohorič (50. obletnica smrti), Anton Ingolič ter Ivan Kramberger (30. obletnica smrti). Na dogodku so kot recitatorji nastopili dijak in dijakinje Gimnazije Ormož pod mentorstvom mag. Aleksandre Štih. Za glasbeno podlago je poskrbel nepogrešljivi prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Tilen Sedlak, vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric, pa nas je razvajal s pokušino vin. Puklavec Family Wines nas je pričakal s penino. 7. Večer prleške knjige in vina Turistično društvo Središče ob Dravi Zima se bliža Čeprav se že veselimo hladnejših dni, ko se narava in tudi ljudje vsaj malo umirimo, smo člani turističnega društva bili kar dejavni. Z velikim veseljem smo se sredi septembra odzvali povabilu na pohod Planinskega društva Mislinja. Kot vedno smo uživali v čudoviti naravi, predstavljenih znamenitostih in prijaznosti naših prijateljev. Med grajskimi zidovi v gradu Zrinskih v Čakovcu smo se na njihovi prireditvi Bakini kolači udeležili peke peciva z osnovo maka in sliv. Bili smo uspešni in prinesli domov medaljo za TD in medaljo za posameznika. Sodelovalo je še 28 društev iz Hrvaške. SREDiCA // 14 Že naslednji dan smo se predstavili z zanimivim jesenskim aranžmajem na prireditvi Pozdrav jeseni TD Mislinja. Društva in posamezniki so pripravili res lepe dekoracije iz darov jeseni. Prav tako so izbrali tematiko – pecivo iz orehov in lešnikov. Čeprav je prireditev spremljalo močno deževje, je bilo precej obiskovalcev, mi pa smo se pred odhodom domov pogreli ob kaminu, s toplim čajem in čajnim dodatkom. Prvega oktobra smo prisostvovali prireditvi Praznik jabolk TD Selnica. S predstavitvijo naših krajev in Destinacije Jeruzalem smo z jabolčnim pecivom, ki smo ga prinesli, bili deležni pohval pa tudi mediji so prav našo stojnico z vsem naštetim predstavili širni Sloveniji. Letošnje leto nismo zamudili niti prireditve Dani zahvalnosti v Nedelišću, saj smo jo po dveh letih že vsi pogrešali. Ob naši že znani ponudbi smo spekli tudi okrog 500 palačink z domačo jorkino in malinovo marmelado, saj je bil obisk izjemen, in zopet smo se počutili dobrodošli in toplo sprejeti med prijatelji onstran meje. V programu so zapele tudi članice ženske vokalne skupine JUA iz Središča. V Pušencih smo 9. 10. 2022 z veseljem priskočili na pomoč Prleškemu konjeniškemu društvu in Konjeniški zvezi Slovenije, ki sta pripravila tekmovanje v vzdržljivostnem jahanju endurance. V novembru smo na martinovo soboto na oljarni ponujali lično zapakirane mozirske tulipane, pečen kostanj, bučne palačinke, pecivo, pozabili pa nismo niti na mošt, čaj in vino. S tem smo razveselili številne obiskovalce, ki so zapeli in zaplesali. Skozi ves mesec november smo letos zopet skupinsko in individualno izdelovali izdelke za okrasitev občinskega preddverja in dreves pred trgovino in Folkom še pred prvo adventno nedeljo. Zbralo se je enaindvajset članov, ki so družno poprijeli za delo in ga uspešno zaključili. Čestitke vsem za ideje, delo, material, predvsem pa za dobro voljo, ki je ne zmanjka. In zopet pravi balzam za občane – Središki advent. Malo smo ga že pogrešali, zato smo zopet doživeli prijetna srečanja s prijatelji. Obiskovalcem, ki so se ustavili ob naši hišici, smo ponudili sveže pečen kostanj, topel čaj, medenjake in podarili spominske vrečke s sivko. Palačink z različnimi okusi pa so bili najbolj veseli otroci, ki jih je prišlo precej, saj je ta dan bilo tudi obdarovanje s prihodom Miklavža. Tudi v naslednjem letu bomo delali v dobro krajanov, občine in Destinacije Jeruzalem, kar je poslanstvo Turističnega društva. Dobrodošel je vsak nov član, ki je pripravljen delati prostovoljno. V novem letu pa želimo vsem občanom sončnih dni, zadostno zalitih z dežjem, in zdravja v izobilju. Zdenka Blanka Slavič ročno delo. Kar nekaj tovrstnih umetnic se bo v prihodnosti predstavilo v avli. Za januar pa napovedujem razstavo različnih pisav. Od 23. do 27. januarja 2023 bomo namreč obeležili teden pisanja z roko. Vabim vas, da napišete krajše besedilo (seveda lastnoročno) in ga vržete v škatlo v občinski avli. Ni nujno, da se podpišete, vendar vedite, da je vsaka pisava nekaj posebnega in edinstvenega in se nam je ni treba sramovati. Vabljeni! Adventna okrasitev Kot že nekaj let nazaj je v adventnem in novoletnem času zopet lepo okrašen center našega Središča in predprostor – avla občinske zgradbe. Prizadevni člani turističnega društva, med njimi pohvalno mnogo mladih, so izdelali lične okraske – snežinke na modrih krogih. Poleg njih visijo na vejah dreves ob Folku tudi storži, na turistični gredici pod središko kapelo pa stojijo tudi štiri sveče, ki simbolizirajo adventni čas. Tudi občinska avla je lepo okrašena, po stenah na vejah so različni božično-novoletni okraski. V vitrini pod kvačkanim grbom je razstava bleščečih zapestnic in igrivih klobučkov. Zapestnice, klobučke in še marsikakšna druga ročna dela izdeluje gospa Štefka Bauman. Prav gotovo nas bo še kdaj razveselila s svojim izdelki. Ob tej priložnosti vabim tudi druge rokodelke oziroma rokodelce, da me pokličejo (tel.: 031-239-757 – Zdenka) in se dogovorimo za predstavitev njihovih izdelkov. Lepo je, če tudi drugi vidijo izdelke naših spretnih rok in se morda tudi sami navdušijo za kakšno SREDiCA // 15 SREDiCA // 15 Zdenka Blanka Slavič, Turistično društvo Središče ob Dravi »Če svet prijazen bi postal …« »Le kdo bi cajtenge še bral,« poje naš znani kantavtor Adi Smolar. In potem nadaljuje: »Jaz bi jih z veseljem bral ...« Da, upam, da nas je kar nekaj takšnih, ki bi jih z veseljem brali. V neki knjigi o babici in njeni vnukinji sem prebrala: »Odkar si odšla, mi tudi časopisa zjutraj nihče več ne prinaša. Ampak veš, da ga niti ne pogrešam. Že na prvi strani so same negativne novice: vojne, nesreče, umori, goljufije, grdo ravnanje z otroki, živalmi, pohlep, itd., itd. Mnogo raje se sprehodim po vrtu, pobožam kakšno rožico in pohvalim solato, zelje in fižol, ki lepo uspevajo. Potem pobožam našo mačko, jo nahranim in zaželim ptičkom dobro jutro. Pozdravim sosede in mimoidoče in mi je lepo.« Prijaznost! Ena sama prijetna prijaznost. Ali je težko biti prijazen? Ne, sploh ne! Prijazen človek se dobro počuti, je vesel in zadovoljen s seboj in svojim okoljem. Seveda so nekateri kronično nezadovoljni in s tem tudi neprijazni. Takšnih se je boljše izogibati. Okrog njih je polno negativne energije. Lepo, da ima prijaznost tudi svoj dan. 15. november je svetovni dan prijaznosti. Kakšna čast! Svetovni dan prijaznosti! Želim si, da bi vsak dan bil svetovni dan prijaznosti. Z mislijo na prijaznost že nekaj let rišem na kamenčke prijazne risbice in jih tudi podarjam znancem in tudi neznancem. S tem opozarjam ljudi na to lepo navado. Nekaj svojih kamenčkov sem letos že razdelila obiskovalcem na oljarni ob martinovem, nekaj pa razstavila v vitrini občinske avle. In kako sem bila vesela, ko sem naslednji dan tam našla tudi škatlo s kamenčki, ki so jih porisali otroci iz vrtca, njihove vzgojiteljice pa pripisale še prijazne misli: lep si, lepa si, smej se in še mnoge druge! Kako lepo, da se jih že v vrtcu opozarja na prijaznost. Upam, da tako ravnajo tudi starši in učitelji v šoli. Želim vam lepo in prijazno leto 2023. Gledališka skupina Kulturnega društva Obrež Müha na lonci Kulturno društvo Obrež je v soboto, 29. 10. 2022, pripravilo prireditev Müha na lonci. Mladinska gledališka skupina se je predstavila z igro Rdeča kapica, ki se je prepletala z zgodbo Trije prašički. V programu so sledile pevke ljudskih pesmi, ki so predstavile splet ljudskih pesmi. Plesalci Folklorne skupine Obrež so se ob harmoniki in klarinetu zavrteli in prestavili stare obrške plese. Na koncu so si gledalci v polni dvorani v Obrežu lahko ogledali igro domačega tekstopisca in režiserja Boštjana Kuhariča. Igra prikazuje dogajanje na veterinarski kliniki, kjer so pripravljali koncert z namenom zbiranja sredstev v dobrodelne namene za zapuščene in poškodovane živali. Vaje koncertne skupine zelo zmotijo direktorja pri njegovem delu, ki bi rad rešil svojo kliniko. Na obisk se je napovedal tudi inšpektor. V pričakovanju inšpekcijskega pregleda se na kliniki pojavi bivša ljubica direktorja, ki mu je prišla sporočit veselo novico. Vse ljubezenske, družinske in poslovne zadeve najbolje razume čistilka, ki je vedno tam, kjer mora biti. Igro Zmeda na veterinarski kliniki si boste lahko ogledali v Kulturni dvorani Sokolana v soboto, 7. 1. 2023. SREDiCA // 16 Foto: Sandi Kelc Simon Zorec, Klub traktoristov Steyr Klub traktoristov Steyr Središče ob Dravi Klub traktoristov Steyr Središče ob Dravi (v nadaljevanju klub) je registriran kot društvo in spada med mlajša društva v naši občini. Trenutno šteje 29 članov. Klub je bil ustanovljen 28. 3. 