133
Deželni zbori.
Deželni zbor Kranjski.
V 11. seji dne 8. aprila se je obravnaval proračun normalno-solskega zaklada za leto 1877, (potrebščina 174.529 gold. 41 kr., zaklada 13.477 gld. 62V2 kr., tedaj primanjkljej 161.051 gld. 7872 kr.), za katerega je treba 18 odstotkov priklade na nepo-srednje davke za deželni in zemljiško odvezni zaklad.
Pri splošni debati se prvi oglasi dr. Bleiweis ter pravi, da finančni odsek sam se je vstrašil primanjkljej a 161.000 gold., za katerega je treba 18% deželne priklade. Narodna stranka se je dolgo vpirala novim postavam ljudskih šol, ker je čutila, kakošni bodo nasledki teh postav na vse strani. Zdaj tudi nasprotna stranka vidi, kam pridemo z novoernimi Šolskimi napravami, in to ne le pri nas, temuč tudi drugod ; na Štajarskem menda imajo cel6 30 odstotkov priklade za normaino-šolski zaklad. Prav ima toraj Tirolski deželni zastop, da se brani novoernih šolskih postav, prav ima Predarlski deželni zastop, ako zahteva, naj se odpravi ministerstvo nauka. (Dobro-klici na levi.) Vsaka dežela sama naj ljudske šole vzame v svoje vodstvo in skrb, ona bo najbolj vedela ravnati po razmerah svojih in ne bo več denarja trosila, kakor je treba. Tu, tu imamo res, kakor je gosp. Dežman omenil pri neki drugi priliki, trializem: občine, dežela in država imajo ljudske šole v rokah, a razloček je ta, da država komandira, občine in dežela pa plačujejo. Da se je šola ločila od cerkve, kakošni so nasledki tega? Brezversko načelo je stopilo v šolo, učitelji se silijo k novoernemu liberalizmu, ki nemškutarijo podpira; prejšnje dohodke organista in cerkovništva treba je učiteljem nadomestiti s stalno plačo, ki deželo stane zdaj toliko denarja. Al onih 161.000 gold. ni še ves primanjkljej, ki ga bo morala dežela pokriti, država bo najmanj še 20:000 gold. dodala, al država druzega ni, nego skupnost davkoplačevalcev; dalje sedanji nadzorniki ljudskih šol državi prizadevajo velikih stroškov; imeli smo pri nas deželnega inšpektorja za ljudske šole, moža izskušenega, izvedenega, še krepkega; nagloma moral je odstopiti najbolj zato, ker ni trobil v rog sedanje sisteme; na njegovo mesto poklicala je vlada druzega moža, ki gotovo službe bolje ne opravlja; tako je treba zdaj dva plačevati, se ve da Avstrija je bogatinka! Poprej so naši dekani brezplačno opravljali okrajno nadzorstvo ljudskih šol, sedanji okrajni inšpektorji dobivajo po 300 do 400 gold. letne plače; vprašati se pač sme: ali Sima, Kuster in drugi taki bolje opravljajo nadzorstvo, kakor poprej dekani? Gotovo ne! Tako se množijo priklade, zadnji groš hočete ljudstvu vzeti iz žepa,   da   mu uče-
nost ubijate v glavo; ali pa bo moglo živeti od učenosti, to je drugo vprašanje. Dalje dr. Bleiweis po-vdarja, naj bi se manj potratiio za navadne ljudske šole, ki so organizirane čisto po tujem kopitu, in več storilo za poduk o kmetijstvu ter konečno predlaga, naj finančni odsek na drobno izračuna ter poroča v eni prihodnjih sej: Koliko bodo znašale skupne deželne priklade doštevši potrebščino za napravo kmetijske šole na Dolenskem.    Ta predlog je obveljal.
