RAVENSKIH ZELEZARJEV
£LLAS I
Lelo XV
Kavne na Koroškem, 1. junija 1978
St. 10
PRED II. KONGRESOM ZKJ
r , ^°20/ prejšnjega stoletja je Keh da bo socializem samo Premija neke bolezni, ki ne t^a Posledic. Seveda je bilo Zvnotno, kajti socializem je
to
da
-nes že skoraj pol sveta obsedi proces, ki dobiva od dne dne nove razsežnosti, novo °č in pomen.
Ko
?0vedal
'munistični manifest je na-
nastajanje nove druž-
[je’ Puriška komuna si je priza-pfV^a ustvariti prvo diktaturo 0 etariata, oktobrska revolu-
cija pa je začela novo dobo zgodovine — prehod iz kapitalizma v socializem in današnje človeštvo se nenehno preobraža, išče nove in boljše poti, se spopada zaradi socialističnih idej; stare oblike odmirajo in nastajajo nove, kajpak z njimi tudi drugačen človek — socialistični človek.
Od znamenite Marxove 11. teze o Feuerbachu: »Filozofi so svet samo različno razlagali, gre pa za to, da ga spremeni-
mo,« pa do danes je zgodovinska naloga komunistov, da spreminjajo družbeno stvarnost, da je sleherno prizadevanje usmerjeno k temu, da bi dosegli tako resničnost, ko ne bo več razredov, zatiranja in izkoriščanja, ko bo človek celovita in svobodna osebnost. Jugoslovanski komunisti so to vseskozi upoštevali pri svojem delovanju. Izteka se šesto desetletje obstoja Zveze komunistov Jugoslavije in dejstvo je, da je v tem obdobju enega poprečnega človeškega življenja bilo veliko storjenega, dosežene velike pozitivne spremembe na vseh področjih družbenega življenja, ta čas je dal nešteto izkušenj, predvsem pa potrditev začrtane poti v socializem. Bili so tudi odkloni, potvarjanja, a danes je tega vse manj, ker ni več tistih hudih notranjih nasprotij, ki so po vojni še bila.
Za nami so že vsi republiški kongresi, ki smo jim posvetili vso pozornost širom domovine. Vsebinsko so bili bogati in so dali vrsto konkretnih napotil za nadaljnje delo komunistov v republikah in pokrajinah.
Smo pred 11. kongresom Zve-ve komunistov Jugoslavije, ki najbrž ne bo odkril kaj bistveno novega, vendar pa bo kakovostna sinteza vseh republiških, se bo brez dvoma natančneje opredelil do posameznih vpra-
Izdaja delavski svet Zele-'* žarne Ravne
Ureja uredniški odbor' Janko Dežman. Vida Gl gor, Avgust Knez, Marj Kolar, Franjo Miklavc, He! lena Nerat, Rudolf Rajzer, Ivan Vušnik, Milan Zafošnik
Glavni in odgovorni urednik
Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
šanj, ki jih moramo v samoupravni Jugoslaviji skupno reševati. Gotovo je, da bodo resolucija in drugi kongresni dokumenti jasno začrtali nadaljnji razvoj samoupravljanja, postavili v novo luč položaj delavca, marksistično izobraževanje, gospodarstvo, kulturo, šolstvo itn. Vse to pa pomeni, da nalaga kongres nove naloge delovnim ljudem, še posebej komunistom, ki so vselej najbolj odgovorni za dograditev naše družbene stvarnosti. Poprijeti bo treba na vseh področjih, kjer so kongresi pokazali na slabosti. Ne smemo prezreti dejstva, da naša družba ne trpi stagnacije, pač pa terja kontinuirano delo od tovarne do skupščine. Noben uspeh ni dan enkrat za vselej, vsak se da preseči. Pokongresno obdobje torej zahteva nadaljevanje družbene preobrazbe, kar pomeni, da si moramo v prvi vrsti prizadevati za izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavca, poglobiti delegatski sistem kot najbolj demokratično obliko samoupravljanja, se zavzemati za skladen razvoj republik in pokrajin in kajpak kot temeljno izhodišče za vse — dvigniti produktivnost. Cilji so torej zelo jasni in 11. kongres jih bo vsekakor potrdil, mi pa jih moramo seveda uresničiti.	Z.	Strgar
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
Tito — mladost — samoupravljanje
V aprilu smo presegli plan skupne proizvodnje za 2,7%, kumulativna prekoračitev v prvih štirih mesecih tako znaša 0,6%. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa smo presegli skupno proizvodnjo za 5,3%. Izboljšuje se tudi stanje odpreme, saj je bila v aprilu prekoračena za 5,8 %, tako da znaša skupni zaostanek za predvidenim planom samo še 1,9 odst. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa zaostajamo za 3%. Delno se je izboljšalo tudi
stanje fakturirane realizacije, saj znaša zaostanek v aprilu za predvidenim planom le 0,1 %, v kumu-lativi pa zaostajamo za 8,7%. Ce pa primerjamo realizacijo v enakem obdobju lani, vidimo, da smo jo v kumulativi presegli za 11,2 %. Zaostanek za planiranim izvozom znaša v prvih štirih mesecih
13,6	%.
TOZD jeklarna. V aprilu je TOZD presegla planirano skupno proizvodnjo za 1,5%, kumulativno
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa 1,8 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani znaša prekoračitev 5,9 %>, mesečno 4,3 %. Se vedno je prisoten problem neprimernega vložka.
TOZD jeklolivarna. Vsi kazalci zaostajajo za planiranimi, tako znaša zaostanek odpreme v aprilu
5,1	%, kumulativno 9,7 %. Glede na enako obdobje lani pa se je stanje izboljšalo, saj je kumulativna odprema višja za 6,8 %, v aprilu celo 9%. Realizacija zaostaja v kumulativi za 12,7 % v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je prekoračena za 8,5 "/o. Za planom močno zaostaja izvoz, kumulativno celo za 42,8 %.
TOZD valjarna. Prekoračitev odpreme je znašala v aprilu 5,3 %, s tem pa je dosežena tudi kumulativna odprema 100%. Realizacija je v kumulativi presežena za
1,6	%, glede na enako obdobje lani pa za 12,7 %>. Pri izvozu zaostaja TOZD za 29 “/o. Zaradi pomanjkanja vložka iz TOZD jeklarne ni bil dosežen plan proizvodnje gredic, rekordna pa je bila termična obdelava materiala.
TOZD kovačnica. Razen kumulativne skupne proizvodnje, ki zaostaja za planirano 2,5 %, kažejo vsi kazalci na prekoračitev
planov. Tako je bila odprema v aprilu presežena za 24,3 %, kumulativno 8,4 %, realizacija 20,6 °/o, kumulativno 7,9%. Izvoz pa je bil presežen skoraj za 40 %.
TOZD jcklovlek zaostaja za skupno proizvodnjo v kumulativi
6,1	%. Odprema je bila v aprilu dosežena 100,2®/», vendar zaostaja v kumulativi za 2,6 %. Glede na enako obdobje lani je bila odprema presežena za 24,6 °/o, v aprilu celo 34,5%. Pri realizaciji zaostaja TOZD za 10,2 %, izvoz pa ni bil dosežen niti 20%.
TOZD stroji in deli. Stanje se je glede na minuli prvi kvartal nekoliko izboljšalo. Vendar je tu prisoten kumulativni zaostanek, ki ga bo težko nadoknaditi. Tako znaša zaostanek za skupno proizvodnjo 25,8 %, odpremo 30,5%, realizacijo 36,5%. Veliki zastoji so pri montaži stiskalnic zaradi nepravilno nabavljenega materiala in dobave delov od kooperantov, odkovki so s prevelikimi dodatki. Vse to zavira proizvodnjo in rezultat tega so prej omenjeni odstotki. Plan izvoza je TOZD prekoračila za 39,6 %.
TOZD industrijski noži. Tudi tu so prisotni veliki zaostanki za planom. V kumulativi zaostaja skupna proizvodnja 52,8%, od-
prema 34%, realizacija 30,9%, izvoz 27,2%. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je povečala odprema za 4%, realizacija za 17,8% in izvoz za 18,6%.
TOZD pnevmatični stroji. Zaostanek je tu nekoliko nižji kot v ostalih dveh TOZD mehanske obdelave. Tako znaša kumulativni zaostanek skupne proizvodnje 18,5%, odpreme 20% in fakturirane realizacije 8,1 %. Vzroke za to je treba iskati v stalnih manjših popravilih strojev zaradi iztro-šenosti, dopolnjevanju programov in podobno.
TOZD vzmetarna. V aprilu je TOZD tako skupno proizvodnjo kot tudi odpremo dosegel skoraj 100%, realizacija je bila presežena z 11,7%. V kumulativi pa zaostaja pri skupni proizvodnji za 5,1%, odpremi 4,9%, realizacija je prekoračena s 3,7%, enako tudi izvoz za 0,4%. Problemi se pojavljajo predvsem zaradi neredne dobave vložnega materiala.
TOZD rezalno orodje. Tako skupna proizvodnja kot tudi realizacija je bila dosežena v aprilu prek 100%, odprema pa zaostaja za 9,1 %. V kumulativi pa zaostaja skupna proizvodnja za 5,7%, odprema 13,6%, realizacija 0,1% in izvoz za 12,5%.
TOZD Kovinarstvo — Ljub«0
Vsi kazalci so pozitivni. Tako le za obdobje januar-april preseže113 skupna proizvodnja 5,5%, odpJ'c’ ma 2,2% in realizacija za 11,511,0
F. U’
POUDARILI SO NA 8. KONGRESU
• V socialistični zvezi se
v večji meri uresničevati prel° pluralizma samoupravnih intere sov.
• Delegatske skupščine mor°l s svojim delovanjem omogoc0 pluralizem samoupravnih inter1 sov.
• Revolucionarno bistvo ^ našnjega boja za svobodo ustv° ' janja je boj za takšen polo* ■ ustvarjalcev v kulturi, znan0s in izobraževanju, v kakršn°f bodo lahko skupaj in z druB^ delavci v materialni proizvody odgovorno in samoupravno obl( kovali socialistično kulturo najširšem pomenu besede. #
• Ugodni premiki v šolstvo vsekakor pomembna spodb0 komunistom in vsem delovO* ljudem, da z reformo v prid0, nje še bolj in vztrajno nadaU jemo.
c Uveljavljanju in razv marksistične misli mora vell.u posebna skrb, saj brez te ta°r“j poznavanja delavskega gibanj0 , mogoče ustvarjalno razvijati cialistične prakse.	^
• Zlasti občinske konfer°°p zveze komunistov morajo še ® kot doslej pomeniti najvišji gan občinske organizacije Z& j
• Položaj delavca v terne K, j samoupravni skupnosti je f1' j sikje še vedno v neskladji ( sprejetimi usmeritvami.	.p
• Zveza komunistov mora .. prisotna povsod, kjer poteka " litična aktivnost množic. ,j
• Član Z K mora povsod, ^ živi in dela, ustvarjati ideja0 p akcijsko enotnost zveze kora11 stov.
/ifl'
• Kjer doslej osnovna or9a^. zacija Z K ni izhajala iz vsa,w dnevnih problemov delovnih
di in se kritično opredelil0, ... njihovih interesov, so jo do0 nja prehitevala.
TOZD
skupne proizvodnje
Odstotek doseganja načrtovane (-ga)
odpreme	fakturirane	ekst.
realizacije
izvoza
	v aprilu	kumu- lativno	v aprilu	kumu- lativno	v aprilu	kumu- lativno	v aprilu	kumu- lativno
jeklarna	101,5	101,8	—	—	—	—				
jeklolivarna	95,0	92,4	94,9	90,3	88,9	87,3	48,1	57,2
valjarna	103,9	102,1	105,3	100,1	107,9	101,6	68,7	71,0
kovačnica	108,9	97,5	124,3	108,4	120,6	107,9	211,5	139,9
jeklo vlek	95,4	93,9	100,2	97,4	101,9	89,8	42,3	17,3
stroji in deli	109,7	74,2	93,7	69,5	81,3	63,5	219,7	139,6
industrijski noži	46,0	47,2	76,9	66,0	74,7	69,1	91,3	72,8
pnevmatični stroji	62,0	81,5	64,0	80,0	79,2	91,9	100,0	75,0
vzmetarna	99,6	94,9	98,6	95,1	111,7	103,7	100,0	100,4
rezalno orodje	104,5	94,3	90,9	86,4	105,0	99,9	75,0	87,5
kovinarstvo Ljubno	143,1	105,5	138,3	102,2	136,2	111,5	—	—
Skupaj	102,7	100,6	105,8	98,1	99,9	91,3	105,8	86,4
TOZD
Odstotek doseganja v primerjavi z enakim obdobjem lani
.	,	.	,	fakturirane	ekst.
skupne proizvodnje	odpreme	realizacije	1
	v aprilu	kumu- lativno	v aprilu	kumu- lativno	v aprilu	kumu- lativno	v aprilu	kumu- lativno
jeklarna	104,3	105,9	—	—	—	—	—		
jelolivarna	101,2	110,6	109,0	106,8	105,6	108,5	65,8	94,4
valjarna	107,5	104,9	95,4	94,4	117,5 •	112,7	52,6	62,7
kovačnica	104,1	98,6	104,9	99,3	114,2	108,4	522,2	293,7
jeklo vlek	124,7	120,0	134,5	124,6	148,1	125,0	428,6	26,6
stroji in deli	98,8	83,9	92,8	79,9	95,4	93,9	136,3	124,3
industrijski noži	128,6	71,7	109,1	104,0	118,0	117,8	140,0	118,6
pnevmatični stroji	68,9	94,8	76,2	100,6	99,5	116,2	200,0	66,7
vzmetarna	113,9	120,4	132,9	120,7	176,8	146,7	134,9	126,0
rezalno orodje	121,1	102,5	95,2	76,8	107,1	107,5	150,0	100,0
Skupaj	106,2	105,3	99,7	97,0	113,9	111,2	97,7	90,5
Ob Meži
Politična ocena volitev ’78
riprava in izvedba tako po-v/j^ne Politične akcije, kot so be •	’	Predstavlja	v	vsaki	druž-
n ni ureditvi pomembno aktiv-iJs -VSe*1 družbenih subjektov. r jPesn°st izvedbe te akcije nam-sta • ^^re^tno pokaže trenutno anJe družbenoekonomskih in Uzbenopolitičnih odnosov. Pri j s.®° volitve v delegacije za s /J^benopolitične skupščinske in 2 ^“upravne interesne skupnosti inCe^Pripravljati v letu Titovih ju nas*k jubilejev. V tem obdobij a010- 7'aeeb uresničevati zakon ^ Združenem delu, ki je za naš Pr	razred stopnica k na-
doi.7 . ’ k odločanju o svojem
delu
čas0SU ■ *n minulega dela. V tem
m razdelitvi sadov svojega
tudi
J e široka aktivnost tekla
Pri pripravljanju kongresov in ZKJ.
lit ana^‘zt 1° politični oceni vo-so bile opravljene 9. in g. m®rca, so na zadnji seji spre-člani predsedstva OK n; tJ Ravne, ter sprejeli nasled-J0 oceno:
jn^azgibana politična aktivnost Po t^°^re priprave predvolilnih Ust Pkov s0 Pogojevale tudi bi rezn° volilno udeležbo in izide sovanja na volitvah 9. in 12. UJca. V TOZD je prišlo na vo-Un 3	®1>46 odstotka volilnih
lit^vičencev. Na nedeljskih vo-§e au v KS pa je bila udeležba 0cj boljša, saj je glasovalo 93,90 f Jutka volilnih upravičencev, dos? v°jdna udeležba pa je ob tuk	upoštevanju volilnih
je rtn°V ze^° visoka, kajti realno kov *mamo odsotnih 10 odstot-s1užk ^.^duvocv zaradi bolezni, sta>ih potovanj in drugih izo-sku V ,v TOZD- v krajevnih Umnostih pa moramo pri tem SotnStevati ved 1 o bolezensko od-h0t ,st Starejših krajanov. Če bi Čajj oceniti odsotnost tistih ob-rSzl°V’ ^ zaradi neopravičenih Orr, °®°,v niso volili, bi morali ab*tnit' le skrajne primere, ki
>	— —____i.	1	-	J.	m_3_ J _
te
di
rajo že vrsto let. Toda tu-
^ vrste se počasi, a vztrajno r'JŠujejo.
»?Vdi udeležba kmetov nepo-Wr-Jer prl njih zaposlenih de-
kov^P^ Proizvajalcev in obrtni-
bj v.ey je bila zadovoljiva. Le da djih .Pednji kazalo razmisliti o lru.;?v‘ Povezavi v ekonomski in k0 ^eui sferi. V naši občini nis-ločen^	primera,	da bi do-
2eP v delegat ne bil izvoljen, ra-datr,V Primeru, ko je bila kandi-^rUžh ^S*'a °dprta. Pri volitvah v bj]0 enopolitične skupnosti je ljav PPuzno, da ni veliko neve-del6g^ . glasovnic. Pri volitvah v tes ®acije za samoupravno inte-kj6r°. skupnost predvsem tam, ie j/e bilo deset delegacij, pa se Dov„.t;v'il0 neveljavnih glasovnic
Ci rili,a.!?* Predsedstva so nato me-Voijt ua bi morali do naslednjih glaSov Pripraviti tudi nov sistem tfakt>ic’ bi niso bile najbolj tov / ne. Veliko je bilo primete ’ d ^ so volilci izpuščali celot-krigot Racijo. Čeprav smo na °DoZf. n°s/ učencev in študentov fia pQr že na volitvah leta 1974, io n hovno z njihovo prisotnost-moremo biti zadovoljni. Na
republiških organih bi morali ugotoviti možnost, da volijo po pošti ali pa na kakšen drug način. OK SZDL Ravne je iz nekaterih sredin sprejela tudi pobudo, da bi ob organiziranju prihodnjih volitev omogočili tistim občanom, ki se s kompletno listo strinjajo, obkrožitev besed »sem za listo«. S tem bi skrajšali volilni postopek in zmanjšali gnečo na voliščih.
Posebej bi morali oceniti volitve v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Ti podatki so naslednji:
V volilni imenik je bilo vpisanih 17.393 delovnih ljudi in ob-
Ob dnevu mladosti
pri tem primerjamo odstotek glasov proti kandidatni listi za družbenopolitični zbor v naši občini z volitvami pred štirimi leti, ni bistvenih razlik oziroma od-
TITU ZA ROJSTNI DAN
Dragi naš tovariš Tito!
Veliko je slovesnosti, ki se jih vsak po svoje ali v družbi veselimo.
Veliko življenjskih in delovnih zmag smo že izbojevali. Neizmerna sta naša sreča in ponos, da lahko uresničujemo naše skupne življenjske cilje za dobro naše domovine, ki jo z velikim spoštovanjem v svetu imenujejo Titova Jugoslavija.
Revolucionarna pot, ki so jo prehodili jugoslovanski narodi, je poosebljena v tvojem zgodovinskem revolucionarnem delu, ki je vtkano v sleherno ped naše neodvisne socialistične domovine. Junaštvo, predvsem pa odločnost naših narodov, ki so pod tvojim vodstvom uresničili našo revolucijo, sta v svetovni zgodovini tako prepričljiva, da že samo tvoje ime predstavlja našo:
preteklost, sedanjost in prihodnost.
Ponosni smo na to. Še posebej zato, ker tvoje misli, besede in dejanja pomenijo nenehno borbo za svetovno enakopravnost in mir med vsemi narodi sveta.
2ivimo na severnem braniku naše ustavnosti. Korošci, klen rod tostran in onstran meje, ki z medsebojnimi odnosi dokazujemo, da nobena meja, nikakršne manjšinske krivice in zaničevanja ne morejo zatreti naprednih narodnostnih misli in idej. Enotni smo in taki bomo ostali.
Za tvoj rajstni dan bi ti tudi sleherni izmed nas rad stisnil roko, te obdaril s cvetjem, te poljubil. Ker pa tega ne moremo vsi, bodo to za nas in v našem imenu storili:
naši in tvoji najdražji — cicibani in pionirji, naši delegati in tvoji najboljši prijatelji in sodelavci.
Za voščilo pa prejmi našo obljubo:
V NOVE ZMAGE S TITOM NAPREJ!
Odmev Uršlje in Pece naj ti skupaj z zvezno štafeto odnese tudi naš pozdrav in voščilo kot najboljšemu prijatelju z željo:
ŠE NA MNOGA LETA, DRAGI NAŠ TOVARIŠ TITO!
čanov, glasovalo jih je 16.235, po pošti so glasovali 104, za kandidatno listo je glasovalo 15.075 delovnih ljudi in občanov, proti listi jih je glasovalo 831, neveljavnih glasovnic pa je bilo 433. Če
stopanj, saj je bilo leta 1974 proti listi 4,8 odstotka delovnih ljudi in občanov, letos pa 5,4 odstotka. Tudi pri neveljavnih glasovnicah ni bistvenih premikov.
F. Rotar
OMEJENA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN PROBLEMATIKA DRUŽBENE
PREHRANE
S seje odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve je na zadnji seji v začetku maja na široko razpravljal o stanovanjski problematiki, zlasti o razdelitvi sred-
stev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo, ki so v tem letu zelo omejena. Po poročilu delovne skupnosti za finance In računovodstvo bo železarna v letošnjem
letu dejansko razpolagala z 987 milijoni S din za reševanje stanovanjske problematike, če pri tem ne računamo, da bomo verjetno dobili tudi nekaj kredita, za katerega smo zaprosili pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ravne. Vendar s sredstvi, ki jih še nimamo, ne moremo vnaprej računati. Ta sredstva, ki pa tudi ne bodo visoka, bodo pomenila nakup zgolj majhnega števila stanovanj.
V omenjeni situaciji je odbor razpravljal o predlogu strokovnih Služb, da bi sredstva razdelili v razmerju 3:3:3 za nakup stanovanj, za sofinanciranje in za kreditiranje individualne oziroma individualne organizirane gradnje v Kotljah. Sklenil je predlagati delavskemu svetu naslednjo delitev: 3,000.000,00 din za kreditiranje individualne organizirane gradnje, 687 milijonov din pa za nakup stanovanj in za sofinanciranje nakupa stanovanj v družbeni gradnji, pri čemer bi približno 3 milijone din namenili za sofinanciranje nakupa stanovanj z drugimi delovnimi organizacijami. Vsoto 3 milijone din za kreditiranje individualne gradnje bi delili na dva dela; 2 milijona din za čisto individualno gradnjo in za pokritje obveznosti iz lanskega leta, 1 milijon din pa za kreditiranje individualne organizirane in usmerjene stanovanjske izgradnje v novem naselju v Kotljah. Taka delitev bi ustrezala obstoječim možnostim, čeprav nekateri izrekajo nanjo določene pomisleke. Odbor pa je v razpravi ugotavljal, da je organiziran pristop usmerjene gradnje v Kotljah zelo sprejemljiv, zaradi česar nam družba izreka tudi vsa ustrezna priznanja. Informativno je bilo tudi ugotovljeno, da je med vsemi kategorijami delavcev železarne povečano zanimanje za graditev v Kotljah, kljub temu pa imajo nekateri še pomisleke, kot se to dogaja pri vsaki novosti, ki se pozneje izkaže za pozitivno. S tem v zvezi je bilo tudi rečeno, da je treba pripraviti obsežen in podroben program razvoja gradnje stanovanj in objektov družbenega standarda z navedbo realnih možnosti in o tem začeti širšo razpravo v delovni organizaciji kot celoti.
Na tej seji je odbor obravnaval in reševal tudi nekatere ugovore na prejšnje sklepe ali postopke in drugo stanovanjsko problematiko, ki je zmeraj pereča in aktualna. Med drugim je razpravljal tudi o vprašanju prodaje dela vrstne hiše na Cečovju 51/b. Stanovanje v tej vrstni hiši bo v kratkem izpraznjeno, izražen pa
IVAN KOKAL - IMRE - NAGRAJEN ZA PREDANI AKTIVIZEM
Ob letošnjem prazniku OF je prejel naš rojak Ivan Kokal-lmre republiško priznanje OF za dolgoletno nepretrgano, zvesto revolucionarno in predano aktivistično delo doma in po svetu.
Tovariša Kokala Ravenčanom ni treba podrobno predstavljati. Po eni strani ga poznamo kot pisca številnih spominskih člankov v Koroškem fužinarju, po drugi pa kot ognjevitega govornika na sejah DPO. In ko mu bomo letos decembra čestitali za 70-letnico, mu bomo lahko priznali, da je enako vitalen, kot je zmeraj bil.
Rodil se je 6. 12. 1908, že leta 1927 je bil sprejet v SKOJ in deloval kot kurir partijskega okrožja »Sever«. Predvsem je znano njegovo prenašanje ilegalne literature čez mejo ter sodelovanje s Prežihovim Vorancem.