2011 in takrat je štel 35 članov. V klubu se lahko pohvalimo, da imamo člane vseh starosti, od 20. leta naprej. Kot sem že omenil, spada klub med manjša društva v občini, zato zgodovine še nimamo. Smo pa aktivni na večini prireditev, ki se odvijajo v naši občini, ter hodimo v druga prijateljska društva izven naše občine. Trenutno imamo 8 prijateljskih društev, med katerimi je eno iz sosednje Hrvaške. Leta 2021 smo praznovali 10. obletnico kluba in ob tej priložnosti smo izdelali poseben emblem. Ob tej priložnosti smo tudi pregledali in analizirali desetletno delo in si zastavili cilje za naslednjih, ne samo deset, ampak več let. Eden od ciljev ob tem jubileju bil tudi, da se poveča članstvo, kar nam je tudi deloma uspelo. Najprej moram poudariti, da so se naše aktivnosti v zadnjem letu in pol odvijale le v omejenem številu, glede na zdravstveno krizo, ki nam jo je zagodla epidemija. Vse, kar je bilo potrebno, smo izvedli preko telefonov in video konference. Sedaj, ko smo to epidemijo prebrodili, pa drvimo s polno paro naprej. Naše aktivnosti se pričnejo januarja, takrat pripravimo občni zbor, na katerega povabimo goste prijateljskih društev. Za občni zbor se odločimo dokaj zgodaj, saj imamo potem naprej razne občne zbore prijateljskih društev ter se že pripravljamo na aktivnosti, ki potekajo skozi celo leto. Zgodaj spomladi pripravimo piknik v »obrški jomi« za vse naše člane in njihove partnerje. Na pikniku izvedemo tudi kakšno aktivnost in se odpeljemo z našimi starodobnimi traktorji po naši občini. V klubu temo rečemo panoramska vožnja. Odvisno od tega, v katerem času organizator organizira prireditev, pomagamo pri pripravi proge za dirko starodobnih motociklov. Naša naloga je, da s traktorji pripeljemo male oglate bale, ki služijo za zaščito pred naletom dirkalnih motociklov v prometno infrastrukturo. Dirka namreč poteka po ulicah naše občine. To ni naša edina naloga na dirki, saj zagotovimo tudi nekaj redarjev v času same dirke. Po končani dirki pa bale tudi pospravimo. Naslednja aktivnost je že tradicionalna, in sicer se udeležimo oranja s starodobniki. Gre za tekmovanje v oranju po kategorijah. Kategorije pomenijo način oranja. Gre za kvalitetno in hitro oranje. Tovrstno tekmovanje organizirajo naša prijateljska društva in takšno tekmovanje bomo organizirali tudi mi v prihodnjem letu. SREDiCA // 17 Vsako leto organiziramo tudi izlet, namenjen našim članom in njihovim partnerjem. Letos smo organizirali izlet s traktorji starodobniki. Ogledali smo si Puhov muzej v Sukošaku v Občini Juršinci. Po ogledu nam je lastnik muzeja omogočil prostor, da smo si pripravili malico. Po toplem obroku, za katerega vsako leto poskrbi naš član Branko Rakuša s pomočniki, za kar se mu v imenu kluba lepo zahvaljujem, smo pot nadaljevali do razglednega stolpa na Gomili. Tam smo si s stolpa ogledali prečudovito naravo, saj si je s stolpa mogoče ogledati pokrajino vse do Murske Sobote. Po ogledu smo pot nadaljevali proti domu. Ustavili smo se na krajših postojankah, med katerimi je bil tudi ribnik v Savcih. Domov smo se vrnili v poznih popoldanskih urah. Na enem izmed izletov iz prejšnjih let smo si ogledali tudi muzej starih vozil v svetem Martinu na Muri, razgledni stolp v Lendavi (Vinarium) ter Bukovniško jezero, kjer je lep prostor za piknik in prijetno druženje. Nekaj let nazaj smo organizirali tudi žetev na stari način. Najprej smo ročno poželi in pripravili snopje za mlatev. Potem smo z našo klubsko mlatilno pšenico zmlatili. Bili smo zelo veseli udeležbe, saj smo ugotovili, da se kar nekaj občank in občanov še vedno zanima za stara kmečka opravila. Tovrstno prireditev načrtujemo tudi za prihodnje leto. Kot sem že omenil, med letom izvedemo več voženj s traktorji starodobniki. Ena izmed voženj postaja že skoraj tradicija, to je vožnja na Ivanjščico v sosednjo Hrvaško. Imamo v lasti tudi klubski voz, na katerem lahko peljemo do 10 ljudi. Voz je večinoma namenjen članom, ki nimajo svojega traktorja. Na Ivanjščici za malico pojemo golaž, ki ga pripravijo domačini. SREDiCA // 17 KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV Med odlične aktivnosti štejemo tudi vsakoletno taborjenje v našem prijateljskem društvu Labodže Pero Prelog na Hrvaškem. Tja se odpravimo s traktorji, si postavimo šotore, nato pa sledi prijetno druženje s člani omenjenega društva. Pripravijo nam razne aktivnosti: od vožnje s čolni po reki Dravi, do tekmovanja v veslanju, razne panoramske vožnje idr. Taborjenje traja od petka do nedelje. Za hrano pa, kot je to že v navadi, poskrbi naš Branko Rakuša, mi pa smo mu v pomoč. Jeseni se že tradicionalno udeležimo trgatve pri Branku Rakuši. Ko grozdje poberemo, ga s traktorji starodobniki v kadeh odpeljemo na njegovo prešo. S prešo na stari način grozdje stisnemo. Kako to stiskanje poteka, bomo mi v prihodnjem letu tudi pokazali. Gre za poseben postopek, ki ga mlajše generacije ne poznajo in ga v tem času zapostavlja sodobna tehnologija stiskanja grozdja. V oktobru pripravimo tradicionalni kostanjev piknik v »obrški jomi«. Zraven kostanjev je seveda tudi mošt ter prijetno popoldansko druženje članov. Vsako leto v začetku decembra pripravimo zaključek leta za vse naše člane s partnerji. Na zaključek se odpravimo kam na turistično kmetijo, kjer ne manjka dobre hrane in pijače ter seveda dobro druženje do jutranjih ur. Za konec bi se zahvalil vsem članom kluba, ki s svojim prostovoljnim delom pomagamo, da društvo ne le deluje, ampak tudi napreduje. Še vedno tudi skrbimo za stara kmečka opravila. Lahko se nam pridružite vsi zainteresirani in veseli bomo vsakega novega člana. Vesna Žerjav Mi pa še kar kuhamo Ljudska univerza Ormož je pred leti začela s programom Tako kuham jaz, in sicer v okviru U3ŽO, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Neljuba situacija s korono je naša kuharska srečanja v zadnjih dveh letih precej omejila, a zdaj smo spet skupaj in spet ustvarjamo. S kuhanjem smo v naši bazi v Vaškem domu na Grabah pričele oktobra in nastalo je že marsikaj. Vsaka udeleženka ima priložnost, da ko pride na vrsto, izbere katerokoli jed in jo predstavi ostalim – in kuharija se lahko prične. Najbolj zabaven del so naše glasne debate med kuho. Saj veste, kako je to, ko je več žensk na kupu. Decembra smo našo kuharijo obarvale praznično. Pekle smo miklavže, parkeljne, medenjake pa še kaj se je našlo – in pojedlo. Zahvaljujoč simpatičnemu dogajanju na trgu pred občino, smo imele priložnost naše dobrote ponuditi tudi občanom. Za tiste, ki ste zamudili uvodno dogajanje 3. decembra – vidimo se tik pred najlepšim praznikom v letu – v petek, 23. decembra, ko bo na naših in seveda tudi ostalih stojnicah dišalo po … pridite poskusit. Naša ekipa se vas že veseli. Lep december vam želimo, dragi občanke in občani – se vidimo na »placi«! Tekmovanje v kuhanju kisle juhe na martinovo Korajža velja, pravijo. Martinovanje v Ormožu je eno večjih v Sloveniji in njen pomemben del je tudi tekmovanje »Prleški pisker«. Danica, Silva in Vesna smo si rekle, zakaj pa ne in smo šle. Vse so članice Aktiva kmečkih žena Ormož, a vsi so vedeli, da kuhamo same Grablenčanke. SREDiCA // 18 Kulinarično dogajanje je potekalo pred ormoškim gradom. Organizator je prispeval večino potrebnih stvari za kuho, tiste »male tajne« dobre kisle juhe pa smo si morali tekmovalci priskrbeti sami. Dogodek je bil odlično oglaševan, saj je tekmovalo kar 12 ekip. Juhe so se razlikovale med sabo, bilo je dovoljeno tudi KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV pa velja povabilo v Vaški dom na Grabe – na delavnice Tako kuham jaz v organizaciji Ljudske univerze Ormož. Pa dober tek. Zdenka Dogša Romana Suhodolčan, Društvo upokojencev Središče ob Dravi Petdeset let od zaključka osnovne šole Pred dobrimi petdesetimi leti nas je devetindvajset osmošolcev končalo osnovno šolo v Središču. Bili smo generacija, v kateri nas je na začetku šolanja bilo za dva oddelka, končali pa smo združeni v enem. V začetku decembra smo se v restavraciji Folk zato srečali nekdanji sošolci, da proslavimo naš visoki jubilej. Žal se nas je zbralo samo šestnajst. Ugotavljali smo, da nas je za razliko od današnjih generacij večina ostala v domačih krajih in si tukaj ustvarila družino in kariero. Glede na dejstvo, da nas je bila velika večina udeležencev ženskega spola, je večer potekal v sproščenem, primerno glasnem in smeha polnem razgovoru. Naši trije prisotni fantje sicer pri tem niso nič zaostajali. Po obujanju spominov, pripovedovanjih o svojih družinah in poklicnih poteh smo se poslovili z obljubo, da se moramo srečevati pogosteje, saj se še kako dobro zavedamo, kako hitro tečejo dnevi, meseci in leta. Za naslednjič si namreč želimo, da se nas zbere kvečjemu več in ne manj. KOTIČEK DRUŠTVA UPOKOJENCEV malo umetniške svobode pri recepturah – a kisla juha je pač kisla juha. Komisija je budno spremljala kuhanje in opazovala, kako je delovna miza urejena, kako se ekipe ujemajo v kuhanju in še in še. Po večurnem kuhanju so padle prve ocene in, verjeli ali ne, zmagale smo. Vedele smo, da imamo dober recept in da je možno skoraj vse, a zmaga nas je presenetila. Prejele smo lončeni pisker, za piko na i pa še šopek in priznanje. Vesele in ponosne smo opazovale, kako so mimoidoči, ko