pozivna platna»sotovfrv Leto IV. v Llubliani. v ponedeljek dne 19. oktobra 1931, Št. 42. Posamezna ^ievnKa Din } SLOVENSKI CIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn-štvo: Kopitarjeva ul. šl. 6/iiJ , 7e'e/on št. 3487. interurban 3437 Rokopisi se ne vračajo 1 1 Posamezna šl. 1 Din, mesečno, Ce se sprejema list v upi avl. naroč• nina 4 D-n, no dom Inpo *>oitt dostavljen list 5 Vin. Celoletna natoč- i nina SOntn, polletna 2i D n, četrtletna 13 Din. Inseraii po dogovoru 1 , l/prava: Kopltartcva ulica št. O/ll | Voštnl teh. račun, Ljubl/ana 13.179 Telefon štev. 2349 Smrt največjega iznaiditeUa sveta Thomas Atva Edison 'V včeraj popoldne umrl Newyork, 18. okt. AA. Edison je danes ob 3.24 umrl v Westorsayu v državi New Jer-»y. Newyork, 18. okt. tg. Davi je umrl Edison, star 85 let, na svojem stanovanju v New Jer-seyu. Po smrtnem boju, ki je trajal več tednov, je polagoma zaspal brez bolečin, ue da bi se bil zopet zavedel. Predsednik Hoover, ki se je o stanju bolnika informiral vsako uro, je bil med prvimi kondolenti, kar je znak pozornosti, kako se je Amerika brigala za usodo svojega največjega genija. * Thomas Alva Edison je bil rojen 11. februarja 1847 v Milanu (Oliio, Združene države severne Amerike). Z očetove strani jo bil potomec stare holandske mlinarske rodbine, ki se je leta 1737. priselila v Ameriko. Gospodarski podom njegovega očeta ga je prisilil, da je moral že s sedmim letom s trebuhom za kruhom. Dnevno se je vozil med Port Huronom in Detroitom in prodajal v vlakih časopise in okrepčila. Pozneje si je napravil v prtljažnem vczu malo rečno tiskarno in iz/lajal železniški časopis, ki je imel 400 naročnikov. Pozneje se je naučil telegrafiranja in postal telegrafist v Port Huronu, Slralfortu in Adrianu. Pozneje je odšel v Indianopnlis, kjer se mu je posrečila njegova prva iznajdba Automatic Hepe-ater«., ki omogoča avtomalični prenos depeše z enega električnega krogotoka na drugega brez |>o-sredovanja telegrafista. Po raznih bivanjih v Ciu-cinnatiju, Memphisu, LouLsvilleu, New Orleansu in drugod je šel lota 1868. v Boston, kjer je dobil pri brzojavnem uradu višje mesto. Poleg svojega dnevnega dela je nadaljeval svoje elektrotehnične študije v mali delavnici, ki jo je najel in uredil za laboratorij. Tukaj so se mu (»osrečile različne iznajdbe, kakor glasovalnega avtomata, ki naj bi prihranil zamudno delo pri štetju glasov v parlamentih in za katerega je dobil leta 1869. patent. Večjega pomena je bil njegov izum tako z van ega Morse duplex-aparata, ki omogoča uporabo ene tfcp za brzojavljanje več braojavov ob istem času. tz Bostona sc je preselil v Ne\v York in jo bil v letih 1871. do 1876. glavni inšpektor Law Gold lndicator Co., pri kateri je vpeljal več zelo dobro izboljšanih aparatur. V tej dobi jo napravil ludi nekaj majhnih, a važnih izumov v telegrafiji. Leta 1874. je pa zgradil posebno tovarno, ki naj bi izdelovala njegove aparate, v Newarku. Vendar je tovarno kmalu opustil in je potem, ko je lo!a 1876. odložil svoje mepto pri Gold lndicator Co„ •/.gradil svoj znani laboratorij v Melno Parku pri Ne\v Yorku. Deset let, ki jih je prebil v tem laboratoriju, so dala najznamenitejše iznajdbe na poJ.ju tehnike jakega in gibkega električnega toka. Naj omenimo samo najvažnejše iznajdbe te dobe: Da omogoči hitrejše oddajanje telegramov, je i/.umdl avtomatični brzojav s lastaluro. Nadalje telautograf, to je napravo, ki prenaša rokopis električnim potom. Potem mnogo izboljšanih konstrukcij pri pomožnih pripravah pri telegrafskih aparatih, tako zboljšavo eleklromagnetov, relaisov, signalnih naprav it.d Nadalje pade v to dobo iznajdba elektro-motografa, ki jc pri novejših telefonih prav izborno služil. Izumil je odoro«3kop za merjenje vlage in fonograf, ki je (»slavil temelj vsej velikanski gramofonski industriji sveta. Skonstruiral je tudi megaton, ki je lovil sila slabotne glasove in jih močno okrepil. Potem aerofon, aparat, ki je služil za ojačevanje glasu oziroma govorov. Lela 1879. pa je potem, ko je za poskuse porabil veliko časa in zapravil ogromno premoženje, ustvaril eno največjih svojih del, električno žarnico z ogljeno nitko. Med vsem tem se jc še mnogo bavil z izboljšavami na dinami, pri katerih je dosegel lepe uspehe z ojačitvijo magnetnega polja. Zbolj.šal je tudi anipermetre in voltmetrc. Posebno zanimanje je posvečal v tem času problemu, uporabiti elektriko kot gonilno silo v prometu. Na svojem posestvu jo zgradil poskusno progo, ua kateri je z elektriko tako dobro vozil, da se je že lela 1883. ustanovila Electric Rail\vay Company z namenom, da zgradi prve električne železnice v Ameriki. Prva javmi železnica je slekla na Čikaški svetovni Ameriko z važno iznajdbo, (klkril je namreč raal-lino, iz katere je mogel izdelovati (»ovseni popoln nadomestek za gumi. Da bi našel primernega naslednika, je v |k>-letju lela 1029. razpisal tekmo s premnogimi težkimi izpiti, pri katerih jc sani stavil v resnici edi-sonska vprašanja. Pri teli se ie najbolje odrezal 16 letni sin nekega protestantskega duhovnika iz Sealtla VValler II. Naslon. Ta mladenič se sedaj razstavi in je že v 13 dnevih prepeljal a 28.000 oseb. i izobražuje |>o Edisonovih navodilih in Edison sam Leta 1887. je /.gradil Edison mnogo večji labo- ! ga ,ie vpeljal v vsi svoja dela, in verjetno je, dn ratorij v Orange (Ney Jersey). Tu je iznašel (iri kinematografu, ki je pravkar začel svoj pohod po svetu, mnogo zboljšav. Ta laboratorij je vodil Edison ves čas do svoje bolezni in ima mnogo pododdelkov. Naj omenimo oddelek za galvanometre in oddelek, v katerem poskušajo izrabljati električno energijo za rudarstvo. Kasneje se je Edison bavil s problemom lahkega akumulatorja z veliko kapaciteto, kar mu je razmeroma še dobro uspelo. Za *voj 82. rostni dan .ie presenetil svet, zlasti m ii bo (»overil vodstvo vseh svojih podjetij. Ko j"' obhajal 50 letnico izuma električne žarnice, m se vršile velikanske svečanosti na njemu na čast zgrajeni Kdisonovi visoki šoli v Dearbomu (Michigan), kjer je imel slavnostni govor znani učenjak Einstein. Naj omenimo še, da je Edison za časa svetovne vojne s svojimi izsledki pripomogel Združenim državam, ki so prav nn podlagi nekaterih njegovih izumov v kemiji mnogo lažje posegle v svetovno vojno. Zgoraj na levi: Ena zadnjih slik Edisona, na desni: Rojstna hiša Edisona v Milanu (Oliio). _ Spodaj nn levi: Edison in njegova žena, na desni: Mladostna slika Edisonova z eno njegovih najvažnejših iznajdb, fonografom. — V sredi: Jubilejna pisemska znamka Združenih držav, ki kaže najpomembnejšo Edisonovo iznajdo, električno žarnico. Francija za razorožitev pod kontrolo haaškega razsodišča Reparacije in vojni dolgovi naj se znižajo - Francija rešuje ameriške linance Pariz, 18. oktobra, s. Na xrovu parnlka »Ile de France« je imel ministrski predsednik Laval konferenco z eksperti, ki ga spremljajo v Washington. O tej konferenci se piše, da je Laval do zadnje pike izdelal francoski predlog, kako naj bi se izvedla redukcija oborožitve evropskih držav. Laval stoji na stališču, da naj vse države reducirajo svoje proračunske vsote za vojsko in mornarico v proporcionalnem razmerju njihovega sedanjega vojnega standarda. Redukcijo budgetov oziroma efektivnega stanja armade in mornarice naj bi po francoskem predlogu kontroliral mednarodni odbor, vrhovni razsodnik v oborožitveni ze,devi pa naj bi bilo mednarodno razsodišče V Haagu, kateremu bi se vsaka država morala v tem oziru brezpogojno ukloniti. Kar se tiče vojnih dolgov, nemške vojne ocš odnine in pa dajatev v naravi, je Laval pnpiavljen, da se z Ameriko razgovarja, kako naj bi se odplačila vojnih dolgov in pa nemške reparacije prilagodile plačilni zmožnosti držav, to se pravi, da naj bi se znižale. Francija je absolutno proti podaljšanju moratorija Nemčiji, ker bi to ne pomenilo nobene rešitve, ampak je za delinitlvno preureditev nemških mednarodnih obveznosti, odgovarjajočo tudi finančni zmožnosti Nemčije. Kar se tiče vedno bolj fatalnega odtoka zlnta iz ameriških bank. »n sklonili zastopniki francoskih financ, ki so se podali v Wash!ng-ton še pred Lavalom, predsporazum s federacijo ameriških bank v tem smislu, da bo Francija pustila v Ameriki svoje zlate depozite v višini 200 do 300 milijonov dolarjev, kateri so se imeli dvigniti. Vrh tega bo Francija prepustila ameriškim bankam depozit 200 milijonov dolarjev zlata. Zato pa morajo ameriške banke zvišati diskont na 4 odstotke in izvesti strogo revizijo denarnega stanja vseh bank. Pariz, 18. okt. AA. ->Ile de France« plove normalno. Morje je mirno. Laval ima stalno sestanke z eksperti. Danes je sprejel podpredsednika federalne rezervne banke, s katerim je imel dolg razgovor. Pariz, 18. okt. AA. Listi poročajo, da guverner francoske narodne banke Morest dnevno govori telefonično z ravnateljem federalne banko v Newyorku o vprašanjih denarne politike. Mussolini prepoveduje bankete Rim, 18. okt. j. Mussolini je telegrafiral vrhovnemu fašističnemu komisarju v Napolju, ki je napovedal velik sprejem, galavečer in še banket v čast vseh fašističnih komisarjev province. da to najodločneje prepoveduje. ^Dan^s ni čas, da bi sc denar na ta način zapravljal,« iziavlia v tein teletframu šef italijanske vlade. Nova občina Belgrad, 18. okt. 1. Z rešitvijo predsednika min. sveta se je vas Cušperg, občina Račna, okraj Ljubljana-okolica, izločila iz občinske uprave Mala Račna in dobila svojo lastn?< občinsko upravo. Mscr. IVdesrhini. |»ii(>pii'\ uiinrij \ Madridu Španska vlada v boju z revolucijo Madrid, 18. okt. j. Andaluški železničari so proglasili štrajk. Ker vlada obenem gene ralni štrajk v Cadixu in Ciranadi, jc vlada zelo v skrbeh in jc guvernerje provinc pooblastila da proglasijo vojno stanje, *jer bo treba, nt da bi prej vprašali dovoljenja ccntralnc vlade Vlada jc poslala železniške čete, da delomt vzdržujejo promet. Vlake spremlja vojaštvo orožništvo pa jc dobilo nalog, da naj rabi * slučaju potrebe orožje brez obzira. Vlada (i poslala v Malago in Seviljo številne vojaški oddelke, da vzdržujejo red. Deloma pomagaj« vladi tudi delavci, ki so nasprotniki Unije sin dikatov. Med Madridom in Kordovo sc vzdržuje promet v svrho aprovizacijc glavnega mesta z izrednimi sredstvi Vlake spremlja tud; orožništvo. 51 katoliških poslancev jc objavilo manifest, v katerem izjavljajo, da ustave nc prizna vajo in da bodo javno mnenje pozvali na odpor proti brezvcrskeinu in antisocialncmu za konu sedanje vlade. Zakon proti terorju na Irskem London, 18. okt. s. Irski zakon, ki določi za teroristična dejanja smrtno kazen, jc bil v parlamentu v Dublinu sprejet v prvem branje z 81 proti 69 glasovom, v drugem branju pa z 82 proti 66 glasovom. >Ncws Chronicle« poroča, da v irski svobodni državi z vso naglico prirejajo tabore za internirance, ker računajt s tem, da bo po uvcljavljenju tega zakona pri šlo do izredno številnih aretacij. Govor predsednika Cosgraveja je bil silno resen. »Dve leti sem in posebno zadnjih devet mesecev jc v teku zarota, ki hoče z oboroženo silo razbiti državo, jc dejal predsednik in nato prebral dolgo listo državi nevarnih zločinov, ki so se izvršili v zadnjih mcsccili, ne da bi mogli krivce pozvati n; odgovornost. Vlada svobodne države ni voljna trpeti diktature morilcev. Francoska zunanja trgovina Pariz, 18. okl. AA. Francoska zunanja trgovina izkazuje v prvih devetih mesecih 1931 33 miljard 373 milijonov frankov uvoza, kar pomeni napram isti dobi I. 1930. zmanjšanje za ,r> milijard 842 milijonov ter 23 milijard 405 milijonov frankov izvoza, kar pomeni napram isti dobi 1. 1930. zmanjšanje za 9 milijard 264 milijonov frankov. Krvavi izgredi hitlerjevcev Poulični boji v Braunschweigu - Vlada ne more vzdržati reda Braunschvveig, 18. okt. tg. O priliki današnjega zborovanja hitlerjevcev jc prišlo v Braunschweigu do velikih izgredov. Državni notranji minister jc že prej opozoril braun-schvveigsko vlado, naj poskrbi za mir in red, opozorilo pa ni pomagalo. Socijalni demokrati so bili namreč prosili državnega notranjega ministra, da odredi potrebno za varnost v Braun-schvveigu, notranji minister pa je odgovoril, cla pričakuje, da bo tamkajšnja vlada vsekakor sama zajamčila javni red in mir. Kljub temu pa je že včeraj prišlo do hudih izgredov v Braun-schwcigu. Na zborovanje je prišlo žc v soboto 30.000 narodnih socialistov, ki so že včeraj terorizirali domače prebivalstvo. V nekaterih ulicah so celo zahtevali, da morajo meščani v onem času, ko bo šel mimo njihov sprevod, zapreti vsa okna in hišna vrata in da nihče nc sme gledati skozi okno. Kjer sc to ni zgodilo, so narodni socialisti razbili okna. Pri cerkvi sv. Katarine je godbenik Haincmann, ki jc igral v sprevodu narodnih socialistov, z nožem hudo ranil dclavca Heinricha Fisrherja, tako da jc že med prevozom v bolnišnico umrl. Radi številnih manjših spopadov ponoči in zgodaj zjutraj je bilo prepeljanih 22 oseb v bolnišnico, od katerih iih ie samo 10 bilo tako lahko ramenih, da so po obvezi zapustili bolnišnico. Vse to pa jc bil samo začetek današnjih spopadov. Danes so oddelki narodnih socialistov vdrli v delavsko predmestje, v katerem je prišlo do krvavih spopadov. Popoldne so bil' pravcati ulični boji, v katerih so narodni soeia listi razdirali ulični tlak in razbijali okna in hišna vrata. Na mnogih krajih je bilo slišati stre Ijanje. Število ranjenih še ni znano. Policija sc je popoldne na vso mor prizadevala, da