V letu 1930 je bil prvič aretiran, 1932. leta se je moral umakniti v ilegalo prek Avstrije in Nemčije v Moskvo. Leta 1936 je odšel v Španijo in bil tam do 1939 v jugoslovanski internacionalni brigadi komandir bataljona. Iz Španije se je ponovno vrnil v Moskvo, nato je šel v Turčijo in Egipt kot inštruktor za politično delo. V domovino se je vrnil leta 1945.
Ponovno se je zaposlil v železarni Ravne leta 1946. Od leta 1953 je bil med drugim predsednik občine, občinskega sindikalnega sveta, SZDL in opravljal druge funkcije pri občinskem komiteju ZK in zvezi borcev. Tudi danes, čeprav je že v pokoju, še aktivno dela v ZZB NOV. Njegova politična dejavnost je bila tesno povezana z delom revolucionarja in pisatelja Prežihovega Voranca. Za njim je več kot 40 let političnega dela pred vojno, med vojno in po njej. Iskreno mu čestitamo!
-ek
je interes mnogih delavcev, da bi to hišo odkupili, podobno kot je odkupljena večina drugih. Zaradi tega je sklenil predlagati delavskemu svetu železarne, da naj sprejme sklep, po katerem se stanovanje proda na licitaciji. Ob tem pa je prevladalo mnenje, da bi določeno prednost vsekakor morali imeti delavci železarne Ravne.
Poleg omenjenega je bila razprava posvečena še zlasti problemom organizirane družbene prehrane v železarni ter izvedbi letovanja v letošnjem letu. Potrjena bila enotna cena za letovanje v počitniškem domu v Portorožu, Valovinah pri Puli oziroma Bio-gradu v višini 110,00 din, s tem da se enotno regresira dopust ne glede na to, če ga delavec izkoristi v Portorožu ali v jeseniškem domu v Biogradu. Glede na to, da nekateri delavci tudi brezplačno letujejo, pa je bil sprejet dodatni sklep, da lahko delavec v tekočem letu samo enkrat regresirano letuje. Eto sedaj se je namreč dogajalo, da so nekateri dvakrat regresirano letovali. Razprava je tekla tudi o ceniku jedil in pijač in o režimu v počitniškem domu v Portorožu. Odbor o tem ni sklepal, ampak je zahteval dodatne informacije in zadevo preložil na prihodnjo sejo.
Ker je že bil izveden postopek prijavljanja za letovanje, je odbor imenoval komisijo z nalogo pregledati listo upravičencev za letovanje skladno z dogovorjenimi kriteriji in določiti dokončen seznam ter razpored upravičencev letovanja za leto 1978. V komisijo so bili imenovani: Ljude-
vika Pavše, Gino Krauberger, Inge Lipuš in Erik Sirk ter predstavnik sveta sindikata železarne.
Podobno kot na 11. seji, o čemer smo že poročali, je odbor tudi tokrat razpravljal o problemih družbene prehrane v železarni. V marcu sprejeti sklepi in ukrepi niso zalegli, ker v tozdih niso sprožili ustrezne akcije za večjo disciplino. Gre zlasti za pravilno uporabo blokov. Ugotovljeno je bilo, da so v marcu delavci železarne uporabili 7.887 blokov več, kot bi jih glede na 23-dnevni delovnik lahko. Teh delavcev je 1.478. To pomeni nad 10 milijonov S din dodatnega regresa, znano pa je, da nam sredstev za regresiranje malice v letošnjem letu
primanjkuje. S takšnim povečanjem pa bi manjkajoči znesek med letom povečali še za 120 milijonov S din. Odbor je ponovno ugotavljal, da je delavec upravičen do regresirane malice na dan, ko dela, ne more pa se dogajati, da ponekod cele skupine sistematično uporabljajo vseh 31 blokov. Z njimi običajno dvignejo kon-serve ali drugo suho malico ter jo odnašajo iz železarne. Predlagal je delavskemu svetu železarne, naj sprejme sklep, po katerem bi od 1. 5. 1978 dalje regresirali samo število blokov, identičnih s številom opravljenih delovnih dni, za prekomerno uporabljene bloke pa mora posameznik plačati polno ekonomsko ceno.
Poseben problem je delo v podaljšanem delovnem času in
vprašanje regresiranja malice z® ta čas. O tem bo sprožena širs8 sindikalna akcija. Pri vsem tet® pa je treba poudariti, da je odbor ugotavljal ter zahteval od občin' skega sindikalnega sveta pojasn1' lo, kako je z regresiranjem malice in z ureditvijo družbene prehra' ne v drugih organizacijah in sluz' bah v občini. Pri tem, ko u vaj ari0 ; svobodno menjavo dela med de' lavci v združenem delu in delaV' ci v negospodarstvu, je treba * interesu enotnega položaja vse® delavcev tudi to vprašanje enot' no reševati, da ne bi bili eni’ . boljšem položaju kot drugi, s tri® pa povzročeno nezadovoljstvo, * j lahko v dani situaciji tudi PrtsP^ va k neljubim dogodkom, ki nari niso v čast.
dej8
Kako se uporabljajo sredstva posojila za ceste
S to informacijo se podaja odgovor na vprašanje, ki je bilo postavljeno na več zborih delovnih ljudi, kako se uporabljajo sredstva posojila občanov za ceste v občini Ravne na Koroškem. Objavlja se v celoti odgovor izvršnega sveta skupščine občine Ravne, ki nam ga je posredoval na omenjeno vprašanje.
Srednjeročni program vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih in regionalnih
cest v Socialistični republiki Slov® niji v obdobju 1976—1980 se izV®' po sprejeti prioriteti in v skladu prilivom sredstev za te namene. * izvajanje tega programa se upot8^ Ijajo sredstva posojil občanov, ra predstavljajo 10 odstotkov skupnih sredstev.
Republiška skupnost za ceste ® Slovenije preko delegatskega sis' ma in sredstev javnega obvešča®), informira javnost o izvajanju sr®
OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA 78
Ob letošnjem prazniku naše občine je bila 13. maja v Narodnem domu v Mežici svečana seja občinske skupščine, katere so se udeležili vsi zbori skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter delegacije pobratenih in prijateljskih občin.
V slavnostnem govoru je predsednik OK SZDL Ravne Ferdo Medi orisal dokaj hiter in uspešen gospodarski razvoj naše občine v zadnjem obdobju. Predvsem pa se je dalj časa zadržal pri uresničevanju naše ustave, zakona o združenem delu ter pri pomembnosti letošnjih jubilejev in kongresov. Sledila je podelitev nagrad in priznanj, ki so jih prejeli:
RAJKO VUTE za neomajno zvestobo in dolgoletno delo na področju izgrajevanja samoupravne socialistične družbe in njenih humanih odnosov.
LADISLAV KUKEC za dolgoletno vestno in celovito vzgojnoizobraževalno delo z dijaki izobraževalnega centra Ravne ter za uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah.
MIRKO STERZE za dolgoletno uspešno vodenje gradbenega podjetja Stavbenik in za nesebično pomoč pri izgradnji objektov družbenega standarda.
Priznanja pa so dobili:
TURISTIČNO DRUŠTVO CRNA NA KOROŠKEM za
dolgoletno uspešno turistično dejavnost v kraju in za dosežene uspehe pri organiziranju turističnega tedna v Črni.
KRAJEVNA SKUPNOST MEŽICA za zelo uspešno samoupravno povezovanje občanov pri reševanju skupnih problemov v krajevni skupnosti ter aktivno prizadevanje in organizacijo pri izgradnji telovadnice v Mežici.
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA RAVNE NA KOROŠKEM za dolgoletno uspešno in vsestransko kulturno dejavnost v občini, za širjenje marksistične misli v kulturi in za pretakanje kulturnih vrednot med matično domovino in zamejskimi Slovenci.
Na slavnostni seji je bila podeljena tudi domicilna listina 4. bataljonu 3. brigade VDV.
Zbral: F. Rotar
^ročnega programa in o proble-JOih, ki nastajajo. Zato se v naši in-orrnaciji omejimo le na področje nafe občine.
, v obdobju 1976—1980 bo za re-°nstrukcijo ceste Ravne—Črna v ° zini 10,7 km (za to so projekti v eioti izdelani) porabljenih po os-"°vnem p|anu 32,700.000 din, po !ePu občinske skupščine pa tudi Presežki nad prvotno predvide-"h zneskom posojila občanov, ki kn PceniL,jeJ0 na 5,200.000 din. Ta-0 bo skupno zbranih in porabljenih sredstev 37,900.000 din.
” letih 1976 in 1977 je rekonstruk-lj la zajemala odseka med Preva-lami in Poljano in skozi Črno. Po , 'Parniki bo največ sredstev prav v tu 1978, in sicer 20 milijonov din a rekonstrukcijo dolinske ceste (v l®P 20 milijonih din je predviden četen presežek posojil občanov S-20O.OOO din).
ra k 0snov' medsebojnega dogovo-a KS črne in KS Mežice je izvršni D 6t občine Ravne na Koroškem Polagal republiški skupnosti za l97»e’ pri rekonstrukcijah v letu '8 upošteva naslednjo prioriteto:
^ENJA DELAVCEV:
1. okoli 300 m — skozi Poljano do križišča proti Holmcu,
2. nadaljevanje rekonstrukcije skozi Črno, med Črno in Žerjavom ter skozi Žerjav,
3. morebitni preostanek sredstev od križišča na Poljani proti Mežici.
Za modernizacijo regionalne ceste na odseku Kotlje—Sele je po srednjeročnem planu predvideno 1,700.000 din za dolžino 1,4 km, kolikor je poteka skozi območje občine Ravne na Koroškem. Po dinamiki pride ta modernizacija na vrsto na koncu srednjeročnega programa.
Za redna popravila regionalnih in magistralnih cest republiška skupnost za ceste namenja posebna sredstva po enotnih kriterijih. Ker je bila cesta po Mežiški dolini izredno poškodovana, je v letu 1975 republiška skupnost za ceste na zahtevo občine Ravne na Koroškem, poleg rednih sredstev po kriterijih namenila dodatnih 2,500.000 din.
Ker je odgovor utemeljen s konkretnimi podatki, upamo, da je informacija zadovoljiva.
F. L.
Novo pojmovanje funkcije poslovodnih organov
iih^akor na vseb drugih področ-a sta ustava in zakon o združe-l0-rn. delu tudi v pojmovanje po-g0aja> vloge, pristojnosti in od-v. v°rn°.sti poslovodnih organov hihSla vrsl° vsebinskih, kvalitet-j a. sPrememb. Najbolj celovito p bila zadnji čas ta problematika -bana širši javnosti v članku Pgbbha Goslarja »Namesto oseb-Bri in samovolje strokovna L„Prava odločitev« (sobotna pri-°ga Dela 1. 4. 1978).
v obliki podnaslovnih gesel so slfJ6^ nanizane med drugim naboje misli:
p0tr avtoriteta direktorja oziroma sprevodnega organa se bistveno
S čim želite še sami zaokrožiti stanje v železarni s tega vidika?
Franc Fale, predsednik poslovodnega sveta železarne:
»To, kar je do nedavnega bil direktor za podjetje, je bil obra-tovodja za obrat. Današnji čas pa zahteva drugačno obliko in vsebino dela. V četrt stoletja se je pri nas samoupravljanje tako uveljavilo in izoblikovalo, da je bila potrebna uzakonitev nastalih globokih sprememb na področju družbenoekonomskih odnosov. In to je zajeto v zakonu o združenem delu.
erninja,
»osi,
individualni in kolektivni _^°vodni organ ni tujek v OZD, Poslovodni organ je kreator strateg dolgoročnih odločitev, jp?' brez nadrejenosti in podredu itn.
arhesto da bi obnovili sicer lja . tehtna Goslar jeva razglab-,Ja> smo želeli ugotoviti, kako t0 aamo na te stvari pri nas. Za-sJho zastavili nekaterim rav-
naslednja vprašanja: bi razložili razliko med
4jr :_anjim obratovodjem oziroma Hptp^brjem in današnjim rav-bosti?601 tozda ali delovne skup-
t>rolako usklajujete vsakdanje B08^Va<tne naloge z nalogami s kflai°.ia samoupravljanja? Ali ®t>o 1Z °bjektivnih razlogov trpi Bo na račun drugega in kaj bi °boia m bilo treba storiti, da bi Potekalo skladno?
Bosi_ katerih področjih se mora Žev ,y°dni organ dodatno izobra-»ašep’ ba bi bil kos zahtevam šetpga Časa? Kateri pa je po valih tlsti minimum znanj, ki bi Bravp ral pridobiti vsak samou-«9 j i^lec, da bomo vsi govorili in kmalu zares samou-
vljali?
Franc Fale
Gre v bistvu in po vsebini za velike spremembe v našem socialističnem samoupravnem razvoju nasploh. Gre za nove metode dela in za humanizacijo medsebojnih človeških odnosov z namenom, da bi delavec v TOZD
n
SREBRNA PRIZNANJA 0F NAJZA SLUŽNEJŠIM
V Delavskem domu v rudarskem Žerjavu je bila 25. aprila ob dnevu OF svečana seja OK SZDL Ravne na Koroškem. Med drugim so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja, delovnih organizacij in ZZB NOB.
Predsednik občinske skupščine Rudi Vrčkovnik se je v slavnostnem govoru dotaknil prehojene ustvarjalne poti naših delovnih ljudi in občanov med drugo svetovno vojno in v povojni socialistični izgradnji.
Ob letošnjem dnevu OF so srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje OK SZDL Ravne, dobili:
FILIP POLANSEK
je bil aktiven borec narodnoosvobodilne vojne že od leta 1943 v obveščevalnem centru Solčava—Koprivna.
Po osvoboditvi se je zavzeto vključil v izgradnjo domovine in družbenopolitično delo. še sedaj je zelo aktiven tajnik krajevnega odbora združenj borcev narodnoosvobodilne vojne v Koprivni.
JOŽE štajner-gogo
je bil eden prvih borcev izpod Uršlje gore. Po končani vojni se je vrnil na kmetijo, toda z družbenopolitičnim delom ni prenehal. Tudi v sedanjem vodstvu občinske organizacije zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne je še vedno aktiven.
FRANC GOLOB-LUKA
je bil aktiven udeleženec narodnoosvobodilne vojne že od 1942. leta. Po osvoboditvi je opravljal vrsto zelo zahtevnih funkcij v vseh družbenopolitičnih organizacijah in organih samoupravljanja. Njegovo delo v občinski organizaciji borcev narodnoosvobodilne vojne je še vedno zelo aktivno.
IVAN ŽAGAR
je aktiven družbenopolitičen delavec že iz organizacije ZSMS. Kasneje	je zelo zavzeto	deloval v organih ZKS.
Največ svojega	dela, ki je	zelo ustvarjalno,	je posvetil
uresničevanju ustave in delegatskega sistema v naši občini. Vodil je tudi občinsko konferenco SZDL, v kateri še vedno aktivno deluje.
KRAJEVNI ODBOR ZZB NOB PREVALJE
Za zelo aktivno družbenopolitično delo in prenašanje tradicij narodnoosvobodilne vojne na mlado generacijo J v svoji krajevni	skupnosti.	4
Zbral:	F. Rotar	4
res postal odgovoren gospodar svojega dela.
Danes se zahteva od poslovodnih ljudi drugačne pristope pri vsakdanjem delu. Metode ko-mandiranja se morajo podrediti delu na osnovi prepričevanja in dokazovanja, kaj je dobro in napredno in kaj je slabo ter škodljivo za posameznika in vse skupaj. Moč dejstev in stremljenje k napredku morata biti glavna argumenta pri metodi dela. Skratka, razlika med nekdanjim obratovodjem in današnjim ravnateljem TOZD je velika. Predvsem mora biti današnji poslovodni človek poleg strokovnosti široko razgledan — politično aktiven in predan ciljem, ki jih postavlja zakon o združenem delu. Nekoč je bila dovolj strokovnost. Danes pa je to premalo.
Nedvomno je odgovornost za razvoj samoupravljanja in dobrih medsebojnih odnosov ljudi v proizvodnji poleg proizvodnje same glavna naloga poslovodnih organov. Res je, da to dodatno obremenjuje za to odgovorne tovariše. Pa tudi delo trpi na enem ali na drugem področju — v proizvodnji ali samoupravi, če ni potrebne usklajenosti. Poslovodni ljudje se ne morejo distancirati ne na eni ne na drugi strani, ne od proizvodnih nalog ne od samoupravnega razvoja. Obstaja
več poti, predlogov in idej, kako najti najboljšo rešitev, da bi proizvodnja in samoupravljanje potekala usklajeno, kajti resolucija VIII. kongresa ZKS v 8. točki temeljnih izhodišč pravi takole: »Poslovodni organi so družbeno, moralno in materialno odgovorni za vsebino predlogov in izvajanje samoupravnih odločitev.« In ta odstavek veliko pove.
Pogumno moramo vsi skupaj iskati take rešitve, ki bodo zagotavljale najboljše sodelovanje. Morda široki krog bralcev Informativnega fužinarja tudi po svoje kaj predlaga in pomaga.
Lahko trdim, da imamo v Železarni Ravne veliko dobrih strokovnjakov na področju proizvodnje in predelave jekla. Pa tudi druge dejavnosti so zasedene z dobrimi kadri. Za poslovodne organe pa velja edino pravilo dodatno izobraževanje za to, kar jim niso dale ali mogle dati ustrezne šole. Izobraževanje je lahko organizirano ali pa sprotno individualno. Možno pa je oboje hkrati.
Osebno menim, da je lahko dober poslovodni človek tisti, ki pozna osnove družbenoekonomskega razvoja in cilje naše samoupravne socialistične družbe, ki zna analizirati pojave in jim najti vzroke. Skratka, ki pozna zakonitosti družbenega razvoja in
k
jih s pridom uporabljati pri vsakdanjem delu. To pa je v bistvu že del sociologije, politične ekonomije in drugih ved.
Kaj je tisti minimum znanja, ki naj bi ga pridobil vsak samoupravi j alec, da bi govorili en jezik in zares samoupravljali, ni lahko odgovoriti. Vsak naj bi znal vse, kar pa je nemogoče. Sole danes dajo mnogo več kot nekoč, toda )ne dovolj. Zato je stalno zasebno izobraževanje glavni porok razgledanosti in pogoj, da kdo lahko postane dober samoupravi j alec.
V Železarni Ravne se pripravlja več ukrepov, ki naj bi šli v širino in globino na področju nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Hkrati se bomo morali vsi skupaj bolj zavzemati za to, da se bodo delavci v TOZD še bolj zavestno opredeljevali za take odločitve, ki bodo pogojene na uspehih njihovega dela. Kakršen bo prispevek posameznika, skupine ali vse TOZD pri delu, take naj bodo tudi pravice do rezultatov dela. To pa je končno temelj našega socialističnega samoupravnega sistema.«
Jože Matitz, ravnatelj TOZD jcklolivarna:
»Predvsem bi ločil nekdanjega obratovodjo od nekdanjega direktorja podjetja. Obratovodja je bil organizator proizvodnje v najširšem smislu. Za to funkcijo je bila značilna, gledano skozi prizmo današnjih samoupravnih odnosov, izrazita nadrejenost delavcem obrata in podrejenost direktorju podjetja.
Jože Matitz
Za nekdanjega direktorja podjetja pa moramo reči, da je ta funkcija prešla skladno z razvojem naše socialistične samoupravne družbe svojo specifično razvojno pot, zato se je spreminjala tudi njena vsebina, ne pa tudi pomembnost. V prvem obdobju izgradnje samoupravnega sistema je imela ta funkcija še čisto »državno politični« značaj; vedno bolj pa so se uveljavljale samoupravne značilnosti direktorja. S sprejetjem XV. dopolnila k ustavi SFRJ pa je bila funkcija direktorja kot posebna ustavna kategorija ukinjena — nadomesti jo individualni poslovodni organ.
Ta sprememba in pa naše novo samoupravno organiziranje v temeljne organizacije združenega
dela pa predstavlja ločnico med nekdanjim obratovodjem in direktorjem ter današnjim ravnateljem TOZD. Ravnatelj TOZD je individualni poslovodni organ. Med njegove delovne naloge spadajo poleg vodenja poslovanja, organizacije proizvodnje, planiranja itd. še predlaganje poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje, izvajanje samoupravnih odločitev delavcev, del. sveta in izvršilnih organov. To dvoje in pa samostojnost ravnatelja kot individualnega poslovodnega organa ter odgovornost delavskemu svetu TOZD pa so glavne značilnosti, ki ločijo ravnatelja TOZD od nekdanjega obratovod-je.
Smo v obdobju intenzivne samoupravne preobrazbe, ki se v operativnem smislu odraža poleg drugega tudi v obravnavanju številnih samoupravnih aktov, ki jih želimo v čim krajšem času sprejeti. Ob tem pa moramo priznati, da smo kljub izkušnjam v (preteklosti »začetniki«. Za naloge s področja samoupravljanja porabimo zato veliko časa. Proizvodne naloge zaradi tega težko usklajujemo s samoupravnimi, vendar pa sem v tem pogledu optimist. Menim, da se bomo postopoma rešili naših težav, imamo pa tudi dober načrt za izvajanje samoupravnih aktivnosti — le delati in vztrajati je treba!
Področja, na katerih se mora individualni poslovodni organ dodatno izobraževati, so številna in različna. Poleg svoje strokovne izobrazbe bi moral imeti solidno družbenopolitično znanje. Enako pomembno pa je tudi poznavanje ekonomike združenega dela, saj si vodenja poslovanja TOZD brez takega znanja skorajda ne moremo zamisliti.
Kvantifikacija minimuma znanja samoupravljalca je zelo zahtevno vprašanje; veliko je odvisno od okoliščin. Sam bi postavil v ospredje naslednje: poznavanje zakona o združenem delu, statuta in samoupravnih aktov; dalje: metode za presojo rezultatov poslovanja TOZD in DO, metode dela samoupravnih organov ter osnovni pojmi iz družbenega planiranja.
Uspešnost samoupravnih organov in ravnateljev TOZD pri izvajanju njihovih nalog je v mno-gočem odvisna od učinkovitega sodelovanja z del. skupnostmi skupnih služb. Zelo pomembno pri tem je, kako je organiziran medsebojni tok informacij in komuniciranje nasploh.
Na tem področju smo naredili še premalo. Posebej je še težavno področje osebnih dohodkov: tu zadeve rešujemo vse preveč togo in prepočasi. Menim, da morajo priti pobude za izboljšanje iz TOZD, vendar pa morajo skupne službe biti pripravljene take pobude tudi sprejeti.«
Vlado Rac, ravnatelj TOZD jeklarna:
»Omejil bi se samo na položaj obratovodje in sedanjega ravnatelja TOZD. Smatram, da ni bilo nujno, da so ustavne spremembe in zakon o združenem delu prinesle neke spremembe o pojmovanju in vlogi poslovodnega organa. Spremembe so nastale le pri nekaterih osebah. Dober obratovodja je bil tisti, ki je tesno sodeloval z vsemi zaposlenimi v obratu in je skušal s sodelavci
Vlado Rac
doseči sporazum med potrebami, željami in izvajanjem začrtanega. Ustavne spremembe in zakon o združenem delu dajo le garancijo, da se tisto, kar spontano prihaja z normalnim razvojem odnosov v družbi v zvezi z delom in sredstvi, hitreje in enotno uveljavi povsod, tudi tam, kjer obstajajo še določene ovire.
Bivši obratovodja je v bistvu skrbel, da je bilo v obratu izvršeno tisto, kar je bilo s planom postavljeno od planske službe na nivoju podjetja. Prvenstvena naloga je bila izpolnitev plana proizvodnje, ni pa ob tem veliko razmišljal o uspehu poslovanja. Imeli smo občutek, da smo orodje direktorja podjetja, upravnega odbora in tudi delavskega sveta. Neštetokrat smo v obratu ugotavljali, da določene stvari ne potekajo smotrno, da ni bilo v prid zaposlenim, niti uspehu poslovanja, pa smo rekli: »Tako moramo delati, tak je nalog, tak je sklep delavskega sveta.«
Kot ravnatelj TOZD se počutim kot gospodarstvenik, saj smatram, da sem za uspeh poslovanja TOZD odgovoren bolj celovito. Kot ravnatelj nisem izločen iz delavske sredine kot pri-ganjalec ali komandant, ampak sem sodelavec vseh zaposlenih s specifičnimi delovnimi nalogami.
Prav gotovo se moramo ravnatelji v fazi uresničevanja zakona o združenem delu več ukvarjati s pripravami in razlaganjem raznih samoupravnih sporazumov in pravilnikov, več posvečamo pozornosti uspehu poslovanja, s tem da smo bolj prisotni pri kreiranju poslovne politike in izde-
lavi posameznih planov, manj P® nam ostane časa za čisto strO' kovno delo.