je bil za to čas, razgrabili našo kislo juho. Martinovo, še se vidimo! Za tiste, ki bi našo zmagovalno juho (ali kaj drugega) želeli poskusiti ali pa sodelovati v kuharskih podvigih, Bili smo delavni … Približuje se konec leta 2022. To leto je bilo bolj delovno, saj smo covid potisnili nekam v ozadje. Tako nam je uspelo organizirati dva izleta. V juniju smo odšli k Sv. Ani v Slovenskih goricah, julija pa smo si ogledali Logatec. Uspeli smo organizirati tudi piknik v avgustu. Izvedli smo ga na prostem – pri ribniku v Obrežu. Še dobro, da smo imeli lepo vreme. Udeležilo se ga je 107 članov in po informacijah, ki so prihajale do nas, ste bili vsi zelo zadovoljni. Hrane in pijače je bilo na pretek. Glavna kuharja ob žaru sta bila Branko Rakuša in Franc Trstenjak, ki sta res prava mojstra. Pri kuhanju jima je na pomoč priskočila tudi naša Mira. Naš Jožek je poskrbel za pijačo, ostale pridne članice, en član in dve zunanji pomočnici pa so fletno postregli vse goste. Za kratek čas nam je na harmoniko zaigral vnuk naše Mimice. Škoda, da le za kratek čas. Mislim pa, da smo se kljub temu imeli zelo, zelo lepo. Letos smo se odločili, da bomo v novembru martinovali v naši lepo prenovljeni Sokolani. Z našimi pevkami smo ob glasu harmonike vsi skupaj lepo zapeli, se poveselili, mošt pa se je, na žalost, že spremenil v vino, zato smo nazdravljali le s tem. 21. 12. 2022 pa bo naše tradicionalno prednovoletno srečanje, s katerim bomo zaključili letošnje leto. Naše pevke so s samostojnim koncertom obeležile 25 let delovanja. Res jim čestitamo za vztrajnost in voljo. Tudi kegljaška sekcija je bila celo leto zelo delavna. Na tekmovanjih je dosegla tudi nekaj najvišjih mest. Moram vam povedati, da se vas vedno razveselimo – vsakogar posebej – in smo vam hvaležni za tako številčno udeležbo. V svojem imenu in v imenu upravnega ter nadzornega odbora vam želim vse lepo v letu 2023. Naj se snežinka sreče in zadovoljstva v vašem življenju nikoli ne stopi. SREDiCA // 19 SREDiCA // 19 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI POBIRANJE ČLANARINE DU 2023 Prva nedelja v februarju, 5. 2. 2023, v gostilni na Grabah, od 8. do 12. ure. Prva sreda v marcu, 1. 3. 2023, v pisarni DU, od 8. do 12. ure. Vse prve srede v mesecih v pisarni DU, od 8. do 10. ure. Upravni in nadzorni odbor DU Središče ob Dravi Polona Rotar Marčec Utrinki iz vrtca Pozno jeseni se je v našem vrtcu spet veliko dogajalo in se še dogaja. Nekaj pomembnejših dogodkov: • V vseh skupinah smo izvajali dejavnosti Medgeneracijskega sodelovanja in v okviru te teme razvijali Obvodno pedagogiko projekta Erasmus+. • Skupina Pedenjped se je podala na sprehod do reke Drave. Prvi obisk je bil namenjen spoznavanju reke in raziskovanju obrežja. • Skupini Pedenjped in Radovedne bučke sta imeli srečanje z učenci 1. razreda. Podali so se na sprehod po gozdu, kjer so opazovali njegovo bogatost ter skupaj premagovali ovire na poti. • V najmlajši skupini Bibe so raziskovali gozd. • Pedenjpedi so se kljub meglenemu oktobrskemu dopoldnevu odpravili s kolesi do reke Drave v Obrežu. • Izvedli smo skupne igre vrtca v telovadnici OŠ. Mesec oktober je bil mesec požarne varnosti, zato smo se odločili, da naredimo v telovadnici poligon z gasilskimi vajami. Vsi otroci so se preizkusili v teku, plezanju, plazenju, kotaljenju in drugih spretnostih. • Skupini Radovedne bučke in Pedenjped sta se s člani DTV Partizan podali do reke Drave. Tam so izvedli jutranje razgibavanje v neokrnjeni naravi, si privoščili sadno malico, se igrali z vodo, s peskom in z obarvanimi jesenskimi listi. • V sredini meseca oktobra je vse skupine vrtca obiskala zobna sestra Špela Šerod iz Centra za krepitev zdravja ZD Ormož. Otrokom je pripravila zanimive zgodbice in jim pogledala zobke. • Obiskala nas je tudi knjižničarka Simona Sakelšek iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. K najmlajšim je pripeljala prijateljico Srečko in polno zanimivih knjig. Pri starejših pa so se igrali igro kviz o jeseni, se z igro umirili, prisluhnili zgodbi Zlati želod in listali po knjigah. • V mesecu oktobru smo tudi mi izvedli vajo evakuacije; letos sami, brez obiska gasilcev. • V skupini Prijatelji so en teden meseca oktobra namenili raziskovanju in bivanju v naravi. Raziskovali so gozd, tekali po travnikih, izvajali dejavnosti s področja obvodne pedagogike in si ogledali različne vodne vire v naši bližini. SREDiCA // 20 • • • • • • • • • • • • Skupina Lunice je medse povabila babico Lidijo Mlakar, ki se je na medgeneracijsko sodelovanje z veseljem odzvala. Otrokom je prebrala zgodbico in se podružila z njimi. Zadnja leta tudi v našem vrtcu praznujemo noč čarovnic. Zato smo pred petkovim obiskom čarovnic ustvarjali svečnike in maske ter si okrasili igralnice. V petek zjutraj pa je še prijetno zadišalo po pecivu in »kokicah«. Tako je bilo vse nared za prihod dveh čarovnic in veselo zabavo – čarovniški ples. Skupini Radovedne bučke in Pedenjped sta se z vzgojiteljicami odpravili na izlet v Ormož. Obeležili smo mednarodni dan prijaznosti, ki je bil 13. novembra. Obiskali smo kmetijo Masten - Tkalec v Središču. V skupini Lunice in Bibe so se družili s Centrom starejših občanov Ormož. Obiskale so jih varovanke in spremljevalka, ki so se otrokom predstavile, otroci pa njim. V skupino so prinesle veliko dobre volje, skupaj so zaplesali in se igrali. Obiskal nas je čebelar Boris Borko (Čebelarstvo Borko). Tretji petek v novembru smo uživali v tradicionalnem slovenskem zajtrku. V okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk Čebelarske zveze Slovenije smo posneli naše petje pesmi Ansambla Šani Šeni Leti moja čebelca. Zaznamovali smo mednarodni dan moških, ki ga praznujemo 19. novembra. Otroci skupine Pedenjped so v tednu pred prvo adventno nedeljo prinašali v vrtec vse, kar so potrebovali za izdelavo prazničnih venčkov. Iz jesenskih plodov, zelenja, okraskov, svečk in ostalega materiala so jih izdelali sami. Pri delu so uživali in bili zelo kreativni. V mesecu novembru je bil namen obiska zobne sestre Špele, da otroke pouči o pravilnem ščetkanju zob. Usvajali so tehniko umivanja zob: "žiga žaga in "rišemo sončke." • • Privoščili smo si pravi prleški zajtrk. Otroci pred vstopom v šolo so imeli sodelovanje s 1. razredom, kjer so v treh delavnicah ustvarjali okraske za smreko, ki so jo postavili pred vhodom v šolo. • Okrasili smo si smreko v garderobi vrtca in pomagali pri okrasitvi smreke na Trgu talcev pred občinsko stavbo. … in rajanja v prazničnem decembru se lahko pričnejo! Polona Rotar Marčec Tradicionalni slovenski in prleški zajtrk Teden pred tretjim petkom v novembru je bil v našem vrtcu ponovno v znamenju Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je letos potekal v petek, 18. novembra 2022. Pobudnik projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je Čebelarska zveza Slovenije skupaj s slovenskimi čebelarji. Tradicionalni slovenski zajtrk – medeni zajtrk je nastal s ciljem osveščanja o pomenu čebel in prednostih lokalno pridelanih živil. V času Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo skupaj z otroki sodelovali v številnih aktivnostih. Skozi ves teden smo utrjevali pesem Ansambla Šani Šeni Leti moja čebelca. V začetku tedna smo najprej obiskali kmetijo Masten Tkalec iz Središča. Ogledali smo si krave in telička, gospa Jožica nam je predstavila živali in pokazala, kako poteka molža krav. Tako smo lahko videli, od kod dobimo mleko in mlečne izdelke. Pozdravil nas je tudi njihov čuvaj pes Piko. V vrtcu nas je obiskal čebelar Boris Borko (Čebelarstvo Borko). Predstavil nam je delo čebelarja in čebelarsko opremo, okušali smo med in medenjake ter zapeli pesem Leti moja čebelca. V petek pa smo si na osrednjem dogodku tega tedna privoščili okusen Tradicionalni slovenski zajtrk. Ta je SREDiCA // 21 sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja. V našem vrtcu smo ga obeležili na svoj način. Pogovarjali smo se o hrani, ki jo uživamo ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku, in o njenem izvoru. Spoznavali smo življenje čebel, se igrali »čebelje« igre in si izdelovali čebele. Zapeli in posneli smo tudi peto pesem Leti moja čebelca. Posnetek si lahko ogledate na kanalu YouTube. V vrtcu poleg Tradicionalnega slovenskega zajtrka obeležujemo tudi »prleški zajtrk.« Le-tega smo si privoščili v vseh petih skupinah, in sicer v ponedeljek, 28. 11. 