hi de lavsko predmestje obranila pred narodnimi socialisti, pa je videti, da svojemu delu ni bila kos. V Braunschvveigu divjajo ulični hoji dalje. Mnogo ranjencev je prišlo v bolnišnice. Napadajoči narodni socialisti so trgali ceslni tlak iu razbijali okna v mnogih ulicah. Braunschvvcig-ska vlada ne more vzdržati reda Braunschvzeig, 18. okt. tg. Do večera jc bilo prepeljanih v bolnišnico 60 ranjenih oseb 24 so jih po obvezi lahko izpustili. Narodno-socialistični minister Klngcns jc hotel sam, ko je slišal o dogodkih, ili v ogrožene ulice. Skusil pa jc na lastni koži, kako se obnašajo njegovi ljudje v Braunschivcigu. Ko jc spraševal policijskega častnika o dogodkih, jc pridrla četa narodnih socialistov, tako da jc rao'»l minister sam pred lastnimi ljudmi bežati. —J s. Vojaška zarota proti vladi v Tokiu Japonska odklanja intervencijo D. IV. — Društvo narodov v velikih skrbeh »■■»n Newyork, 18. okt. 1. Neka tukajšnja časnikarski! agencija javlja i z Tokija, da je bila tamkaj odkrita ravnokar velika vojaška zarota proti vladi. \ kolikor se je dalo ugoto-iti po dosedanjih preiskavah, so se udeležili zarite predvsem mlajši častniki, med njimi nekateri od cesarske garde. Zarotniki o hoteli 'trmoglavih sedanjo vlado, ker niso soglašali i njono politiko napram kitajski državi. K-t »e Japonska vlada boji, da o zaroti nc bi zvedeli inozemci ter da nc bi to prišlo v časopisje, kar bi najbrže vplivalo na pogajanja, ki se vrše v Ženevi, je bil izdan najvišji cenzuri nalog, da za vsako ccno prepreči, da bi vesti o podrobnostih zarote prišle v časopisje in s tem v javnost. i/ krogo\ I čustva narodov v Ženevi se iz-e. ua vlada med člani Sveta velika nervoznost, ver >*• japonska noče ukloniti avtoriteti Dru- štva. Vojska na Daljnem Vzhodu bi spričo gospodarske in socialne krize sveta pomenila naravnost najhujšo katastrofo, ki bi mogla ves svet zadeti. Dobro poučeni diplomatični krogi so sicer prepričani, da do vojne na noben način ne bo prišlo, so pa zelo v skrbeh zaradi avtoritete Društva narodov, ki bo šla popolnoma rakom žvižgat, ako se Japonska za njegove sklepe ne bo zmenila. Ta bojazen do sedaj ni obstojala, ker so evropski diplomati zaupali v zunanjega ministra barona Šideharo, ki je nasprotnik aneksije Mandžurije. Sedaj je pa šlo to upanje po vodi, ker se je izvedelo, da je v ministrskem svetu v Tokiu vojni minister zahteval popoln prelom japonske z Društvom narodov. Sicer je kabinet ta predlog odklonil, toda vojaška zarota v Tokiu dokazuje, da je vsako upanje na kakšne koncesije Japonske Društvu narodov zaman. Japonska stavila uUimatum Ženeva, 18. okt. tg. Japonski deiegat .lo-'i uva je danes predložil Svetu Zveze narodov Ird oreh. Pn nalogu japonske vlade je izročil predsedniku Sveta Zveze narodov Briandu noto, v kaleri našteva japonska vlada vse svoje iuridične ugovore proti povabilu ameriških Združenih držav in v katerem na koncu sltoro neprikrito grozi, tako se lahko reče, da jc stavila ultimatum. Japonska vlada odreka Svetu Društva narodov, katerega avtoriteto je d;» sedai vedno spoštovala, pravico: 1. da bi :;e iz razlogov oportunitetc oddaljila od pakta Društva narodov, 2. da bi se o vprašanju povabila Združenih držav, ki je stvarno vprašanje, obravnavalo in odločevalo kot. enostavno vprašanje proccdure samo z večino glasov, Z. da bi sc Svet Društva narodov smatral za izvršilni organ pariškega pakta med Kellogom in Biiandom, ne da bi bil povabljen tudi cn sam član signutarjev pariškega pakia, ki obenem ni član Društva narodov — tu je mišljena Rusija! — in 4. stavlja Japonska s svoje strani vprašanje, kdaj namerava Svet Društva narodov deti v debato pridržana pravna vprašanja. V tem četrtem vprašanju skriva Japonska še nadalje na videz nedolžno vprašanje, kakšno bo razmerje med glasovanjem z dne 15. oktobra in enventualnim rezultatom le debate, to jc, japonska vlada si pridržuje, d« bo vsak sklep Sveta Društva narodov, sprejet v navzočnosti ameriškega delegata, smatrala, da ,c bil sprejet na nezakonit način. Tu japonska grožnja ima lahko dve svrhl: ali da pripravi izstop Japonske iz Društva narodov, ali pa da se izogne temu izstopu, ker hoče vse vprašanje prevaliti na dolgotrajno pravno razpravljanje. Svet Društva narodov se je danes na lajai seji brez kitajskega in japonskega delegata dve uri posvetoval o japonski noti, in sicer v prisotnosti ameriškega delegata ter pooblastil predsednika Brianda, da sestavi odgovor na japonsko noto. Ta odgovor bo oddan gotovo v smislu pravnega stališča, kakor sta ga Briand in lord Re-ading razvijala žc predvčerajšnjim, po katerem je bilo povabilo vvashingtonske vlade samo formalna izpremenitev že prejšnjih sklepov, na katere je pristala že Japonska in da gre samo za izvršilno odredbo po členu 11 pakta Zveze narodov. Ker je Svet Zveze narodov dalje sklenil, da bo jutri naprosil delegata Japonske in Kitajske, naj enkrat v precizni obliki stavita svoje zahteve za rešitev mandžurskega konflikta, se bo torej moralo jutri pokazali, na kakšno pot bo spravil pogajanja pri Zvezi narodov japonski delegat, ki skriva v svojem plašču vojno in mir, ali bo sploh odgovoril na vprašanja predsednika Sveta s stvarnimi pojasnili ali pa bo morda najprej zahteval samo ureditev pravnih vprašanj. Od tega bo odvisno vse drugo. Cuje se, da so člani Sveta Zveze narodov z ameriškim delegatom vred odločeni, da se ne bodo pustili zriniti od pota stvarne rešitve na pot jurističnega razglabljanja, tem- Pri \ .. - mestu* w SS^tt vis potopil jadrnico Split, 17. okt. Predvčerajšnjim zjutraj se je ob priliki vJiarja, ki je besnel nr morju, potopila pri oloku Visu jadrnica Hvala Bogu in Materi božji«, last Ivana Vojkoviča z Visa. Jadrnica jc dan prej odplula iz Splita. Ponoči pa jo je na odprtem morju v Viškem kanalu zalotil strašen vihar. Z velikim naporom se je kapitanu in posnJki posrečilo, da se je brod nekoliko približal viški obali. Tu pa ga je čakala katastrofa. Zgrabili so ga ogromni valovi ter ga vrgli na greben. Ladja je pri tem dobila take poškodbe, da sc je potopila, Na ladji so bili lastnik, njegov pomočnik, štirje mornarji in Niko Bakotič iz Splita. Vsem razen Bako-tiča se je posrečilo, da so splavali na breg. Bakotič pa je našel smrt v razburkanih valovih, ker je med katastrofo spal v notranjosti ladje. Železniška nesreča Sarajevo, 18. okt. ž. Na višegradski progi je prišlo danes do manjše železniške nesreče. Blizu postaje Stamanovič je na odprti progi iztiril vagon s premogom, ki se je zrušil v 40 metrov globok prepad, kjer se je popolnoma razbil. Na srečo človeških žrtev ni bilo. Matuška opisuje svo\e atentate Dunaj, 18. okl. j. Zdi se, da je naposled pojasnjena vrsta strašnih zločinov, ki so povzročili v svetu toliko razburjenja. Po 10-dnevneni zaporu in trdovratnem tajenju ter zavijanju resnice ie včeraj Matuška v celoti priznal svojo krivdo iu obenem izpovedal, (la jo v*i> atentate izvršil popolnoma sam. Nadalje jc tudi izpovedal, da jc imel v načrtu še eelo vrsto raznih atentatov, ki jih je hotel izvršiti na Ilolandskcm. Franciji in Italiji. Polici jsko ravnateljstvo ie včeraj zvečer izdalo izčrpno poročilo o priznanju Maluške. Odigravale so se silno dramatične scene. Ko mu je včeraj zjutraj dvorni svetnik Wahl prigovarjal, naj opusti ta-jonje in naj vendar prizna svojo krivdo, se je Matuška nrif«'l tresli po vsem životu iii naposled izbruhnil v jok, Iz žr-pa je potegnil medaljon in se ua krčevito okleni I. Nato je med jokom izustil v!'