Kadar je opravil preveč, )e povsem normalno, da nečesa D? opraviš ali pa da opraviš bol) površno. Naloge s področja sa' moupravljanja je v TOZD j®' klarna težko opravljati žara®1 štiriizmenskega dela in žara«1 tehnologije dela, ker ni možno vseh peči naenkrat ustaviti. An' gažiranje vseh zadolženih za sa' moupravno delo mora biti nepD' merno večje kot pa v TOZD z eno ali dvoizmenskim delom. M*' slim, da imamo preveč zborov delovnih ljudi. Zbor ni oblika Z® informiranje, ampak le za odlo' Čanje — samoupravljanje. Mate' rial za odločanje naj bi bil Prl' pravljen v več variantah z nak3' zanimi posledicami, da samoU' pravi j alec lahko resnično sa®1 odloča. Informacije moramo P°' dajati v krajših oblikah in P®' membnost in vpliv posamezni*1 informacij podčrtati.
Vloga individualnega in kolek' tivnega poslovodnega organa J prav gotovo zelo zahtevna. Vsi s moramo zavedati, da z vse d®' slednejšim samoupravljanjem o®' mira nadrejenost in podrejenos’ podrejati se moramo le še naš*1® skupnim družbenim interes*®®; Zaradi odpravljanja osebne m®0 in trde roke je nujna preobraz® poslovodnega organa v smis^ razširjanja znanja na vsa P®_ dročja (psihološko-socialno, ek®^ nomsko in tehnično). Vsak posl®' vodni organ se mora dodat® izobraževati na tistem področj®1 kjer sam smatra, da je potreb® '
Uresničitev lepe ideje o zdr® ženem delu je v veliki meri ®®_ visna od neprisiljenega vklju®® vanja vseh članov družbe, P®s ^ bej pa še delavcev v TOZD samoupravno delovanje. Zato J prav gotovo potrebno nekaj d® datnega znanja. Vsak sam®®^ pra vij alec bi moral pridobiti V spoznanj na odnosih: delo, del® na sredstva, enostavna reprod®® cija, razširjena reprodukcija, ® lje na področju funkcionira®) družbe kot celote.
Spoznati mora osnove sam®® pravnega sistema, prav tako P nekaj osnov ekonomike in PoS vanja.	.
V Železarni Ravne in tako t® v vseh TOZD se zakon o zdr®z nem delu zadovoljivo uvaja. . . še določene zadeve, ki šc ®' y uvedene in zadeve, ki so z® c izvajanju, pa niso prilagoj® vsaki TOZD in med seboj usk1^ jene, vendar ne smemo biti ® strpni in neučakani.«
Pripravila: Z. St*^
NAŠ INTERVJU:
Edvard Kričej, novi predsednik sindikata
a1
Na občnem zboru konference Edvard Kričej, se je rodu j osnovnih organizacij sindikata Ravnah, kjer je tudi obisk®
železarne 14. aprila so delegati osnovno šolo. Po osnovni š°lJ.
*Kf
za novega predsednika sindikata	je vpisal na	takratno metah*®y
železarne izvolili Edvarda Kriče-	industrijsko	šolo na Ravnah, k
ja, do sedaj zaposlenega v TOZD	se je izučil za strojnega klj®č
stroji in deli.	ničarja leta	1957. Od takrat
Edvard Kriče j
°litve za predsednika sindika-s,	delal v orodjarni TOZD
sk°^* *n ^e^*' Leta 1974 je obi-Ct?V^ srcdnjo politično šolo pri ^ ZKS v Mariboru, lal	ko	je	odraščal in se šo-
Oi 'h?artlouPravno politično delo tern 0 na taki višini, pa kljub SDn Se te izpopolnjeval ter dit Znaval našo socialistično ure-le^6v' Vsa ta leta, posebno pa od vkf'	naprej se je aktivno
ian-UCeval v samoupravno doga-Ptvh V zel°zarni> saj je bil eden svJ predsednikov delavskega ^ ta TOZD mehanske obdelave. ci1n°vo samoupravno reorganiza-Sori° Pa je bil izvoljen za pred-ter ka DS TOZD stroji in deli j Za namestnika predsednika nj avskega sveta delovne orga-^acije. Vse njegovo politično san?	usmerjeno v delo
O^upravnih organov TOZD in
p '
Sed v dnevi smo ga obiskali na Hek6Z-U smdikata in mu postavili t, aJ vprašanj, ki se predvsem dik^.. 0 na nadaljnje delo sin-
sindikalni organiziranosti v ie vi?ne t>i govoril, o tem ra-Se t , drugič več. Predvsem bi Heg at dotaknil sklepov z obč-Ofg? ,zbora konference osnovnih in nizacij, ki so seveda načelni H veljajo
za daljše obdobje, si * U'etne delovne načrte pa so tii2a . ? zadale vse osnovne organov?1?6 za tekoče leto na svojih t0 H1 n zborih. Predvsem gre za til' ® se ^ sklepi uresničijo, in lih 6 P°javlja konferenca osnov-iiuii°r8an^zac^ sindikatov s svo-. °rgani kot koordinator pri skupnih akcij. Nekate-p at j konkretne naloge so: n0 lzadevanje za bolj racional-delov POdarjenje *n Okoriščanje log neSa časa je ena stalnih na-ta j?Sn°vnih organizacij sindika-sv'ef6r.se Premalo pozornosti po-Mine *zh°ljšanju delovne disci-ni?a '.. Lelo vanj e osnovnih orga-ie vClJ sindikata pa se vključu-iatij Cet°tno samoupravno doga-' ^ac* bi izpostavil nekatere ^°litix na^°Se, kot so: družbeno-^bli .° izobraževanje in uspo-delegatov v organih sa-k^Monja, kakor tudi sindi-.aktivistov. Temu bomo r vso Pogost, kajti kfafce ?m° nujnost takega izo-^ ^QVanja- Morali pa se bomo dvoriti o metodah izobra-^a- Prav tako je vse pre-
malo prisotno spoznanje, da bo le učinkovito delo dalo take rezultate, ki nam zagotavljajo socialno varnost, nenehen razvoj proizvodnih zmogljivosti in družbenih objektov.«
»Torej menite, da je nekaj narobe z našo delovno in tehnološko disciplino v železarni?«
»Nesporna je ugotovitev, da res ni vse tako, kot bi moralo biti. Res je tudi, da je bilo doslej o tem že precej izrečenega in napisanega. Kakšno je stanje danes, bi težko kar tako odgovoril, saj v kratkem času predsedovanja še nimam oprijemljivih rezultatov. Rečem pa lahko, kar vidi in videti hoče sleherni naš sodelavec v železarni, da nekateri sodelavci nočejo spoštovati medsebojnih obveznosti, ki jih imamo drug do drugega. Tu mislim predvsem na že kar neodgovoren odnos nekaterih posameznikov do dela, na neredno prihajanje na delo in predčasno zapuščanje delovnega mesta in tudi nespoštovanje predpisanega tehnološkega reda itd.
Na tem področju bomo morali v osnovnih organizacijah sindikata resno spregovoriti, analizirati dejansko stanje v vsaki TOZD, še posebno pa rešiti ta problem tam, kjer je ponekod postal že akuten.«
»Tovariš predsednik, kakšno stanje je sedaj v nekaterih TOZD
Komisija za sklepe je na podlagi vseh pismenih gradiv za občni zbor in razprave pripravila predlog sklepov in jih daje izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata in svetu sindikata v dokončno potrditev. V sklepih so zajeti tudi predlogi in stališča z občnih zborov posameznih osnovnih organizacij sindikata. Sklepi so v glavnem vsi dolgoročnega pomena in so predvsem namenjeni za lažje in učinkovitejše delovanje sindikatov v tozd in delovni organizaciji.
1. Racionalno gospodarjenje in izkoriščanje delovnega časa je stalna naloga sindikalnih organizacij v železarni. Vse premalo posvečamo pozornosti izboljšanju delovne in tehnološke discipline, da bi tako dosegali boljše proizvodne rezultate. Vse preveč je še prisotna miselnost, da je mogoče zagotoviti gmotno socialno varnost delavcev z instrumenti ekonomskega sistema ali s takšno ali drugačno delitvijo dohodka. Vse premalo je prisotno spoznanje, da bo le učinkovito delo dalo take rezultate, ki nam zagotavljajo socialno varnost, skladen razvoj proizvodnih in družbenih objektov.
Sindikati moramo še bolj ustvarjati možnosti, da bo delavec odločal o delitvi in razporejanju celotnega dohodka. Se vedno zasledimo avtomatično združevanje sredstev za posamezne investicijske naložbe, tako da delavec nima vpliva na potek, smotrnost izgradnje in dohodkovne povezanosti posamezne investicije. Zaradi takšnega pristopa smo v zadnjem času priče zaostajanju izgradnje objektov družbenega standarda. Ta razkorak ima za posledico slabše proizvodne odnose, ki se pa reflektirajo pozneje v vseh sferah družbene proizvodnje.
2. Sindikalne organizacije v železarni Ravne morajo nenehno preverjati sprejete sklepe in stališča. Aktivno se moramo vključiti v predkongresno aktivnost in obravnavo gradiva z 8. kongresa ZKS in gradiv za 11. kongres ZKJ. V sleherni osnovni organizaciji moramo razviti predkongresno aktivnost v smeri politizacije, demokratizacije in približevanja sindikalne organizacije članstvu. Izvršni odbori, ki še niso obravnavali študije tovariša Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, naj to storijo čimprej, saj jim bo to delo olajšalo oziroma osnovna organizacija bo, obogatena s temi stališči, lažje in uspešnejše opravljala
po prekinitvi dela? Ali so se delavci pomirili, kljub temu da so še zmeraj odprta nekatera vprašanja okrog delitve osebnih dohodkov?«
»Februarski dogodki v železarni so izpostavili stanje in odprta vprašanja. Dejansko je res, da teče družbenoekonomska preobrazba na področju ustvarjanja in delitve dohodka ter osebnega dohodka po vloženem delu prepočasi. Prav tako niso v pravilnikih TOZD na področju prisvajanja upoštevani kriteriji kvalitete in gospodarnosti s sredstvi TOZD ter nekatera vprašanja analitične ocene del in nalog za delovna mesta po novi mikroorganizaciji TOZD.
Tu sem povedal le nekatera odprta vprašanja, teh pa je seveda še več in so zajeta v političnem poročilu in analizi, ki so jo pripravili komunisti. Res je, da se je medtem liekaj že tudi spremenilo. TOZD so dobile svoje žiro račune in v kratkem bomo ustanovili interno banko v železarni. Kaj vse to pomeni, menim, da ni treba posebej razlagati. Na koncu bi rekel še to, da je prekinitev izpostavila slabosti da smo jih lahko vsi spoznali. Gre nam za to, da sedaj te slabosti odpravimo. V to smer bo naravnana tudi naša aktivnost.«
Franc Rotar
naloge, ki jo pred njo postavlja ustava in zakon o združenem delu,
Na področju sindikalne reorganizacije v smislu vsebinskega dograjevanja nismo v celoti dosegli zastavljenih ciljev in nalog. Spremenjena oblika sindikalne organiziranosti mora imeti za posledico vsebinsko bogatejše delovanje. Tu nismo v celoti realizirali kongresnega sklepa in tako še imamo nekaj osnovnih organizacij sindikata, ki so številčnejše in se bodo morale v prihodnjem obdobju primerno organizirati zaradi boljšega in lažjega dela.
Sindikalna skupina še vedno ni postala tista osnovna celica sindikalne organiziranosti, kjer se razrešujejo, dogovarjajo in usklajujejo posamezni interesi s skupnimi. Sindikalni poverjenik je še vedno sindikalni funkcionar, vse manj pa resnični delegat, ki je odgovoren za nenehno in sprotno informiranje članstva ter za nadaljnji vsebinski razvoj delegatskih odnosov v sindikatih. Težko si predstavljamo, da bodo delegatski odnosi na področju svobodne menjave delovali dobro, če v sindikatih delegatskih razmerij ne poznamo ali so slabo razvita.
3.	Naloga vseh subjektivnih sil, posebno družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja je, da smo bolj prisotni pri nastajanju posa-
meznih delegatskih odnosov in da se ne zadovoljujemo z delnimi rešitvami. Poznano nam je, da delegatski odnosi nastajajo skozi daljši čas in naloga nas vseh je, da ta proces skrajšamo na najkrajšo mejo, s tem da se v polni meri angažiramo za uveljavitev delegatskega sistema na vseh področjih družbenega življenja in v vseh pojavih in oblikah.
Ni prav, da sindikati v tozd in delovni organizaciji le občasno obravnavamo delovanje delegatskega sistema, ampak ga moramo stalno spremljati in skrbeti za sprotno odstranjevanje vseh ovir in slabosti. Vse premalo se direktno vključujemo v delo delegacije, ne pomagamo je usmerjati, to pa predvsem zaradi tega, ker vse preslabo poznamo delovanje delegacije in zato, ker nismo takrat, ko bi morali, tudi primerno ukrepali.
4. V sindikatih moramo bolj posvečati skrb za nenehno družbenoekonomsko izobraževanje, ki mora zajeti (seveda ločeno) vse delavce v železarni. Ne smemo dovoliti, da bi družbenopolitično izobraževanje bilo ločeno od drugih oblik izobraževanja. Vztrajati moramo in moramo biti odločni z zahtevami, da to izobraževanje vnesemo v letni plan in da se pozneje planska naloga tudi realizira v praksi.
Družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje mora biti odprto za vse strukture in mora vključevati celovit interes in potrebe vseh članov sindikata. Pri usposabljanju samoupravljal-cev pa moramo zagotoviti, da bo delavec, ko se na novo vključuje v našo delovno organizacijo, dobil več znanja s področja družbenopolitičnega izobraževanja.
5. Neinformiran ali slabo informiran delavec je lahko zelo hitro predmet najrazličnejših nesamoupravnih manipulacij in hitro pade pod vpliv posameznikov, ki niso pripravljeni po samoupravni poti reševati določena družbena protislovja, ki so v naši družbi objektivno še prisotna. Zato je obveščanje zelo važen del pri dograjevanju celotnih odnosov, ki vplivajo tudi na razpoloženje delavcev. Zato moramo pri ocenjevanju, kakšno je informiranje, zasledovati predvsem učinek informacije in temu podrediti vsebino, obliko in obseg. Zavzemati se moramo, da bomo naše celotno delo naprej planirali v smislu srečujočega se planiranja. Tako bomo lahko tudi vnaprej planirali določene informacije in tako bodo kvalitetnejše, pravočasne in aktualne.
G. Pri nadaljnjem uveljavljanju zakona o združenem delu moramo v praksi realizirati načelo, da ne more nobena stvar iti mimo sindikata, ki je pomembna za delavca. Zaradi tega bomo morali v temeljnih samoupravnih aktih nekoliko drugače opredeliti delo in odgovornost sindikata. Ne moremo se več zadovoljevati, da v dveh oziroma v treh členih govorimo o sindikalni organizaciji, ne pa, da se sproti dogovorimo, kako se bo sindikat vključeval v posamezna področja dela, v razreševanje proizvodnih problemov, trimesečno, šestmesečno, devetmesečno in zaključni račun poslovanja posamezne tozd in delovne organizacije, o pogojih dela delavcev, o zaščiti delavca, o beneficirani delovni dobi, o delovnem času itd.
V železarni imamo že sprejet program za uresničevanje zakona o združenem delu, katere samoupravne akte še moramo sprejeti in imamo tudi že delno časovno opredeljeno, kdaj bodo ti akti sprejeti. Ob tem programu mora biti izdelan tudi sindikalni program, ki mora vključevati aktivnost sleherne osnovne organizacije, sindikalne skupine in članstva pri kreiranju teh samoupravnih aktov. Sindikalne organizacije morajo biti bolj prisotne pri zasnovah oziroma tezah za posamezni samoupravni akt, in ne, da
»Fajfe«
SKLEPI
z občnega zbora konference osnovnih organizacij sindikata železarne Ravne, z dne 14. 4. 1978.
Budnica
Jc to samo domena posameznikov ali posamezne strokovne službe.
7. Dograjevanje družbenoekonomskih odnosov Jc daljši proces ln od nas samih Je odvisno, kdaj ln kako bomo nekatere kvalitetnejše družbene spremembe vgradili v naš sistem in v našo samoupravno delovanje. Prav tako se zavedamo, da določenih nalog iz zakona o združenem delu ne bomo mogli rešiti čez noč, so pa področja, ki bi jih lahko v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni organizaciji hitrejše in uspešnejše reševali, če bi naša aktivnost bila tudi včasih akcijsko naravnana. Vse premalo smo sc pri našem delu posluževali znanih in preverjenih metod ter oblik delovanja. Zato moramo glede na specifičnost posamezne osnovne organizacije zastaviti aktivnost v tej smeri, da v čim krajšem času zastavimo odnose, ki bodo pripomogli k resničnemu gospodarjenju delavcev s celotno družbeno reprodukcijo.
V sindikatih smo odgovorni za resnično odločanje članstva, politično pripravo in za jačanje vsebinske vloge samoupravljanja. Vgrajeni smo v sistem samoupravljanja, uveljavljamo svojo vlogo in odgovornost z nenehnim preverjanjem naših stališč v praksi. Sindikati moramo z načrtnim političnim delovanjem sproti spremljati, kritično presojati in dajati pobude za čim bolj razvite samoupravne družbenoekonomske odnose v samoupravni praksi tako v tozd kot v drugih sredinah.
8. Sindikati smo sc zelo aktivno vključevali v konkretno delo pri razreševanju posameznih odprtih vprašanj na področju prisvajanja osebnih dohodkov. Nedvomno Je v fazi nastajanja novega sistema nagrajevanja bilo to potrebno. Bill smo pa premalo odločni, da bi se uprli posameznim nesamoupravnim pristopom v fazi nastajanja novega sistema. Nenehno moramo zasledovati, kako je učinkovit naš sistem pri nagrajevanju delavcev. Dajati moramo več pobud za nenehno vsebinsko dograjevanje sistema nagrajevanja, ki pa mora imeti več elementov, kateri bodo vplivali na višino osebnega dohodka v odvisnosti od kvalitete in zahtevnosti dela. Izogibati se moramo samo načelnim kritikam in nepreverjenim podatkom, ampak se moramo konstruktivno vključevati v razreševanje posameznih področij.
9. To stališče je bilo izoblikovano na prvi seji sveta sindikata železarne Ravne po občnem zboru konference osnovnih organizacij sindikata železarne Ravne in je smiselni povzetek razprav okoli nalog, ki Jih moramo izvršiti v osnovnih organizacijah sindikata v zvezi z ugotovljenimi vzroki prekinitve dela.
Tudi inovator Franc Rataj, vodja lužilnice in pomožne dejavnosti TOZD jeklovlek, je eden naših dolgoletnih sodelavcev, saj v železarni dela že od leta 1947. Tokrat smo ga zaradi razgovora za našo rubriko obiskali v novi lu-žilnici. Skromen, kot je, je šele po kratki razlagi privolil v razgovor.
»Nisem eden tistih, ki bi se rad izpostavljal širši javnosti, kaj sem na tem področju naredil. Menim, da ga tisti, katerim je moje inovacijsko znanje prišlo prav, najbolje poznajo. Če pa že hočete kaj več zvedeti o tem, ni hudir, da tudi jaz ne bi česa povedal!
Leta 1960 se je v jeklovleku osnoval oddelek za izdelavo grelne žice. Ker je bila ta nova dejavnost ponekod pomanjkljiva in tehnološko še ne dognana, je bilo treba marsikaj izboljšati. Šele delo nam je pokazalo, kje so pomanjkljivosti. Prav pri uvajanju tega oddelka se je tudi pričela moja inovacijska dejavnost.
Takrat sem prvič pismeno prijavil tehnično izboljšavo na stroju oziroma izkoriščanju brusilnih plošč na brusilnem stroju ,malcus‘
V osnovnih organizacijah sindikata železarne Ravne moramo skupaj s komunisti In vsemi naprednimi silami vložiti maksimalne napore za uresničevanje odprtih vprašanj. Izvršni odbori bodo iz političnega poročila, ki jc poročilo vseh družbenopolitičnih organizacij železarne Ravne, pripravili konkretne naloge, ki jih morajo v svojih sredinah opraviti, kar ni in ne bo posebno lahka naloga. Jasno nam jc, da bomo le z dobrim in stalnim delom v osnovnih organizacijah sindikata povrnili in utrdili zaupanje sodelavcev.
10. Posamezne osnovne organizacije nikakor ne morejo akcijsko in programsko boljše zastaviti sodelovanja z organizacijo ZSMS. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata so odgovorni za aktivno in dobro delo osnovnih organizacij ZSMS v smislu sodelovanja ln ustvarjanja enakopravnih odnosov pri razreševanju posameznih družbenih pojavov. Mladi delavci, ki se združujejo v organizaciji ZSMS, želijo enakopravno sodelovati pri ustvarjanju boljših odnosov, ker le tako bodo lahko sprejemali pozneje posamezne zadolžitve tudi izven njihove organizacije.
11. Delovna organizacija železarne Ravne jc z ostalimi slovenskimi železarnami in nekaterimi predelovalci vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenskih železarn. Zakon o združenem delu jasno govori o nalogah in funkciji takšnih sistemov. Sindikati moramo oceniti naš odnos do sestavljene organizacije in se z delavci drugih delovnih organizacij dokončno dogovoriti, kaj in kje in zakaj bomo združevali posamezne dejavnosti na nivoju sestavljene organizacije. Upreti sc moramo slehernemu poskusu reševanja posameznih problemov v sozd, kjer delavci ne morejo imeti svojega vpliva. V samoupravnih aktih sestavljene organizacije moramo Jasneje opredeliti funkcijo, naloge in odgovornost sindikalne organizacije. Delegatski odnosi v sestavljeni organizaciji so tudi odraz delegatskih razmerij v delovni organizaciji in zato je naša naloga, da tudi te odnose krepimo v smislu resničnega odločanja delavcev.
Sklepi so načelni, ker konferenca osnovnih organizacij sindikata v takšni obliki ne more sprejeti bolj konkretnih In zavezujočih sklepov. Pri nadaljnjem dograjevanju naše organiziranosti bo konferenca v bodoče sprejemala priporočila In stališča, zato je tudi vsebina sklepov temu primerna. Izvršni odbori osnovnih organizacij lahko uporabijo sklepe kot pripomoček pri nadaljnjem delu svoje osnovne organizacije, kajti sklepi so povzetek nekaterih vsebinskih usmeritev občnih zborov ln samoupravnega delovanja v železarni.	Komisija	za sklepe
MC 35. Veliko je bilo takrat stvari, ki so bile inovacijske, pa jih kljub temu nisem prijavljal. Me-
Franc Rataj
nil sem, da niso bile vredne tolike pozornosti.«
»Kako ste pozneje uveljavljali svojo inovacijsko dejavnost?«
»Vsa leta tudi meni ta dejavnost ni dala miru. Razmišljal in ustvarjal sem z enim samim ciljem, da pomagam našemu fizičnemu delavcu olajšati vsakodnevno težko delo in da je tudi gospodarski učinek večji. To mi je z leti uspelo. Z delovnim tovarišem, ki je že pred leti zapustil našo delovno organizacijo, sva izdelala polavto-matične klešče za zapenjanje žice. Te se uporabljajo že dobrih 10 let v proizvodnji. Moram pa pri tem dodati, da te tehnične izboljšave nisva ne takrat ne danes prijavila. Kot že rečeno, menila sva, da je bilo pač narejeno za nas železarje. Zadnji čas pa sva z delovodjem lužilnice tovarišem Jugom v novi lužilnici marsikaj izboljšala. Mislim, da je bilo okrog 30 takih reči. Ker nova lužilnica še nima obratovalnega dovoljenja, tudi najine tehnične izboljšave komisija še ni v celoti potrdila. Baje (vsaj tako je bilo slišati), nama nameravajo dati nagrado 1500 din kot akontacijo.«
»Ali bo teh 1500 din vaš prvi denar, ki ste si ga zaslužili z inovacijsko dejavnostjo?«
»Ne, prej sem dobil za neko inovacijo skromno nagrado. Lahko bi celo rekel .solidarnostno1, saj sem takrat dobil res minimalno. Če sem si zaslužil več, sedaj ne bi komentiral. Sicer pa nikoli pri svojem inovacijskem delu nisem mislil zaslužiti dosti denarja. Res pa tudi jaz nisem zadovoljen z nagradami, ki nam jih nekateri celo zavidajo. Koliko si inovator zasluži to nagrado, ve najbolje sam, saj je tudi sam moral nekaj zamisliti in narediti. Do bo naše delo pri nadaljnji inovacijski dejavnosti čim bolj uspešno, bo nujno potrebno, da bo komisija za inovacije z nami bolj tesno sodelovala. Predvsem ne bi bilo nanak, da tudi po vseh teh letih bolj spozna delo in težave inovatorjev, saj bi se tako dosti lažje odločala pri ocenjevanju tehničnih izboljšav.«
»Kaj menite o inovacijski dejavnosti v železarni?«
»Kaj me moti, sem pravkar povedal. Drugače pa menim, da se je inovacijska dejavnost v železarni Ravne v zadnjih nekaj letih močno razširila. To je znak, da si sami delavci hočemo izboljšati delovne pogoje. Kje so pomanjkljivosti? Mislim, da jih je več! Predvsem bomo morali uvesti ti. .leteče nagrade'. Te naj bi dobivali
tisti delavci, ki so pri svojem strfl' ju prišli do zamisli, kako bi lahko tehnološki postopek dela sprem6' nili.«
»Kaj še nameravate narediti inovator?«
»Marsikaj je še potrebno nare' diti v novi lužilnici, da bo del® v njej steklo bolj varno in ekO' nomično. Predvsem bo potrebo nekaj narediti za varstvo okolJ3’ saj tod izhlapeva precej kislin.«
F. Rotar
PRAVICE IN OBVEZNO' STI IZ ZDRAVSTVENE' GA VARSTVA PO NO' VEM
Samoupravni sporazum o Pra' vicah in obveznostih iz zdra^' stvenega varstva prinaša vr? , sprememb pri pravicah. Zato a®' limo opozoriti predvsem na h' sti del (III.), ki obravnava denafj na nadomestila in povračila, k se razlikujejo od prejšnjih do»°'
čil'	•	S
Delavec, ki je na medicin’* rehabilitaciji, ima pravico do oa' domestila OD za tisti čas, ko J1 dela, in razlike do nadomestil ' če s polnim ali skrajšanim delo1? doseže manjši OD, kot bi znaš3' nadomestilo, če ne bi delal (3 čien).	.