2022. Najprej nam je kmečka gospodinja v prleščini povedala in predstavila jedi in napitke, ki spadajo k prleški »jüžini«, potem pa smo še sami poskusili domači črni kruh, »zobl«, klobase, ocvirke, »meso s tünke«, kisle kumare in »luk« ter čaj. Dobro smo se okrepčali! Namen tega zajtrka je izobraževati, obveščati in ozaveščati otroke o prehrambenih navadah naše okolice, vzporedno pa tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad. SREDiCA // 21 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Monika Plohl Z avtobusom v Ormož Najstarejši skupini vrtca – Pedenjpedi in Radovedne bučke – se vsako leto v jeseni odpravita na izlet v Ormož. Dogodivščina se pravzaprav prične že nekaj dni prej, ko se prijatelji začno med seboj dogovarjati o malici, ki jo bodo nesli s seboj v nahrbtniku. Avtobus nas je najprej odpeljal do Gimnazije Ormož, kjer so nam dijaki predšolske vzgoje pod mentorstvom Sonje Bezjak uvodoma predstavili plesno predstavo Maček Muri, v nadaljevanju pa smo imeli matematične delavnice. Otroci so se urili v poimenovanju in spoznavanju barv, geometrijskih likov in števil. Najlepše živali posamezne pasme smo si ogledali na Razstavi malih pasemskih živali, ki jo vsako leto organizira Društvo gojiteljev malih pasemskih živali. Videli smo kunce, kokoši, golobe, race, purane in različne ptice. Dan izleta je bil ravno martinov petek, v Ormožu znan po martinovanju. Zato smo se sprehodili po mestu, doživljali utrip martinovanja skozi mesto, stojnice, rokodelske obrti in kulturo. Vsebino nahrbtnika smo med izletom dobro izpraznili. Tako domov nismo prinesli le napol pojedenih sendvičev, pol vrečke bonbonov in napol popite pijače – domov smo prinesli polno vtisov in spominov s prekrasnega izleta. Nina Kostric Vikend doživetij na OŠ Središče ob Dravi V petek, 21. oktobra, in v soboto, 22. oktobra, smo za učence od 6. do 9. razreda pripravili poseben konec tedna, t. i. »vikend doživetij«. Učitelji predmetnega pouka so pripravili vsak svojo delavnico z vsebinami, ki jih dobro poznajo, a morda med poukom in zaradi natrpanih učnih načrtov zanje zmanjka časa. Tako se je v petek popoldne in v soboto dopoldne zvrstilo 11 delavnic, katerih vsebine so bile zelo raznolike in zanimive. Kar pa je (morda) še posebej pritegnilo učence, je bilo tudi prenočevanje v šoli (kar se ne zgodi ravno pogosto). »Vikenda doživetij« se je udeležilo devet učenk 6. razreda. V petek so se učenke po končanem pouku odpravile domov in si pripravile vse potrebno za konec tedna. Ob 16. uri smo se vrnili nazaj v prostore šole. Po začetnem uvodu smo odložili svoje potovalke v učilnico 3. razreda, ki je postala naša začasna spalnica. Nato so se učenke razdelile v skupine in začele z delom v delavnicah. Vzporedno sta potekali po dve delavnici, saj jih je bilo preveč, da bi se vse zvrstile ena za drugo. Najprej so se učenke preizkusile v umetnosti lepopisja (kaligrafiji) in ustvarjanju animiranega filma s pomočjo lego kock. Sledil je rekreativni odmor z gibalnimi igrami in drugi sklop delavnic. Učenke so urile veščine logičnega mišljenja in tekmovale v kvizu NTC. Reševale so različne oblike logičnih problemov, v kvizu pa so skozi igro preizkusile svoj spomin, reševale uganke, šifre, iskale asociacije med pojmi in reševale druge naloge po sistemu učenja NTC (avtorja dr. Ranka Rajovića). Astronomske delavnice so se udeležile vse zbrane SREDiCA // 22 učenke. Izdelale so si vsaka svojo vrtljivo zvezdno karto in se jo naučile uporabljati (glede na datum, uro, poletni oz. zimski čas). Delavnico je izvedel naš gost Mitja Govedič, ki je svojo razlago popestril s pripovedjo legend iz rimske mitologije v povezavi z imeni ozvezdij. Pridna kuharica nas je nato že čakala z večerjo, ki se nam je po intenzivnem miselnem delu že pošteno prilegla. Načrtovanega nočnega opazovanja zvezd s teleskopom pa zaradi oblačnega vremena žal nismo mogli izvesti. Smo si pa zato pripravili filmski večer z ogledom filma Košarkar naj bo 2 in s sveže pečeno pokovko. Po ogledu filma smo naše večerno druženje nadaljevali ob igri s kartami, twisterjem ter petjem ob kitari. Večer se je prevesil v noč in na blazinah ter v spalnih vrečah smo se pripravili na spanje. Da bi po vseh doživetjih prvega dne lažje zaspali, nam je učitelj Tomaž prebral še nekaj zgodbic. V sobotno jutro smo se prebudili ob nežni glasbi in se še v pižamah s pomočjo joge pripravili na nov dan. Po zajtrku je sledil drugi dan delavniškega dela. Najprej sta vzporedno potekali delavnici Juhuhu, EU je tu! in pa delavnica Turizem v Središču ob Dravi. Učenke so spoznavale finančni vidik delovanja EU, raziskovale projekte, financirane iz skladov EU, in ugotavljale, na kakšen način le-ti doprinesejo h kakovosti življenja v našem okolju. V drugi skupini je nastajal promocijski video našega kraja, s pomočjo katerega bi v Središče ob Dravi privabili turiste in ga tako umestili na turistični zemljevid Slovenije. Sledila je delavnica kreativnega pisanja, v kateri so učenke lahko domišljiji pustile prosto pot pri ustvarjanju besedil, v vzporedni delavnici pa so spoznavale svoj učni slog in se naučile trikov, s pomočjo katerih jim bo učenje (še) lažje steklo. Za konec so glasbeno talentirane učenke uživale v glasbenih delavnici, kjer so pele in igrale na manj znana glasbila, tiste z raziskovalnim duhom pa so skozi eksperimente spoznavale mavrični svet kemije. Preživeli smo krasen konec tedna, ki je bil v pravem pomenu poln doživetij. Po poročanju učenk je tistim, ki jih ni bilo z nami, lahko žal, saj so se vse udeleženke imele odlično. Naj bo to povabilo tudi vsem ostalim, da se nam naslednjič pridružijo. Še nekaj vtisov učenk, ki so se udeležile »vikenda doživetij«: Všeč mi je bila kemija, kaligrafija, astronomija, kviz NTC (vse). Bilo mi je zelo lepo. Zelo sem uživala. (I. R.) Vse mi je bilo zelo všeč. Spremenila ne bi nič. Počutila sem se zelo v redu. (K. G.) Všeč mi je bilo, da smo prespali v šoli, gledali film in jedli »kokice«, kemija, lego delavnica in snemanje filma. Počutila sem se prijetno. (Ž. M.) Sonja Kosi Naravoslovni dan – Tradicionalni slovenski zajtrk Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk je potekal 18. novembra, na dan slovenske hrane. Slogan tega dne se je glasil: »Zajtrk z mlekom – super dan!« Izveden je bil zelo uspešno. Učence je zjutraj čakal zajtrk s kruhom, z medom, maslom, mlekom in jabolkom – vse domačega izvora. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je vseslovenski projekt, ki spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalne samooskrbe. Tako so nam hrano za zajtrk dostavili naši lokalni pridelovalci hrane. Hrano so nam podarili: kruh pekarna Prosnik, mleko kmetija Sonje Kosi, maslo mlekarna Celeia, med Občina Središče ob Dravi, ki ima svoj čebelnjak, jabolka pa kmetija Hržič. Po zajtrku so se vsi učenci šole zbrali v šolski jedilnici, kjer sta jih najprej pozdravila in nagovorila gospa ravnateljica Jasna Munda in gospod župan Jurij Borko. Ogledali so si kratek filmček o tradicionalnem slovenskem zajtrku. Sledilo je predavanje dietetičarke Valerije Rotar, ki je predstavila pomen zdravega zajtrka ter učencem ponudila veliko idej za izbiro jedi, ki jih lahko pojedo za zajtrk. Po predavanju so se učenci od 1. do 5. razreda (v dveh skupinah) odpravili proti naši veliki lokalni predelovalki olja – središki oljarni. Gospa Katja Čurin nas je z veseljem sprejela v degustacijski dvorani, kjer smo si najprej ogledali filmček, ki je prikazal pridelavo buč in način predelave olja iz bučnic. Po filmčku je učencem postavila nekaj vprašanj, nekaj vprašanj pa so postavili tudi učenci. Sledila je degustacija različnih olj, bučnic in namazov. Učence so najbolj navdušile bučnice z SREDiCA // 23 različnimi okusi ter čokoladni in višnjev namaz z bučnicami. Po ogledu oljarne so se učenci zahvalili za ogled in se odpravili nazaj v šolo, kjer so se pogovarjali o zdravi prehrani ter zdravem načinu življenja. Vsak razred je izdelal svoj plakat in ga razstavil v šolski jedilnici, da bi tudi ostali učenci videli, kaj so počeli ta dan. Zavedamo se, da je šolsko okolje prostor, kjer otroci preživijo pomemben del dneva in večino dni v tednu. Zato je prav, da jih navajamo na zdravo prehranjevanje, jim omogočamo zdravo izbiro in jih pri tem spodbujamo. Vsem, ki so nam pri tem pomagali, se iskreno zahvaljujemo. SREDiCA // 23 UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI Aljaž Zorec, 5. razred Anže Jurkovič, 5. razred Jesen Jesenska Jesen je čas, ko se vse umirja – narava, živali in ljudje. Jeseni pospravljamo pridelke na njivah, v vinogradu in na vrtu ter obiramo sadno drevje. Mi imamo doma velik vinograd. Vsako leto se na naši trgatvi zbere veliko ljudi, ki nam pomagajo pobirati grozdje. Ko grozdje poberemo, ga stisnemo in nato mošt natočimo v sode za vino v kleti. Vsi, ki smo na trgatvi, se veselimo in pojemo ter se imamo lepo. Na njivah pobiramo pridelke: koruzo, krompir, peso, buče … Njive potem preorjemo in jih pripravimo na zimo. Pokosimo še zadnje travnike, naredimo silos za živino. Na vrtu poberemo pridelke, ki jih nato vložimo ali pospravimo v skrinjo. Vrt prekopljemo in ga pripravimo za naslednje leto. V sadovnjaku oberemo drevesa in sadje pospravimo v klet, da ga imamo tudi pozimi. Poberemo tudi orehe, da jih bomo imeli za slastne potice. V gozdu pobiramo kostanj in gobe. Listje se obarva v rumeno, rdeče, rjavo in odpada, drevesa postajajo gola. Dan je krajši in noč daljša. Vse bolj hladno postaja in velikokrat je megla. Živali se pripravljajo na zimo, nekatere ptice odletijo v tople kraje. Jesen imam rad, saj mi ni