."!■!& besedi-: Dobro, govoriti hočem. Pustite mi te nekoliko časa. Vse vam bom povedal!« Najprej je Matuška izpovedal, dn mu jc v (le-i i inhru preteklega lela nenadoma prišla ideja, naj hi pripravljal atentate na vlake. Najprej se je spomnil na Vir/.tviflh. kior je v bližini nekaj časa sam bival. >.';do podrobno opisuje, kako je izvršil atentat pri Anzbachu. S pomočjo vrvi je privlekel s seboj orodje do prog,- in pritrdil peklenski stroj počez rez Irucuiee. Komaj jo bil s svojim dolom gotov, j. zaslišal v daljavi d rd rit nje vlaka. Brž je zbežal na deželno cesto in iz daljave videl, kako se je. vlak nenadoma ustavil. Videl je tudi, kako so letali okrog i>r<>;i-• ljudje z lučmi v rokah, nakar se je peš napotil v Reknvlndel in si med poljo oskrbel činu orala in velik obliZ, da gn ne bi kdo osumil. Tulil je ostal preko noči, zjutraj pa se jo odpeljat na Dunaj, kj,-r je sežgal svojo obleko. Vato je podrobno opisoval, kako je izvršil atentat pli Jiitorbogu, 1'nti'in pu je na dolgo in široko razkladal vse podrobnosti atentata pri Bln-toi-bagvju. P« atcnta'11 pri .liiterbogli .io sklenil, dn kaj takega nc slorl ve f. lo la časopisna poročilu o tem atentatu, ki «o opisovala, da je bil ntentat izvršno s pomočjo baterije žepne električne svetilke, so ga napotila, da jo poskusil še en atentat, ka-t' «egn je sklenil i/.vršjti s pomočjo žepne baterije. septembra ?>» je odpeljal v Budimpešto in tam kupil potrebne cevi, ki jih ju znesel v bližino P.lnlorbagvja. 0. septembru se jo odpeljal v Biator-bugv. da h! opazoval železniški promet. Kakor pravi, ni h»inl napravili atentata na osebni vlak, ampak na tovorni vlak. Tega dne si je kupil tndi >rtu u brzovlak »roti Kaahu ia io nekoliko pn- več da bodo zahtevali materialno rešitev konflikta, pri čemer se ne bodo stavile zahteve samo Japoncem, temveč tudi Kitajcem, Končno se gotovo Svet Zveze narodov tudi ne bo spuščal v politiko ultimata, kakor se zdi, da bo naenkrat zopet prišlo. Praktično bo sedaj vse odvisno od lega, ali nameravajo Japonci resno povzročiti prelom z Zvezo narodov in predvsem z ameriškimi Združenimi državami. 'Ženeva, 18. okt. t«. Japonski delegat je nocoj predložil spomenico, v kateri pojasnjuje japonske zahteve in namene. Spomenica stavlja štiri pogoje, ki se morajo izpolniti, da se japonske čete popolnoma umaknejo. Pri tem pa Japonska odklanja jamstvo Zveze narodov namesto jamstva Kitajske. Japonska zahteva: 1. da se kitajske vzdržujejo vseh ukrepov in sovražnih aktov proti japonskim zaščitnim četam; 2. da kitajska vlada kot lokalna oblast prizna pravice Japonske iz pogodb; it. da obveljajo jamstva za resnično vurstvo življenja in imetja japonskih državljanov; 4. da Kitajska ostane mirna, s čimer menijo Japonci ukl-njenje kitajskega bojkota japonskega blaga in ukinjenje agitacije proti Japoncem. Japonske tete sr morejo umaknili šele tedaj, ko bodo izpolnjeni ti štirje pogoji. Na koncu pravi japonska spomenica: Japonska delegacija nujno prosi Svet Društva narodov, da pazljivo prouči razloge spomenice, ker bi bilo sicer obžalovati, če bi japonski narod dobil vtis, da se njegove pravice ne spoštujejo ali da se noče razumeti pravi položaj. Samo z mirno presojo razmer lahko dokaže Svet Društva narodov svojo mo-ralično avtoriteto in dobrodelni vpliv Zveze narodov. kvaril, da hi je ne hilo mogoče žitati. II. septembra je zopet opazoval promet vlakov. Naslednjega dne pa je bil ves dan skrit v bližini viadukta. Nato si je poiskal primarno mesto in namestil peklenski slroj, v bližini pa pritrdil listek z znanimi besedami. Nato je lakal. skrit v bližini, in pričakal strašno katastrofo. Kakor hitro je izzvenela detonacija, jc skočil iz svojega skrivališča in pohitel na liee mesta. Poprej si je z lastnini žepnim nožem parkrat ranil obraz, tako da je bil ves zalit s krvjo. Pomešal se je med ranjence, ki so lezli izpod ruševin ter tako napravil vtis da je tiuli on sam žrtev atentata. Na tem mestu je Matuška prekinil svoje priznanje. Povedal je nadalje le še to, da je v bodoče nameraval izvršiti še več atentatov, tako v bližini Amsterdama, dalje na progi Pariz—Marseille in na progi Milan—Ventimiglia. Naglasil pa je, da je sklenil, da sc morajo vsi atentati 25. decembra t. 1. končati. O motivih, ki so ga dovedli do teh strahotnih dejanj, je Matuška večkrat spregovoril v teku za-slišavanja. Toda povedal je skoro vedno nasprotu joče si stv.uri. Dejal je, da je hotel »vzbuditi pozornost milijonov«, drugič pa je dejal, da je izvrševal zločine radi »notranje razrvanosti«. Zanimivo Je, dn kriminalisti zelo skeptično presojajo Matuškovo priznanje in si kljub temu, da sc vse izpovedi Maluške povsem krijejo z dejstvi, niso čisto na jasnem, ali je Matuška res pravi in edini zločinec. Dunaj, 18. okt. ž. Kot se čuje, atentator Matuška ne bo izročen niti madjnrskim niti nemškim oblastem, temveč bo postavljen pred avstrijsko sodišče. V Avstriji bo sojen radi atentatov pri Ans-tiachu, .liiterbogu in Bialorbagyju. Ker mu je bilo dokazano, da je hotel izvršit dvakrat atentat pri Ansbachu na brzi vlak in ker je to tudi sam priznal ter so sc njegova priznanja popolnoma vjeinala s preiskavo, je bil danes izročen nvstrljskemu drž. sodišču. Istočasno so bili pozvani tudi Rodni stro-kovnjaki-zdravniki, da ugotove psihično stanje Ma-tuške, ker obstoji možnost, da je Matuška paralitik in bi bil v tem slučaju izročen v norišnico. Gotovo pa je. da nc bo izročen nobeni drugi državi. Kar se tiče del Matuške, se ne more govoriti, da gre tukaj za komunistiSnn alf politične zločine, temveč za delo osamljenega človeka-paralitika. Da jo to resnica, dokazuje dejstvo, o prejemu denarja takoj izginili, nakar jih je opeharjeni ubogi zidar zasledoval v smeri proli Halozam, kjer pa so orožniki cigane že prijeli ter aretirali. V nekem vinogradu v Spodnjem Jakob-skem dolu je prišlo včeraj zvečer do ljntc bitke ined 29-Ietnitn poljskim dninarjem Leandrom Očkerloni in viničarjeni Alojzijem