Kedaj bodo gosposke slovenskim strankam slovenski dopisovale? Mnogo slovenskih občiu je akleaolo sloveasko aradovati, ter je prosilo c. kr. okrajne glavarje, naj jim aloveaski dopisnjejo; ali ti se držijo kaj žilavo stare navade, ter dopisujejo, kakor prej, še vedao nemški z malimi izjemki. Sloveaci pa smo dobre duše, ter to potrpežljivo proaašamo, mesto da bi se pritožili pri višjih goapodskah, namreč pri deželaem aamestniku v Gradci, ali pa celo pri miniatru notranjih zadev na Dunaji, kateri bi gotovo podučil okrajae glavarje, kako morajo z aami občevati ker to aami nečejo zaati. Ko so 20. juaija 1880 dr. Šac ia drugi sloveaski poslaaci v deželaem zboru v Gradci namestnika vprašali, ali hoče vlada za to skrbeti, da se bo s strankami sloveaske narodnosti v uradu ustao ia pismeao slovenski občevalo, odgovoril je ta, da mu je v teku 10 let saino edea slučaj znan, da je od političaega upravaega urada t. j. od okrajaega glavarja, stranka na slovensko ulogo dobila nerašk odlok, da pa se je okrajaemu glavarju takoj zapovedalo, naj ee ravtia po obstoječih predpisih. Toraj aamo eakrat se je stranka pritožila pri aamestaištvu proti neaiškemu dopisu. Okrajai glavarji dobro zaajo, kako potrpežljive duše smo mi. Oni dobro vejo, da se mi Be bodemo pri višjili gospodskah pritožili, za to se pa pogosto ae brigajo aiti za obstoječe predpise ia Baredbe, ki jim velevajo, da nam morajo slo- veasko dopisovati, niti za naše prošnje, aaj aam ae pošiljajo aemških dopisov, ker jih ne razumemo. Ko je grof Taaffe miaister postal, obljubil je, da bode skrbel, da bode tudi vSlovenec dobival sloveaske dopise od goapodake, Ceh ceske itd. Marsikateri se je toraj vže oudil, kako je to, da je še vedao vse pri starera, da gospodske nečejo še aploh o aloveaščiai aič prav čuti. Ali to stbo mi aaaii krivi, ker se ae pritožimo pri višjih gospodskab. Kaj je miaister Taaffe letos 5. marca v državnem zboru odgovoril ruainskemu poalaucu Kulačkovskemu, ko je tožil, da rusiaskim kmetom še sploh pošiljajo okrajni glavarji dopise v jeziku, katerega kmetje ae razumejo? Rekel je: ,,Ce je to resea, moram to jako obžalovati, ia zatrjujem, da bom vae storil, kar je meni storiti mogoče, da ae to ne bode .^eč godilo. Jaz bi le prosil, naj ae mi posamezfli slučaji, v katerih političae oblaati ravBopravaoat žalijo, aazaanijo; kajti dokler se mi poaamezai slučaji ne nazaaaijo, tega ae morem verjeti. Jaz moram za to skrbeti, da se postave in naredbe izvršujejo". Dozdaj se še toraj nikdo ni pri njem pritožil, da se mu pošiljajo dopisi od gospodsk v jeziku, katerega ne razame. Še verjeti ae more, da bi ^se to res godilo. Ce hočemo, da ae bo to odpravilo iu se z nami ravaalo, kar je prav, morali bodemo tako tako le postopati: Sloveaski župaai, šolski aveti itd., ki dobijo od okrajaih glavarjev aemšk dopis, aaj ga pošl jejo aazaj s prošajo, da se jim to v sloveaskem jeziku pošlje. Okrajai glavar bode jim zdaj posljal sloveuski, ali pa jim pisal, da morajo aemškega vzprejeti, ali pa se aaj, če jim to ai prav. pri višjej gospodski pritožijo v 8 ali 14 dneh. Zdaj treLa v teh daeh pritožbo aapisati, v katerej se pove, da okrajai glavar aeče slovenski dopisovati, ampak sili z nemškimi dopisi. Pritožba se pošlje aamestaiku, ia. če ta ae bi okrajaeaiu glavarju zapovedal, aaj alovenaki dopisuje, pa miaiatru. Take pritožbe ali takega rekarza pa ae zaa vsak predstojaik sam napraviti. Naj se toraj mahom obrae aa odbor ,,Sloveaskega draštva" v llariboru. V odboru tega društva so možje, ki pozaajo postave, ia bodo jim radi aapravili pritožbo ali rekurz ia sicer zastoaj, kajti ,,Sloveaako draštvo" iraa aamea, da braai aarodae ia državljaaske pravice aloveaskega aaroda. Ce se ae bomo pritožili, ae bomo aič dosegli. Mi ne smemo misliti, kaj bomo ae sami pritoževali, saj smo sloveaske poslaace volili, da se oai za aas potegaejo. Naši poslaaci resea storijo, kar raorejo, ia tisti, ki ,,Sloveaskega Goapodarja" štejejo, vejo kako so ae vže za aas potegovali. Ali tedaj vslaaejo drugi, aemški poslaaci, kakor celjski Foregger, ali mariborski Schmiderer, ali Hackelberg ali Caraeri, rekoč, da ai res, kar so aaši poslaaci pravili. Kajti sloveaako ljudstvo aeče, da bi se mu sloveaski dopisovalo, temuč terja, aaj ae mu aemški dopisuje; ali pa, da so pritožbe sloveaskih poslaacev prazae čeače, kajti gospodake se ravnajo po predpiaih ia postavah, ter dopisujejo ia odgovarjajo Sloveacem sloveaski. Za to se pa tudi aikdo pri aamestaiku ali pa pri miaistru ae pritožaje. I ker se res aikdo pri miaistra ae pritoži, jim ta verje ter si misli, da je gotovo vse v reda, da se nam gotovo krivica ae godi, ker smo tiho ia se ae pritožujemo. Zatoraj pa se moramo pritoževati, da bo minister zvedel, kako aas mačijo z aam aerazumljivo aemščiao. Ou bo aam potem vže pomagal, ia stopil tistira okrajaim glavarjem, ki nečejo o aloveaščiai aio čati, aa prate, da bodo morali Sloveacem sloveaski dopiaovati. I. D.