prevroče in me ne zebe. Rad opazujem, kako se narava spreminja. Jesen je letni čas pred zimo, topli dnevi kmalu bodo mimo. Kmetje na polje hitijo, da čim večji pridelek dobijo. Živali si za zimo iščejo hrano, saj v gozdu je vse z listjem postlano. Grozdje, koruza in strašljive buče, že čakajo na kmetove zimske ključe. Jesen se začne in konča, vmes pa je pisana vsa. mag. Aleksandra Štih (mama devetošolke) »Veseli december devetarof« V petek, 2. decembra 2022, so devetošolci iz OŠ Središče ob Dravi organizirali prvo dobrodelno prireditev v okviru Središkega adventa, ki se je odvijala v Sokolani. Poimenovali so jo Veseli december devetarof, saj so želeli sporočiti, da se veselijo decembra in želijo obdariti ljudi z lepimi mislimi, željami, glasbo, s petjem, plesom ter smehom. Pri njihovem delu jih je ves čas usmerjala in vodila razredničarka Olga Daljavec. Obenem so ob tej priložnosti zbirali prostovoljne prispevke, da si bodo pokrili nekaj stroškov, ki jih čakajo ob zaključku šolanja. Prireditev sta povezovali Lana Borko in Anastazija Jakl, otvoril pa jo je Tian Vrabec Možina s svojo glasbeno točko na kitari. Devetarji so se predstavili s skeči, ki so prikazovali prigode iz šolskih klopi – nekateri učenci so igrali učitelje, drugi pa učence. Npr. učiteljica da učencem nalogo: »Imaš trideset keksov. Povejte, koliko ti jih ostane, če jih poješ trideset.« Ena učenka razmišlja in pravi, da ostaneta dva keksa. Učiteljica še naprej vztraja in sprašuje, kdo pozna pravilen odgovor. Druga SREDiCA // 24 učenka nato pove, da ne ostane nič. Tretji učenec pa ji reče: »Eh, ti si šele mimo tresnola. Drobtine ostonejo.« V govoru je bilo slišati tudi njihovo domačo govorico, saj so prikazali okolje, v katerem živijo in gučijo. Prijazno in dobrodelno so se odzvali raznoliki domači in okoliški gostje, ki so popestrili njihov večer: ženska vokalna skupina Jua, Kogovski dečki, Folklorna skupina Obrež, skupina Septima in skupina Zavzeti muzikanti. Vsaka skupina se je predstavila s tremi glasbenimi točkami, medtem ko je folklora prikazala splet vzhodnoštajerskih plesov. Na ta način so pridobili veliko novih izkušenj in znanja, saj so ugotavljali, da je potrebnega veliko truda, UTRIP V VRTCU IN ŠOLI UTRIP V VRTCU IN ŠOLI vztrajnosti, dela, premagovanja ovir in vaj, če želimo, da nam nekaj uspe. Naučili so se tudi premagovati strah, sodelovati in še bolj povezovati med sabo, z razredničarko, s starši, šolo in z okoljem, zato so se na koncu vsem soustvarjalcem prireditve in obiskovalcem za prostovoljne prispevke prisrčno zahvalili. Po iskricah v njihovih očeh je bilo opaziti srečo in veselje. Skozi prireditev so bile nanizane lepe misli in želje, ki so obiskovalcem pričarale decembrsko vzdušje. Zato bom zaključila z eno izmed predstavljenih misli, ki jo je zapisal Tone Pavček: »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad!« Lea Rajh, GZ Središče ob Dravi Gasilska mladina v letu 2022 kar dvakrat na državnem tekmovanju V minulih dveh letih so bili mladi gasilci prikrajšani za večino do takrat utečenih aktivnosti, kot so vaje, druženja, prireditve in tekmovanja. Letošnje leto nam je pri delu z gasilsko mladino spet naklonjeno. Tekmovalne ekipe iz GZ Središče ob Dravi se že vrsto let udeležujejo gasilske orientacije, ki jo že tradicionalno na občinski ravni organizira PGD Pršetinci. Poletne vaje in priprave so se izkazale kot dobra naložba, saj so našo gasilsko zvezo na tekmovanju Podravske regije iz orientacije, ki je bilo 3. septembra 2022 v Miklavžu pri Ormožu, zastopale kar štiri ekipe. Cilj gasilske orientacije je, kar se da hitro, s pomočjo karte in kompasa preteči progo in vmes po vrstnem redu najti vse kontrolne točke ter na njih opraviti določeno nalogo. Proga za pionirje, pri katerih tekmuje oziroma teče tudi mentor, je dolga približno dva kilometra in ima štiri kontrolne točke, mladinska proga pa je dolga približno tri kilometre in ima šest kontrolnih točk. Na kontrolnih točkah ekipe izvajajo različne vaje. Med drugim zbijajo tarčo z vedrovko, vežejo vozle, zvijajo cevi, spajajo cevi na trojak, prepoznavajo topografske znake in pokažejo znanje iz orientacije. SREDiCA // 25 Z doseženim drugim mestom v kategoriji pionirjev in v kategoriji mladincev so si na regijskem tekmovanju pionirji PGD Središče ob Dravi in mladinci PGD Obrež priborili vstopnico za državno tekmovanje v gasilski orientaciji, ki je potekala v soboto, 10. septembra 2022, v Iški vasi. Uvrstitve na državno tekmovanje smo bili še toliko bolj veseli, saj se v zadnjih desetih letih nobena ekipa ali desetina (niti članska niti mladinska) ni uvrstila na nobeno tekmovanje na nivoju države. V Iško vas smo se odpravili kar z avtobusom, ki so ga zraven tekmovalcev napolnili tudi navdušeni navijači. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno, otroci so bili dobro pripravljeni in razpoloženi za tekmovanje. Kljub nekaj prisluženim kazenskim točkam na kontrolnih točkah smo z rezultati več kot zadovoljni. V konkurenci 30 ekip tako v pionirski kot tudi mladinski kategoriji so pionirji PGD Središče ob Dravi (Tara, Robi in Miha z mentorjem Markom) osvojili 17. mesto v državi, mladinci PGD Obrež (Domen, Liona in Leonard) pa odlično 8. mesto. Gasilske aktivnosti so se nadaljevale. Spomladanske razmere, povezane s Covid-19 nam še niso omogočale izvedbe gasilskega kviza, ki se je zato letos odvil v poznem jesenskem času. Organizacijo tekmovanja na občinski ravni je za vse tri sosednje zveze, to je GZ Središče ob Dravi, GZ Ormož in GZ Sveti Tomaž, prevzela GZ Središče ob Dravi, in sicer v soboto, 29. oktobra, na OŠ Središče ob Dravi. Gasilski kviz je kot tekmovalna disciplina še posebej priljubljen v naši regiji. Tekmovanje je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, ekipo pa sestavljajo trije tekmovalci, ki skupaj opravljajo vse naloge. Teorijo zajema pet različnih testov, v praksi pa se otroci med seboj pomerijo na poligonu in pri vezanju vozlov. Na občinskem kvizu je v naši gasilski zvezi tekmovalo pet SREDiCA // 25 ekip pionirjev in pet ekip mladincev, najboljši dve ekipi v vsaki kategoriji sta se uvrstili na višji nivo. Letos je našo gasilsko zvezo ponovno doletela čast, da organizira kviz za celotno Podravsko regijo – tako kot v letu 2019. Tako se je teden dni pozneje, 5. novembra 2022, na središki šoli in v telovadnici zbralo kar 52 najboljših ekip iz celotne regije. Konkurenca na regijskem nivoju je bila kot po navadi močna, zato smo se še toliko bolj razveselili nepričakovanega drugega mesta v pionirski in tretjega mesta v mladinski kategoriji in s tem uvrstitve na državno tekmovanje, v letu 2022 že drugič. Tekmovalno sezono smo zaključili z državnim gasilskim kvizom v Trebnjem, in sicer v soboto, 26. novembra 2022, kamor so se poleg tekmovalcev in mentorjev odpravili tudi starši ter navijači. Pionirji (Gal, Lan in Tin) in mladinci (Alen, Žiga in Nils) iz PGD Središče ob Dravi so se odlično odrezali na teoretičnem delu, a si z nekaj smole na poligonu in pri vezanju vozlov prislužili kazenske točke, ki so žal pomenile slabši končni rezultat. Pionirji so tako zasedli 22. mesto, mladinci pa 16. mesto v državi. Dosežki gasilske mladine v letošnjem letu dokazujejo, da načrtno, usmerjeno in dosledno delo z najmlajšimi v naši organizaciji prinaša zavidljive in obetavne rezultate. Iskrene čestitke še enkrat vsem tekmovalcem in mentorjem za izjemne dosežke in ves vložen trud ter izkazano znanje. Ponosni smo na vas in naj bo to dobra popotnica za vztrajno delo z gasilskim podmladkom še naprej! Simon Zorec, namestnik poveljnika PGD Obrež Požar na Krasu Kot je že znano, se je v mesecu juliju odvijala ena največjih intervencij v zgodovini naše države Slovenije. Požar je zajel območje Krasa v zahodnem delu Slovenije. Ker gre za območje z zelo veliko požarno ogroženostjo, mi ni potrebno posebej poudarjati, kako se lahko ta požar hitro širi. V začetnem stanju, ko je bil požar manj razvit, so ga poskušali omejiti in pogasiti domači gasilci, vendar so kaj kmalu ugotovili, da sami tega ne bodo zmogli pogasiti. Gasilci smo preko prostovoljnih gasilskih društev povezani z gasilsko zvezo, le-ta v gasilsko regijo, ta pa nato v Gasilsko zvezo Slovenije. Povezanost gasilcev omenjam, da bo potem lažje razumeti, kako in v kakšnem obsegu smo bili gasilci aktivirani. Požar, ki je uničeval vse pred seboj, je besnel v Severnoprimorski regiji, dokler ga nismo omejili in dokončno pogasili. SREDiCA // 26 V Sloveniji obstaja 17 gasilskih regij. Na požar so bile najprej aktivirane enote iz omenjene gasilske regije. Ker gre za specifičen požar – požar v naravi, je tudi tehnika gašenja takega požara dokaj zahtevna. V Sloveniji so gasilci iz primorskega dela, ki so posebej usposobljeni za gašenje tovrstnih požarov. Kot vemo, je bil požar tako obsežen, da ga naši kolegi iz Primorske niso mogli sami omejiti in pogasiti. Zato se je vodja intervencije, ki je poklicni gasilec iz Nove Gorice, odločil, da na pomoč pokliče gasilce iz drugih regij. V trenutku odločitve za pomoč gasilcev iz drugih regij je bilo potrebno aktivirati državni načrt zaščite in reševanja. Tako se lahko potem vodja intervencije odloči, katere gasilce iz katere regije bo aktiviral za pomoč. Najprej so se aktivirali gasilci iz sosednjih regij, ki mejijo na Severnoprimorsko regijo. Kmalu za tem se je pojavila nova težava. Vemo, da gasilci ne moremo gasiti neprekinjeno več ur, kaj šele dni. Gasilci potrebujejo počitek. Tako se je vodja intervencije odločil, da gasilci gasimo 12 ur, potem počitek 24 ur, nato ponovno na požarišče gasit. Vse je nekaj časa delovalo dobro, ko se je pojavila težava z aktiviranjem gasilcev, saj gasilci opravljamo naloge zaščite in reševanja prostovoljno, zato je bila težava, ker ogromno gasilcev ni dobilo prostega dneva v službi, da bi lahko pomagali pri gašenju. Res, da delodajalec mora delavca pustiti, da gre pomagat gasit in ga zaradi tega ne sme odpustiti, lahko pa za njega zahteva povrnitev stroškov odsotnosti zaradi požara. Kljub temu se je več delodajalcev vseeno odločilo, da delavce pusti na intervencijo, kar je verjetno pomagalo ob aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Naša enota prostovoljnega gasilskega društva Obrež je sodelovala v treh izmenah. Prvič je enota bila aktivirana 20. 