s é'c ¡'Alna i> i<: d a c. o (],t k á --- ч'
Socialni pedagog in
locialna integracija otrok
t posebnimi potrebami v
osnovno šolo
Social pedagogue апД ,
social integration of
children with special
needs into the
mainstream primary
school
Vinko Skalar^
Povzetek
länkoSkalar, Članek obravnava probleme otrok z učnimi težavami, ki
dr. psih., jih zakon o osnovni šoli (iz svežnja nove šolske zakonoda-
Pedagoška je) uvršča med otroke s posebnimi potrebami. V zvezi s to
fakulteta v kategorijo otrok, ki so bili že doslej strukturni del osnov-
Ljiibljani, nošolske populacije, se odpira šolskim svetovalnim delav-
Kardeljevapl. ceni, in posebej socialnim pedagogom, obsežno področje
16,1000 strokovnega delovanja.
Ljubljana.
Ključne besede: otroci z učnimi težavami, otroci s poseb-
nimi potrebami, osnovna šola, integracija, socialni peda-
gog-
58
s o C I Л L N Л P E п Л G O G / K Л
Abstract
The article discusses problems of children with learning di-
sabilities who are classified into the category of children
with special educational needs, by the elementary school
legislation. This category of children has always been an
integral part of primary school population. Present trends
open up an extensive field of professional activities for school
counsellors, especially social pedagogues.
Key words: children with learning disabilities, children
with special needs, primary school, mainstreaming, social
pedagogue.
V referatu "Socialni pedagog, profil šolskega svetovalnega delavca", ki
sem ga pripravil za posvet šolskih svetovalnih delavcev v organizaciji Zveze
pedagoških delavcev junija 1966, sem na koncu zapisal:
"Nova šolska zakonodaja odpira socialnemu pedagogu novo področje
dela. Daje namreč zeleno luč integraciji otrok s posebnimi potrebami. V
zvezi z integracijo pa je socialno vključevanje otrok s posebnimi potreba-
mi enako pomembno, kot njihovo vključevanje v izobraževalni proces.
Socialna integracija namreč deluje kot motivacijski naboj in šele učinko-
vita socialna vključenost omogoča tudi izobraževalno. Za usmerjanje in
pospeševanje procesov socialnega vključevanja učencev v razred oz. v
socialno skupino pa je socialni pedagog kompetenten strokovnjak."
Socialna vključenost ni pomembna le za učence s posebnimi potreba-
mi, pač pa za vse učence. Socialna vključenost omogoča zadovoljevanje
socialnih potreb vsakega učenca, predvsem potreb po varnosti in po spre-
jetju in če sledimo A. Maslowu, se lahko aktivirajo potrebe višjega reda
šele potem, ko so zadovoljene potrebe nižjega reda. Intelektualna aktiv-
nost, skupaj s potrebami po socialnem prestižu, po socialnem priznanju
in uveljavljanju, so v primerjavi s potrebami po varnosti in sprejetju po-
trebe višjega reda. Biti morajo zadovoljene in šele potem je mogoče pri-
čakovati, da bo učenec zmogel vlagati intelektualni napor v storilnostne
naloge, ki jih postavlja predenj šola. Seveda ob normalno razvitih intelek-
tualnih sposolonostih in ob zadostni motivaciji. Če torej želimo, da bo uče-
nec v šoli dosegal storilnostne rezultate v obsegu standardov (osnovne)
šole, potem je treba poskrbeti za njegovo socialno vključenost.
Pri večini učencev to ni problem, saj so fizično in psihično dovolj oprem-
ljeni, socialno zreli in socializirani do take mere, da pri socialnem vklju-
čevanju nimajo težav. Drugače pa je z učenci, ki imajo telesne, funkci-
onalne ali duševne primanjkljaje, ali pa so v slabšem položaju kot večina
N o C I Л I, N Л l> IC U A G O G / K /1
S9
učencev v razredu zaradi socialne stigmatiziranosti. To so npr. otroci pri-
seljencev in beguncev in vsi tisti, ki prihajajo iz drugih govornih območij,
tudi otroci, ki prihajajo iz subkulturnih socialnih okolij in vzgojno zane-
marjeni otroci. Imajo težave pri socialnem vključevanju zaradi težav pri
sporazumevanju, pa tudi zaradi razhčnosti, ki je posledica drugačnega
kulturnega okolja, v katerem so odraščah, v katerem živijo ah pa so živeli
doslej.
Slabše možnosti za socialno vključevanje med vrstniki v šoli imajo tu-
di otroci, ki so bili doslej praviloma vključeni v šole s prilagojenim pro-
gramom, katerim pa nova šolska zakonodaja odpira možnost všolanja v
redne šole. To so slepi in slabovidni, gluhi in naglušni otroci, otroci s teža-
vami v gibalnem razvoju (telesni invalidi), otroci s primanjkljaji v dušev-
nem razvoju in vedenjsko in osebnostno moteni.