90-odstotno nadomestilo je P* znano od 31. dne začasne zad*. žanosti za primere na dan 1-1978 (41. člen).
Usklajevanje nadomestil z ® banjem življenjskih stroškov % lja za vse primere po 1. 7. 1» ' ki bodo že 6 mesecev neprekM no v staležu. (44. člen). , } Ne povrnejo se potni stroški * razdaljo do 15 km za potovam po 1. 5. 1978 (48. člen).	„
Povračilo za stroške prehrajb (dnevnica) za čas odsotnosti .
8 do 12 ur znaša 97,00 din za PL | mere, nastale po 1. 5. 1978. L i čas odsotnosti več kot 12 ur ^ če je odsotnost daljša od 10 in obsega prenočevanje v družL, kraju, znaša dnevnica 145,00 % za potovanje po 1. 5. 1978 ' člen).	z,
Posmrtnina znaša 3.875,00 , primere po 1. 5. 1978 (51.
Pogrebnina za otroke, stare 'L kot eno leto, znaša enako k posmrtnina 3.875,00, za otroke enega leta pa 1.938,00 din. po 1. 5. 1978 (53. člen).	iec
F. Koros
PREDSTAVLJAMO VAM NAŠEGA INOVATORJA:
Zelena luč inovatorstvu
priloga mladih
Železarne Ravne
3
!•
t
it
,o
,3
>C
uradnih obvestil v pismeni obliki in obvestil, ki nam jih posredujejo odgovorni delavci samoupravnih in političnih organov, ki pa se morajo v celoti zavedati, da so odgovorni za vsebino obvestila, pa naj bo ustno ali pismeno.
Čeprav vsi dobro vemo, koliko je takih obvestil — dezinformacij — in smo priča, kako hitro se te širijo, je bilo do danes le malo primerov, da bi nekdo — predvsem tisti, ki je dolžan napačno obvestilo zaustaviti in postaviti vse skupaj v pravo luč z dejstvi ter dokazi — ukrepal in ovrgel govorenje na pamet še v pravem času. Prav tako se lahko vprašamo, koliko je takih (verjetno zelo malo!), ki bi ustno sporočilo, še posebej, če je nepopolno in nejasno, preveril, čeprav je ta možnost dana prav vsakomur izmed nas.
Da bo napačnih, nepopolnih in nejasnih obvestil čim manj, moramo v akcijo stopiti prav vsi tako tisti v odgovornih službah, kakor tudi vsi samoupravni ter politični organi in ne nazadnje, sleherni delavec samoupravljavec. Potruditi se moramo,
Napačno obveščanje ali dezinformiranje
M Vseh javnih občilih je v zadnjem času Zelo veliko govora o tako imenovanem '"formiranju — obveščanju v naši družbi, a nam verjetno to čivkajo že vsi ptički. rav tako bi že vsak osnovnošolec moral Vedeti, kakšno vlogo ima to obveščanje v 2cfruženem delu in kakšna naj bi bila ob-Vastila oziroma informacije ter povratna nvestila — povratne informacije. Ni moj "amen, da bi pisal o tem, čeprav morda bi bilo slabo, saj je videti, da nekateri ne znamo brati ali pa si vsebino informi-ra"ja krojimo preveč po svoje. Tokrat bom P°Vedal nekaj o napačnem obveščanju — ezinformiranju.
^"epričan sem, in strinjali se boste mano, da ima tudi napačno obveščanje yebk negativen vpliv v našem vsakdanjem ^Jljenju, saj verjetno ni nikogar med na-'> ki tega ne bi občutil na lastni koži. a začetek poskusimo na zelo enostavnem ^ 'meru prikazati, kako lahko pride do ne-6 napačne informacije in kako ta deluje. Miha iz tozd Kolo je na poledeneli ce-1 'zgubil oblast nad volanom in ga je z ^ zaneslo s cestišča v bližnje drevo. j.F1 trku mu je vetrobransko steklo neko-ko opraskalo obraz, avto pa je poleg raz-. 6 šipe dobil nekaj manjših prask. To izvedel njegov sodelavec Janez, ki je .^Vedal njegovemu preddelavcu Mirku, da e Miha še kar dobro ogulil svojo pločevino škatlo, po obrazu pa je bil ves kr-V’ saj ga je verjetno razbito steklo pre-, 1 opraskalo. Stanko je od Mirka slišal, j. M) je Miha nekoliko dobre volje zape-naravnost v drevo, precej daleč s ce-’ si močno poškodoval obraz, tako da je . avto ves krvav, pri sunku pa ga je ver-no vrglo tudi na volan in ga nekoliko snilo v prsnem košu, na vozilu pa bo k rJotno precej škode. Med malico je Stan-s. Pripovedoval, kako bodo morali Mihi oh rtl° deiati plastično operacijo, da bo raz še podoben obrazu, kako je z notra-^ ltfti poškodbami, še nihče ne ve in eno dve rebri sta polomljeni, pa še sprednji sv ..avta je popolnoma zverižen. Doma je t J1 ^eni skladiščnik Karli sporočil, kako jhj.^o se je poškodoval njegov sodelavec sti je skoraj podrl neko drevo ob ce-Popolnoma uničil avto in dobil hude Q K°dbe glave, si polomil nekaj reber, za je u P°šk°clbe se še ne ve in vprašanje kako bo sploh preživel. Še sreča, da se 5v^asfednji dan pripeljal Miha na delo z Rov'0'’ Sa:* ^ v nasprotnem primeru nje-
v 1 sodelavci že pričeli zbirati denar za etiec
Takih in podobnih primerov je na žalost precej, velika pa je tudi človekova domišljija, ki večkrat res lahko naredi iz muhe slona. Pa se vprašajmo — zakaj in kako pride do napačnih obvestil?
Največkrat je vzrok za napačno obveščanje slabo in nepopolno obveščanje, kakor tudi nepoznavanje ali napačno dojemanje določenih stvari ter dogodkov. Predvsem pa so v večji meri vprašljiva ustna obvestila; to so obvestila, ki gredo od ust do ust in več ko je tukaj posrednikov, ki sodelujejo pri prenosu obvestila, večja je možnost da se prvotna vsebina tega sporočila nekoliko spremeni ali celo popolnoma predrugači in obrne na glavo. Zato je nujno potrebno, da se v čim večji meri poslužujemo
Andrej Grošelj, Kip med nastajanjem, les
da bo res pravih in pravočasnih obvestil čim več ter da bodo taka obvestila tudi razumljiva in dostopna na tak ali drugačen način slehernemu sodelavcu prek delavskih svetov, zborov delovnih ljudi, delovnih skupin ter drugih samoupravnih organov, oglasnih desk razglasne postaje, Informativnega fužinarja in prek DPO.
Ne smemo pa pozabiti na izobraževanje in usposabljanje, ki je za pravilno razumevanje in dojemanje včasih precej tež-
Javna razprava o vlogi družbenih organizacij in društev se je začela junija 1977. leta tako v OO ZSMS kakor v DO in društvih. Le-ta se je končala decembra istega leta in bi se po vsej logiki že morali pokazati rezultati. Teh pa, resnici na ljubo, ni in jih s takim odnosom do dela na tem področju najbrž še dolgo ne bomo imeli.
Samo nekaj resnic: razprava je bila površna in so danes nanjo mnogi že pozabili. Pojem kolektivnega članstva nam je, kljub temu da vsi zatrjujemo, kako ga poznamo, še vedno daleč od poznanega. Delo v OO ZSM in v DO ter društvih poteka še vedno ločeno in redke velike akcije, ki so izvedene skupno, samo utrjujejo lažno zadovoljstvo, kako je vse v redu, kako uspešno sodelujemo, kako ...
Bistvenega sodelovanja, tistega, ki ga je razprava drugje dala, vsaj pri nas ni, in to zaradi prej naštetih slabosti.
Kako porazno je stanje, pove primer, ki je nastal na programsko-volilni konferenci OO Prevalje. V razpravi se je zaradi srečnega naključja, saj je bil prisoten predstavnik DO in društev, pokazalo, kako daleč smo še od tistega, kar smo lansko leto v razpravi poudarjali. Niti en član pevskega zbora VRES, godbe na pihala Prevalje, kulturnega društva Svoboda Prevalje ni tudi član OO ZSMS Prevalje I, četudi ta društva združujejo precejšnje število mladih. To je osupnilo vse prisotne ter sprožilo marsikatero misel, ki jo bodo mladinci s Prevalj, če se bodo držali sklepov svoje konference, skupno z društvi na območju KS Prevalje vsaj v neki meri realizirali.
Vseeno pa danes sam pri sebi ugotavljam, da se stvari niso prav lotili, tembolj, če primerjam zastavljene naloge s sklepi republiške konference ZSMS, ki so kot posebna priloga objavljeni v prvomajski številki MLADINE. Bilo bi brezsmiselno, da bi iz tako obširnega gradiva skušal karkoli izpostaviti. Moj namen je le, da vse OO ZSM, še posebej pa društva, po tej poti seznanim, kje lahko najdejo odgovor na vsa vprašanja, ki se dotikajo ZSMS ter kolektivnega članstva. Nujno pa bo sprožiti še eno javno razpravo ter jo resnično prenesti v osnovne sredine, tako v OO ZSMS kot društva. Ne verjamem, da se bodo stvari kar same od sebe normalizirale. Potrebno bo ustanoviti koordinacijske odbore DO in društev pri OK ZSMS Ravne, ki bo koordinator dela med ZSMS in DO-D.
kih informacij v razvoju samoupravljanja nujno.
Zavedati se moramo, da smo v našem samoupravnem socialističnem sistemu, v združenem delu, prav vsi odgovorni za to, da bo informacija res taka, kot si jo želimo, saj smo pravzaprav tudi vsi prisotni pri njenem nastajanju in uporabi za gospodarno, odgovorno, samoupravno odločanje.
Franjo Miklavc
Prav tako pa naj bi pripravil vse za seznanitev vseh društev o njihovi vlogi, ki jo imajo do ZSMS. Tako se bo sodelovanje, ki poteka sedaj večinoma na nivoju predsedstva OK ZSMS in raznih zvez društev, preneslo tja, kamor mora — v OO ZSMS ter društva.
Interes za realiziranje te akcije pa je že čutiti povsod, tako v OO ZSM kot društvih. Treba pa je tudi poudariti, da OO čutijo večjo odgovornost do te naloge in da je v marsikaterem društvu še vedno čutiti od-
por do tesne povezave z ZSMS. Še vedno so marsikje na prvem mestu športni rezul' tati in se v idejnopolitično delo vlaga zelo malo pozornosti. Take zaprte sredine je potrebno razbiti v interesu vse družbe, ker zavirajo normalen razvoj na področju DO in društev. V akcijo se bodo morale vkljU' čiti tudi KK SZDL, saj so tako društva kot OO ZSMS njen sestavni del, združeni v fronto vseh socialističnih sil. Le tako zastavljena akcija bo imela uspeh in bo prl' pomogla, da bodo v društvih in OO ZSM našli pot povezave, ne le pri izvedbi posameznih akcij, ampak da bodo svoje delo povezale tako programsko kot idejnopoli' tično izobraževanje članstva.
Citiram iz gradiva o kolektivnem članstvu v že omenjeni prilogi MLADINE:
»Kolektivno članstvo DO-D še ne P°' meni avtomatično že kar individualneg3 članstva posameznega člana DO-D v ZSMS> ampak je to pristop DO-D v celoti kot kolektivnih članov. To pa pomeni sprejemanje in usklajevanje statutarnih, idejnopoh' tičnih in programskih načel posameznik DO-D z načeli ZSMS.«
Sledi: »Osnovne oblike ZSMS morajo sestavljati vse organizirane oblike družbenega angažiranja mladih in ker m oN ZSMS širino idejnoprogramske in akcijske enotnosti izpeljati prav v DO-D.«
Rudi Mlin3r
Mladi hočemo in moramo delati, vendar...
Ni še daleč obdobje, ko je bila mladinska organizacija odmaknjena od vloge, ki ji resnično pripada v naši družbi. Posledice se kažejo še sedaj v nekaterih sredinah ljudi (tozdih), ki ne morejo, nočejo slediti razvoju našega samoupravnega socialističnega sistema. Slabo pa je predvsem to, da tej strukturi pripadajo ponekod tudi vodilni delavci-preddelavci, delovodje, vodje ... Prav ta kader pa je večinoma vzrok, da v nekaterih tozdih kljub zainteresiranosti mladine za delo v mladinski organizaciji ne dosežejo bistvenega premika v svojem delovanju. Ti zavestno ali pa tudi ne zavirajo njihovo delo tudi s tem, da mladincev ne pustijo na seje raznih organov ZSMS, če so le-te v času dopoldanskega dela. Takoj pa moram poudariti, da težimo za tem, da bodo res vse seje ali sestanki v popoldanskem času.
Odnos do mladih se kaže tudi v tem, da ostale DPO, oziroma družbenopolitični delavci nimajo takih problemov glede udeležbe na sejah v teh sredinah. Le funkcionarji v ZSMS morajo hoditi od človeka do človeka, od vrat do vrat, da se mu na koncu morda dovoli odsotnost na delovnem mestu za opravljanje družbenih dolžnosti, ki mu jih nalaga naš sistem.
Posebej žalostno je to s stališča, da naš samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu v 51. členu jasno opredeljuje pravico do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka. Kaj je potem krivo, da
mladi niso deležni takih pravic kot ost3^ DPO in samoupravni organi?!
Je res krivo mišljenje, da mladi ne m0' remo vestno reševati nalog, ki jih nalaž!0 naša skupnost? Po mojem ne! Če je ne' kdo usposobljen za delo na modernem zahtevnem stroju, potem lahko uspeš110 dela v ZSMS ter pomaga reševati družbe' ne probleme. Odgovornost za te proble1110 nosi vodstvo tozdov s preddelavci in del°. vodji na čelu. Ti so večinoma res dobr’ strokovni delavci, manjka pa jim, da se i-3 ko izrazim, osnova našega samoupravne^0 socialističnega sistema. Prav zato prih3J? do slabih medsebojnih odnosov, saj ml3(1’ ki so vzgojeni v revolucionarnem dub11’ ne morejo priznavati starih, opuščenih lomeščanskih odnosov, ki živijo v teh dinah. Posledica tega pa niso samo sl3 _ medsebojni odnosi, ampak tudi slabo moupravljanje delavcev! Skrajni čas r da te slabosti odpravimo, kajti prisotne
že dalj časa. Nikakor ni moj namen, očrnim določen krog ljudi. Dobro se z3
d3
.v«'
dam, kot tudi vsi mladi, da so v po^0\ nem obdobju prav ti s svojim delom zgr° dili porušeno domovino.
Rad bi jih le opozoril, da s takim ra!j nanjem zavirajo razvoj subjektivnih s tem pa celotne družbe. Prav tako je P, trebno, da si bodo pridobili osnove družbene ureditve, saj je to pogoj za bre medsebojne odnose. Le-ti pa so V°% za dobro delo in počutje delavcev na 3 lovnem mestu, s tem pa bodo tudi del° ni rezultati boljši.	Jože Jurab
n3ŠC d o'
ZSMS — družbene organizacije
in društva
Luknje — nič spet
g	stari, prašni, polni lukenj, kamenja in
cest	vsega, kar se za navadno makadamsko
2ei	sP°d°bi, so se dneve in leta prevažali
sti v>re^ani' Tolstovršani ter nedeljski turi-^ > ki ob vsakem vikendu potujejo do gostilne Cist	Pa	Cisto na vrh, prav do Strojne.
s S"0 vsi> tako kmetje z Zelenbrega kot tisti kij •	,ega vl"tlu so leta požirali prah in pre-
hjali prav po furmansko vsakokrat, ko so 0rali na pot proti Ravnam. je^Ucia jeza je prijemala tudi vse turiste, ker lii]KrSta tako nemilostno obdelovala njihove a oljene konjičke na štirih kolesih, katerih Ho °t ^Z'crj i se Pri tem niso počutili nič prijet-^ • Jeze se je nalezlo tudi avtobusno podjetje k0 or> ki je začelo groziti, da v »Graben« ne ža.več pustilo svojih avtobusov, ki so preva-t 1 "a delo na Ravne prebivalce Zelenbrega j , tolstega vrha. Ja, vse sorte reči so se doga-ij ® na tej čisto »naši« cesti. Če se nisi s svo-r konjičkom zaletel v kak traktor ali ti za-'.lukenj ni odtrgalo kolesa, se ti je lahko jet •’ da se	kak Res! Ver-
p n® je bil tudi on jezen na cesto in njen an ali pa na avto, ki je vse to povzročal. k*o, Pa se je pisalo že globoko 1976. leto, p . Se je zgodilo. Na ubogo, staro cesto so se .valili vse mogoči stroji, tovornjaki, buldo-se JVValiarji in sploh vse, kar je potrebno, da Vj °kstoječa ter počitka potrebna cesta spra-v. v zaslužen pokoj, na njeno mesto pa postaneva; taka brez lukenj in asfaltirana.
slih*3 Pn^ledu na vso to mehanizacijo, ob mi-Cest’ kako lepo bo potem na svetu, ko bo nova pe a narejena, je Zelenbrežane in Tolstovrša-isv var stiskalo pri srcu in v očeh se jim je sti u°' Veseli so bili tudi gostilničarji in ti-’ ki tjakaj zahajajo, da se imajo lepo.
0r ?lg° je v »Grabnu« ropotalo. Buldožerji so So h ’ ravnali in planirali. Veliki tovornjaki sin za dnem dovažali pesek ter z njim za-Vj].a^ali staro cesto. Podlaga za novo, so pra-re temu! Kmetje in obiskovalci pa so ta di-naj budno spremljali in se vsak dan bolj 2a enli- Kmalu je bila stara cesta popolnoma Z(ja. a in je mirno počivala v svojem grobu, g je čakala samo še na to, da na njen yr x Položijo asfalt. Tudi to se je zgodilo. 2a C asfalt je s tovornjakov prehajal v stroj gglPolaganje. Le-ta pa ga je kot odejo pola-na novo cestišče, kjer je za težkimi valjarji
pjc rsko, mesto, ki je lani praznovalo 500-let-oaestnih pravic, se je v drugi polovici ijda spet izkazalo. sta,°.rat se je tam zbralo čez šestdeset pred-k>kihik°V ZSMS. Mnogo mladih je bilo v*!*1, ki so se pred kratkim začeli udejstvo-10 i’,5elati v centrih obveščanja; nekaj je bi-ie« ^ki bodo evidentirani na te »položa-p0vz?aj, pred volitvami, saj so republiški »co-V ('.Si* v vabilu za seminar, ki so ga poslali ZSMS, zahtevali prav te. oi^JPrej smo poslušali temo vodje centra za >,(.1 tsčanjc in propagando pri RK ZSMS, Jo-' upra B°lajena o informiranju v naši samo-ha aVni družbi, pomenu in vlogi le-tega, kakš-e ših . lnformiranost v KS, pa v najrazličnej-
,	* ozdih.
ij	da	na seminarju ni bilo niti enega
,/	žacj . »Politikov informiranja«. Škoda, ne na-
'	Žola -° tudi zato, ker je bila to konec koncev
cij6 formiranja družbenopolitične organiza-
voča^,dih'. so zadolženi za pravilno, pra-sPo, objektivno, povratno ...
več lukenj — luknje
ostajala nova, tako želena asfaltna cesta. Občinski in krajevni možje so si meli roke in skupaj z izvajalci proslavljali še eno pridobitev in zmago vsega delavskega razreda naše občine.
Otvoritev je bila sila slovesna. Veselili so se je prav vsi. Tudi tisti, ki so morali ob vstopu nanjo plačati deset j ur jev. So pač imeli to smolo, da so se tisti dan pripeljali po njej.
Od takrat se v Grabnu ni nič več prašilo. Še zvok motorjev v avtomobilih se je spremenil. Kot da so bili veseli, ker jih nič več ne premetava in duši. In Viator je dovolil v Graben spustiti tudi svoje malo boljše avtobuse. S polnim elanom je nova cesta prevzela nase vse breme današnje motorizacije. Pod njo pa je v miru počivala stara, odslužena in brnjenje avtomobilov ji je igralo v slovo.
Piše se šele leto 1978.
Ugotavljamo:
nova cesta je bila zgrajena preozka!
Avtomobilisti in motoristi so skakali z nje kot za stavo! Bankine so bile narejene in utrjene popolnoma zanič in jih danes sploh ni več! »Škarpe« so bile izdelane tako površno, da lahko v vsakem ovinku pričakuješ plaz kamenja na cesti!
Ugotavljamo tudi, da je tesno pri srcu vsem, ki imajo opravka z novo cesto. Žalostni so Zelenbrežani, žalostni so Tolstovršani; še vsem nedeljskim in drugim obiskovalcem ni vseeno, ko gledajo, kako umira nova asfaltirana cesta.
Cisto razpokana je in polna lukenj. Cesta tudi sama daje videz popolne žalosti in nemo vprašuje, kdo je kriv njene kratke slave. Kdo je kriv, da so zdaj avtomobili in traktorji težji od tistih valjarjev, ki so jo utrjevali? Kdo je kriv, da so v fazi gradnje z njo tako malomarno in površno ravnali? Ali denar vseh tistih, ki so prispevali za njeno izgradnjo, res ni bil nič vreden?
Kdo je odgovoren za vse?
Kdo je kriv za to?
Tudi to je umor, mar ne?
Za umor pa se morajo krivci kaznovati!
Pa se bodo?!
Bojan Lesjak
To je eden bistvenih pogojev učinkovitega delovanja in nadaljnjega razvoja ZSMS. Enoten informativni sistem v ZSMS se mora dograjevati na tak način, da bo omogočal več-smerno pretakanje idej, seznanjanja z novimi zamislimi, stališči in akcijami, hkrati pa tudi pomeni široko popularizacijo dela, hotenj in prizadevanj ZSMS v javnosti. Tudi OO ZSMS morajo v sklopu s svojimi možnostmi in potrebami razvijati take oblike in metode obveščanja, ki bodo omogočale ustvarjalni vpliv članstva na delo organizacije in obenem zagotavljale akcijsko in idejno enotnost pri vsakdanjem delu.
Tudi OK ZSMS morajo usklajevati in združevati napore OO ZSM in zagotavljati povezavo na posameznih področjih ter povratne informacije o delovanju njenih organov. V ta namen morajo poleg neposrednih oblik informiranja (sestankov, ustnega obveščanja, javne tribune ...) omogočati tudi izhajanje tako glasil OO kot ožje funkcionalne oblike, takih na ravni OK ZSM kot širše oblike obveščanja.
Andrej Grošelj, Portret sina, glina
Tudi nekateri uredniki tovarniških glasil so na seminarju pokazali oziroma v določeni meri skušali prikazati, kako poteka, na kakšni stopnji je pri njih informiranje. 2e takoj prvi dan se je ustanovil aktiv ZK ter uredniški odbor za pripravo biltena. Nekateri udeleženci pa so pripravljali tudi posebne oddaje za radio Študent.