7. 2022 v dnevno izmeno. Aktivirani smo bili preko naše Podravske regije, katere vodja je regijski poveljnik. Bil je velik obseg aktiviranja. Navodila so bila, da je potrebno zbrati vsaj pet gasilcev ter obe naši vozili cisterna GVC 16/25 in GVGP1, saj gre za vozilo, ki je po gasilski tipizaciji tudi posebej tipizirano za gašenje tovrstnih požarov. Navodila so bila, da se moramo z vso opremo in s petimi gasilci zbrati ob 2. uri v Kidričevem, kjer je bilo sprejemno mesto za Podravsko regijo. Zraven petih gasilcev iz Obreža so nam pomagali pri gašenju še 4 gasilci iz PGD Središče ob Dravi. Po sprejemu enot s celotne Podravske regije je kolona vozil štartala proti Primorski, natančneje Kostanjevici na Krasu. Vodja Podravske regije se je nato javil na sprejemnem mestu, od koder so gasilce pošiljali na različna mesta gasit. Zaradi velikega obsega požara se je intervencija razdelila na sektorje. Gasilo se je potem po posameznih sektorjih. Enota je bila na požarišču cel dan, se ponoči z vsemi gasilci in obema voziloma vračala domov. Intervencija je prvi dan trajala približno 20 ur. Naslednjič smo bili aktivirani 24. 7. 2022. Enota je delovala v dveh izmenah. Požar je bil že zelo razširjen. V štabu, od koder se je vodila intervencija, so se stvari pričele odvijati po določenih navodilih. Enote so pričeli zelo hitro aktivirati. Gasilci so bili na terenu 12 ur, potem je sledil počitek. 24. 7. 2022 smo z obema našima voziloma ter s 5 gasilci izvozili ob 2. uri zjutraj izpred gasilskega doma Obrež na zbirno mesto Podravske regije v Kidričevo, kjer smo morali biti ob 3. uri zjutraj. Tudi ta dan so nam pri gašenju pomagali gasilci iz PGD Središče ob Dravi s tremi gasilci. V Kidričevem na sprejemnem mestu smo bili pozitivno presenečeni, ko so nam iz ene prireditve v bližini sprejemnega mesta prišli muzikanti zaigrat našo znano pesem Na golici in nam tako zaželeli srečo pri gašenju ter varen prihod nazaj domov. Potem je sledila ista procedura (odhod in prihod), vendar sedaj v Novo Gorico in potem naprej v sektor. Naša naloga ta dan v dnevni izmeni je bila gašenje manjših žarišč ter SREDiCA // 27 varovanje v primeru, da izbruhne požar. Zvečer so nas naši kolegi iz PGD Obrež zamenjali in nadaljevali delo v nočni izmeni. Zraven njih so bili še štirje gasilci iz PGD Središče ob Dravi. Tudi naloga nočne izmene je bila gašenje manjših žarišč in varovanje. Nam pa je ostal še povratek domov, kamor smo prispeli ob enih ponoči, nato se je intervencija za nas za ta dan končala. Nočna izmena je potem zjutraj zaključila s svojim delom ter se nato varno vrnila domov, kamor so prispeli ob enih popoldne. Kot vidite, gašenje tovrstni požarov od nas zahteva velik napor, saj ne smemo pozabiti, da prihajamo iz vzhodnega dela Slovenije in sam prevoz do Primorske zahteva določen napor. Skupno smo za izmeno potrebovali približno devet ur vožnje, kar ni malo, če prištejemo še potem 12 ur fizičnega dela. Moram še poudariti, da gasilec na sebi še nosi komplet zaščitne opreme proti vročini, zraven vročine, ki jo povzroča požar, pa je pripekalo še sonce in pri 35 C0 ni lahko. Je res, da se za omenjeno gašenje uporablja posebej za take požare prilagojena obleka, vendar jih mi še nimamo dovolj v našem društvu in smo bili primorani uporabljati opremo, ki jo imamo na razpolago – to so obleke za gašenje notranjih požarov v objektih. Zato smo se odločili, da v prihodnje nabavimo tudi še nekaj takih oblek (kombinezonov), ki so primerni za takšno gašenje požarov, kajti taka obleka je bistveno lažja in prav tako gasilcu nudi potrebno zaščito. Tudi za usposobljenost gasilcev za takšne požare (požare v naravi) je potrebno poskrbeti. Takšen tečaj zahteva od gasilca 4 dni usposabljanja, pri nas se tovrstno usposabljanje izvaja v Sežani, kjer ima gasilska šola svoj vadbeni poligon. Gasilec si mora vzeti čas, si urediti oziroma si uskladiti druge življenjsko pomembne obveznosti, se za 4 dni posloviti od družine, otrok, prijateljev … in se odpraviti na izobraževanje. Zakaj? Ker bo s svojim znanjem potem pomagal pomoči potrebnim. Mi v PGD Obrež imamo enega gasilca usposobljenega za gašenje takšnih požarov in v prihodnje še imamo v planu usposobiti nekaj gasilcev, da nam bo potem lažje premagovati nesreče, ki jih povzročajo takšni požari. Kaj reči drugega kot to, da taki požari od nas gasilcev zahtevajo izredno velik napor, saj vlačenje polnih cevi z vodo po neravnem, hribovitem in z grmovjem poraščenem terenu ni lahko, ampak kljub temu smo se odločili za tako poslanstvo in naši starejši kolegi v društvu so tisti, katerim grejo velike zasluge, da so nas vzgojili takšne, kakršni smo – da pomagamo drugim, pomoči potrebnim, kljub temu da se včasih niti ne SREDiCA // 27 zavedamo, kakšna nevarnost nas čaka, s kakšnimi nevarnostmi se bomo bojevali, navsezadnje pa doma pustimo vso družino, naj bo to podnevi ali ponoči, 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. Ko se oglasijo pozivniki, smo pripravljeni, da odhitimo proti gasilskemu domu ter nato pomoči potrebnim. Poudariti pa moram, da gasilci svoje poslanstvo opravljamo prostovoljno, da ne čakamo doma, ko nam bodo pozivniki zapiskali. Velikokrat zapustimo tudi kake druge obveznosti, zabave, prireditve, športne aktivnost … Za konec bi še omenil, da sem kot gasilec v PGD Obrež že 20 let. Bil sem že na ogromno intervencijah, ampak ta intervencija na Krasu je bila ena izmed tistih, ki mi bo ostala dolgo v spominu, saj sem doživel nekaj, česar ne moreš kar tako opisati. Gasilci smo doživeli izredno zahvalo od ljudi, ki jim je požar ogrožal dobesedno vse, kar so si več let gradili, ustvarjali. Ob odhodu s požarišča, ko smo se vozili čez vsa tista naselja, so nas domačini ob cestah čakali, se nam zahvaljevali na različne načine, nam ponujali hrano, pijačo. Šele takrat vidiš, koliko nekomu pomeni, da mu pomagaš in mu stojiš ob strani. Človek enostavno rabi pomoč od nekoga, ki mu jo lahko nudi, pa čeprav to dela prostovoljno in za to delo ne dobi plačila. Taka zahvala mu oz. nam pomeni vse. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Društvo za zaščito živali Pomurja Novice – ZIMA 2022 POSKRBITE ZA ŽIVALI Zima je za živali težko obdobje, če zanje ni primerno posrbljeno. Kljub dlaki in perju čutijo mraz, ogroženo je lahko njihovo življenje. Poskrbimo, da imajo na voljo primerno bivališče in dovolj hrane. MRAZ IN ZIMA Živalim moramo zagotoviti primerne bivalne pogoje. Če bivajo zunaj, morajo imeti zavetje pred vetrom, hiška naj bo dobro izolirana in napolnjena s slamo. Deke niso primerne, saj postanejo vlažne. Pri temperaturah pod lediščem jim omogočimo vstop v hodnik, garažo, kurilnico. Bivanje z nami v notranjosti pa je za njih zagotovo nekaj najlepšega. Voda mora biti vedno na razpolago (tekoča – večkrat preverimo in menjamo), hrana naj bo dovolj kalorična. Priporočeno je hranjenje z briketi, saj ne zamrznejo. Z gibanjem živali ohranjajo kondicijo in se ogrejejo. V primeru soljenja cest psu po sprehodu umijemo in obrišemo tačke. Divje živali so čez zimo ogrožene. Ptičem nastavimo semena (ne kruha) in jim pomagamo preživeti. PETARDE Zaradi pokanja petard je praznično decembrsko obdobje za živali zelo stresno. Nekatere živali se od strahu kar tresejo, druge zbežijo, lahko jih povozi avto ali pa se izgubijo za vedno. Divje živali čez zimo načeloma počivajo, glasno pokanje pa jih spravi v paniko in brezglavo bežanje pred poki. Trošijo SREDiCA // 28 energijo, ki jo nujno potrebujejo, da preživijo zimo, v kateri se že tako borijo s pomanjkanjem hrane in z nizkimi temperaturami. Kako poskrbimo za živali? Prostor naj bo izoliran, glasba bo omilila zvok ostrega pokanja. Čez dan naj imajo več aktivnosti (npr. daljši sprehod), da bodo zvečer utrujene. Naj bodo z nami, delajmo jim družbo. POMAGAJMO ŽIVALIM DOBRODELNOST Čas, ko zaključujemo leto, je hkrati tudi priložnost, da mu dodamo nekaj dobrodelnega. V Društvu skozi celo leto pomagamo živalim, a tudi mi potrebujemo pomoč, da lahko pomagamo. Koledar 2023 krasijo rešene živali, ki so tokrat v objektiv ujete v ljubečem stiku s svojim skrbnikom. Izdelki društva (majice, lončki, vrečke iz blaga idr.) so lahko krasno darilo. ŽIVALI NISO DARILO – NIKOLI ne podarjamo/ kupujemo živali kot predmete! Živali so velika odgovornost in terjajo veliko predanosti in vsakodnevne oskrbe. Za žival se lahko odloči samo odrasel človek! Še lepše pa je, če posvojimo živali iz zavetišča in jih rešimo trpljenja. Donacija MAČJE HRANE nas razbremeni pri skrbi za več kot 200 zapuščenih in brezdomnih mačk. obrazec pošljite na DZŽP, Trg zmage 8, 9000 Murska Sobota. Donacija DOHODNINE vas ne stane nič! Država se odpove 1 % dohodnine, če določite, katero organizacijo želite podpreti. Izpolnjeni Simona Sakelšek, Krajevna knjižnica Središče ob Dravi Čarobnost knjig »Čarovnija je povsod, kamorkoli pogledaš. Sedi in sprosti se – vse, kar potrebuješ, je knjiga.