naš tednik LETO XXXVIIJ. Številka 10 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 6. marca 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Šolstvo: spremembe samo v skladu s Slovenci Za kakršnekoli spremembe sistema dvojezičnega šolstva na Koroškem je edinole pristojna zvezna vlada. To spoznanje je v vseh trezno-mislečih krogih nesporno. Seveda pa se vanj zaletavajo zagovorniki ločevanja otrok, torej nemškonacionalni krogi in njihovi priveski. Deželni glavar Wagner je prejšnji teden ocenil hajmatdinstovo ljudsko zahtevo po ločevanju otrok in ji v bistvu odrekel vsako kvalifikacijo: kajti samo 9 odstotkov prebivalstva je zahtevo podpisalo, 91 odstotkov Korošcev pa očitno hoče, da se v sistemu dvojezičnega šolstva nič ne spremeni. To pa tudi pomeni, da nikjer ne stoji, naj stranke upoštevajo rezultate ljudske zahteve. Pri okrogli mizi, ki jo je priredil slovenski oddelek celovškega radia prejšnjo nedeljo, so pedagogi in znanstveniki ugotovili, da je treba vsako spremembo dvojezičnega šolstva uskladiti z željami in predstavami koroških Slovencev. Po odstranitvi slov. table v Št. Jakobu ugotavlja ministrstvo: Zandarmeriia ravnala proti inštrukciiam! „Napisi tla zid ZGmljG Janka Ferka so izšli pretekli torek, 4. marca 1986. To pesniško zbirko je Mohorjeva založba izdala skupno z založbo Obzorja iz Maribora. Zbirko je ilustriral akademski slikar Valentin Oman, predgovor pa je napisal pisatelj Pavle Zidar, ki je osebni prijatelj mladega pisatelja Janka Ferka. Na sliki: od leve na desno: pisatelj Pavle Zidar, ki je napisal spremno besedo, pisatelj in lirik Janko Ferk, vodja Mohorjeve založbe dipl. inž. Franc Kattnig, akademski slikar Valentin Oman in direktor založbe Obzorja iz Maribora France Filipič. Obširno poročilo berete lahko na strani 11. Slika: Wakounig Sedaj je črno na belem: postajni komandant žan-darmerije v Št. Jakobu v Rožu je ravnal proti zakonu o narodnih skupnostih in tudi proti službenim navodilom (instruktionswidrig), ko je podrejenemu dal službeni nalog, naj pomaga pri odstranjevanju table s slovenskimi željami „Želimo vam božični mir“ raz božično drevo, ki je stalo na trgu v Št. Jakobu. Kot je Naš tednik kot edini časopis poročal, je občina na božično smreko pritrdila samo nemška voščila, domačini pa so pritrdili slovenska. Ta tabla pa je nekajkrat izginila in zato so jo stražili. V petek, 13. decembra, okoli 6.50 ure pa je določena oseba opazovala, kako je občinski sluga (ime je uredništvu znano) snel slovensko tablo, žandar pa mu je očitno dajal zaščito. Občinski sluga je pozneje sam dejal, da je tablo odstranil po nalogu župana Gressia. Dve javni instituciji: občina in žandarmerija sta se složno in v najtesnejšem sodelovanju združili proti Slovencem in od- (dalje na 2. strani) i Tednikov komentar RISE FRANC WEDENIG Diskusija okoli dvojezične šole se je spet močneje razvnela. Nekatere v deželi očitno že kuha vročina, ker vidijo v nevarnosti uresničitev zahtev po ločevanju ljudskošolskih otrok. Na vse pretege zato skušajo priti do cilja še letošnjo jesen. Odkar je FPÖ (1983) v deželnem zboru vložila predlog, ga je skušala skupno s Heimatdienstom politično uveljaviti. Pri tem je (žal) dosegla tudi nekaj uspehov. Z zmago (ki pa ima razne vzroke) pri deželno-zborskih volitvah 1984 so je bila dana morda z ozirom na njegov bližnji uradni obisk v Ljubljani, potrjuje našo ugotovitev, da izrecno protimanjšinsko usmerjeni krogi, ki pa nimajo večine v koroški družbi, zlorabljajo demokracijo kot sredstvo pritiska na koroške Slovence. No, lepo bi bilo ..., če ne bi Wagner.ponovno vzel v usta tudi besede, ki jih v raznih variacijah že