V neobveznem delu smo si ogledali tovarno celuloze in papirja »Buro Salaj«. V vseh razpravah smo se pri informiranju vrteli večji del okrog glasil, le redko pa poudarili, da je informiranje vendarle nekoliko širši pojem. To je posledica tradicije in izkušenj, ki so v praksi naj večje pri glasilih. Izredno zanimiva in razgibana je bila razprava za okroglo mizo, saj je bilo izrečenih precej pikrih glede dela mladih, zlasti v smeri izdajanja lastnih glasil v OO ZSM, KS, delovnih organizacijah... V le-teh mladi poudarjajo, da problemi mladih niso samo problemi tega dela naše skupnosti, ampak celotne družbe.
Poudarek razgovora je bil dan trenutnemu stanju na področju informiranosti, še zlasti mladih v združenem delu. Podana je bila informacija, da se v SFRJ izdaja 1500 glasil v OZD, katerih naklada znaša nekaj nad tri milijone izvodov. Od tega je v Sloveniji 500 glasil z 800 tisoč izvodi, ki so zelo pomemben subjekt v našem sistemu obveščanja v združenem delu.
Kaj lahko iz tega izluščimo? Predvsem to, komu je to obveščanje namenjeno. Odgovor je jasen! Neposrednemu proizvajalcu, samou-pravljalcu. Vse lepo in prav, če potem dana informacija prek glasila, biltena, razglasne postaje, ciklostilnega obvestila in še kaj izzove povratno. Vemo pa, da temu vedno ni tako, tudi med mladimi. Mladi smo večkrat premalo samoiniciativni, kreativni o pisanju v samoupravnem vsakdanu, torej tudi v glasilih, ki naj bi v združenem delu informirala vse delavce o celotnem dogajanju.
Preseči, izboljšati tako stanje velikokrat ni lahko, saj se ob tem postavlja kopica ovir ter težav. Mlad človek naj bi stremel predvsem za tem, da se nepravilnosti in neobveščenost odpravljata v smeri usposabljanja mladih za samoupravljanje. To lahko dosežemo z lastno aktivnostjo, kritičnim odnosom do vseh nepravilnih pojavov, z nenehnim izobraževanjem ter s pisano, kleno govorjeno besedo na vseh ravneh! OO ZSMS na občinskem, republiškem merilu, v DPO, društvih, združenem delu, KS...
Bodimo kreativni, pa čeprav to velikokrat ni lahko!
Silvo Jaš
Mladinska politična šola o informiranju
MLADI IN
Razmišljanja o sebi in drugih ter o vsakdanjem življenju nas privedejo do določenih trditev, sklepov in ugotovitev. Ne glede na to, da smo v teh svojih razmišljanjih o svetu, sebi in drugih kar malo malodušni, si moramo priznati, da naša razmišljanja sežejo tudi dlje od ozkega sveta našega vsakdanjega življenja.
Razmišljam. Da, razmišljam o mamilih, narkomanih, mladih, ki se predajajo temu strupu. Zakaj nekateri mladi postanejo odvisni od droge? Zakaj posegajo za tem »opojem«?
Poskusiti mamilo je včasih podobno prvi cigareti, prvemu kozarcu alkohola, za mnoge mlade pomeni eno od oblik upora proti odraslim, neka vrsta boja za doseganje osebne zrelosti. Včasih bi verjetno o takih poskusih govorili kot o »modnih«, o tistih, v katerih se mlad človek želi prikazati kot nekaj posebnega, nekaj drugačnega, ne glede na ceno te osebne ekshibicije.
Andrej Grošelj, Figure v glini
Verjetno bi bilo v redu, če bi pri vseh, ki so poskusili prvo cigareto, spili prvi kozarec alkohola, prvič poskusili mamilo, ostalo le pri radovednosti. Kakšni so mladi ljudje, ki jih prvi poskus privede v odvisnost, potrebo? Zakaj morajo poskusiti še drugič, tretjič ... in še naprej?
Moda, želja po novem, posnemanje, lahko nekatere mlade ljudi privede oziroma pahne v roke narkomanije. Taki ljudje so neke vrste posebneži. Tako mnogi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemi narkomanije, ponujajo razlago in podobo osebnosti mladega narkomana. Med mnogimi razlagami je tista, ki trdi, da se za narkomanijo skriva karakterna motnja posameznika s prevladujočimi instinkti. To so mladi ljudje, ki bi radi hitro zadovoljili svoje potrebe zaradi nesposobnosti in nezmožnosti, da bi si drugače ali če hočete, na bolj sprejemljiv način pridobili potrebno samospoštovanje. Kolikokrat srečujemo vrstnike ali vrstnice, ki tudi na drugih področjih življenja niso zmožni odložiti zadovoljitve določene potrebe.
Težko razumemo poseben pomen, ki ga ima mamilo za tistega, ki je že postal odvisen. Težko razumemo, da kemični učinek pomirjanja spreminja zdrave mlade ljudi v hude bolnike.
Čedalje bolj nam mnoge raziskave o mladih narkomanih zgovorno pričajo, da imajo veliko večji vpliv psihične značilnosti osebno-
MAMILA
sti kot pa sam sestav mamila. Zadovoljitev nekaterih otroških sanj in želja skuša tak mlad človek poiskati prav v mamilu, ki mu zagotavlja varnost in samospoštovanje. Najbolj zna čilno za narkomana je, da na različne življenjske probleme reagira tako, da se vrne na tako vedenje, ki je značilno za otroke.
Za mlade ljudi, ki niso sposobni navezati toplih čustvenih odnosov z drugimi osebami, ;;o osamljeni, čustveno otopeli, lahko rečemo, da zgubljajo svoj JAZ, da še vedno ne morejo odgovoriti na zastavljeno vprašanje »Kdo sem?« Kajti iskanje odgovora na to terja soočenje s seboj, z življenjem. Mamilo je pogosto sredstvo bežanja v življenju, od omejitev, napetosti in težav. Lahko bi rekli, da je to beg iz resničnega življenja.
V opoju droge najdejo slabiči navidezno zadovoljitev, saj so močni v svetu fantazije, doživljajo uspeh in vse jim je takrat dovoljeno.
V takem svetu, svetu opoja pa osebnost mladega človeka razpada. Tak človek ni več sposoben normalno živeti ter navezati toplih človeških odnosov.
Narkomanom moramo pomagati. Kako? Poleg strokovne pomoči, ki jo nudijo mnogi strokovnjaki, lahko posameznikom pomagamo tudi sami. Vrstnikom moramo omogočiti, da spet najdejo SEBE, svoje samospoštovanje, varnost ter ravnotežje.
V. G.
Bonton
Ljudje imajo na splošno še kar radi sogovornike, ki vedo, kaj je lepo vedenje. Taki ljudje ti v družbi navadno ne delajo scen in te ne spravljajo v neprijetnosti, ker se pač ne spodobi. In prav zato, ker »se ne spodobi,« kaj radi zamižijo na eno oko in spregledajo marsikatero žaljivo. Sicer pa to vse skupaj sploh ni tako važno. Glavno je, da vemo, kako so olikani ljudje v družbi bolj priljubljeni kot pa tisti »drugi«.
Zadnjič pa mi je znanka pripovedovala, kaj se ji je pripetilo. Dogodek zanjo ni bil niti najmanj prijeten, vendar pa se je zahvaljujoč vljudnosti druge osebe v tem prizoru, vse čudno zasukalo.
... »Porabila sem uro in pol, da sem bila zadovoljna s svojim videzom,« mi je pripovedovala. »Odpravljala sem se namreč na zmenek, ki ga je bilo preklemansko problematično organizirati. No, in ker se že tako dobro poznam, sem se zavedala, da se moram spravljati vsaj dve uri pred odhodom. Pa sem bila kljub temu že pozna. Sonce je sijalo, ko sem hitela po ulici. Nenadoma pa, kot bi nekdo zagrnil zaveso čez nebo — stemnilo se je in hkrati ulilo. In kako je lilo! Nič nisem uspela rešiti, pa sem bila v hipu mokra od glave do pete. Poskušala sem ubežati dežju, pa sem stekla pod streho bližnje hiše. Takrat pa mi je postalo kar slabo. V izložbi sem se prav lepo videla, a prepoznala se nisem! Moja lepa pričeska, o bog, je šla k vragu, lasje so mi v šopih štrleli z glave, obleka je bila vsa premočena in se mi je na najbolj neumnih mestih pritiskala k telesu. V hipu sem se odločila, da taka vendar ne morem na zmenek. Zato je najbolje, da jo kar po bližnjici ube-rem domov. Ta odločitev me je nekoliko pomirila, saj ne bi prenesla, da bi me moj kavalir videl v tako bednem stanju. Obrnila sem se, komaj sem napravila nekaj korakov, že me je nekdo ogovoril:
»Oprostite, gospodična, mi lahko slučajno poveste, kje stanuje gospa N?« Simpatičen bradač me skoraj ni pogledal, ker pač ni hotel biti nevljuden in ni hotel zijati v moje sračje gnezdo in premočeno obleko. S težavo sem izjecljala, da ne vem, fant pa se je zahvalil in odšel.«
... Še sedaj ne vem, kaj je znanka takrat čutila. Je bila vesela ali se je zahvaljevala
vsem bontonom sveta, v katerih toliiiiko P‘®e j o vedenju mladih gospodov in gospodičen?!
Meni se kljub vsemu zdi, da je le bila ve' sela, saj je bradač ravno njo spraševal P° njej. Kaj pa vi mislite, kako se je moja znanj ka počutila? Je bila hvaležna bontonu ali ne'
M. V.
Nesreča
Brnenje motorja Prede pošast kot bučanje morja.
Tema.
Temi v čast
hiti prek obzorja;
pred njim je daljava brez dna.
Utrujen pogled, roka tresoča,
živci napeti kot v divji štafeti;
nevarnost navzoča ...
Škripanje divje
para možgane, skeli;
kolos zavil je, zgrmel je s cestišča,
sred svetlega blišča
zdaj rana in kri,
strah in sopenje ...
So cele kosti?
Se tiša grmenje, tovor raztrese ...
Orjak zdaj umira, srce je obstalo, prah ga požira; kolo le vrti se, vrti se ... v prazno...
Edvard Šiscrnik
ill
Andrej Grošelj, Dekle z dvignjenimi roka glina
»ih
Uredniški odbor sestavljajo Marija &n n\o Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, Fra a, Miklavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, ki je jj, govorna tudi za vsebino Mladega fužina
*
Vse sodelavce »Mladega fužinarja« prosi1^, da v bodoče oddajo svoje prispevke v 111 dinski sobi do vsakega prvega v mesecu.
Za nove kvalitete samoupravnih možnosti
z metalurškem področju smo
zanimanjem pričakovali prvih esti finančne službe o rezultatih tl?« •vania za Prve tri mesece le-snjega leta. Vseskozi so nam n.?lzvodne številke, specifični teh-cni kazalci, prikazovali še kar p Pešen start v letošnjem letu. plezalo se je, da so se tudi kom-j(> sra rezultati za prvo trimeseč-Približali planiranim.
Materialni stroški ustvarjene dr01.zv°dnje rastejo glede na po-]j.a2ltve surovin kakor tudi osta-u Medijev, uslug, osebnih do-Sv 0v itd., torej inflacija dela izni'16' ^ehni6m kazalci potrošen j,
slike03’	ne	sla'3e
Oenf 8^arno rezultate po plačata,, Prihodku, je jasno, da neka-jeje Metalurške TOZD bolje odreja kot druge, čeprav v tehnič-v kazalcih niso dosegle načrto-2 am višin. Boljše so predvsem žai nek°liko ugodnejšega pologa glede doseganja finančnih da *	: 1° P°t bi bilo treba reči,
dan jeklarna kaže precejšen vo^ek v ekonomičnosti proiz-tfo< JG’ v bariju specifičnih po-Vej.enj materiala ter izboljšanju vorilri.e tehničnih kazalcev proiz-l50 ale surovega jekla. No, in če Sled n*'*ramo letošnjo situacijo diož na speeifičai položaj in Posameznih metalurških W viclimo, da te niso v ena-^duem položaju. Valjarna se t)r a zelo potruditi, če hoče kljub se6i 6ganiu količinskih planov do-dek ^Jcvivalenten ekonomski uči-l0f ’ "rav gotovo so zakonsko do-vpline prodajne cene te TOZD re? Yale, da ob taki proizvodnji ni tog . še boljši. Tudi livarna le-kot ,nin?a niti tolikšnih možnosti pQcjr..i> saj so tudi tu materialne mj azitve v razkoraku z letošnji-b0**eženimi cenami. V livarni stfo^ morali znižati materialne itd • Izmeček, izboljšati izplen, v k’ s*cer bodo v bodoče težave bo upanju rezultatov. Mislim, da dvigri. reba proizvodnjo količinsko d-i- Jeklovlek se osvobaja iz 'lar i h tokov ekonomike, ven-0iraJ® tudi tu treba dosegati pla-CeZd Prmzv°dno tehnične kazal-lie «ov°lj in pravočasno pripravni materialom za proizvodnjo, beoj^am namena komentirati no-v Z* številk, saj te najdemo ItVarf2,0!.!* poročilih (mesečnih, sprega .)’ mogoče je bolje, da <rŠ°VOrim ° nekaterih drugih obojih, ki lahko vplivajo na Srdisi e. rezultate v negativnem i bel0vu aH vplivajo na sam razvoj slt0 m3*! or§anizacije kot ekonom-di ra,0 . e eelote ali pa na tehnič-dSpegllv°j..ki se ga načrtuje za čim , a<^ši bodoči ekonomsko-kon-!	položaj delovne organi-
I ^eiiep nadaljnji razvoj druž-^®l®za s^andarda delovnih ljudi •j, rne in celotnega kraja. kvalit •kislim predvsem na novo 'klaveto samoupravnih možnosti 9 izv3 Pr°izvajalca, ki jo je trener, esti v življenje, ji dati pra-
v°jtio PPadarek ter pravilno raz-s b°t. Nihče naj ne misli, da *doa P°litiko decentralizacije sa-s®bi ,Vnega sistema že sama po :itdpak'S^Varja zaželena kvaliteta, ,	% , 10 ie treba postopoma gra-
osveščenostjo vsakega po-
sameznega delavca v TOZD, seveda tudi celotnega kolektiva, ki naj vlečejo isti voz v isti smeri. Zamisel razvoja novega samoupravnega sistema daje veliko več možnosti, veliko več potreb po močnejšem angažiranju slehernega po bolj širokem zajemanju tudi tistih neugodnih, v prejšnjem bolj centraliziranem sistemu skritih elementov, ki jih prej ni bilo mogoče v celoti videti ali v celotnem procesu spremljati. Tu gre za dosleden vpliv proizvajalca na celotno proizvodnjo, ekonomsko ter družbeno dogajanje v TOZD, DO ter v kraju, kjer delavec proizvajalec bistveno vpliva na standard prebivalstva.
Če je tako, je potrebno dati besedo posameznikom, tudi tistim, ki jih je prej tok vlekel za seboj in niso bili aktivni niti na področju ekonomike proizvodnje niti na samoupravno-političnem področju, čeprav so bili kot delavci vključeni v obstoječe tokove proizvodnje in družbenega dogajanja. Tu mislim na vse strukture proizvajalcev, ne samo fizične delavce, ker pač smatram, da smo vsi delavci, tisti, ki delamo ali proizvajamo.
To so želje in možnosti, ki nam jih nudi nova kvaliteta samoupravnega sistema, ki naj ne ostane pri samem sistemu, ampak naj se tudi postopoma realizira s tozadevno aktivnostjo celotnega kolektiva. Takšne posamezne akcije v TOZD se naj sumirajo v skupno akcijo vsega kolektiva železarne, ker šele tu bodo pokazale celovitost in vsestransko moč kolektiva. Mislim, da so razni konflikti, očitanja »mi tu, vi tam«, itd., ki so posledica premajhne osveščenosti, nepoznan j a, dezinformacij, nepravilnih ali pomanjkljivih tolmačenj, zelo slabo vplivali na mobilno sposobnost posameznikov našega kolektiva, saj so tu vzroki njihove dezaktivizacije v celotnem družbeno-ekonomskem ter samoupravnem dogajanju, to pa je lahko glavna cokla zavore celotnega razvoja samoupravnega sistema.
Najprej je potrebno to vrsto aktivnosti privesti vsej družbi na sprejemljiv nivo, zadevo poenostaviti, narediti razumljivo v tolikšnem smislu, da lahko vsakdo o njej spregovori, pove svoje mnenje ter kaj konstruktivnega doda. Ravno v tem vidim prednost nove kvalitete samoupravljanja. Torej vse skupaj pomeni večjo aktiviza-cijo tudi tistih nivojev, ki danes niso bili angažirani.
Mislim, da je vsako ustavljanje proizvodnih agregatov škodljivo, prinaša samo slabše ekonomske učinke, s tem pa tudi slabe samoupravno politične učinke. Potrebno je drugačno dogovarjanje in soodločanje pri dohodku, čistem dohodku, drugačen pristop, torej ne z ustavitvami proizvodnje, ampak takšen, ki nam ga sistem samoupravnega soodločanja sam ponuja. Nevarnost, ki se je moramo bati, če hočemo obdržati celoten železarski kolektiv na ekonomsko močnem nivoju, je lahko tudi tehnokratski razvoj TOZD, to pomeni, da se lahko tehnokracija seli na TOZD, kar bi imelo za posle-
dico nepovezanost, dezangažira-nost vseh faktorjev v smislu razvoja DO kot celote, dohodkovnih odnosov med TOZD ter splošno nevarnost za propad nekaterih TOZD ter preveč lokalno-pavšal-nega trošenja ustvarjenih sredstev, ki v kompleksnem smislu ne bi prinašala perspektivno pričakovanih ekonomskih in drugih učinkov delovne organizacije. Torej, skupno vlaganje v skupne razvojne smeri je še kako potrebno. Pri tem pa nihče ne bi smel zanemariti učinkovitega reševanja oz. manjših vlaganj tam, kjer bi danes lahko več ustvarjali zaradi raznih ozkih grl, pa ne moremo. Ravno v tem je največ negodovanj po posameznih TOZD, ki lahko demobilizirajo voljo po učinkovitem skupnem vlaganju začrtanega razvoja delovne organizacije kot celote. Zato moramo for-sirati poleg velikih investicij tudi to vzporedno pot vlaganja v rekonstrukcije obstoječih obratov. Če tega ne bomo storili, bomo kvalitetno in asortimensko vedno manj konkurenčni, saj nove investicije gotovih proizvodov potrebujejo vse bolj kvalitetne polproizvode.
Mislim, da je potrebno omeniti tudi pereče vprašanje osebnih dohodkov in našega pravilnika OD. Zelo intenzivno moramo delati na tem, da se pravilnik dopolni z elementi ekonomike poslovanja, to, kar smo nekoč v železarni že imeli in smo opustili. Vsi vemo, da je v tem veliko možnosti, ko govorimo o rezultatih poslovanja. Dopolniti moramo pravilnik z dodatnimi elementi neprekinjenega dela, spodbuditi tiste delavce, ki naj-kompleksneje uporabljajo proizvodne agregate. Elementi za čim manj izostankov z dela bi bili lahko neka dodatna stimulacija za one, ki se najbolj angažirajo v proizvodnem procesu in s tem skrbijo za neprekinjeno proizvodnjo, kar bi imelo brez dvoma močne ekonomske učinke za TOZD kot tudi za DO. Prav gotovo bo o tem še več govora, take ali podobne spodbude pa bodo vključene v sistem nagrajevanja delavca Železarne Ravne.
Na splošno danes ne moremo več govoriti o nizkih OD, saj kot Železarna Ravne izstopamo v okviru ZPSZ, vendar pa pravilno nagrajevanje po vloženem delu gotovo še ni doseglo optimalnega nivoja.
Končno bi bilo potrebno spregovoriti o naši delovni zavesti oz.
disciplini. Ali se kdo od tistih, ki predčasno zapuščajo delovno mesto, oz., ki predčasno ustavljajo stroje in druge proizvodne naprave ali pisarne ter hodijo že ob 13.45 ali 21.30 uri po cesti proti vratarju, zamisli, kolikšen izpad proizvodnje, koliko prihodka izgubljajo zaradi tega TOZD ali DO? Če bi to in še prepogosto sestankovanje med delovnim časom (tu mislim tudi na predolge nepripravljene sestanke), združili in eliminirali oz. zmanjšali, bi najbrž pokazali znatno boljši učinek gospodarjenja. To je prav gotovo naloga vseh ravnateljev in njihovih vodij, delovodij, kateri morajo končno tudi to zadevo resno obravnavati in eksaktno rešiti.
Železarni Ravne se kot delovni organizaciji ni treba bati, da je napačno zakoračila v nove samoupravne tokove, moramo pa na tej poti drug drugega pravočasno opozarjati na manjše stranpoti, ki so sicer vzporedno z vsakim razvojem vedno prisotne. Takšne moramo sproti usmerjati na glavno pot ter po njej skupaj naprej voziti. Samo tako bomo lahko poleg samoupravnega razvoja delovne organizacije istočasno poskrbeli za zadovoljiv ekonomski razvoj, ki pa je s prvim najtesneje povezan.
Milan Dobovišek, dipl. inž. met., podpredsednik poslovodnega sveta za metalurško proizvodnjo
ISKRE
V vseh radijskih hišah so ljudje, ki nič ne delajo — ampak to na vso moč.
» » *
Na polovico pošte, ki jo prejmejo radijske ustanove, se da odgovoriti samo z rameni.
* * *
Poznam radio, kjer delajo le dva dni v tednu — razdeljeno na pet dni.
* * *
Pekel je kraj, na katerem Angleži kuhajo, Italijani urejajo promet, Nemci pa delajo zabavne TV oddaje.
* * *
V iskanju resnice listamo po nekaterih časopisih tako dolgo, da pridemo do malih oglasov.
Profili
k
Za boljše delo v prihodnje
Februarska prekinitev dela v železarni je sprožila širšo politično in samoupravno akcijo analiziranja objektivnih in subjektivnih vzrokov in povodov, ki so do tega neljubega dogodka, ki nam vsekakor ne dela časti, pripeljali. Slo je za različne pristope z enotnim ciljem. Na pobudo predsednika skupnega odbora samoupravne delavske kontrole in pravobranilca občine Ravne na Koroškem so k temu pristopili tudi organi samoupravne delavske kontrole.
Kot prva faza so bili organizirani trije razgovori med predsednikom odbora in pravobranilcem ter predsedniki komisij sdk iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Na osnovi mnenj teh delavcev je bil nato izoblikovan predlog sklepov in stališč za skupni odbor delavske kontrole, ki je bil po 6. seji odbora posredovan v razpravo vsem komisijam v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
O ugotovitvah, navedenih v predlogu teh sklepov in stališč, so razen treh razpravljale vse ostale komisije. Na osnovi njihovih stališč je bil izoblikovan nov predlog sklepov za odbor. Ob tem je prišlo tudi do soočanja različnih pogledov o nekaterih vprašanjih, ki so se izoblikovali v oceni družbenopolitičnih organizacij na eni in oceni organov delavske kontrole na drugi strani. Politične organizacije so namreč vztrajale, da je treba politično situacijo in vzroke ter povode prekinitve dela čim bolj temeljito, vendar enotno, oceniti. Samo enoten pristop ter enotne ugotovitve in ukrepi lahko privedejo do ustreznih perspektivnih rešitev, ki bi preprečevale ponovitev podobnih situacij, kot je bila prekinitev dela, ko je stihija prevladala nad samoupravnim načinom reševanja problemov, in ko so v taki situaciji določene strukture lahko izsiljevale.
Odbor delavske kontrole je na
7.	seji konec aprila po že omenjeni razpravi rezimiral mnenje organov delavske kontrole. Sprejel je nekatere sklepe, s katerimi je predlagal delavskemu svetu železarne sprejem ukrepov, s katerimi bi zagotovili odpravo nekaterih pomanjkljivosti pri uveljavljanju ustavne vloge tozdov in položaja delaycev ter zagotovili celovito in vsebinsko samoupravljanje in odločanje. Obenem je pozval komisije delavske kontrole v temeljnih organizacijah, naj pristopijo k temeljiti oceni razmer v svoji sredini, sprejmejo konkretne sklepe z zadolžitvami, zlasti na področju uveljavljanja in uresničevanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v tozd.