« Dragi bralci, drage bralke, naj vas v prihajajoče leto popeljem z mislijo dr. Seussa, priljubljenega ameriškega pisatelja in ilustratorja. Njegove knjige spadajo tudi med klasiko svetovne mladinske književnosti. Lepo vabljeni med središke knjižne police, kjer se skriva knjižna čarovnija za vsak okus. Privoščite si dolge zimske večere s skodelico čaja in dobro knjigo v roki, ki jo lahko izberete s priporočilnega seznama. Za odrasle: 1. Zupančič, D.: Življenje v sivi coni. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. (roman) 2. Pokorn, M.: Smešno, ma non troppo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. (roman) 3. Ihan, A.: Karantena. Ljubljana: Beletrina, 2022. (roman) 4. Kay, A.: Tole bo bolelo: skrivni dnevnik mladega zdravnika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019. Ali veste, kaj imajo skupnega zgoraj naštete knjige? Knjige, ki v zadnjem času pridobivajo pomen in so postale »svetovna« uspešnica, so napisali zdravniki. 5. Partljič, T.: Strnišča. Maribor: Založba Pivec, 2022. (kratka proza) 6. Ferrante, E.: Izgubljena hči. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2022. (roman) SREDiCA // 29 7. Gržan, K.: Kakor na Nebu tako na Zemlji: zvezdne poti. Ljubljana: Sanje, 2022. (neleposlovje) 8. Dintinjana, V.: V suhem doku. Ljubljana: LUD Literatura, 2016. (poezija) Za otroke in mladino: 1. Nesshover, N.: Kako premagam žalost, Kako premagam strah, Foto: Knjižnica Ormož Kako premagam jezo. Izola: Grlica, 2022. (poučna slikanica) 2. Hubbard, B.: Kako smo živeli v starih časih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. (poučna slikanica) 3. Griffiths, A.: 65-nadstropna hišica na drevesu. Dob pri Domžalah: Miš, 2022. 4. Macurova, K.: Zakaj nočeš cveteti? Ljubljana: Hiša knjig, 2022. (slikanica) 5. Gianferrar, M.: Bodi drevo! Izola: Grlica, 2022. (slikanica) 6. Pregl, S.: O fantu, ki je imel rad ptičke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022. V začetku novega leta, in sicer 12. januarja ob 17. uri, vas vabimo v Knjižnico Ormož na pripovedovalski SREDiCA // 29 dogodek Pravljični večer za odrasle, na katerem bodo sodelovali pravljičarji iz različnih slovenskih splošnih knjižnic. Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih ter na spletni strani knjižnice. Matjaž Kosi, LAS UE Ormož Spust po reki Dravi – dogodek projekta Naša Drava V sredo, 10. avgusta 2022, je v organizaciji Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož v Občini Središče ob Dravi potekal Športni dogodek – Spust po reki Dravi. Dogodka se je udeležilo več kot 30 ljudi, tako domačinov kot tudi ljudi od drugod. Najprej je na sedežu občine vse zbrane pozdravil župan Jurij Borko, nato še direktor Javnega zavoda TKŠ Ormož Andrej Vršič. Potem so se udeleženci premaknili v Obrež, kjer so štartali s spustom. Za varnost in da bi vse potekalo, kot je potrebno, je poskrbelo športno društvo Pure Sport s Ptuja. Spust je potekal s tremi rafti in tremi kanuji, na koncu spusta pa je udeležence pričakalo še okrepčilo v obliki hrane in pijače izpod rok Iskrenega gostinstva. Namen samega spusta je bilo »testiranje« športno turističnega dogodka, ki bi bil del širše zastavljenega turističnega produkta, ki bi ga ponujali domačini in s Samo Žerjav Kako do nastanitev v naši občini Občina Središče ob Dravi je občina z velikim potencialom v turizmu: s kultno oljarno, z najlepše ohranjenim poplavnim rečnim ekosistemom v Sloveniji, barvito kulturno krajino, z največjimi in najlepše ohranjenimi gozdovi v Destinaciji Jeruzalem, s srednjeveškim grobiščem, z rimsko cesto, s sakralno arhitekturo, z razvitim konjeništvom, s posebnim narečjem in z ohranjenimi običaji, a še vedno … brez nastanitvenih kapacitet. Kaj delamo narobe? Je to naša panonska melanholičnost, ki je v Brdih ali pa v Zgornji Savinjski dolini ni? »Kej mo te mi z apartmaji, ve pa nade nihče dojšo sem« pogosto slišim(o). Ok, pustimo zdaj jamranje, gremo k potencialnim rešitvam. Velikih hotelov pri nas nikoli ne bo, ni potrebe, ni primernega prostora, pa še prevelik odmik od zaželene butičnosti bi takšen objekt gotovo predstavljal. Turizem na kmetiji? Določen premik k turizmu so zadnja leta storile kmetije, ki so registrirale dopolnilno dejavnost, a nobena od njih (še) ni zmogla potrebnega poguma za korak dalje. Apartmaji, počitniške hiše? Pomislim na prazne hiše v kraju, nekatere so prav lične, SREDiCA // 30 tem privabili turiste, željne dejavnosti na Dravi. Vsi udeleženci so bili zelo zadovoljni in so se strinjali, da je ideja odlična in je potrebna le še dodelava malenkosti. Dogodek je potekal v sklopu medlasovskega projekta Naša Drava. odmaknjene od hrupnih cest, ob robu gozda ali s starim sadovnjakom nekje zadaj za gospodarskim poslopjem. Ja, imamo jih; Madžari so jih, predvsem v okolici Balatona, veliko preuredili v turistične namene. Posebno poglavje so večje, trške hiše – večina nas pomisli na »staro pošto« ter na nekdanjo gostilno blizu »vage« ki je, kakor vemo, naprodaj. Marof, propadajoča zgradba z zanimivo zgodovino, prav tako predstavlja odlično priložnost za potencialna vlaganja. In ja, navsezadnje ne moremo mimo Akcije, prostora, ki je vedno aktualen za ponovno oživitev. Kamp? O kampu, kjer bi bila možna tudi izposoja kanujev in koles, je že nekaj časa govora – veliko truda je bilo vloženega, a žal odkup parcele »pri Lencari« na Grabah ni uspel, se pa je zgodil premik v tej smeri v neposredni bližini – v smeri proti pomožnemu nogometnemu igrišču. Dravska kolesarska pot je blizu, kar le še potrjuje velik potencial lokacije. »Where can we find a place to stay?« sta me zadnjič na »Trikotniku« vprašala kolesarja iz Groningena, ki ju je pot zanesla v naše kraje. Postregel sem jima z domačim sokom ter pogačami in ju poslal v gorice, kam pa drugam. Tilen Bezjak, Center za krepitev zdravja Ormož Kineziolog v Centru za krepitev zdravja Ormož Zaradi posledic sodobnega načina življenja in neaktivnega življenjskega sloga ter s tem povezanimi problemi zmanjšane gibalne sposobnosti, ohranjanja zdravja ter padcem kakovosti življenja je sodobna družba že resno ogrožena. Vzporedno s pojavom posledic sedečega, neaktivnega življenjskega sloga ter z razcvetom športa je sledila tudi potreba po razvoju kinezioloških znanosti. Kineziolog je usposobljen za preventivno delovanje, oblikovanje in vodenje programov gibalno/športnih aktivnosti, gibalne terapije in promocije aktivnega življenjskega sloga kot dejavnika kakovosti življenja. Preprosto povedano, kineziologija je veda o človeškem gibanju. Aktivnosti kineziologa v zdravstvenem domu Kineziolog v Centru za krepitev zdravja izvaja individualne posvete/pogovorne ure za otroke in mladostnike ter odrasle osebe. Vse obravnave so brezplačne, krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako izvaja aktivnosti za krepitev zdravja in zmanjševanja neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih. Sodeluje pri izvajanju družinske obravnave za zmanjševanje ogroženosti zaradi debelosti in zmanjšane telesne zmogljivosti. Sodeluje pri izvajanju programa za krepitev zdravja v delavnicah: Ali sem fit, Testiranje telesne pripravljenosti za odrasle/starejše, Gibam se, Zdravo hujšanje. Izvaja presejanja za funkcijsko manjzmožnost za osebe, stare 65 let ali več, prav tako pa izvaja varno vadbo za nosečnice. Na splošno je vloga kineziologa osredotočena predvsem na: zahteve s področja športa in krepitve zdravja, gibalne primanjkljaje pretežno sedentarne populacije, podaljševanje delovne dobe in odnosa delavca z delovnim okoljem, značilnosti staranja populacije, porast kronično-nenalezljivih bolezni in na psiho-socialne vidike sodobne družbe. Širok nabor znanj omogoča kineziologu, skupaj s kasnejšo natančnejšo specializacijo, udejstvovanje na številnih področjih, kot so: promocija zdravja in aktivnega življenjskega sloga, delo s posebnimi skupinami, ergonomija, rekreacija, vrhunski šport in akademsko raziskovalno delo. Kineziolog torej načrtuje, izvaja in nadzoruje vadbene programe ob upoštevanju vseh morebitnih zdravstvenih omejitev. Vsaka minuta telesne dejavnosti je bolje kot nič, vendar se ne zadovoljimo z malo, če zmoremo več. Program Skupaj za zdravje je preventivni program, ki ga izvajamo v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ormož. Aktivnosti so usmerjene k spodbujanju in h krepitvi zdravja celotne populacije. Želja našega centra je, da združimo moči, premagamo ovire in skupaj z vami ustvarjamo nove izzive, premostimo razlike in napišemo dobre zgodbe. Naj bo leto 2023 zdravo in srčno z mislijo, da skupaj zmoremo več. Miran Fišer, OZVVS Kviz za osnovne šole v znanju o osamosvojitveni vojni OZVVS Ormož je 7. 