skozi trobi in ki so samo drug izraz za ločevanje v KHD-jevskem smislu: vsak otrok naj dobi tisti pouk, ki si ga želi. Kot doslej nobene be- Jasna beseda proti ločevanju svobodnjaki prisilili obe drugi stranki (ki venomer trepetata za volilne glasove) v šolskem vprašanju na apartheidsko linijo, v kolikor VP in SP nista že sami bolj ali manj soglašali s tako usmeritvijo. Kot znano, je prišlo nato do velike protestne demonstracije zagovornikov skupnega pouka. Tudi iz inozemstva je bilo slišati kritične glasove, ki so hkrati bili izraz solidarnosti s koroškimi Slovenci. Vrhu tega se je vključevalo vedno več pedagogov in strokovnjakov v diskusijo o dvojezični šoli. Tako smo Slovenci skupno z njimi uspeli vnesti nekaj stvarnih elementov v celotno zadevo, za katero iščejo koroške stranke zgolj politično rešitev. Diskusija se je vmes zavlekla in zdaj jo hočejo tisti, ki jim očividno ni do sožitja v skupni koroški domovini, z vso silo zaključiti tako, da bi bili od prihodnjega šolskega leta naprej zagotovljeni ločeni razredi. Skoraj je izgledalo, kakor da bi se bil deželni glavar te dni približal stališču slovenskih osrednjih organizacij, ko je trdil, da 91-odstotna večina prebivalstva (ki leta 1984 ni podprla ljudske iniciative KHD) očitno želi imeti veljavni sistem (skupnega pouka) tudi naprej. Ta vsekakor pozitivna Wagnerjeva izjava, tudi če sede o tem, da bi bilo treba iskati rešitev v dogovoru s prizadeto manjšino. Voditelji strank se zdaj prepirajo o tem, zakaj še ni prišlo do pogovora predsednikov strank z zveznim kanclerjem. Predvsem FPÖ in ÖVP — ki vztrajata na obravnavi v deželnem zboru, ki pa ni pristojen — se ne moreta dosti prenagliti v doseganju „sporazumne rešitve“ — kajpak v smislu zloglasnega tristrankarske-ga pakta iz leta 1976. Zvezni strani na Dunaju, ki je — kakor to potrjuje tudi mnenje pravne komisije — edina pristojna za reševanje zadev člena 7, torej tudi manjšinskošolskega vprašanja, smo zastopniki slovenskih osrednjih organizacij 7. februarja ponovno pojasnili, da ne odstopamo od skupnega pouka v dvojezičnih šolah in razredih in da je treba pristopiti s pedagoškimi in strokovnimi prijemi, kar zadeva izboljšanje sedanjega sistema. Za to pa so potrebni večletni šolski poizkusi. Od zvezne vlade pričakujemo, da ob vsej glasnosti in vsiljivosti tistih, ki zahtevajo ločitev v šoli, upošteva mnenje manjšine. Že v nedeljo, na prireditvi „Koroška poje“ bo ime! za šolske zadeve pristojni minister dr. Moritz kot član zvezne vlade spet možnost, če že ne dolžnost, da pove jasno besedo proti ločevanju. Politika STRAN r\ ČETRTEK, STRAN o ČETRTEK, _______6. marca 1986 O 6. marca 1986 Politika Zandaimeriia ravna ninti inžtrukciiam! (nadaljevanje s 1. strani) stranili slovensko božično voščilo v občini, ki je celo po zakonu o narodnih skupnostih priznana kot dvojezična. V tej občini je torej — tako predpisuje omenjeni zakon, slovenščina poleg nemščine uradni jezik. Tej samopašnosti in samovolji javnih ustanov se je določena oseba zoperstavila. Pritožila se je nad tem nezaslišanim ravnanjem pri ministru za notranje zadeve in pred nedavnim dobila odgovor, ki šentjakobski žandarmeriji izstavlja najslabše spričevalo in jo v nobenem primeru ne bo veselilo. Pismo delno objavljamo. V tem pismu jasno piše, da va- ruhi javnega reda niso ravnali samo proti tendenci zakona o narodnih skupnostih, to je prijazna drža do narodne skupnosti, ampak tudi proti službenim navodilom. Sad tega ravnanja so službeno-pravni postopki proti dvema žandarje-ma. Kdo pa bo na zagovor poklical gospoda Gressla, ki je župan in politično odgovoren za „tafelsturm“ na slovenska