Zorcem. Očkerl. ki je stražil v vinogradu, je ob Zorčevem približanju sprožil svarilni strel, kar je Zorca razvnelo, da je šel s sekiro nad čuvaja Očkerla. Vnela se je borba v vinogradu, pri čemer je obležal Očkerl v krvi s presekano levo roko. Očkerla so prepeljali v bolnišnico. Tudi takozvanega drobiža« je bilo nekaj. Kari N., Mihael B. in Drago G. so se preselili v Ključavničarsko 2 in sicer prvi radi pote-pušlva, drugi radi pretepa, tretji pa radi razgrajanja. Vseh prijav je bilo 12. Poštnemu zvaničniku Ivanu Majcenu jc padel na glavo zaboj, pri čemer je zadobil Majcen takšne poškodbe, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. Pri današnji nogometni tekmi med Svobodaši in Železničarji na Zelezničarjcvem igrišču si je 21-letni ključavničarski poničnik Franc Sinkovič stri levo roko ter so ga morali DrcDeliali v splošno bolnišnico. Primorje: Svoboda 2:1 (2:1) Xaitnja jesenska prvenstvena tekma je privabila na igrišču Primorja komaj 300 gledalcev. Bila je pač lepa nedelja. Moštvo Primorja, od katerega smo upravičeno pričakovali lepe igre, je razočaralo. Kratek odmor igralcem ni dosti pomagal. Primorje je igralo vse preveč šabkmsko, da bi moglo doseči številčno večjo zmago. Bila je celo taka igra, da bi bila tudi zmaga Svobode upravičena. Ni dosti manjkalo, in bi Primorje ostalo na tretjem mestu, tako je pa z boljšo diferenco golov na drugem mestu. V včerajšnji tekmi je zadostovalu ze samo zmaga. V tej tekmi je bila zopet obramba tisti del moštva, ki je odpovedal. Sicer tudi srednji krilec ni bil opora napadu, vendar sta bila le branilca tista, ki sta napravila utis negotovosti. Tudi posamezni deli moštva se niso znašli k skupnim akcijam. Posamezniki pa radi marljive igre obrambe in krilcev Svobode niso mogli dosti opraviti. Pa tudi drugače vodstvo kluba s sestavo moštva nima sreče. Radi nemogoče leve zveze včeraj celo Uršič ni prišel do veljave. Franci v desni zvezi pa z driblom zamudi dosti zrelih prilik. Svoje tehnično znanje ne zna uporabiti v korist svojih soigralcev. Po včerajšnji igri moramo ugotoviti, da ie zadnjih neuspehov tega odličnega moštva kriva tudi slaba sestava moštva. V kolikor je Primorje igralo brez ambicije, je pa vsaj Svoboda to nadomestila. Prvo nedeljo je Svoboda vzdržala samo en polčas, včeraj je pa celo diktirala tempo do konca iu imela večji del igre premoč. Tudi pri Svobodi je bila leva stran slabši del napada. / Bončarjem bi včeraj Svoboda najbrže zmagala, kajli bilo je precej zrelih prilik, ko bi lahko odločen igralec na levi strani dosegel gol. Spremenjena sestava se tudi Svobodi ni čisto obnesla, liabiht in Bončar sta igralca, katerih vče-rejšnji rezervi nista nadomestili. Pohvaliti pa moramo marljivo igro vseli igralcev. Rezultat 2:1, čeprav v korist Primorja, je za Svobodo lep uspeh. Od igralcev bi zopet omenili vratarja iu pa Ma-kovca. Ta dva igralca se bosta v težjih liginih tekmah počasi izpopolnila v prvovrstne moči. / boljšo okolico se bo Makovec gotovo še bolj uveljavil. Srečanje obeh drugače prijateljskih moštev je včeraj dobro vodil g. Ochs. Peieroboj Včeraj dopoldne je na igrišču Ilirije naslonilo k boihi za naslov prvaka Slovenije v peteroboju pel atletov. Tekmovalci so pokazali lep napredek. Tudi slovenski lahki atletiki se obetajo boljši časi. Prvak Slovenije v peteroboju je postal Neli Zupančič, ki je včeraj dosegel dosedaj največje Število točk: 2015-645 I akoj za njim je Stepišnik z 2716-25, tretji Pulinja z 2326-185, četrti pa Banko z 2152-905 točkami. Rezultati v posameznih disciplinah 60: 1. Zupančič Neli (Ilirija): 1. skakanje v daljavo 5.86 metra. — 2. Kopje 44.71 metra. — 3. Tek 2C0 m 24.02 minuti. — 4. Disk 34.25 metra. — 5. Tek 1500 m 5.22.06 minut. 2. Stepišnik (Ilirija!: 1. Skakanje v daliavo 6.40 metra. — 2. Kopje 38.70.5 metra. — 3. Tek 200 m 25.05 minut. — 44. Disk 36.16 melra. — 5. Tek 1500 m 5.38.06 minut. 3. Putinja (Primoije): l. Skakanje v daljavo 5.90 melra. — 2. Kopje 40.99 metra. — 3. Tek 200 m 25.02 minut. — 4. Disk 20.53 metra. — 5. Tek 1500 m 4.59 minut. 4. Bar.ko (Ilirija): 1. Skakanje v daliavo 5.29 melra. — 2. Kopie 29.21 metra. — 3. Tek 2C0 m 26.07 sek. — 4. Disk 29.57 metra. — 5, Tek 1500 m 5:26.06 minut. Skoro istočasno se je vršil tudi prvi letošnji gozdni tek. Tekli so v dveh skupinah, z igrišča Ilirije na Rožnik seniorji, juniorji pa Ic do grada pod Turnom. Glavna proga je merila približno 6 km, za juniorje pa 2 km. Starlali so samo člani Ilirije. Smučarstvo se pri nas urno razvija, zalo bi morala biti pri takih gozdnih tekih, ki so zelo doV>ra priprava za smučanje, veliko boljša udeležba. V Nemčiji starta k gozdnemu teku po par sto atletov! Za tekmovalce je naš maratonec Stane Šporn, ki je lastnik trgovine s športnimi potrebščinami, poklonil lepa darila. V juniorski skupini je zmagal Šiky v času 8:35, v 6eniorski pa Rupnik v čatsu 21:04. Mariborski spori Občni zbor mariborske zimsko-športne zveze Maribor, 18. oktobra. Včeraj zvečer je bil v lovski dvorani pri »Orlu« ob lepem številu delegatov redni občni zbor agilne mariborske zimskosportne podzveze. Občni zbor je olvoril dosedanji predsednik g. Go-lubovič, ki je uvodoma pozdravil zastopnika ljubljanske zveze predsednika dr Pirca ter polkovnika Ožegoviča in zveznega tehničnega referenta Svig-Ija, dr. Seniorja za Tnjskoprometno zvezo, predsednika Aljaževega kluba dr, Jeharta, predsednika SSK Maribora dr. Stamola in posamezne delegate. Nato ie podal izčrpno predsedniško poročilo, iz katerega je razviden historijat podzvez-nega delovanja od ustanovitve sem. Tajnik Parma je poslal svoje poročilo izpod Mont Blanca; poročilo je prebral g. Roglič. Blagajniška bilanca je sledeča: prejemki 14.114.75 Din; izdatki 13,550 Din; aktiva 720 Din. Po nadzorstvenem poročilu so sledile volitve. Izvoljeni so bili: prof. Šile, predsednik; Roglič, dr. Jaliart, Stangl (Maraton), Va-les, Parma, Venuti, Golubovič, Hren, Voglar, Ma-rusig, Eylert in Rauter. V nadzorstveni odbor pridela dr. Stamol in inž. Miss. Razsodišče kakor dosedaj: dr. Orožen, dr. Stor, dr. Sekula in dr. Jetmar. Pri slučajnostih je predlagal dr. Stamol, da se naj v skupni akciji vseh športnih avez skuša doseči pri ministrstvu prosvete, da se ukine naredba, s katero se je dijakom prepovedalo sodelovanje pri raznih športnih društvih. Dr. Pire je v daljšem govoru podal sliko o delovanju zveze ter pohvalil mariborsko podzvezo, ki od vseh pod-zvez najbolje deluje. Na predlog dr. Majerju se izreče dosedanjemu predsedniku Goloboviču posebna zahvala za njegovo vestno in vzorno delovanje. Sledil |e pozdravni govor dr. Senjorjn za Tnjskoprometno zvezo ter je n« njegov predlog vstopila podzveza kot član v Tujskoprometno zvezo. Tehničnemu poročilu