12. 2022 v sodelovanju s PVD SEVER – odbor Ormož, Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož, enota Ormož, in Vojaškim muzejem SV povabil osnovne šole z območja Upravne enote Ormož k udeležbi na kvizu, ki je bil zasnovan kot tekmovanje v znanju učencev osnovnih šol o dogodkih, ki so se v času osamosvajanja Republike Slovenije v letih 1990/91 odvijali na območju nekdanje skupne Občine Ormož. Da je kviz potekal skladno s tekmovalnimi pravili, je skrbela strokovna žirija v sestavi: Anton Luskovič (predsednik Zgodovinskega društva Ormož), Mitja Tramšek (predsednik PVD SEVER Maribor – odbor Ormož) in Nevenka Korpič iz ormoškega muzeja. Na kvizu o vojni za Slovenijo so se pomerile osnovne šole: Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ormož. OŠ Središče ob Dravi so zastopali člani ekipe: Žiga Borko, May Bastian Munda, Tristan Pokorn in njihov mentor Samo Žerjav. Vprašanja kviza so zajemala znanja s področja vojaških priprav na osamosvojitev, vojnih dogodkov, ki so se odvili na območju nekdanje Občine Ormož, obnove poškodovanih objektov po vojni ter znanja s področja dela veteranov vojne za Slovenijo. Znanje, ki so ga pokazale ekipe osnovnih šol, je bilo izjemno izenačeno, kar je potrditev zanimanja za dogodke ob osamosvojitvi Republike Slovenije. Kviz je povezoval Peter Kirič, veteran in direktor Zavoda za informiranje Ormož – Radio Prlek. SREDiCA // 31 Ob sobotah popoldan igramo odbojko. Vadba zumbe poteka pod vodstvom Domna Rotarja. Praznični recepti V teh prazničnih dneh okrasimo svoje domove in jih odišavimo tudi s sveže pečenimi sladkimi dobrotami, ki pomagajo ustvarjati decembrsko vzdušje. Da bodo prazniki še bolj dišeči, vam ponujamo recept za belo božično torto ter mini limonine kolačke. Dober tek. BELA BOŽIČNA TORTA Sestavine: 3 jajca 65 g rjavega sladkorja 45 g mehke bele moke 300 g sladke smetane 350 g bele čokolade 250 g maskarponeja Priprava: V posodi penasto stepemo jajca, sladkor in vanilijo, nato nežno vmešamo moko. SREDiCA // 32 Pekač namastimo in potresemo z moko. Vanj damo maso in pečemo 15 do 17 minut v pečici, ogreti na 180 °C. Pustimo, da se ohladi. V loncu segrejemo sladko smetano in jo prelijemo preko koščkov bele čokolade. Mešamo, da se čokolada lepo stopi, nato pa jo ohladimo na sobno temperaturo. Mascarpone zmešamo z mešalnikom in mu dodamo še čokoladno-smetanovo maso. Mešamo še par minut, da dobimo lepo kremo. Po ohlajenem biskvitu premažemo belo kremo in postavimo v hladilnik za vsaj 2 uri, da se lepo ohladi in strdi. Torto po vrhu po želji okrasimo. Uporabimo lahko zvezdice, čokoladne mrvice, koščke jagod ... MINI LIMONINI KOLAČKI Sestavine: 180 g bele pšenične moke 0,5 čajne žličke pecilnega praška 0,5 čajne žličke soli 110 g masla SREDiCA // 32 220 g belega sladkorja 3 jajca limonina lupina 3 žlice svežega limoninega soka 70 ml polnomastnega jogurta 1 vanilijev sladkor 100 g kremnega sira 120 g sladkorja v prahu 4 žlice manj mastnega kravjega mleka Priprava: V posodi zmešamo moko, pecilni prašek in sol. Penasto stepemo maslo in sladkor ter postopno dodajamo jajca, limonino lupinico in limonin sok. K masleni masi postopno dodajamo mešanico z moko, jogurtom in vanilijo. Dobro premešamo, da dobimo lepo gladko testo. Testo vlijemo v namaščene modelčke in pečemo 15 minut na 180 °C. Kolačke ohladimo. Medtem ko se kolački hladijo, pripravimo sladkorni preliv. V posodi zmešamo kremni sir, limonin sok, sladkor v prahu in mleko. S pripravljeno mešanico pokapljamo pečene kolačke in jih okrasimo s snežinkami. SREČNO 2023! SREDiCA // 33 VSE DOBRO V 2023! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2023! SREDiCA // 34 SREDiCA // 34 SREDiCA // 35 SREDiCA // 36 SREDiCA // 36 23! 0 2 o n č e r S Cenjenim strankam se zahvaljujemo in želimo srečno in uspešno novo leto 2023! e nik z a pr ! e n ič 2023 ž o e b ečno l e s Ve in sr SREDiCA // 37 SREDiCA // 38 SREDiCA // 38 Razvedrilni kotiček NAGRADNA IGRA SUDOKU Ljudje že od nekdaj radi preizkušamo svojo bistroumnost z najrazličnejšimi miselnimi orehi. Za njih ni potreben genialni um, temveč le dobra mera potrpežljivosti in ščepec zdrave pameti. Bistre glave čakata dva nova božično-novoletna sudokuja, ki vas vabita, da razmigate svoje možgane. Ali ste vedeli, da ima sudoku tudi že svoj mednarodni dan? Za mednarodni dan sudokuja velja 9. september – seveda zaradi polja sudoku, ki sestoji iz mreže, velikosti 9 x 9. Pravila igre Pred vami sta dve mreži sudoku. Prvi sudoku je lažji (levi sudoku), drugi pa težji (desni sudoku). Nerešen sudoku ima v različnih poljih vpisane številke, ki so nespremenljive in so ključ za nadaljnje reševanje. Prazna polja v danem kvadratu izpolnite s številkami od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in vsakem manjšem kvadratu 3 x 3, omejenem z debelejšimi črtami (torej poudarjeno področje, velikosti 3 x 3), vsaka izmed številk od 1 do 9 nastopala natanko enkrat. Nagradno žrebanje Pravilno rešena sudokuja prineseta izžrebancema naslednji nagradi: • za lažji sudoku (Sudoku 1): darilni bon za klasično masažo v lepotnem salonu Studio Sanaja v Ormožu; • za težji sudoku (Sudoku 2): darilni bon za klasično masažo in pedikuro v lepotnem salonu Studio Sanaja v Ormožu. Prislužite si ju tako, da pravilno izpolnjen nagradni sudoku izrežete ali prepišete in posredujete na naslov Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, pripis Glasilo – sudoku, 2277 Središče ob Dravi ali pošljete v elektronski obliki na naslov: urednistvo.sredica@gmail.com, in sicer do 10. marca 2023. Izmed vseh pošiljateljev bomo izžrebali dobitnika obeh nagrad in ju objavili v SREDiCA // 39 prihodnji številki glasila, ko bomo dodali tudi rešitve tokratnih sudokujev. Pošljete lahko rešitev tudi samo za en sudoku, pogoj za sodelovanje v nagradnem žrebanju nista oba pravilno izpolnjena sudokuja, zadostuje že ena pravilna rešitev enega ali drugega sudokuja. Dobitniki številke nagrad iz • za težji sudoku (Sudoku 2) je darilni bon za kosilo ali večerjo za dve osebi v Gostilni Ozmec v Cvetkovcih prejela Sonja Luci. Obema izžrebankama čestitamo. Rešitev sudokujev iz prejšnje številke Oba sudokuja sta imela le eno rešitev. prejšnje Zaradi spremembe pri izdaji prejšnje številke Sredice sta obe izžrebani nagrajenki prejeli svoji nagradi za pravilno rešena sudokuja iz julijske številke Sredice v mesecu septembru. • Avtor sudokuja je Robert Tekavčič Sudoku 2 Sudoku 1 To pomeni, da mora vsaka vrstica, stolpec in vsako izmed področij, velikosti 3 × 3, vsebovati števila 1 ̶ 9 (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9). za lažji sudoku (Sudoku 1) je darilni bon za družinsko pico v Gostilni Ozmec v Cvetkovcih prejela Andreja Gavez; Želimo vam veliko sreče in zabave pri reševanju tokratnih sudokujev. SREDiCA // 39 NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev križanke (geslo iz osenčenih polj) pošljite do 10. 3. 2023 napisano na dopisnici na naslov: Uredniški odbor Sredice, Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi ali pošljite geslo po elektronski pošti na: urednistvo.sredica@gmail.com. Opozorilo: Tiste, ki nam pošiljate rešitve križank preko e-pošte, prosimo, da rešitvam pripišete tudi svoje podatke (ime, priimek in naslov), sicer jih ne moremo upoštevati. Prvi trije srečni izžrebanci prejmejo darilne bone trgovine Mercator. DOBITNIKI NAGRAD ZA KRIŽANKO IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE IN PRESENEČENJE Vsem reševalcem križanke, ki so poslali pravilno geslo (Zaupanja vredne znamke) iz novembrske številke Sredice, se lepo zahvaljujemo za sodelovanje. Izžrebani dobitniki nagrad so: 1. mesto: Milena Milosavljević, 2. mesto: Bojana Kolenc in 3. mesto: Štefka Bauman. Vse tri nagrajenke prejmejo darilne bone trgovine Eurospin. Ker se nam približujejo božični prazniki, pa je naš tokratni Božiček postala Oljarna in mešalnica Središče, d. o. o., ki nam je prijazno prispevala darilne bone v vrednosti 20 evrov, s katerimi bomo razveselili še štiri dodatno izžrebane nagrajence. Štirje srečni dobitniki bonov Oljarne Središče so: Marija Smontara, Anica Zadravec, Martin Jurkovič in Danijel Trstenjak. Čestitke vsem.