Eden od pomembnih razlogov (vendar ne edini in morda tudi ne naj-
pomembnejši), zakaj so bili ti otroci doslej praviloma napoteni v šole s
prilagojenim programom je bil v predpostavki, da bo zanje šola s prilago-
jenim programom bolj primerno, manj ogrožujoče, bolj strpno in manj
stigmatiziraj oče življenjsko okolje, kjer se bodo z manj ovirami in fru-
stracijami lahko izrazile njihove ohranjene sposobnosti in intelektualne
zmogljivosti. Torej, da se bodo v šoli s prilagojenim programom lažje so-
cialno vključili, kot bi se v redni šoh.
Sedaj pa se tem otrokom odpira možnost vključevanja v redne šole. In
prav njihova socialna integracija bi utegnila biti večji problem kot njiho-
va vključitev v proces izobraževanja. Zaradi težav pri socialnem vključe-
vanju pa bodo imeh tudi težave pri učenju.
Z učnimi težavami, ki so sekundarnega izvora, ki so posledica nekih
drugih primanjkljajev ali posebnosti, je treba računati tudi pri socialno
stigmatiziranih, pri otrocih z manjšimi fizičnimi in funkcionalnimi pri-
manjkljaji, tudi pri otrocih s SUT in MCD, pri otrocih, ki imajo legastenijo
ah govorne težave in motnje, kot tudi pri vedenjsko in osebnostno mote-
nih. Učne težave pa se seveda praviloma pojavljajo tudi pri duševno slab-
še razvitih.
Nova šolska zakonodaja uvi^šča otroke z učnimi težavami med otroke s
posebnimi potrebami. (Glej člen Ti. Zakona o osnovni šoh.) Tiste, ki so
bih doslej praviloma usmerjeni v šole s prilagojenim programom in ki se
bodo poslej lahko integrirali v redne šole, pa tudi tiste, ki so bili že doslej
v rednih šolah večinoma označeni kot učno slabše uspešni ah učno ne-
uspešni. Položaj pr^dh bo urejen z Zakonom o usmerjanju (trenutno je v
skupščinskem postopku kot predlog), položaj drugih pa uvaja 12. člen Za-
kona o osno^Tii šoh. Zanje je predviden dodatni pouk, zagotovljene pa so
jim tudi druge oblike individualne in skupinske pomoči.
60
s o C I Л L N A P E D A G O G / K A
Prav otroci z učnimi težavami, ki so bili že doslej vključeni v redne
šole, tvorijo najobsežnejšo kategorijo otrok s posebnimi potrebami. Po
evropskih merilih, s čimer soglašajo tudi strokovnjaki pri nas, jih je v
rednih šolah 15-18 %. To pomeni konkretno 3 - 5 učencev z učnimi teža-
vami oz. s posebnimi potrebami v vsakem razredu v osnovni šoli, brez
tistih, ki se bodo vključili v redno šolo namesto v šole s prilagojenim pro-
gramom.
Otroci z učnimi težavami so, kot že rečeno, učno neuspešni, učno ne-
uspešni učenci pa so praviloma vedenjsko težavni in socialno izključeni.
Pri tem večinoma ni mogoče ugotoviti, kateri od treh dejavnikov, ki na-
stopajo vzajemno, je bil prvi, ki je sprožil še ostala dva. Nastopajo hkrati,
drug drugega pogojujejo in krepijo. Nobenemu posebej ne moremo pri-
pisovati večje teže in večjega pomena. Morda ima storilnostna učinkovi-
tost oz. učna uspešnost (neuspešnost) vendarle izjemen položaj in pose-
ben pomen v trikotu, saj vedenjske težavnosti in socialne izključenosti ni
mogoče odpraviti, če učencem ne pomagamo tudi k boljšim učnim uspe-
hom. Tudi to, da učna uspešnost že sama po sebi lahko prispeva k boljše-
mu socialnemu položaju učenca v razredu, vpliva pa tudi na zmanjšanje
njegove vedenjske težavnosti. Dostikrat samo zato, ker so učitelji pa tudi
součenci do učno uspešnega učenca strpnejši, kadar se pojavljajo pri njem
vedenjski problemi oz. vedenjskim problemom ne pripisujejo takšne te-
že, kot jo pripisujejo pri učno neuspešnih učencih. Zanimivo je tudi, da
pri učencih dostikrat spregledamo in nismo posebej pozorni na SUT, na
MCD, na legastenijo, na manjše telesne težave ali primanjkljaje in kot že
rečeno, na vedenjska odstopanja, dokler so učno uspešni. Če pa je učenec
učno neuspešen, postanejo primanjkljaji in posebnosti, težave ali motnje
v sedanjosti аИ v ranem otroštvu pomembni dejavniki, za katere domne-
vamo, da so vzrok sedanjim učnim težavam. Če jih ugotovimo, je lahko to
otroku v prid, saj lahko učno težavnost pojasnimo z dejavniki, ki otroka
ne obremenjujejo kot moralno problematičnega. Če pa takšnih dejavni-
kov ne moremo odkriti, potem pripisujemo učne težave otrokovi lenobi,
nezainteresiranosti za učenje, premalo vzpodbudnemu družinskemu oko-
lju in otrokovi vzgojni zanemarjenosti.