referenta Šviglja je sledil lep programaličen govor polkovnika Ožegoviča. Iz občnega zbora se je poslala udanostna brzojavka Nj. kralj. Vis. prestolonasledniku Petru, pozdravni dopis pa banski upravi, inšpektoratu in mestnemu županu dr. Juvanu. Nastop Maratoncev - težkih atletov za klubovo prvenstvo Maribor, 18. oktobra. Včeraj zvečer je bil v polni dvorani Zadružno gospodarske banke nastop težkoatletske sekcije tukajšnjega agilnega mladega športnega kluba Maratona. Da bi se program ne raztegnil preveč, so bili nastopajoči atleti razdeljeni v dve kategoriji in sicer v težko in lažjo. I. Težka kategorija. Pirchcr je v 2:33 min. položil Kovačifca. Pri spoprijemu med Fischerjem in Vidicem je zmagal prvi po točkah. V precej problematični situaciji ie sodnik v srečanju med Selinškom in Verbičeni v 4:45 min. prisodil zmago Seliniko. Dogta je v 10:20 min. nadvladal Divjaka. V odločilni borbi je Pirchcr v enajsti minuti premagal Fischerja in si s tem priboral naslov kluhovega prvaka. Končni placement v tej kategoriji ie bil torei: Ivan Pir-ch er prvi, kari Fischer drugi in Jože Vidic tretji II. Lažja kategorija. Gobec je v 7.40 min. zmagal nad Hrastnikom. Kemperle položi Aubla v 8.20 min. Brcko je v 2.22 min. nadvladal Hrastnika. Gobec jc ostal zmagovalec tudi v borbi s Kemoerleiem (v 14 30 min.), ravnotako v odločilni borbi z Brckom, vendar pn točkah. Končni placement v lažji kategoriji je bit: Oto Gobec, prvi; Jurek Brcko, drugi; Janez Kemperle, tretji. Pri tem se je tako v težki kakor v lažji kategoriji pokazalo, da razpolaga mladi športni klub z izvrstnimi in požrtvovalnimi borci, ki obetajo ob srečanju z Ilirijani, s katerimi se bodo v kratkem srečali, lep uspeh. Zmagovalci v obeh kategorijah so prejeli lepe kolajne. Propagandni boks. Po odmoru ie sledil boks kot propaganda za lo pri nas še malo znano športno panogo. Navzoče občinstvo jc pokazalo za ta dej programn precej več zanimanja kakor za rokoborboni del. V srečanju med Harlftebom in Sucem ni prišlo do odločitve. V vehementnem spoprijemu med Drozgom in Strukllem je zmagal Drozg. Vsem nastopajočim jc številno občinstvo dalo toplega prr-znanja. Želeti je, da se iz propagandnih ozirov nadaljuje takšni ležkoatletski večeri. SK ŽELEZNIČAR » ATLETIK SK 5:3 (1:1). Po nedeljski zmagi Železničarjev nad Mariborom je bilo pričakovali, da bodo danes z lahkoto premagali celiske Atletike. Potek igre pa je pokazal nekaj velikih hib. Igralci Železničarja so igrali sicer požrtvovalno, toda mnogo preostro, kar velja zlasli za Konrada in Antončiča, ki sta se četto posluževala nedovoljenih sredstev na polju. Zmage si SK Železničar ni zaslužil, vendar bi odgovarjal neodločen rezultat. Pohvaliti bi bilo mladinskega vratarja 2clezničarjev, ki ie nadomeščal bolnega vratarja prvega moštva. Re*il je precej kritičnih in nevarnih situacij. Atletiki so igrali z veliko požrtvovalnostjo in voljo, da bi zmagali, p,i jim je pri tem manjkalo taktično in tehnično znanje. Od svojega zadnjega nastopa sem so nrecej napredovali. Njihovo levo krilo je prav dober igralec in ie bil najboljši mož na polju. Poglavje zase pa je bil sodnik g. Dolinar iz Ljubljane. Njegova usodna napaka jc bila, da je dopustil nreostro igro ter s tem največ škodoval gostom. Tako slabega, skoro nemogočnega sojenja v Mariboru žc dolgo ne pomnimo in dvomimo, da smo ga sploh kdaj videli. Nerazumljivo je, kako to, da pošljejo v Maribor take sodnike, ko imamo vendar doma celo vrslo boljših sodnikov. — Pika Zagreb, 18. okt. ž. BSK : Gradjanski 2:1 (2:0). Sabac, 18. okt. ž. S ASK : Mačva 4:2 (3:0). Split, 18. okt. ž. Hajduk : Concordia 3:0 (2:0). Po tem kolu ic najresnejši kandidat za državno prvenstvo BSK, ki ima pred drugimi cele tri točke razlike. Po enotedenskem odmoru se bodo pričele revanžne tekme, ki bodo mnogo bolj zanimive. n o, xel,tfr8d' -18, !'kt; ,ž' U'esl : Juft°«lav!ja 3:1 (2:0). lekma ni dala dobrega športa, ker je pada' dež in je hi! (oren strašno s'ab. Dunai, 18. okt. ž. Rapid : Hakoah 3:1, Vienna-Sportclub 4:1, WACK : Wacker 1:1, Avstria : Slovan 1:1, Admira : Brigitenauer 4:0, Niekolson Floridsdort 5:0. Sneg ln povodnji v Bosni Iz Sarajeva poročajo: Že dva dni pada po bosanskih planinah gost južen sneg. Zlasti pa je zapadel gost sneg po gorah ob sotočju reke Bosne in reke Spreče, kjer jc trasirana železniška proga Sarajevo-Brod in Doboj-Tuzla. Ta sneg, ki je bil zelo težak, je padel na spolzek leren in se radi svoje teže na mnogih mestih spustil prav do železniške proge in povzročil veliko matcriclno škodo. Na progi Doboj-Tuzla je železniški promet povsem ustavljen, kakor tudi na progi Gračanica-Karanovac, dočim je bil na progi Sarajevo prekinjen le tovorni promet, potniški promet pa se vrši s prestopanjem. Reka Bosna radi taljenja snega po gorah stalno narašča in je na nekaterih mestih žc preplavila bregove. Pridrla je celo do železniške postaje v Doboju. Brž so morali odpeljati vse vagone na varno. Na več mestih jc voda nanesla na železniško progo peska in kamenja, tako da io morajo nenrestano čistiti. 1 rogo Doboj-Tuzla jc na več mestih preplavila reka Jala in so morali radi tega promet na njej ustaviti. Bosna še stalno narašča in preti nevarnost, da se razlije iz svoje struge, ler poruši železniške mostove, kakor se jc to zgodilo lela 1919. Postaja Bukinjc na progi Doboj-Tuzla ja za cel meter pod vodo in je moralo tamkajšnje železniško osebje zaprositi za pomoč vojake. Na vseh omenjenih progah so železniški uslužbenci noč in dan na nogah in čistijo proge. Mesto Bjelina jc radi močnega deževja pod vodo. Sredi noči od petka na soboto »o prebivalstvo zbudile iz spanja gasilske trombe in ga opominjale, naj poskrbi za svojo varnost. Mestni kanal, v katerem je navadno k pol metra vode, jc v kratkem razdobju naraste! za tri metre in se razlit po ulicah. Voda je seveda vdrla v vse kleti in nižja pritlična stanovanja. Promet po ulicah sc vrii s finhtl in avtomobili. Skoda je veW m. Sedaj je zopet enkrat prišla ura, ko je ataman Semjonov lažje zadihal: Japouci šo spoznali uporabnost v Harbinu in vzdolž mongolske meje nahajajočih se Semjonovili čet, ki obstoji v stalnem rovarenju proti sovjetom. Čete atamana Semjonova sicer ne tvorijo tako močne vojaške edinice, da bi ogrožale boljševtSko moč, toda povsem usposobljene so v to, da podpirajo vojne operacije Japoncev na ozemlju rusko-mongolske meje. Ce se bodo vojni dogodki na Daljnem Vzhodu razvijali naprej in se prenesli ludi na rusko ozemlje, potem ne smemo prezreti dejstva, da se v tem trenutku dvignejo vsi v on-dotnih krajih živeči orožja sposobni Rusi in se zbero pod zastavami svojega priljubljenega atamana. Pomisliti je treba na dejstvo, da japonsko prebivalstvo vsako leto