Odbor delavske kontrole je tako med drugim predlagal delavskemu svetu železarne, da ponovno prouči uresničevanje zakona o združenem delu, da ga dopolni in konkretizira. Poudariti mora nujnost ureditve dohodkovnih odnosov in instrumentov, ki bodo le-te v celoti zagotavljali, svobodno menjavo dela med tozdi in delovnimi skupnostmi in trenutno najbolj aktualno področje udeležbe tozdov pri skupnem prihodku in dohodku. Pomembno je čimprej vzpostaviti takšne dohodkovne odnose in sistem delitve dohodka ter čistega dohodka, da se bodo
v temeljni organizaciji oblikovala sredstva za osebne dohodke v neposredni odvisnosti od uspešnosti gospodarjenja tozd in rezultatov dela delavca.
Odbor tudi predlaga delavskemu svetu, da insistira na celoviti organizaciji centra za razvoj samoupravljanja in informiranja in ustrezne strokovne administrativ-notehnične svetovalne in druge pomoči samoupravnim organom, da bi dosegli učinkovit in zakonit proces samoupravnega odločanja in presegli vsakršno improvizacijo in nedoslednost. Izdelati bi morali celovite projekte obveščanja delavcev v temeljnih organizacijah ter obveščanje o dogajanjih v delovni organizaciji in sozdu, kot tudi v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, kjerkoli se združeno delo delegatsko uveljavlja.
Informiranje mora postati celovit obojestranski proces tudi v tem smislu, da večina delavcev sodeluje pri oblikovanja in nastajanju informacij skozi več faz sprejemanja in odločanja samoupravnih splošnih aktov in drugih odločitev, ne pa da je delavec v združenem delu samo enostransko informiran, na vsebino informacije pa ne more vplivati.
Postavljena je bila tudi zahteva, da je treba čimprej izdelati splošne akte, ki bodo urejali postopek in način osebnega izjavljanja na zborih delavcev, na referendumu in princip delovanja delovnih skupin ter akte, ki bodo zagotovili načrtnost in večjo kvaliteto v procesu samoupravnega odločanja. Posebno pa je v sklepih poudarjena naloga kratkoročnega in dolgoročnega dopolnilnega izobraževanja na družbenoekonomskem in družbenopolitičnem področju. V prvi fazi naj bi zagotovili usposabljanje vodij delovnih skupin in vodij zborov ter predsednikov samoupravnih organov in delegacij. Dodatno funkcionalno usposabljanje se načrtuje tudi za tajnice temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki so zadolžene tudi za administrativno tehnično delo za samoupravne organe. Tovrstno izobraževanje mora biti dosledno usmerjeno in planirano. Pri tem pa se moramo vsi delavci zavedati, da je naša pravica in dolžnost, če hočemo učinkovito samoupravljati in gospodariti z rezultati skupnega dela, da se sami izobražujemo, da tekoče spremljamo razvoj družbenih dogajanj in razvoj družbenopolitičnega ter družbenoekonomskega sistema.
Odbor je prav tako predlagal delavskemu svetu, da ponovno zadolži strokovne službe, da zagotovijo pravočasno in ažurno dostavo podatkov, ki so potrebni za tekoče gospodarjenje v TOZD, informacije o sredstvih, ki jih TOZD združujejo, o obveznostih ipd. Nadalje je predlagal, da je treba takoj zagotoviti javnost osebnih dohodkov in jih tudi na primeren način objavljati, da bi večina zaposlenih dobila pravo predstavo o dohodkih določenih delavcev ali struktur delavcev, saj so sedanje predstave često zgrešene. Ob tem je treba nujno rešiti nekatera zaostala vprašanja s področja delitve OD ter sistema-
tično spremljati politiko ter po potrebi spremeniti splošne akte o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
Odbor je še predlagal delavskemu svetu, da prouči delovanje nekaterih služb in da analizira delovanje delegatskega sistema, in koliko le-ta prispeva k uresničevanju ustavne vloge temeljnih organizacij.
Poleg predlogov, ki jih je naslovil na delavski svet železarne, je sprejel še nekaj sklepov, s katerimi se je zadolžil, da bo v bodoče analiziral pravilnost postopkov sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, uresničevanje delegatskih odnosov v TOZD in navzven, analiziral problematiko v zvezi z razpisi in objavami delovnih mest in zakonitost teh postopkov, analiziral problematiko delovnih invalidov ter postopek reševanja te problematike.
Prav tako je odbor dal pobudo za izvršitev nadomestnih volitev za organe delavske kontrole v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Nekatere komisije štejejo samo tri člane, kar je sicer skladno z obstoječim statutom; zaradi tega bo potrebno spremeniti tudi statut. Minimalno število članov delavske kontrole bo v bodoče pet. Sicer pa je bilo ugotovljeno, da so potrebne nadomestne volitve tudi za delegate v neka-
tere druge organe. Zaradi reorga' nizacije je v nekaterih temelj n1*1 organizacijah prišlo do večjih pre' mikov delavcev ali skupin delaV' cev iz ene TOZD v drugo ali P°' dobno. Zaradi tega delujejo neka' teri delavski sveti v nepopolni se' stavi ali pa je porušena struktura in zastopanost posameznih dek>v delovnega procesa. Ob nadornest' nih volitvah, ki naj bi jih izved11 konec maja ali v začetku junljS' pa je treba nekatere delegate tud odpoklicati, saj so primeri, ko s posamezniki za delo v določene11’ organu dobili nezaupnico. Pošto' pek odpoklica je analogen postop' ku izvolitve. Tudi zastopanost te' melj nih organizacij in delovn’ skupnosti v skupnih organ’n upravljanja je že delno vprašljiv3' Odbor samoupravne delavsk kontrole je tako poskušal povzey in predlagati rešitve za vsa nal' pomembnejša vprašanja, ki ka' korkoli zavirajo samoupravni ra2' voj in uresničevanje ustavne vl°' ge delavcev v združenem de’uj Z vsemi temi in podobnimi ugd' tovitvami moramo doseči, da a. vsak delavec čutil, da je v Pr _ vrsti zaposlen v neki temeljni °r' ganizaciji, ki je osnovna ekono”1' ska in samoupravna celica, da P bo ob tem poznal tudi namene 1 zagovarjal smotrnost povezovanj v širše oblike združenega dela.
de-ja
Medsebojna delovna razmerju
(načela postopka ugotavljanja odgovornosti delavca za delo',l’e
obveznosti)
Odgovornost za delovne obveznosti je osebna in vzajemna. S to določbo je zakon posebej nedvoumno poudaril značaj združenega dela, v katerem je delavčeva odgovornost normirana tudi do drugih delavcev in do združenega dela nasploh. Vzajemno odgovornost delavcev za družbeno in ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev nam je vsem prav tako naložila tudi ustava SFRJ. Zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih sta zatem podrobneje razčlenila le delovne obveznosti delavca, odgovornost za njihovo neizpolnjevanje ter naštela tudi posledice, ki jih lahko delavec utrpi. Ker je odgovornost za kršitev delovnih obveznosti tudi medsebojna, pomeni da tako ustavne kot tudi zakonske norme o obveznostih in odgovornosti podrobno uredimo sami v svojem samoupravnem splošnem aktu. Drugače v pogojih medsebojnega urejanja delovnih razmerij ne more biti.
Odgovornost za neizvrševanje delovnih obveznosti je pravna ali nepravna. Pravna odgovornost delavca nastopi vedno tedaj, ko po lastni krivdi ne izpolni katerekoli delovne obveznosti, določene s samoupravnim splošnim aktom o odgovornosti. Delavec je v načelu odgovoren le za lastna ravnanja, ki so bodisi storitev ali opustitev nekega dejanja. Za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je nujno spoštovati številna načela postopka. Naj nekatera naštejemo:
1. Načelo vzajemnosti, ki pomeni, da so delavci odgovorni drug drugemu in da izrečeni disciplinski ukrep velja samo v temeljni organizaciji, v kateri je bil delavcu izrečen.
2. Načelo zakonitosti pomeni, da lahko disciplinski ukrep izreče le organ, ki je za to pooblaščen v samoupravnem splošnem aktu o odgovornosti. Nadalje pomeni načelo zakonitosti tudi dolžnost uvedbe disciplinskega postopka, takoj ko je pristojni organ ali oseba zvedel za kršitev. To načelo izključuje pravico osebne presoje o umestnosti uvedbe postopka, temveč »prisiljuje«. V nasprotnem primeru bi zaradi osebne presoje predlagatelja poleg načela zakonitosti bilo kršeno tudi načelo enakopravnosti delavcev v postopku. Zelo pomeben element zakonitosti je pravica izrekati le disciplinske ukrepe, ki so v samoupravnem splošnem aktu vnaprej predvideni. Le-ti pa morajo biti skladni z zakonom o delovnih razmerjih.
3. Načelo javnosti postopka zagot^, lja udeležbo v postopku ne le ud® ij žencem, temveč tudi drugim. Na dalj oblika javnosti je pravica in ob Oo' nost zagotoviti javnost rezultatov v stopka — izrečeni ukrep.	re'
4. Načelo ugotavljanja materialne jji snice terja od vseh, ki sodelujejo ^ odločajo v disciplinskem postopku. ^ popolnoma in po resnici ugotovijo v dejstva, ki so predmet obravnave postopku.
5. Načelo neposrednosti daje &e\0v cu, kateremu je očitana kršitev dej ^ ne obveznosti, pravico navzočnosti sodelovanja v vseh fazah postopkfl,v(r
6. Načelo neodvisnosti organa denje disciplinskega postopka in kanje disciplinskega ukrepa Ponl0d' da je pri odločanju samostojen in ^ govoren delavcem, ki so ga nepos1^. no izvolili. Drugostopni organ za ločanje v disciplinskih zadevah j®,p hko zbor delavcev temeljne orgao $ cije ali tudi njihov delavski svet. ^ tako določa samoupravni splošni ,s. Disciplinska komisija je torej neod ^ na in ni odgovorna delavskemu sv
7. Načelo krivdne odgovornosti jL meni, da delavec disciplinsko J* varja le, če se v postopku ugotovi-.^ je kriv. Za kršitev, tudi neposre ^ ugotovljeno, vendar nedokazano, mogoče izreči ukrepa.	j c
8. Načelo sodnega varstva Pf^d' omogača delavcu, da po dokončni y ločitvi išče varstvo svojih pravi® ^ pri pristojnem sodišču združenega gC la. Pravico sodnega varstva pa deja«^ lahko izrabi šele po dokončni o
vi v temeljni organizaciji. Pri ^a* končno odloča v disciplinskih zaoe delavski svet kot drugostopni °vcjo> S tem je uveljavljeno splošno n da v postopku ugotavljanja odg10 -d' nosti in uveljavljanja pravic ni in podrejenosti organov.	^
9. Načelo hitrosti postopka
nost in ekonomičnost) Je po P0ivp' med najpomembnejšimi načeli. ®. jr terih tu govorimo, vendar v na»Lfil-lezarni vsekakor na zadnjem P* j* Tako ni le moje mnenje, temve tega prepričanja kar večina odg^.^r nih delavcev. Ali bo postopek enostaven, ekonomičen, nezaprt* učinkovit. . ., je odvisno od cele dejavnikov ter v prvi vrsti od sp *e' vanja in uoorabe vseh načel za v^f nje disciplinskega postopka. 1>e L d1 postopek je tudi učinkovit, o dvoma. Pa pri nas?! Razmisli**10
UEnt° v.oclimo postopek, pa bomo takoj stavn'11, da se njegova hitrost, eno-Dri ™St' ekonomičnost . . . začne že Pa 1 lav* kršitve. Od prijave naprej v * v postopku ključna oseba dela-ston i strokovno vodi predhodni po-flisonoi Razmislimo tudi, ali nam štiri tm-rPhnske komisije zagotavljajo hi-Gleti’ ekonomičnost, učinkovitost. . .! PotrlL 'eo,a so posebnega premisleka llnos postopki komisije za metalke temeljne organizacije. tačMi,pravno odgovornost smo že na »Jo f prisPevka zapisali, da se za-] žrekajo pravne sankcije: opomin, del"1 °Pomin, razporeditev na druga Pten v? ome3en čas> denarna kazen, dl “ehanje delovnega razmerja — tu-ve« . Pogojno odložitvijo, vendar ne »ija za 12 mesecev. Pravna sank-dar zadene delavca vedno takrat, ka-a0lJe kršil delovno obveznost, ki jo Sam,, zakon ali skladno z zakonom p “PPfavni splošni akt. tud. membna zakonita odgovornost je dar ,odžkodninska — materialna, ka-»latei delavec s kršitvijo povzročil še z dci ° škodo na delu ali v zvezi »Ost *“e za disciplinsko odgovor-vec	splošno načelo, da je dela-
''tivri riv za vsako kršitev, ko mu je sk0 a dokazana, velja za odškodnln-0dBn,Odgovornost zakonito načelo, da Poslom1^3’ le dejanje, ki ima za »lenT, materialno škodo, storil na-K0li?ma ali iz velike malomarnosti. lav kor vem, smo pri nas zoper de-v»k , Uveljavljali odškodninski zahte-le v kazenskem, ne pa tudi v
jyj. PriovCar v jeklolivarni Ferdo n0 c je izboljšal obzidavo po-v strojni kaluparnici in v v ni.livarni. Zamenjal je ognjeno 00 maso za obzidavo, ki je v novem sicer nekoliko dražja, »Ov mn°g° vzdržljivejša. Po
Prih01 se pri ton* odlitega jekla nrani pri stroških obzidave po-.c .37,13 din v strojni kalupar-j)ri* *h 31,43 din v mini livarni.
§ nranek v prvem letu pa je zna-^2.193 dinarjev. Skupni odbor j. Gospodarjenje je avtorju dode-Prvo odškodnino 2.521,95 din. v:Jlov°dia šibkotočnega vzdrže-jeklarne in kovačnice Al-lt * p,>la.iner je pri montaži elektor,0^*'1 žerjavnih tehtnic pri 40-Prih elektro obločnih pečeh °Pr	d<:d	uvozne	elektronske
javethe. Namesto da bi oba žer-pr ? kompletno opremili, so rešili dod t m tako, da so s pomočjo hotnega vezja oba žerjava opremim Sam° z eno elektroniko in ki<3 semaforjem. Prihranili so nap vaPeljavo za en semafor in eleW v° s kabelske vleke do 44g ,)'°n'ke. Prihranek znaša je 'rj1 dinarjev in na tej osnovi krat r nagradil avtorja z en-par.n° odškodnino 19.976,05 di-biij .• Enak način bodo upora-sje,®e Pri opremljanju žerjavov , nicami v jeklolivarni, za kar b0 n dl pripada odškodnina, ko ^Predlog realiziran.
Proi°nslrukter v TOZD priprava Vofj-^ndnje Zvonko Krcmljak, v0df šibkega toka Franc Rus in kesj . adjustaže valjarne Viktor 1 ta so rekonstruirali napravo |	5<ij dPezovanje okroglih palic v
- [	r^k- az‘ valjarne. Zahvaljujoč
t>rj n^trukciji se je olajšalo delo Se izrezovanju, odrezovanje pa o	Pri *e Pocenilo za 69,74 dinarjev
1-!	rake0.nl palic. V prvem letu upo-
”	p0 ?'zk°ljšave je bilo prihranjele	%il dinarjev. Odbor je do-
(-	V.4gg avtorjem prvo odškodnino
P	Že •’ a din, od katere se odšteje
Je	rlip zplačana akontacija 1.229,45
«'	kr0rn.rl delitvi so udeleženi
,e-	s 1/abak s 60, Rus s 25 in Pesjak
A j?, .odstotki.
,si,	tičd^d^avničar v TOZD pnevma-
stroji Jože Merc je izboljšal
disciplinskem postopku. Cemu samo tedaj?!
Nepravna odgovornost delavca je v praksi vsekakor premalo uporabljena, čeprav sodim, da bi bila v pogojih socialističnega samoupravljanja in zlasti v pogojih medsebojnega urejanja pravic in obveznosti zelo primerna. V naši praksi je nepravna sankcija sicer velikokrat izrečena, vendar pretežno kot opozorilo delavca, ki vodi delovni proces. Manj se izreka kot moralnopolitični ukrep samoupravnega organa, delovne skupine ali družbenopolitične organizacije. Nepravne sankcije pa seveda ni mogoče izreči za kršitev, za katero je v samoupravnem splošnem aktu predvidena pravna sankcija.
Nepravno sankcijo kot ukrep delavcu ali organu smo pri nas predvideli le za neizvrševanje samoupravljalske obveznosti. Posledice, ki lahko zadenejo delavca ali organ, so nezaupnica, odpoklic in kot blažja oblika — tovariška kritika. Pri nas sicer ni splošnega pojava, da bi se delavci izmikali izvrševanju svojih samoupravljalskih obveznosti, v posameznih primerih pa bi se vsekakor morali poslužiti nepravne sankcije.
V prispevku smo o posameznih kršitvah pisali le primeroma k posameznim načelom postopka: o načelih postopka pa s posebnim namenom, ker prav z njihovo (ne)uporabo vodimo komplicirane, dolge, neekonomične in zato neučinkovite disciplinske postopke.
Milan Zafošnik
pripravo ščitov ROK 9 za kaljenje. Po starem so se ščiti vezali z žico, kar je bilo zelo zamudno in nerodno. Dogajalo pa se je tudi, da je kakšna vez pri kaljenju odpadla in takšen ščit je bil neuporaben, ker ga je zvilo. Po predlogu avtorja se ščit najprej stisne s posebnimi šablonami na zračni stiskalnici, nato pa se na vsako stran natakneta ustrezna prstana, ki ostaneta na ščitu do konca kaljenja. Izboljšava še ni v uporabi eno leto, zato je odbor dodelil avtorju akontacijo 1.000 dinarjev.
Delavca iz TOZD jeklovlek An-drija Jug in Franc Rataj sta v lu-žilnici od zgraditve pa nekako do decembra 1976 opravila okrog 30 izboljšav, ki so pripomogle k boljšemu oziroma racionalnejšemu delu. Večina teh izboljšav je zelo umestnih in nujnih zaradi raznih pomanjkljivosti novo zgrajenega obrata, nekaj pa je problematičnih z ekološkega stališča. Odbor jima je za prizadevanje dodelil akontacijo vsakemu po 1.500 dinarjev, dokončno pa se ju bo nagradilo, ko se bo ugotovila odgovornost za razne pomanjkljivosti pri novo zgrajenem obratu in na tej osnovi ovrednotilo izboljšave obeh avtorjev.
Rezkalci na HRVS v TOZD stroji in deli Mirko Mori, Marijan Dirntiš, Boštjan Luter in Danijel Merkač so izboljšali tehnologijo obdelave zvarjencev za stiskalnice. Z izboljšavo so skrajšali čase obdelave, prihranek pri posameznih tipih stiskalnic pa je naslednji:
DE 500 — 100.622,00 din
DE 315 — 45.395,56 din
DE 250 — 20.770,44 din
Pri enoletni proizvodnji stiskalnic je bilo prihranjenih 1,924.835 dinarjev. Odbor je avtorjem dodelil prvo odškodnino 20.436 dinarjev, delijo pa si jo na štiri enake dele. Odškodnina je določena na osnovi polovice prikazanega prihranka; odbor je tako odločil z utemeljitvijo, da se je produktivnost pri obdelavi zvarjencev poleg dela avtorjev povečala še zaradi izboljšane organizacije dela.
Strugar pri karussel stružnici v TOZD stroji in deli Jože Horvat je racionaliziral mehansko obdelavo batov za stiskalnice. Odpravil je zarisovanje in rezkanje ra-diusa, ki se je po starem zarisoval na risalni mizi, rezkal pa na HRVS.
Po novem se operaciji opravita že kar na karussel stružnici, utor se najprej zariše, nato pa s pripravo, ki jo je avtor priredil tej operaciji, vrezka radius. Cas, potreben za to delo, je tako kratek, da so ga pri predpisovanju tehnološkega postopka zanemarili in je po novem vključen v operacijo struženja na karussel stružnici. Ker izboljšava še ni eno leto v uporabi, je odbor dodelil avtorju akontacijo 500 dinarjev.
Vodja obdelovalnice I v TOZD stroji in deli Jože Oscnjak je racionaliziral tehnologijo obdelave valjev nač. št. 100-714. Operacijo vrtanja in rezanja navojev na čelih valja je prenesel s HRSV na rezkalni stroj, kjer se izdelujejo utori za zagozde. Operaciji se vršita sočasno, za realizacijo izboljšave pa je izdelal pripravo, ki služi za vrtanje lukenj in rezanje navojev. S tem se je izdelava enega valja pocenila za 858,72 dinarjev, v prvem letu uporabe izboljšave pa je bil prihranek 311.782 dinarjev. Odbor mu je dodelil prvo odškodnino 9.735,65 dinarjev, od katere se mu odšteje že izplačana akontacija 3.716,85 din.
Delovodja končne kontrole Zvonko Škcgro in delovodja orodjarne Maks Haber sta izdelala napravo za vtiska vanj e oznak na cilindre pnevmatičnih kladiv. Po starem so se oznake gravirale na
Naloga vrtalne tehnike je ugotoviti naravne rezerve rud, premoga, nafte itn. ter jih tudi pridobivati — eksploatirati. Za to imamo razvite različne metode, ki so odvisne od osnovnih geoloških, mineraloških in montangeoloških pogojev. Namen je, da najdemo rešitev z mehanizacijo za vsako konkretno situacijo. Vodeči svetovni proizvajalci opreme za vrtanje so počasi reševali probleme, ki so se pojavljali pri tehnologiji in izdelavi te opreme. Tako je bila najprej izpopolnjena hitrost neto vrtanja, ki se pa še vedno z razvojem vrtalnega orodja izpopolnjuje. Se počasneje so se reševale druge komponente, ki vplivajo na bruto hitrost vrtanja.
No, s tem pa ni rečeno, da mora tudi železarna Ravne razvijati s takim tempom, ker je ta tehnika sedaj visoko razvita. Tako imamo za klasični vrtalni stroj — lafeto, kot je trenutno na žalost še vedno naša, naslednje podatke:
za prestavljanje in postavljanje garniture v delovni položaj, za manipuliranje s cevmi in še za druga dela okoli garniture in vrtine (vzdrževanje in obdelava brez težjih okvar) porabimo okoli 50°/o celotnega delovnega časa in za neto vrtanje še drugih 50 °/o.
Od prvotnih konstrukcij pred okoli 35 leti so se običajni vrtalni
gravirnem stroju v orodjarni, vti-skavanje pa je cenejše za 37,87 dinarjev pri kladivu. V prvem letu uporabe je bilo prihranjeno 26.509 dinarjev in na tej osnovi je odbor nagradil avtorja s prvo odškodnino 2.520,70 dinarjev, delita pa si jo na polovico.
Delavca iz TOZD rezalno orodje Jože Lapuh in Jože Mešel sta izboljšala kaljenje okroglih pil in v prvem letu uporabe prihranila 183.991 dinarjev. Odbor jima je dodelil prvo odškodnino 11.359,65 dinarjev, od katere se odšteje že izplačana akontacija 7.237,15 dinarjev. Pri delitvi sta udeležena Lapuh z 80 in Mešel z 20 odstotki.
Planer v TOZD priprava proiz-. vodnje Vladimir Štampah je odpravil podaljške pri podpornih valjih in tako znižal stroške pri enem valju za 47,22 dinarjev. V prvem letu uporabe izboljšave je bilo prihranjeno 29.134 dinarjev in na tej osnovi mu je odbor dodelil prvo odškodnino 1.706,75 dinarjev, od katere se odšteje 1000 din že izplačane akontacije.
Delavca v TOZD stroji in deli Vinko Ilroval in Jože Rezar sta izdelala pripravo za zarisovanje utorov na hladnih valjih. Z uporabo priprave odpade zarisovanje valjev na risalni mizi in transportiran j e z žerjavom, zarisovanje enega valja pa je po novem cenejše za 133,93 dinarjev. V prvem letu uporabe priprave je bilo prihranjeno 67.902 dinarja.
Odbor je avtorjema dodelil prvo odškodnino 5.802,55 dinarjev, od nje pa se odšteje že izplačana akontacija 2000 dinarjev. Pri delitvi sta udeležena Hroval s 75 in Rezar s 25 odstotki.	K. F.
stroji bolj počasi razvijali v primerjavi z vrtalnim priborom, ki se je razvijal hitreje.
Za vrtalnimi stroji z ročnim pomikom so prišli vrtalni stroji z vijačnim pomikom, kjer je stroj dobil določen pomik v odvisnosti od števila obratov. Naprej so se osvajali: galova veriga, cilindri na zrak, frikcijska sklopka in hidravlika kot načini za pomik. Seveda so nekateri sistemi zastareli in odpadli, boljši pa se še naprej razvijajo.
Namen vgradnje take naprave je predvsem vsestranska racionalizacija in večja produktivnost vrtanja v celoti. Tudi strojno premikanje stroja (vitelj, gosenice) odigra pri tem ogromno vlogo.