Uzakonjena integracija kot možnost torej ne odpira vrat v redno šolo
samo otrokom, ki so bili doslej praviloma napoteni v šole s prilagojenim
programom. V drugačen položaj postavlja tudi vse tiste otroke z učnimi
težavami, ki so se že doslej šolali v rednih šolah, ki so bili večinoma učno
neuspešni, vedenjsko težavni in pa socialno izključeni. Sedaj Zakon o
osnovni šoh predvideva zanje dodatno učno pomoč pa tudi druge oblike
individualne in skupinske pomoči, kolikor bi bila takšna pomoč potreb-
na.
Z zakonsko regulacijo ta skupina otrok obvezuje učitelje in svetovalne
^S o C I Л L N Л P K D A G O G J K A
61
delavce na šoli, da bodo z lastnimi močmi in z znanjem ali pa s pomočjo
strokovnjakov zunaj šole, če se bo izkazalo za potrebno, poskušali otro-
kom z učnimi težavami ponuditi ustrezno pomoč. Pomoč, ki bo hkrati
usmerjena k povečanju njihove učne uspešnosti, k odpravljanju vedenj-
skih in osebnostnih motenj, kot tudi k socialnemu vključevanju otrok v
razred kot socialno skupino. V tem primeru ne bo šlo več za posebne obh-
ke pomoči legastenikom, otrokom s SUT, hiperaktivnim otrokom ali otro-
kom z vedenjskimi motnjami, pač pa za pomoč vsem otrokom z učnimi
težavami, pri čemer bodo že doslej uveljavljene oblike pomoči za posa-
mezne kategorije otrok le sestavina doktrine, ki jo bo treba šele oblikova-
ti in bo temelj profesionalnemu pristopu šole in učiteljev k otrokom z
učnimi težavami.
Zakonsko urejanje kategorije otrok z učnimi težavami pa ne obvezuje
le šol, učiteljev in socialnih delavcev, pač pa tudi vodstva šol in državo, ki
bo morala zagotoviti pogoje, da bo mogoče razvijati in ponuditi tiste obli-
ke pomoči otrokom z učnimi težavami, ki jih bo terjal posamičen, indivi-
dualen primer učenca.
Doktrino z oblikami pomoči bo morala šola razviti tudi za delo z na-
darjenimi otroki, še posebej s tistimi, ki imajo kljub nadarjenosti učne
težave. Tudi nadarjene učence uvršča Zakon o osnovni šoli (čl. 11) med
otroke s posebnimi potrebami. Tudi nadarjeni otroci so dostikrat vedenj-
sko težavni in socialno izključeni. V večini primerov nadarjenih je prav
socialna izključenost tisti dejavnik, ki sproži in potegne v začaran krog še
vedenjsko težavnost in končno tudi učno neuspešnost.
Šola ima razen storilnostnih nalog tudi sociahzacijsko vlogo. Ta sodi
že sama po sebi k nalogam šole. Če pa vemo, da brez prispevka k sociali-
zaciji in k socialni vključenosti otrok ne bomo mogli uresničiti tudi storil-
nostnih nalog in pa da poteka kognitivno in socialno učenje vzporedno in
da brez socialnega tudi kognitivno učenje ne more biti učinkovito, potem
se kaže tudi socialno učenje otrok kot primarna naloga šole.
Socialni pedagogi so kompetentni strokovnjaki za dajanje socialne po-
moči, za vključevanje otrok, mladostnikov in odraslih v glavni tok (main
streaming) in lahko s takšno naravnanostjo in znanjem izpolnjujejo kot
šolski svetovalni delavci pomembno področje delovanja, kateremu doslej
šola ni namenjala tiste pozornosti in veljave, kot bi bila potrebna, če bi
hotela celostno reševati problematiko otrok z učnimi težavami in prispe-
vati k njihovi izobraževalni in socialni integraciji v redno šolo.
Literatura
Dreikurs, R. (1982), Mainstreaming sanity in the clasroom. New York,
Hartper & Row publishers.
62
s. o C I Л L N Л l> IC I) A G O G / K A
Churton, P. in drugi (1997), Foundations of special education. Brooks &
Cole publishing company.
Šolska zakonodaja 1 (1996), Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport
RS.