naraste za 800.000 duš, da so Japonci >narod brez slave: in da jim je : Drang uach \Vesten v prvi vrsti gospodarska potreba, ki se ne bo ustrašila uveljaviti se ma-gari z orožjem. Na Daljnem Vzhodu je bil med rusko-ja-ponsko vojno položen temelj padca carske države. Morda se to v doglednem času ponovi tudi za sovjete. Morda ni več dolgo, ko bo v listih brati še kaj več o atamanu Semjonovu ... Kaj in k ako naj jedo ljudje duševnih poklicev Neki dunajski zdravnik podaja ljudem inteligenčnih poklicev tele nasvete: Duševni poklici so večinoma vsi taki, da človek, ki jih opravlja, večino dneva presedi; človek z duševnim poklicem ne rabi mnogo goriva za pridobivanje telesne moči. Pod snovi, ki so človeškemu telesu gorivo, spadajo tako zvani ogljikovi hidrati in tolšče. Teh torej duševni delavec ne rabi mnogo. Če jih preveč uživa, ne morejo radi premajhnega telesnega napora v njem zgoreti, ostanek se seveda nabira kot lolšča. Mož s sedečim poklicem, učenjak, uradnik, profesor itd. torej ne sme preveč jesti močnatih jedil in peciva, kakor tudi ne preveč kruha in jedi, ki vsebujejo tolščo. Imeti mora laliko hrano, ki jc lahko prebavljiva iu ki ne stavlja prevelikih zahtev na prebavne organe. Telesni delavec lahko brez skrbi uživa tudi težje prebavljivo hrano, kakor črn kruh, inastuo meso in sočivje, ker porabi mnogo teh snovi radi telesnega gibanja. Kar se tiče mesnih vrst, veljajo v splošnem za lahko prebavljivo mlado meso in puste, bele vrste mesa, torej telečje meso 1er ineso domačega zajca, dalje kokošje in golobje meso. Prav tako je lažje prebavljivo pusto, kuhano goveje meso in meso ne preveč -divje« divjačine, kakor zajčje, srnino in jelenovo meso. Priporočati je tudi razne ribe. Težko prebavljivo pa je meso starejših živali, kjer je vezivo že močno zraščeno. Tolšča je sama na sebi težko prebavljiva. Zato tudi niso priporočljive vrste mesa, ki vse- bujejo precej masti. Prebavljivost tolšče je tem lažja, čim nižje je tališče dotične tolšče, ali z drugo besedo, pri čim nižji temperaturi postane tolšča tekoča. V tem oziru je bolj priporočati maslo kakor pa slanino in govejo mast. Margarina in rastlinska mast sta lahko prebavljivi. Najlažje prebavljivo pa je čajno maslo, ki se obnese celo pri raznih želodčnih in črevesnih boleznih. Kar se tiče zelenjave, je najbolj priporočati mehko kuhano in nežno: špinačo, solato, redkvico, karfijolo, zeleni fižol, šparglje, korenje, pesa, zeleni grah itd. Tudi je priporočljiv pražen riž, če ga prištevamo med zelenjavo. Težje prebavljivo je zelje, ohrovt, suh grah, suh fižol, leča in kolerabe. Mehko kuhani kompoti in zlasti sveže sadje prinašajo v telo sveže sokove. Kar se tiče peciva, so lahko prebavljivi keksi, prepečenec, zemlje in ne preveč svež beli kruh. Težko prebavljiv pa je trn kruh in svež kruh. Hrana človeka s sedečim poklicem ne sme biti enolična, ampak spremenljiva, da kolikor mogoče razdraži črevesje. Kar se tiče malice, naj ne bo prevelika. Najbolj priporočljivo za malico je mleko. Ljudje z inteligenčnimi poklici pa nikakor ne smejo preveč jesti jedil, ki napihujejo. Posebno pozornost v tem oziru zaslužijo stročnice, ki naj se jih ne uživa v prevelikih količinah, in še to samo ob dnevih, ko ima človek čas iti na svež zrak. Tudi razne zeljnate vrste napihujejo, tako zelje, kolerabe in ohrovt. Tudi čebula in česen povzročajo nezaželjene pline, radi česar naj se ljudje, ki ves dan žde po pisarnah, raje izogibljejo klobas, golaža in če-bulove omake. Tudi črn kruh, star sir in čezmerno uživanje jajc spada v to rubriko. Nasladila in močne dišave ne spadajo v kuhinjo duševnega delavca. Povzročajo veliko vročino in neprijetno vznemirjajo prebavne organe. Kočija/, že prenese vino; ali mu koristi ali ne, je drugo vprašanje. Tudi preveč piva ni dobro piti. Še najboljša nasladila za uboge duševne delavce so goveja juha, dober čaj in ne preveč močna kava (ali nadomestek kave). Ljudje z duševnimi poklici naj si vzamejo za obed precej časa. Jedo naj počasi, naj vse dobro pregrizejo, preden požro. Med jedjo naj opuste vsako duševno delo in naj ne bero pri kosilu. Potreben je tudi red glede raznih obedov. Znano je dejstvo, da so doživeli najvišjo starost oni ljudje /. duševnimi poklici, ki so si točno uredili vsako uro svojega življenja. Lep napredek v kirurgS'i Na zadnji seji dunajskega zdravniškega društva so se številni zdravniki živahno zanimali za lepe uspehe primarija dr. Bohlerja, ki je predstavil celo vrsto kompliciranih prelomov kolka. Zlomljeni kolki celo mladih ljudi so bili od nekdaj težak križ za medicino, ker se je pri teh frrklurah le redko kdaj posrečilo popolno ozdravljenje. Večina t^h bolnikov je ostala za nadaljnje življenje pohabljena. Stari ljudje so pri običajnem načinu zdravljenja, ki jih je v obvezi iz gipsa za mesece privezal na posteljo, večinoma umrli za interkurrentnimi boleznimi, na pr. za pljučnico. Danes denejo ljudi, ki so si zlomili kost v stegnu, v obvezo iz gipsa, ki obsega od pazduhe ves prsni koš, kolk in vso zlomljeno nogo. Mladi ljudje že po par dneh lahko shodijo. Siare ljudi, kakor na pr. 82 letno ženo, ki jo je dr. Bohler predstavil, ponovno operirajo in spravijo zlomljene dele kosti z žrebljem iz fine kovine v pravilno lego. Ze po desetili tednih pokažejo tako zdravljeni bolniki popolnoma pravilno zaceljeno frakturo in normalno gibanje sklepov, tako da se skoraj brez bolečin zopet lahko posvete svojemu poklicu. Profesorska. Profesor je v potu svojega obraza razlagal dijakom neko računsko formulo. Naenkrat je segel v žep telovnika, da bi pogledal na uro. Toda ure ni bilo v žepu. Pokliče nekega dijaka: Bodite no tako prijazni in pojdite k meni na dom. Recite moji ženi, naj vam da mojo uro. ki sem jo danes zjutraj pozabil na nočni omarici.« Medtem pa je nehote segel v hlačni žep in privlekel na dan uro. Pogledal je nanjo in zaklical za dijakom: >Sedaj je pol desetih, ob desetih ste že lahko nazaj.< Inseriraite v Slovenskem lista! Edini slnoenski zauod brez tujega kapitala fe Vzajemna zaoaroualntca v Unblfani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žilo in krmo. 2. Zvonove iu steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskcm oddelku zavarovanje na doživetje in ?mrt, otroške dote. dalje rent no in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Izdeljujejose najnovojši moael "otroških — vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. Špeceriisho m holonitalno blago, umetna gnojila, cement »d. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Liublfanl Najboljšo, zdravilo. >Go-cipod doktor, kaj bo bolje za živce mojega moža, morje ali hribi? — Vi, gospa, pojdite k morju, mož pa v hribe. Jajca prazgodovinske ptice. Za kolonijalno razstavo v Parizu so prišlo iz vseh francoskih kolonij razne zanimive pošiljke. Iz Tananarive so poslali na razstavo največjo znamenitost: jajce prazgodovinskega orjaškega ptiča. Dolgo je 90 cm, v premeru pa ima GO cm. Jajce je edino te vrste na svetu in so ga našli pred 25 leli na Madagaskarju v nekem močvirju. L3UDSKB POSimniU registrovans zadruga i neomejeno zavezo u Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, uimčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hramtne vloga znaila.e nad 180 mJf onev dinarjev avbA^ i- .•r-ZaV. «cvm ■. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 67 Na pobočjih so se sprehajale tudi lepe, debele dr6plje, ki so naglo zbežale, ko smo se jim približali. Ko sem pogledal navzgor skozi žrelovo odprtino, sem zapazil oblake, ki jih je veter podil nad nami. Pol ure pozneje smo bili zopet na obali, kjer ie rastel gost morski janež. Ned ga je nekaj natrga., iker dobro služi za vkuhavanje sadja. Favna je bila na obali zastopana po želvah, jastogih, brezkleščnatih •račkih in neštetih školjkah ter polžih. Na mestu, kjer smo stali, se je odpirala pred nami krasna jama. Podali smo se vanjo ter se zleknili po pesku. Kanadec je začel zopet razmišljati o tem, kdaj bi se nam nudila zopet priložnost, da pobegnemo. Nato se je nas vseh •polotila čudna dremota. Zaspal sem. Naenkrat me je zbudil glas Konzulenta. »Vstanite, vstanite,« je klical moj sluga. »Kaj pa je?«, sem vzkliknil in se dvignil. »Voda!« je zaklical Konzulent. Res je bila voda vdrla v jamo. Komaj smo se rešili. Ko smo bili zopet na ladji, smo se zavedli, da je bila med tem nastopila plima. Po znanem zakonu se je obenem z nivojem morja zunaj dvigal tudi nivo jezera. Podali smo se v svoje kabine, kjer smo se preoblekli. Bili smo namreč premočeni do pasu. Medtem je bil »Nautilus« že pripravljen za odhod. Toda kapitan Nemo ni dal še nobenega povelja. Ali je hotel počakati noči in se vrniti skozi podmorski kanal čisto skrivaj? Mogoče. Naj je bilo temu tako aH drugače, drugega jutra je »Nautilus« plul zopet na odprtem morju, oziroma dva metra pod površino. Dvanajsto poglavje. Sargasso-morje. »Nautilus« ni spremenil svoje smeri. Morali smo zaenkrat opustiti vsako upanje, da sc vrnemo v evropska morja. P!u!i smo po jako zanimivem delu At-lantiškega oceana. Vsak pozna veliki topli tok, ki se imenuje Zalivski tok. Ta tok se začne v kanalih Floride in teče od tod v smeri proti Svalbardskim otokom na severnem tečaju. Preden doseže Mehiški zaliv, to je na 44 stopinji severne širine, se razdeli v dva rokava. Glavni rokav teče ob obali Irske proti Norveški, medtem ko drugi rokav na višini Azorskih otokov zavije na jug, tekoč ob afriški obali, nato pa opiše podolgovat oval in se vrne k Antilam. Ta drugi rokav obkroža s svojimi obroči tople vode oni negibni mrtvi del Oceana, ki se imenuje Sargasso-morje in tvori pravo jezero sredi Oceana. Sargasso-morje pokriva potopljeno Atlantido. Sargasso je špansko ime za morsko halogo. Te alge in haloge prinaša Zalivski tok z evropskih in ameriških obal. Ko je pramec »Nautilusa« rezal lo gosto travo, sem opazil med njo prelestne gobaste korale rožnate barve, zelene, rdeče in moclrc meduze in neko vrsto klobučnjakov, kojib modrikasti klobuk je obrobljen z violctnim vencem. V tem morju šviga ogromna množina rib, ki žive od alg in školjk. Nato smo se vozili s stalno hitrostjo 100 milj na uro po prostem Oceanu. Nisem več dvomil, da ima kapitan Nemo namen, da plove mimo rta Horn in se vrne v južna morja Tihega oceana. Ves ta čas sem kapitana le redkokdaj videl, ker je v svoji kabini pridno delal. Morje je b'lo kakor izumrlo. Komaj da smo celi dan videli eno ali dve jadrnici s lovorom za Indijo, ploveči proti rtu Dobre nade. Nekega dne so nas zasledovali čolni neke lovske ladje na some, ki je našo podmornico zamenjala z ogromnim eksemplarom kakšnega soma. Kapitanu Nemo se ni ljubilo, da bi tratil svoj čas s kitolovci in je celi zadevi napravil konec s tem, da se je potopil pod gladino. Jaz in Konzttlenl. sva med tem časom študirala ribe. Največ sva videla hrttslnic, ki se delijo v tri razrede z nič manj ko dvaintridesetimi vrstami. K njim spada pegasti som, ki je pet metrov dolg, ima ploščnato glavo, širšo od telesa, okroglo repno plavuto in hrbet, ki ima sedem črnih prog; potem takozvani bisernasti som, ki je pepelkasto-siv in ima samo eno plavuto sredi telesa.i Tudi tjulenje smo videli, ki so najbolj požrešna morska žival. Najbolj so nas pa zabavali delfini, ljubki in veseli tovariši, ki so nas ves čas spremljali v velikih jatah kakor volkovi. V resnici so tudi tako požrešni kakor volk. Sila niično je bilo videti, kako so skakali za letečimi ribami, ki so jih ujeli v lelu. Naš kurz je še vedro držal na jug. Mislil sem, da bo kapitan Nemo na višini rta Horn zavil na zapad, da bi dosegel vode Tihega oceana in tako končal svojo pot okoli sveta. Toda to se ni zgodilo. Mar je hotel ta strašni človek na južni tečaj? Kar se tiče Ned Landa, ni več govoril z menoj o poizkusu pobega. Bil je sploh čedalje bolj molčeč.. Dolgo ujetništvo ga je strašno tlačilo in čutil sem, kako se v njem nabira žolč. Kadar je zagledal kapitana, so se njegove oči divje zasvetile, tako da sem se bal, cia ne bi se spozabil. 14. marca me je obiskal skupaj s Konzulentom. »Rad bi vas nekaj vprašal, gospod profesor,« je začel. »Kaj pa?« »Koliko ljudi se po vašem mnenju nahaja na krovu te ladje?« »Tega še nisem razmišlja).« »Meni se zdi.« je dejal Ned Land, »da .Nautilus' ne rabi velike posadke.« »Kolikor morem jaz presorliti, kakšnih dvanajst ljudi popolnoma zadostuje za krmarjenje naše podmornice.« »Na ladji pa jih je očividno več.« »To je zato, ker se na tej ladji ne nahajajo samo pomorščaki, potrebni za krmarjenje, ampak tudi drugi ljudje, ki so kakor kapitan obračunali z zemljo.« »Jaz mislim,« se je vmešal v pogovor Konzulent, »da bi vi kot procesor lahko izračunali, koliko mož sd more nahajati na tej ladji. Če poznate prostornino ladje, polem veste za količino zraka, ki se na ladji nahaja. Veste pa ludi, koliko zraka vsak človek potrebuje za dihanje, in če pri tem še vpoštevate, da mora »Nautilus« vsakih 24 ur vzpluti na površino, potem ...« »No, pa računajmo,« sem de'al. »Vsak človek porabi kisik, ki se nahaja v 100 litrih zraka, v eni uri, torej porabi v 24 urah toliko kisika, kolikor ga ie v 2400 litrih. Treba je torej izračuna*., kolikokrat 2400 litrov znaka ,Nautilus' vsebuje.« (Dalje prih. nedeljo.) 1 C. 3 i 3 JC j s C. rži D S N ti. a; —, > a N Sf 3 a £ ioŠ3 j^ss s-:?-" 3 glis n N < -h -M N V.-- i2 Ž I ~ * S — I -r _ * s - ' a co - S -C. a c tc c r. - IICjC a O "ji; s - ■ ■a; e v > i^j 3S-S si 5 tn -Jtsi » — cias I S!