Osnovna ideja tega je zmanjšati do minimuma neproduktivni čas, eliminiranje (kolikor je največ mogoče) fizičnega dela, kot tudi to, da z vrtalnim strojem dela samo en delavec.
Velika pozornost je posvečena tudi delitvi dela, urejenosti delovnega mesta in okolice. Odpra-ševanje, zaščita pred hrupom, je v številnih deželah obvezno in tudi to prispeva k boljši produktivnosti in zdravju delavca.
Poglejmo nekaj primerov, za katere je ugotovljeno, da so slabi oz. je delo s tako opremo neracio-
Tehnične izbolj šave
Vrtanje z vrtalnimi vozovi -lafetami
(razvoj v svetu in železarni Ravne)
Tako so čestitali vse majske praznike pevci »Fužinarja«
nalno. Vzporedno bom nanizal modernejše rešitve.
1. Navijanje in odvijanje vrtalnih cevi je fizično težko delo. To se lahko dela s strojem.
2. Namesto stolpa je uvedena lafeta, katere postavljanje je mnogo lažje in hitrejše.
3. Dolžina pomika je sedaj tri in več metrov, prej dosti manj.
4. Konstruirana je posebna naprava za podajanje-nastavljanje cevi. To delo je polavtomatično ali popolnoma avtomatično.
5. Stroj brez hidravlike je slab. Uporaba hidravlike za različne funkcije in manipuliranje je zelo ugodna.
6. Stroj mora biti enostaven za transport in mobilen oz. samohoden.
7. S strojem se mora vrtati v vseh smereh.
8. Glavni pogon je lahko na stisnjeni zrak, električno energijo in z eksplozijskim motorjem.
9. Fiksiranje lafete — stabilizacija je bila posebno na dnevnih kopih slabo izvedena; sedaj so že konstruirane solidne izvdebe. Če to ni solidno, se smer vrtine stalno spreminja v času vrtanja. Nastopajo ogromna trenja, vibracije, ekspanzijske sile, tlačne, upogibne in torzij ske sile.
Posledica tega je slab učinek in uničevanje pribora.
Novejša pridobitev je, da se vključijo stabilizatorji med cevi, na kroni in tudi na globinskem kladivu. S tem dosežemo še bolj idealno smer vrtine, to pa pomeni čim manjše odstopanje od začetne vizure na vrtalnem vozu. Z vsem tem dosežemo, da je lafeta stabilna, da se ne premika med vrtanjem, kar je izredno važno za dober učinek, kot smo že omenili.
10. Konstrukcija glede upravljanja bi morala biti taka, da praktično ni mogoče napačno ravnati s strojem.
Po vsem povedanem lahko vidimo, da na naših vrtalnih strojih manjka še zelo veliko.
V Jugoslaviji imamo v uporabi zelo veliko različnih tipov uvoženih vrtalnih vozov, od klasičnih do najbolj modernih. Zato je toliko bolj razumljivo, da so zahteve jugoslovanskega tržišča po modernem, produktivnem in tako tudi po racionalnem izdelku do jugoslovanskega proizvajalca drastične. Kljub temu se proizvajalec te tehnike iz nerazumljivih vzrokov ne ozira na zahteve tržišča in ga prisiljuje k zaostajanju na pod-
ročju tehnologije vrtanja (ker večina ne more uvažati). To pa je, kot vemo, v nasprotju z resolucijo ZIS, ki pravi: »Pospeševati moramo razvoj dejavnosti, ki imajo pomen za celoten razvoj države.«
V praksi se zahtevajo v glavnem naslednje kvalitete:
1. povečati hitrost vrtanja,
2. strojno premikanje vrtalnega voza na vseh terenih,
3. hidravlična armatura,
4. gosenično vozje — ne v celoti.
Z uvedbo vsega naštetega bo ekonomski učinek večji, prav tako tudi ostali učinki nasproti klasičnemu oziroma običajnemu in sedanjemu načinu. Vsako zmanjšanje delovnega procesa — časa, posebno še na tem področju, pomeni lahko veliko pridobitev pri drugih fazah dela, za katere še ni drugačne, boljše rešitve, ali pa celo zavira celoten ciklus dela še samo faza vrtanja. Veliko se pridobi s tem, ker je vrtalec manj časa izpostavljen težkemu delu in drugim naporom. Glede na ergonomijo dela spadajo v kategorijo težkih, umazanih in nevarnih del.
Kako lahko dosežemo omenjene kvalitete?
Varianta »A«
Ad 1 je možno doseči na več načinov. Za nas najbolj racionalen bi bil ta, da obdržimo globinsko vrtalno kladivo in izpolnimo pogoje Ad 2, Ad 3 in Ad 4. S tem bi že povečali bruto hitrost vrtanja za prek 25%>.
Ta napredek je v celoti odvisen od proizvajalca vrtalne tehnike, kolikor proizvaja samo to, brez kompresorjev. Zato bi morali sodelovati s proizvajalcem kompresorjev in zahtevati kompresorje z desetimi in več bari. S tem bi namreč povečali neto hitrost vrtanja za več kot dvakrat.
S konstruiranim vrtalnim vozom po prejšnjih zahtevah bi dosegli bruto hitrost vrtanja nekaj manj kot 3 X večjo, tj. za okoli 250°/o. Konkretizirajmo to:
z globinskim vrtalnim kladivom tipa RK-15-SGV-73 dosežemo bruto hitrost vrtanja v normalnih pogojih, v sedimentu 5,5 m/h, torej: 5,5 X 250 = 13,65 m/h. Velja tudi pripomniti, da hrup globinskega kladiva ne ogroža delovnega in bivalnega okolja in še drugih lastnosti, ki jih ima ta način vrtanja v primerjavi z zunanjim lafetnim kladivom.
To je po mojem mišljenju najbolj realna, najhitrejše izvedljiva in naj cenejša varianta. Če realiziramo vse, razen kompresorja z desetimi bari, smo že dosegli del moderne tehnologije vrtanja in velik napredek.
Varianta »B«
Drug način, s katerim bi dosegli večjo hitrost neto vrtanja, je možen s konstrukcijo novega zunanjega vrtalnega kladiva mase okoli 100 kg. Seveda je potrebno pri vsaki varianti izpolniti pogoja Ad 2 in Ad 3. Ta izpopolnitev nam vsekakor zelo zelo skrajša čas bruto vrtanja na enoto. Pri konstruiranju omenjenega vrtalnega kladiva pa se je že treba odločiti za enega od dveh projektov: vrtalno kladivo na pogon s stisnjenim zrakom in vrtalno kladivo na hidravlični pogon.
Pri enem in drugem projektu smo odvisni od uvoza vrtalnih drogov in kron, kar je zelo neugodno.
Da bi proizvajali te izdelke v Jugoslaviji, ni verjetno, ker do sedaj še nihče ni poskušal izdelovati visoko legiranega votlega jekla za monoblok svedre. Teh se porabi mnogo mnogo več (10 krat), v primerjavi z omenjenimi drogovi. Zahtevnost izdelave teh pa je tudi večja.
Če se odločimo za zunanje vrtalno kladivo, gledano dolgoročno, potem bi se morali za kladivo na hidravlični pogon.
Čeravno danes ta stvar še ni poceni, pa vendar bo iz dneva v dan bolj dostopna tudi državam v razvoju in nerazvitim.
Tudi pri nas moramo računati na tržišče, ki prevladuje in kakšna sredstva lahko tržišče investira v mehanizacijo. Malo je takih, ki si lahko privoščijo že danes najbolj moderno tovrstno mehanizacijo in bi torej sledile premajhne serije.
Hitrosti neto vrtanja teh kladiv so zelo velike, 15 m/h in več, poraba komprimiranega zraka pa je tudi velika, 18m3/min (6 bar). Torej zahteva ta varianta tudi nov kompresor, ki je še dražji od zahteve prve variante. Hidravlično kladivo potrebuje hidravlični agregat in še nekaj drugih stvari. Iz tega lahko vidimo, da je prva varianta za sedaj najbolj realna, časovno najhitreje izvedljiva in naj cenejša. Sigurno smo lahko zadovoljni, če uresničimo po tej va-
rianti v prvi fazi vse, razen k on1' presorja.
Prizadevati bi si morali, da b1 to zares v najkrajšem času ure®” ničili. Vedeti moramo, da je in b dela s človeškimi rokami vedn manj.
Dalje pomeni vse to mnof^ manj negotovosti, nejevolje 13 manj napora za enako delo n®' sproti običajni opremi za uporab' nika. Pomeni hitrejšo gradnj^ cest, vodovodov, stanovanj, žele?' nic, proizvodnjo cementa, razni'1 drugih rudnin itd.
Zelje po napredku so preskrotf1' ne v tej zadevi pri nas. Moral b biti ta razvoj bolj hiter in din®' mičen, pretok idej ter informadJ je dovolj velik. Moderna tehnol°' gija vrtanja — mehanizacije, J torej v svetu zelo razvita. Pred' stavlja veliko olajšanje za vse de' lavce, kot tudi sposobnost, da s ustvari prihranek delovnega Čas na enoto proizvoda.
Avgust Knez, dipl. inž'
PERIANDROS
Vaja je vse.
Prenaglica je nevarna.
Naslade so minljive, vrline 71 umrljive.
Do prijateljev bodi enak v $re či in nesreči!
Ne izdajaj skrivnosti!
TALES
* 50
Misli na prijatelje, pa ndj navzoči ali ne!
Ne lišpaj si zunanjosti, lep b di po delih!	j
Ne odobravaj očetovih greho
Težko je sam sebe spoznati.
Brezdelnost je muka.
Neizobraženost je breme.
Drži se mere!
Ne zaupaj vsem!
TALESA SO VPRAŠALI:
Kaj je najstarejše? Svet: delo boga je.	.j
Kaj je največje? Prostor: zfl'c ta vse zaobjemlje.
Kaj je najmodrejše? Čas: l kaj ta spravi vse na dan.	..j
Kaj je najhitrejše? Duh: ta preleti vse daljave.	j;
Kaj je najmočnejše? Nuj710 zakaj ta vse obvladuje.
Bodoči drevored
Lista prispevkov
»Porabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov
^Porabniki zdravstvenega varstva prispevajo k stroškom za naslednje »e storitve, zdravila in pripomočke naslednje zneske:
41, 2a Prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter nnzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja »Dn»t‘v.za prvl obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo »onika ali njegovih svojcev
’ zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer
— za prvi pregled pri stomatologu-specialistu
— za vsako zalivko
~ za polno kovinsko prevleko
— za vse druge prevleke
— za inlay, nazidek
— za vsako krono (z zatičkom)
~~ za vsak člen v mostovni konstrukciji
— za vsako nadomestilo fasete, ccmentiranje stare prevleke, dc-montažo prevleke ali kron, oddelitev vmesnega člena ali gredi
— za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku ~ za gred, opornico ali jahač
’ za vsako totalno protezo ~ za vsako parcialno protezo
~ za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi
— za vsako začasno protezo
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali . rcokluzijo
»ika i*a vsak Prvl pregled pri zdravnlku-speciallstu z napotnico zdrav-»11 brez nje, če ta ni predpisana »lani ,za vsak rtg. posnetek, tudi zob (za največ B posnetkov pri sne-•») v ambulantah in dispanzerjih Sredsi	prv* Ptevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi
IJerijaV	ea potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdrav-
ila reCeptZdrav110’ pomo*ni in sanitctni material ob prevzemu v lekarni
lant *• 2a kontracepcijska sredstva, ki se nudijo uporabnikom v ambu-“» in dispanzerjih zne , za proteze, ortotične pripomočke, pripomočke, aparat za eksten-Jn prosto stoječi posteljni trapez
'bvičke
za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in
za ortopedske čevlje
Za klini
za km po amputaciji
,*• za bergle
,!• za aparat za omogočanje glasnega govora itišti, 2a »emedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih,
15 -.‘»tih ter naravnih zdraviliščih, pri neprekinjeni oskrbi za največ letu oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem ,r dnevno za očala j'' za kontaktna stekla *• za očesno protezo • za ojačevalni slušni aparat
PARTICIPACIJE SO V CELOTI OPROŠČENI U Predšolski ter šoloobvezni otroci;
,• solska mladina v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redni študentje; 'Pšrtl' orcl NOB pred 9. 9.1943 oziroma 13. 10. 1943, vojaški invalidi, imetniki Har0J2anske spomenice 1941«, borci španske revolucionarne vojne 1936—1939, leBa n heroji, odlikovanci z redom Karadordevc zvezde z meči, z redom Be-1910 a 2 meči in zlato medaljo Obiliča, borci za severno mejo v letih 1918 9 ter slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 in 1918;
Clam' »živalci stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovi ožji družinski 5’ »i Jih preživljajo;
Prej,' »Pokojenci z varstvenim dodatkom In njihovi ožji družinski člani, ki jih ’vlJa jo;
*>oieJ‘'“bčani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne Pri »H drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi, aterih Je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 80'/« telesna okvara; •tveaikmetje, ki jim pristojni organ odpiše davčno obveznost in jih zdrav-a skupnost oprosti prispevka za zdravstveno varstvo; bjih ; /ačasno nezaposlene osebe, prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje in vi nepreskrbljeni ožji družinski člani, ki jih preživljajo;
za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo & vati k stroškom zdravstvenega varstva:
za kilni pas
zdrav-
20 din GO din
20 din 20 din 150 din 180 din 100 din 220 din 100 din
35 din 45 din 120 din 320 din 400 din 350 din 300 din
50 din
50 din
5 din
GO din
15 din
100 din
150 din
150 din 300 din 150 din 30 din 200 din
30 din 40 din 90 din 100 din 150 din
lCJoZa nesrc^e neposredno na delovnem mestu in obolenja za poklicno bo-
DeLNO OPROŠČENI (LE ZA NEKATERE OBLIKE ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA)
l?«»ee»ie"sk.e med nosečnostjo, porodom ter materinstvom do dokončanega 6. 6. ž otrokove starosti in v zvezi s kontracepcijo, kadar uveljavljajo pravico a samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega v SR Sloveniji, in sicer za:
2 kurativne preglede v dispanzerjih za žene;
W borci NOB, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organizi-®a dela NOB priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. 1.1945 do 15. 5.1945
k ^ pravila ob prevzemu v lekarni na recept;
a*UahUrativne zdravniške preglede v dispanzerjih za borce ali splošnih am-
zdraviliško zdravljenje;
V **hisi° * kadar zbolijo ter se zdravijo za katero izmed nalezljivih bolezni . d 3. člena tega sporazuma, in sicer za:
•W°*bnC prevoze, ki se zahtevajo po predpisih o zatiranju nalezljivih
S°*ez»n0l)^ani’ kadar zbolijo in se zdravijo * ilena mi^čnih in živčno-mišičnih obolenj teSa sporazuma,in sicer za:
5 i5ev°7e z reševalnimi vozili, ki Jih odobri zdravnik;
^občani, ki so stari nad 70 let, za:
^ zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
Prve kurativne preglede v splošnih ambulantah in dispanzerjih.
Javljanje pravice do oprostitve prispevkov uporabnikov
t>aeln-r°stltev doplačila uporabnikov (participacije) se ugotavlja na naslednji
?4tawa predšolske in šoloobvezne otroke na podlagi rojstnih podatkov iz ^stvenc knjižice,
mladino v srednjem usmerjenem izobraževanju ter redne študente s *Hf‘°m o šolanju ali s potrditvijo statusa učenca oziroma rednega študenta , a'ior>,S,tveni izkaznici. Ta status v zdravstveni izkaznici overja tajništvo šole, ,‘best ’ vl5jii> in visokih šil ob vpisu v šolsko leto oziroma v posamezen I?*»ieri Za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju, ki so v delovnem .'»Us v temeljni ali drugi organizaciji oziroma delovni skupnosti, potrdi
zaradi rakastih obolenj, sladkorne ter duševnih bolezni v smislu 7. in
        D. a -
R**l°Vn zdravstveni izkaznici ta organizacija oziroma skupnost. Učencem v V? razmerju pri zasebnih delodajalcih potrdijo njihov ^ izkaznici strokovne službe zdravstvene skupnosti.
status v zdrav-
status. Namesto navedenega načina izkaza statusa borca zadošča tudi zaznamek: »Udeleženec NOB od . . .«, ki ga je uradno potrdila temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma krajevna ali občinska organizacija zveze borcev ali pristojni upravni organ.
— Za uživalce stalnih denarnih družbenih pomoči in upokojence z varstvenim dodatkom na podlagi odrezka poštne nakaznice oziroma zaznamka v zdravstveni izkaznici: »v celoti oproščen participacije«, ki ga vpiše strokovna služba zdravstvene skupnosti.
— Za začasno nezaposlene občane služi kot dokazilo potrditev pristojne skupnosti za zaposlovanje v zdravstveni izkaznici, da so prijavljeni pri ustrezni skupnosti za zaposlovanje.
— Za delovne invalide z ugotovljeno najmanj 70-odstotno telesno okvaro in za druge občane, ki se zaradi bolezni niso mogli usposobiti za delo, vpiše strokovna služba zdravstvene skupnosti v njihovo izkaznico: »v celoti oproščen participacije«. V ta namen občani predložijo strokovni službi ustrezna dokazila o svojem statusu.
—• Za druge občane, ki jih občinska zdravstvena skupnost oprosti plačila participacije, njena strokovna služba to ustrezno označi v njihovi zdravstveni izkaznici.
— Za kmete, ki so oproščeni plačila davčnih obveznosti, strokovna služba zdravstvene skupnosti vpiše zaznamek v zdravstveno izkaznico: »oproščen participacije za čas ...«, in to praviloma na podlagi odločbe pristojnega občinskega upravnega organa.
DELNE OPROSTITVE PLAČILA PARTICIPACIJE v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ugotavljamo na podlagi podatkov o rojstvu za starejše občane, o statusu borca po 9. 9. 1943. leta na način, ki je določen v prejšnji točki tega navodila, in na podlagi postavljene diagnoze ali zdravstvenega stanja.
Overitve oprostitev v zdravstveni izkaznici se vnesejo v poglavje »Podatki o zdravljenju zavarovane osebe .. .«
Občani, ki morajo imeti v zdravstvenih izkaznicah potrjene in overjene označbe o oprostitvah plačila participacije, si to uredijo pri pristojnih organih NAJPOZNEJE DO 1. IX. 1978. LETA. Do tega roka zadošča njihova izjava ali kakršenkoli drug dokaz, da imajo status, po katerem so oproščeni plačila participacije.
Vsi občani, ki po tem roku ne bodo imeli ustreznih oznak v zdravstvenih knjigah ali statusa, ki jim omogoča oprostitev participacije, kot je določena s samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ne bodo oproščeni plačila participacije.
Navodilo je izdala zdravstvena skupnost SRS.
Letos skromno z dotacijami
S seje odbora za kadre in splošne zadeve
J|HJiiJ?a. Udeležence NOB (priznana doba v dvojnem trajanju) in druge, ki so ^ Zv 2enačeni, Velja za oprostitev potrdilo krajevne ali občinske organiza-Veze borcev ali drugo ustrezno dokazilo, iz katerega Je razviden njihov
Na zadnji seji meseca maja je odbor za kadre in splošne zadeve pri delavskem svetu železarne Ravne odločal o razdelitvi sredstev skupne porabe po zaključnem računu za leto 1977, ki so namenjena za potrebe samoupravnih organov, dotacij društvom in za nekatere druge potrebe. Skupna vsota za kritje vseh teh zahtev, ki jo je odobril delavski svet po pooblastilu zborov delavcev, je 96 milijonov Sdin. Od tega je odbor namenil za direktne potrebe samoupravnih organov 20 milijonov S din. V preteklem letu je bila ta vsota za nekaj milijonov dinarjev višja. Tu gre zlasti za sredstva za izvedbo volitev in referendumov, ki so v letošnjem letu postali že zelo običajni, skoraj na dva meseca eden. Iz teh sredstev se nabavljajo tudi nekatere knjige družboslovne smeri in druge, s katerimi izpopolnjujemo vrzel v marksističnem in družbenopolitičnem ekonomskem izobraževanju nasploh. Sicer pa večino knjig podarimo funkcionarjem političnih organizacij in samoupravnih organov, delno tudi članom kot priznanje za opravljeno delo v pretekli mandatni dobi ipd. Ta sredstva se lahko porabijo tudi za nekatere druge namene, za tiste, kjer določenih stroškov enostavno ni mogoče knjižiti na katerokoli drugo postavko iz skupne porabe niti ne gre v breme materialnih stroškov ali propagande oziroma reprezentance.
Odbor je namenil vsoto 3,5 milijonov S din za organiziranje novoletne proslave oziroma obdaritev otrok ob novem letu. Ta sredstva združujemo v krajevni skupnosti. Z njimi razpolaga organizacijski odbor za izvedbo proslave dedka Mraza. Ob tem pa je bilo dogovorjeno, da se sredstva nakažejo šele takrat, ko bodo organizatorji dostavili program izvedbe in trošenja sredstev. Pri tem bi bilo zanimivo vedeti, koliko prispevajo druge delovne organizacije in ostale institucije.
Za vsakoletno enkratno obdaritev naših delavcev, ki so na odsluženju roka v JLA, so namenjeni 4 milijoni S din, 5 milijonov S din pa za manjše kulturne akcije, ki bodo izvedene po posebnem programu. Zahteva je bila sicer za 18 milijonov S din, vendar je bila vsota občutno zmanjšana, podobno kot vse druge postavke, za približno 50 odstotkov. Sicer so sredstva za kulturne akcije Izredno nizka, kljub temu pa se da tudi z omenjenimi sredstvi marsikaj doseči, če z njimi racionalno gospodarimo in posamezne kulturne prireditve organiziramo skupaj s sindikatom, ki ima tudi posebna namenska sredstva, zlasti pa še s kulturno skupnostjo oziroma zvezo kulturnih organizacij. Poleg tega pa združujemo del sredstev še na nivoju Slovenskih železarn.
Za brezplačno letovanje delavcev v počitniškem domu v Portorožu je odbor namenil 15 milijonov S din. Za to vsoto lahko brezplačno letuje okrog
180 delavcev. Ob tem je razpravljal tudi o osnutku kriterijev za izračun pogojev brezplačnega letovanja delavcev, ki jih je izdelala posebna strokovna komisija. Ti kriteriji imajo vse bistvene socialne faktorje. Izdelan je že poskusni izračun. Podatki se vodijo prek računalnika. V bodoče naj bi, kolikor bo predlagani način veljal, veljali kriteriji, po katerih bi vsak izmed zaposlenih v 30 letih vsaj enkrat pridobil pogoje za brezplačno letovanje. Ob tem je seveda treba računati tudi z razpoložljivimi sredstvi za financiranje tovrstnega letovanja. Ce sredstev ne bo, letovanja pač ne bomo mogli izvesti. O merilih za izračun pogojev za brezplačno letovanje delavcev pa poteka širša razprava po izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata.
Vsoto 3 milijone S din je odbor namenil za rekreativno zdravljenje 30-letnlh jubilantov, ki ga že nekaj let organiziramo v rekreacijskem centru v Poreču. Letos se bo tega načina rekreativnega oddiha udeležilo okrog 45 starejših zaslužnih delavcev. Način financiranja je sicer sporen, saj bi določena sredstva delno ali v celoti morala kriti zdravstvena skupnost, čeprav trenutno prevladuje mnenje, da morajo obstajati za to namenska sredstva iz sklada skupne porabe.
V letošnjem letu je na Ravnah predvideno srečanje borcev Slovenskih železarn. Dogovorjeno Je, da krije stroške srečanja organizator. V preteklih letih so bile to ostale železarne sozda. Po okvirnem predračunu aktiva ZB železarne potrebujejo za izvedbo te manifestacije 22,5 milijona S din, ki bi jih praviloma morali zagotoviti iz sredstev skupne porabe. Kot že rečeno, pa so ta sredstva zelo skromna. Zaradi tega Je odbor pri razrezu namenil za srečanje 15,5 milijona S din, za manjkajoča sredstva 7 milijonov S din pa Je predlagal, da se krijejo iz sredstev ekonomske propagande, kar je objektivno opravičljivo, saj gre poleg politične tudi za propagandno manifestacijo.
V preteklih letih Je odbor za dotacije društvom, posameznikom in nekaterim organizacijam razpolagal s prek 30 milijoni S din, v letošnjem letu pa samo z 10 milijoni S din. Ce pa k temu prištejemo tudi vsoto, namenjeno za srečanje ZB sozda, kar dejansko tudi je dotacija, pomeni skupno 25,5 milijonov S din. V dani situaciji Je imel odbor zelo mučno nalogo, ko je obravnaval številne vloge društev za finančno pomoč. Skupno je podelil okrog 5 milijonov S din, torej polovico, ostanek pa namenil za dotacije v drugem polletju. Zavrnjene so bile mnoge prošnje, za nekatere pa je bilo sugerirano, naj poskušajo strokovne službe najti neki drug primeren način pomoči, kolikor je možen in zakonit.