Potem sta se glasila dr. pl. Schrev in poročevalec Dežman ter hvalo pela sedanji napravi ljudskih šol s frazami, kakor jih nahajamo navadno v „Tag-blattu** in enacih listih. —
V specijalni debati je dr. Bleiweis omenil mini-sterski ukaz, ki učitelje ljudskih šol, kateri nimajo spričevala sposobnosti po sedanji organizaciji, sili, da se preskušnji podvržejo letos ali izjemno do prihodnjega leta, če ne, se jim celo spričevalo dovršene preparan-dije vzame! Ta ukaz je drakonski ukaz, neopravičen; po kateri pravici se more komii spričalo vzeti, ki si ga je pridobil po dobro dovršeni preparandiji? in ali ni bolje spričalo to, če je učitelj službo svojo že več let na zadovoljstvo svojih predpostavljenih opravljal, kakor je to, ki ga učitelj po veči ali manji sreči dobi pri polurnem izpitu? Dr. Bleiweis potem predlaga: deželni odbor naj prosi deželni šolski svet, da naj dela pri ministerstvu nauka na to, da vsaj učitelji, ki že 15 let zadovolilno služijo, pa po novi postavi od 14. maja 1869 nimajo spričevala učiteljske sposobnosti, se oproste dotične preskušnje, da brez nje morejo dobiti definitivno službo. — Predlog je obveljal brez ugovora.
Potem baron Apfaltrern s puhlimi razlogi predlaga, naj zbor nekako nezaupnico izreče dr. Bleiweisu in dr. Zamiku kot členoma deželnega šolskega sveta, zato, ker se ne vdeležujeta sej tega sveta. — Dr. Zarnik krepko spodbija Apfaltrernov napad ter na drobno dokazuje, da je deželni šolski svet, kakor je zdaj sestavljen, nepostaven, illegalen; o dolžnosti vde-leževati se ga, ne more biti toraj govora; naštevši mnogo dotičnih nepostavnosti, izreče konečno govornik: odpravi naj se ta veliki sedanji šolski aparat in dajo naj se opravila dotična pravim zastopnikom ljudstva v roke, ne pa birokratom. — Dr. Bleiweis isto tako protestira zoper krivični napad Apfaltrerna, rekši, da od njega se ne bode učil spolnovati dolžnosti svojih; našteva marsikake dogodbe v deželnem šolskem svetu pred ministerstvom Hohenwartovim, ob času mini-sterstva Hohenwartovega in po odstopu njegovem, ko sta dr. Mrhal in dr. Wretschko bila poklicana v deželni šolski svet, in baronu Apfaltrernu kliče v spomin oni čas, ko se je stranka njegova pod Hohen-wartom nepostavno odtegnila celo deželnemu zboru, ter naposled pravi: predrugačite si s tem o! Sistema, kakor sedaj vlada v vseh zadevah, zdi se mi podobna tisti strupeni sapi ki iz južne Azije in Afrike piha in se „samumu imenuje. Ta „samum" zatira vse, zadu-šuje vse, da nič ne raste, da nič ne more naprej! To je moj odgovor na zatožbo nekdanjega državnega pravd-nika g. barona Apfaltrerna. (Živa pohvala na levi). — Pri glasovanji se je ovrgel Apfaltrernov predlog.
Potem je proračun normalno-solskega zaklada obveljal in so bile sprejete resolucije, katere merijo nato, da deželni šolski svet zborovega proračuna nikakor ne sme prekoračiti. Pri tej priliki je sklenil deželni zbor tudi to, naj deželna vlada dela to, da se zaklad učiteljskih upokojnin izroči v deželno upravo, — dalje da bode Primorsko primeren donesek plačevalo za Vremsko ljudsko šolo. — Učiteljski vdovi Mariji Ribnikar-jevi v Dolu se je   dovolila  vpokojnina po 150 gld. na leto,
sinu njenimu pa odgojnina po 40 gld. — Prošnja občine S t u r i j e glede opravilne doklade za učitelja Ran ta se je izročila deželnemu odboru, naj jo reši po predpisih postav. — Prošnja Cerkniške občine, naj se jej pregleda neko povračilo normalno šolskemu zakladu, se sicer ni končno rešila, toda obveljal je predlog poslanca Obreze, naj se navedeni dolg ne iztirja, dokler pravica do tega ni jasna; če bi pa se le plačati moral, plačal naj bi se v 2 rokih, namreč polovica leta 1877, polovica pa 1878.
134