(Nadaljevanje na strani 18)
ŠTEFAN KRAJCER
Dragi Štefan!
Pravijo, da je maj najlepši mesec v letu, toda tvoji najbližji ga bodo imeli zapisanega kot žalostnega, saj jim je vzel sina, vzornega očeta in moža, nam jeklarjem pa enega najbolj marljivih sodelavcev. Svojo življenjsko pot si končal mnogo prezgodaj, kratkotrajna, vendar težka bolezen ti ni pustila graditi življenjskih ciljev, ki si si jih zastavil.
Skromnega in dobrega, kakršnega smo te poznali, te je napravilo življenje, ki ti je v zgodnji mladosti vzelo očeta, tako da si moral že pri sedmih letih na »pavre« in potem v mežiški rudnik. Na koncu si 15 let z nami topil jeklo.
Nobeno od teh del ni bilo lahko, vendar zate nobeno pretežko. Zastonj se bomo ozirali v zgornji del hale, kjer je bil žerjav in vedno dobrotljivi obraz Štefana. Življenje je kot neskončna veriga. Če je le en člen slab, se veriga pretrga, in če srce obstane, je življenje končano.
Težko se poslavljamo od tebe, vendar te bomo ohranili v trajnem spominu. Zeni, otrokoma, in drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
STANKO POTOČNIK
Dragi Stanko!
Ko stojimo pred tvojim grobom potrti in žalostni in se za vedno poslavljamo od tebe, se spominjamo tvoje življenjske poti. Bil si eden tistih redkih, ki jim usoda že od rojstva ni bila naklonjena. Tvoji starši niso živeli v izobilju, tako da si občutil že v rani mladosti vse bridkosti življenja. Na
(Nadaljevanje s 17. strani)
Dejstvo, da smo v letu 1978 ob relativno ugodnih poslovnih rezultatih, namenili za dotacije samo 10 milijonov
S din, je pravzaprav zelo boleče. Nekateri se sprašujejo, kakšna je naša miselnost, ko znamo na neprimeren in aroganten način izsiliti in potrošiti prek milijarde in pol za osebno porabo, nihče pa sl ne prizadeva, da bi zagotovil tudi sredstva, s katerimi bi vsaj minimalno podprli delovanje nekaterih humanitarnih in drugih družbeno koristnih organizacij in ustanov.
deja
Prevaljah si si ustvaril družino in osnovne življenjske pogoje. Našel si zvesto in vzorno družico ter pomagal vzgojiti dva otroka.
Zelo mlad si se zaposlil v železarni, ki si ji bil zvest vse do dneva, ko te je kruta usoda odtrgala iz naše sredine. Bil si vzoren delavec in iskren tovariš do sodelavcev, zato je tvoja prezgodnja smrt v naši sredini boleče odjeknila, zato je |ob tem slovesu izguba toliko večja in toliko bolj boleča.
Ko se poslavljamo od tebe, dragi Stanko, nimamo primernih besed, s katerimi si se lahko oddolžili tvojim dobrim dejanjem, zato ti obljubljamo, da te bomo ohranili v naj lepšem spominu.
V imenu kolektiva orodjarne in v imenu osnovne organizacije sindikata strojev in delov izrekam tvoji družini iskreno sožalje.
Naj ti bo lahka koroška zemlja!
ZAHVALA
Vsem sodelavcem TOZD jeklo-vlek se iskreno zahvaljujem za lepo darilo in izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Vsem želim še mnogo zdravja in delovnih uspehov.
Stanko Robin
ZAHVALA
Vsem sodelavcem in prijateljem iz jeklolivarne se najtopleje zahvaljujem za prisrčno in iskreno slovo ob mojem zadnjem dnevu dela ter za obdaritev. Želim vsem bivšim sodelavcem veliko zdravja in uspeha pri oblikovanju koroškega jekla.
Silvo Turk
Ob izgubi dragega moža in očeta Štefana Krajcerja se najlepše zahvaljujemo godbi na pihala železarne, darovalcem vencev, posebej pa še sodelavcem TOZD jeklarne za pozornost ob njegovi bolezni, za obiske v bolnišnici, za poslovilni govor ter številno spremstvo k njegovemu zadnjemu domu.
Najlepša hvala tudi sindikalni organizaciji in sodelavcem TOZD jeklarne za denarno pomoč.
Žalujoči: žena Rezka, hčerka Brigita in sin Rado.
ZAHVALA
Najiskrcneje se zahvaljujem ob smrti naše drage mame in stare mame Frančiške Lepko vsem sosedom, znancem, sorodnikom ter kolektivu tovarne lepenke Prevalje za poklonjeno cvetje, sočustvovanje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sekolovi in Pečnikovi
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in sestre MARE PLEVNIK se iz srca zahvaljujemo vsem darovalcem številnih vencev in cvetja in vsem, ki ste jo spremljali v poslednji dom v tako velikem številu. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem kemijskega laboratorija in celotni kontroli kakovosti še za gmotno pomoč. Hvala za vse pismene in ustne izraze čutenja z nami, dipl. inž. M. Šipku pa za poslovilni govor.
Globoko žalujoči: mož Darinko, sinova Enriko in Moj mir ter sestra Pepca z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Franca Prikeržnika se
iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vsem prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje in vence ter izrečene izraze sožalja. Hvala godbenikom, g. župniku in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija s Petro, sinovi Franc, Peter in Mihael ter družina Kreps.
ZAHVALA
Gasilski napad
PROGRAM DELA PROSTOVOLJNIH GASILCEV
Tudi v tem letu so si prostovoljnega gasilskega drusj,j naše delovne organizacije za1o plan dela. Kot vsako leto so poskušali sestaviti tako, da čim bolj prilagojen vsem SaS0, cem. Največ pozornosti bodo P.^ svetili izobraževanju in ur je na terenu v železarni. Vaje akcije, ki bodo izvedene na h bolj nevarnih mestih, bodo * j dili gasilski oficirji in poki' gasilci.
Seveda pa gasilci ne bodo ^ mo hodili na vaje in spoznav . obrate v železarni. Iz progr3 je tudi razvidno, da bodo pr*P' vili akcije gašenja in reševa3^ kot bi šlo za res. Prav f3*50^ nameravajo udeleževati raL,(ii gasilskih tekmovanj v občinsk ^ in republiškem merilu. Udel° . se bodo tudi športnih tekmov3 , saj jih ta vodijo k dobri tele pripravljenosti, katero še k3 potrebujejo.
Zaradi dobre preventivne vZe je v železarni, ki jo vodijo 3 poklicni gasilci, lani prosto v i nim gasilcem ni bilo treba v j cijo gašenja. Kljub temu 3 .^j storili vse, da bodo prostovo J, gasilci poučeni o vseh nevar . stih v železarni, istočasno 0 spoznavali novo sodobno gaS'1 j0; tehniko, katero že imajo >3 ; še nameravajo dobiti p0'4. gasilci, saj so oboji odgovorh1 j, požarno varnost družbene laS ne v železarni in kraju.	(
F.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Staneta Potočnika se
iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter izraze sožalja.
Žalujoči: žena Marija ter hčerki Erna in Edita.
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Maksa Polajnerja se
iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Hinko in hčerka Marija z družinama.
BIAS
Večji del ljudi	je	malo	>
Pripravljaj	se	počasi na 3 jj; I
česar pa se lotiš, pri tem v p-Ne bodi ne dobričnik ne dičnik!	^
Nevrednega ne hvali ZaV° bogastva!	J
Pridobivaj s prepričljivo do, ne s silo!
REKREACIJA IN ŠPORT
PRVENSTVO železarne V KEGLJANJU
Drv zaM.i učnem tekmovanju za
SQVenstvo železarne v kegljanju
Pomerili posamezniki v dveh
v ,en*h skupinah. V prvi je keg-
v *? °sem finalistov s predtekmo-
,v. v drugi pa registrirani tek-
čaiVa^C*' Oboji so metali 200 lu-
ini •V m.ešano. Med neregistrirani-
Var]e bil najboljši Jože Kotnik iz
diiJaf.ne z 871 podrtimi keglji, sle-
iau o anc Medvoz 855, Jože Tre-
Tr •’ ^anko Havle 819 in Janko
Hir-.biok 818 kegljev. Med aktiv-
js .'.ie bil tokrat najboljši Rajko
]j 0lstršek, ki je podrl 894 keg-
kn niim so se uvrstili: Stan-
889 Vineie 893, Mirko Hrovatič
keen arič 850 in Iv0 Mlakar 857 0*3 GV.
2an \ Pobodu po poteh parti-luri g6 Ljubljane so sodelovale Ve{* tevilne koroške ekipe. Naj-<Jik ysPeha sta dosegli moška sin-ž6naJ_na ekipa železarne Ravne in ^Ska ekipa Gimnazije, po^j lanska ekipa železarne je v Krifm*. Alojz Gologranc, Mirko l0v ,ei 'n Marjan Sekavčnik sode-*an if v naitežji disciplini: parti-251 maršu, to je v teku na h«1- bled 200 nastopajočimi eki-'lob 1 Se ie naša uvrstila na zelo mesto, saj so v tej ka-ati ,rijh nastopali tudi številni pohv • klubi. Posebej moramo gfg^aliti našega veterana Golo-vseh a’ bi se je kot edini udeležil Šitn 22 maršev in mnogim mlaj-le gb°novno dokazal, da se lahko Pfj v sistematično vadbo in voljo P°rtu mnogo doseže.
V nadaljevanju koroške nogometne lige za člane so bili doseženi naslednji rezultati: v Črni je vodilna Peca porazila Fužinar s 5:1, v Mežici je Korotan premagal Akumulator s 5:4, na Prevaljah so Leše premagale Holmec s 3:1 in v Radljah so Radlje premagale Ojstrico z 2:1. Vodi Črna s 16 točkami pred Radljami, ki jih ima 14, tretje mesto si delita Akumulator in Fužinar s 13 točkami.
V Doberdobu je bil tradicionalni nogometni turnir, na katerem so nastopali: Zveza slovenskih športnih društev iz Italije, selekcija koroških Slovencev iz Avstrije, naša občinska vrsta in obala. Naši nogometaši so pod vodstvom trenerja Keršbaumerja osvojili drugo mesto v postavi: Breber, Krašovec, Krznar, Jug, Pančel, Vauče Jože, Vauče Matevž, Skrubelj, Tri-plat, Kuzma, Ferlin, Fortin in Pu-stoslemšek.
ATLETIKA
V Celju, Mariboru, Ljubljani in Novi Gorici so bile kvalifikacije za atletski pokal Jugoslavije.
V Celju so nastopili tudi predstavniki koroškega atletskega kluba. V republiški finale so se uvrstile naslednje tekmovalke: Šo-brova, ki je zmagala na 400 in 800 m, Skukova s tretjim mestom na 800 m in Barlova, ki je bila tretja v teku na 3000 m.
V Mariboru je bil finalni nastop najboljših mladih atletov Slovenije. Pri dekletih je v teku na 800 m zmagala tekmovalka koro-
Med koroškimi mladinci je bil najboljši Igor Rožanc, ki je postal edini kandidat za državno reprezentanco iz naše republike.
ROKOMET
Mladinci Fužinar j a so v deljeni republiški ligi odigrali dve tekmi. V prvi so premagali Polet iz Murske Sobote z 28:14. Hrastnik je dosegel sedem zadetkov. V drugi tekmi so premagali neposrednega tekmeca za prvo mesto ekipo Celja z 11:9. Tekma je bila odigrana v deževnem vremenu in temu primeren je tudi nizki rezultat. Tokrat je bil s tremi zadetki najboljši strelec Haber.
Dva tedna pred tekmo s Celjem so mladinci Fužinarja odigrali prijateljsko tekmo s sindikalno ekipo železarne, ki se je končala neodločeno 28:28. Za železarno so nastopili: Metulj, Škegro, Križej, Ša-ter, Retko, Godec in Kranjčan. Za železarno je bil najuspešnejši Retko s sedmimi zadetki.
S. F.
S
Izvirna dela
Alojzij Finžgar, Družbena lastnina v jugoslovanskem pravu,
znanstveno delo. SAZU, Lj.
Avtor obravnava družbeno lastnino Jugoslavije kot obliko odnosov v produkciji in delitvi družbenega produkta, pri kateri so produkcijska sredstva v rokah delavcev, ki združeni v TOZD odločajo o uporabi teh sredstev. Obravnava pa tudi začetek družbene lastnine, ki jih najdemo že v času NOB in karakterizira značilnosti tega razvoja.
Mate Dolenc, Gorencev vrag, tri
povesti. MK, Lj., 228 str. 169 din.
Mladi pisatelj popelje bralca na nevsakdanje popotovanje skozi naš in tukajšnji svet, ki pa je večini kljub temu le malo znan. To je svet, v katerem se giblje, razmišlja in deluje pijanska druščina zvečine mladih ljudi, vzporedno s tem pa predstavi še mladoletne narkomane, ljubljanske dijake, ki jih povezujejo meščanskim merilom tuje a njim samim razumljive vrednote.
Miško Kranjec, Mladost v močvirju, roman, MK. Lj., 458 str. 198 din.
Za večino Kranjčevih del velja, da jih preveva globok humanizem in izredna poetičnost. Slednje delo pa pripoveduje o njem samem. To je duhovito, s humorjem in ironijo natkana pripoved o rasti mlade osebnosti, ki iskreno kritizira svet vrednot, v katerih odrašča.
Ivo Zorman, Vonj po jeseni,
roman, CZ. Lj., 240 str. 140 din.
Roman pripoveduje zgodbo ne-junaškega junaka, ki se trideset let po vojni iz malomeščanskega okolja in pred osebno stisko zateče v kraje svojega partizanstva.
S posluhom za človeško in z zanesljivo psihološko pronicljivostjo je Zormanu uspelo oživiti osebe
Morje, morje
POIIOD NA RADUHO V soboto, dne 10. junija 1978, bo pohod slovenskih železarjev na Raduho.
Informacije dobite pri rekreacijskih referentih posameznih TOZD.
in moralne dileme, ki jih odpirajo protislovja našega časa.
Prevodi
Rainer Maria Rilke, Zapiski M. L. Briggcja, roman. DZS, Lj., 280 str. 180 din.
Rilkejeva lirika je po svoji odzivnosti v marsičem zasenčila njegove prozne zapiske. Tudi slednjega, ki podaja intimne izpovedi razbolelega esteta, o katerih je avtor menil, da jih velja čitati s preudarno mero razuma, ker se je nevarno prepustiti njihovemu mračnemu »dekadentnemu« duhu.
V tem »psihogramu« ni junaka v tradicionalnem pomenu, ker je človek v njem samo pasivno bitje, nemočen opazovalec stvari in dogajanj krog sebe.
Giinter Hofe, Merci, kamerad,
roman. MK, Lj., 564 str. 228 din.
V knjigi se srečamo z mojstrsko opisanimi osebami, predvsem nemškimi častniki in vojaki ter pripadniki francoskega odporniškega gibanja, ki jih je splet okoliščin tako zbližal, da so se naposled bojevali za skupen cilj: za zmago nad nacističnim militarističnim terorjem. Dogajanje je pisatelj postavil v okupirano Francijo, v obdobje, ko je zavezniška invazija zapečatila usodo Hitlerjevega imperija.
Jerzy Andrzcjewski, Veliki teden, povest. ZO, Mb., 150 str. 160 din.
Pripoved se ukvarja z nekaj ljudmi in njihovim življenjem v mračnem velikem tednu leta 1943. Srečamo mladega arhitekta, ki noče slišati nič o grozotah, njegovo ženo, ki pričakuje otroka. Predvsem spoznamo mlado Židinjo, nekdanjo prijateljico arhitek-
KNJIŽNE POLICE
V zalivu
gimnazijke
staVi•	Ke gimnazijke so v po-
Zr*ia„‘ ®estri Skuk in Andreja Bari % S? v štafetnem teku 3-krat
U Petrov.
^ mladi v foCi
Di^^či je bila partizanska olim-ha kateri so sodelovale vse in pokrajinske repre-ri°Ror^Ce' Tekmovali so v atletiki, iu in odbojki. V slovenski Dre^ Zentanci so bili tudi koroški 9$v01javniki. Slovenski atleti so Prvo mesto; pomemben
°jili
ež
ttiovoi^9 sta prispevala naša tek
“ovali
2a
ca Skukova in Kadiš.
tetrtn 0(tbojkarje, ki so osvojili je nas-niest0> so nastopali kar štir-mladinci: Urnaut, Rožanc,
aer in Brumen.
NOGOMET
togoj^kmovanju za jugoslovanski etni pokal je v finalni tek-j.r°ske regije Fužinar prema-W°F°tan. s 3:1. Naslednji na-Vk Eužinarja bo zmagovalec 0rskega območja.
škega atletskega kluba Darinka Skuk, pri mladincih pa je najdlje skočil naš predstavnik Mitja Kadiš, ki je dosegel solidno daljavo 686 cm.
NAMIZNI TENIS
V republiških ligah so bila na sporedu zadnja srečanja. Člani Fužinarja so premagali Ptuj s 5:3 in izgubili z republiškimi prvaki iz Murske Sobote s 5:1. Mlada ekipa Fužinarja je v končni uvrstitvi osvojila solidno peto mesto.
Zenska ekipa Koroške je dosegla v zadnjih srečanjih maksimalni zmagi. Dekleta so premagale Obalo in Goriško s 6:0 in prepričljivo osvojile naslov republiških prvakinj ter si s tem priborile pravico udeležbe na kvalifikacijah za vstop v prvo zvezno ligo.
ODBOJKA
Na letošnjem tradicionalnem prvomajskem turnirju mest v Beogradu sta sodelovali obe mladinski koroški selekciji, ki sta med 30 ekipami osvojili 15. mesto.
ŠOLSKI CENTER RAVNE NA KOROŠKEM
objavlja vpis učencev v 1. letnik različnih šol v šolskem letu 1978/7®
1)	Vpis učencev v prvi razred poklicne kovinarske in metalurg šole za naslednje poklice:
Slovenske železarne v malem — na Lescah ob srečanju pihalnih
orkestrov
ta, ki jo je srečal tiste dni na ulici in jo peljal v svoj dom ...
Cecil Saint-Laurent, Hči viharjev, roman, PZ, MS, 512 str. 350 din.
Roman sodi v zabavno psevdo-zgodovinsko zvrst. Tako kot Golo-nova s svojo Angeliko je francoski pisatelj Laurent ustvaril svojo Carolino Cherie (hči viharjev). Napisal je vrsto takšnih romanov, ki so deležni velike priljubljenosti pri bralcih. Med temi pa je Hči viharjev bržkone na prvem mestu.
Po Knjigi 78
MODROST NARODOV
Reke ne pijejo svoje vode; drevje ne je svojih plodov; oblaki ne požirajo svojega dežja. Vse, kar je veliko, je zmeraj v korist drugih.
Indijski pregovor
Človek je umrljiv, njegovo ime lahko postane nesmrtno.
Japonski rek
* * *
Če bi bog živel na zemlji, bi mu ljudje razbiti okna.
Judovski rek
* * *
Če bi bogataši lahko kupili ljudi, ki bi umirali namesto njih, bi reveži sijajno živeli.
Judovski rek
* * *
Roka, ki daje, je zmeraj nad tisto, ki sprejema.
Arabski pregovor
Treba je držati besedo, tudi če je dana sovražniku.
Latinski rek
* * •
Hudičevi škornji ne škripajo.
Škotski rek
* * *
Brada ne naredi filozofa.
Latinski rek
Fotografije za to številko so prispevali: S. Jelen, F. Kamnik, F. Rotar, služba za informiranje.
— strojni ključavničar
— konstrukcijski ključavničar
— strugar
— rezkalec
— obratovni elektrikar’1-
— finomehanik*
brusilec
talilec v črni metalurgiji
valjavec
kalilec
kovač
kalupar — livar
Nihče ni prisiljen, da dela to, kar ni v njegovi moči.
Latinski rek
Kdor ne misli na druge, bo nekega dne spoznal, da tudi drugi ne mislijo nanj.
Kitajski pregovor
Vse življenje se učiš, a umreš kot budalo.
Ruski pregovor
Siromakov kruh je slajši od bogatinovega, ker mu glad daje sladkost.
Indijski narodni
Grešiti je človeško, odpuščati božansko.
Indijski narodni
Hvalisanje je začetek samote.
Japonski rek
Jezik nima kosti, vendar jih lomi.
Bolgarski narodni izrek
Kdor se enemu klanja, drugemu kaže hrbet.
Turški rek
Nemogoče je istočasno ljubiti in biti moder.
Španski narodni izrek
Dobra mati ne vpraša, če želiš, ona daje.
Angleški izrek
Mladi ne vedo, kaj je starost, a stari ne vedo, kaj je bila mladost.
Irski narodni
Moč vladanja je v vdanosti podložnikov.
Latinski izrek
"Vpisujemo izključno za potrebe Železarne Ravne.
Učenci obratni elektrikarji bodo obiskovali teoretični del pouka J Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru, a finomehanik Poklicni kovinarski šoli v Ljubljani, medtem ko praktični del PoU v obratih Železarne Ravne.
Komisija za sprejem učencev bo izbrala kandidate na osnovi h® slednjih kriterijev:
a) uspešno dokončane osnovne šole (prednost imajo učenci z boM Šim učnim uspehom, upošteva se tudi uspeh iz predmetov fizika 1 matematika)
b) mnenje skupnosti za zaposlovanje
c) mnenje pristojne zdravstvene službe
Šolanje traja tri leta.
2) Vpis učencev v prvi razred šole za specializirane
metalurg
delavce za naslednje poklice:
— talilec pri elektropeči
— valjavec profilov
— strojni kovač
— strojni kalupar
— žičar
— žarllec
— jedrar
— Komisija za sprejem učencev bo izbrala kandidate na osnovi1,3 slednjih kriterijev:	,
a) najmanj šest razredov osnovne šole, izpolnjena šolska obveza ali končana osnovna šola
b) mnenje skupnosti za zaposlovanje
c) mnenje pristojne zdravstvene službe
Šolanje traja 22 mesecev.
3) Vpis učencev v prvi razred strojni oddelek tehniške šole Jeset'' ce, dislocirano enoto na Ravnah na Koroškem.
Komisija za sprejem učencev bo izbrala kandidate na osnovi ^ slednjih kriterijev:	-
a) uspešno končana osnovna šola (najmanj prav dober uspeh, UP števa se tudi uspeh iz predmetov fizika in matematika)
b) mnenje skupnosti za zaposlovanje
c) mnenje pristojne zdravstvene službe
Šolanje traja štiri leta.
Kandidati, ki se prijavljajo v različne šole, morajo predložiti up1"3 šolskega centra naslednje listine:	t
1) Lastnoročno izpolnjeno prijavo za vpis v prvi razred ustr^ šole s točnim naslovom in pošto, kolkovano s kolekom za 2,- din
2) Zadnje šolsko spričevalo
3) Izpisek iz rojstne matične knjige — rojstni list
4) Mnenje pristojne zdravstvene službe
5) Življenjepis izpisan lastnoročno
6) Potrdilo o premoženjskem stanju ali skupnem gospodinji predložijo učenci, ki se bodo prijavili na razpis za štipendijo. ^
Učenci prejmejo v času šolanja štipendijo ali učno nagrado, če nejo štipendijsko oziroma učno pogodbo. Višina štipendije je odri od učnega uspeha zadnjega opravljenega razreda.
Pomanjkljivo opremljenih prijav ne bomo mogli upoštevati. y
Redni vpis učencev v prvi razred vseh šol na šolskem centri1,;) 30. junija, izredni 30. avgusta 1978. Navedenega dne se morajo osebno javiti ob 8. uri na upravi šolskega centra.
Mr
4) Vpis slušateljev v Tehniško strojno, elektro in tekstilno,V Maribor, oddelek za izobraževanje odraslih Ravne na Koroškem, na smer; Tehniško metalurško in strojno šolo Jesenice, oddeli izobraževanje odraslih Ravne na Koroškem, metalurška smer. $
Šolanje traja tri leta. Pogoj za vpis je končana poklicna šola ne smeri.	.
gltt'
Kandidati, ki se prijavljajo morajo predložiti upravi šolskega c ra naslednje listine:
1) prošnjo s kratkim življenjepisom	^
2) spričevalo o končani ustrezni poklicni goli (maturitentno " j čevalo)
3) Izpisek iz rojstne matične knjige — rojstni list
4) Izjavo o kritju stroškov šolanja	J
Vpisujemo tudi prijave slušateljev za ostale poklice, ki jih žujemo na šolskem centru (oddelek bomo odprli samo v primeri1 dostnega števila prijavljenih).
Pouk bo načeloma v popoldanskem času.