božična voščila? Kdo bo končno postavil meje samopašnosti in samovolji tistih županov v naših občinah, ki niti najmanjših zakonskih določil glede enakopravnosti slovenščine upoštevajo, kaj šele po njih ravnajo. Bojan Lubej umrl Po dolgi in težki bolezni je umrl v 65. letu starosti, dne 4. marca 1986, Bojan Lubej, bivši generalni konzul SFRJ v Celovcu, dolgoletni družbenopolitični delavec SR Slovenije in velik prijatelj koroških Slovencev. Bojan Lubej je prišel v stik s koroškim slovenskim vprašanjem že med drugo svetovno vojno, ko je prišel kot partizan na Koroško in je spoznal Korošca — slovenskega in nemškega — kot malokdo. To spoznanje in temeljito poznavanje zgodovinskih dejstev sta mu bila prav gotovo v veliko oporo predvsem pri opravljanju funkcije generalnega konzula SFRJ v Celovcu od leta 1971 do 1977, torej prav v času, ko so se kar vrstili napadi na pravice koroških Slovencev. Koroški Slovenci smo izgubili v Bojanu Lubeju iskrenega prijatelja in vehementnega zagovornika naše vsestranske samopomoči, ki niti za hip ni podredil življenjskih interesov manjšine dozdevnim višjim ciljem ali lastni karieri. Bojan Lubej pa je prav tako spoznal, da mora matična domovina z isto vnemo podpirati vse koroške Slovence, neglede na njihovo svetovnonazorsko ali politično pripadnost. Prav z njegovo pomočjo je uspelo Narodnemu svetu koroških Slovencev in nje- govemu takratnemu predsedniku dr. Jošku Tischler-ju, normalizirati in poglobiti stike s Slovenijo. NSKS se je pokojnemu Bojanu Lubeju oddolžil za njegovo borbenost in zasluge pri iskanju skupnih poti s posebnim priznanjem, ki mu ga je podelil ob 30-letnici NT 1978. Osebno sem izgubil v Bojanu očetovskega prijatelja, ki nikakor nisva bila vedno istega mnenja, toda iskala sva stalen dialog, permanentno diskusijo in tako našla eden do drugega globoko zaupanje. Skoraj ni bilo. obiska v Ljubljani, da ne bi šel po mnenje tudi k Bojanu. Že sedaj čutim praznino, ki je nastala z njegovim odhodom. Njegovi ženi in hčerki izrekam v imenu NSKS in v lastnem imenu iskreno so- ^a^e' Filip Warasch (Pogreb premrlega bo v petek, 7. marca 1986, ob 15.30 uri na Žalah v Ljubljani.) REPUBLIK ÖSTERREICH BUNDESMINISTERIUM FÜR INNERES Bürgerdienst und Auskunftsstelle Wien, am 28 . Februar 1986 1014 Wlon, Harrong«M8 7 TalBlon 9820/383DW Ich beziehe mich auf Ihr Schreiben vom 17. Dezember 1985 und darf Ihnen im Auftrag des Herrn Bundesministers folgendes mitteilen: Die Beschwerde wird als begründet beurteilt. St. Jakob zählt zu jenen Gemeinden, in denen gemäß Verordnung der Bundesregierung vom 31. März 1977, BGBl.Nr 307, die slowenische Sprache zusätzlich zur deutschen Sprache als Amtssprache zugelassen ist. Der Postenkommandant hat mit seiner Weisung, den Gemeindebediensteten bei der Entfernung der Tafel Assistenz zu leisten, nicht nur der Tendenz des Volksgruppengesetzes, nämlich einer möglichst volksgruppenfreundlichen Haltung, entgegengewirkt, sondern auch instruktionswidrig gehandelt. Wenn es der Bürgermeister für notwendig erachtet, die Tafel mit den in slowenischer Sprache abgefaßten Weihnachtswünschen zu entfernen, wäre dies ausschließ-^ lieh Sache der Gemeinde gewesen. Eine, wenn auch nur passive Mitwirkung der Gendarmerie, war keinesfalls gerechtfertigt. Die in Rede stehende Tafel wurde inzwischen auf dem Gemeinde- \ amt deponiert. Das Bundesministerium für Inneres hat die Setzung dienstrechtlicher Maßnahmen gegen die beiden Gendarmeriebeamten veranlaßt. Nehmen Sie bitte unsere Entschuldigung für den Vorfall entgegen. Mit freundlichen Grüßen r\i pegRat Boskovsky [ Koroška Cerkev predložila obračun „Cerkev na Koroškem ni samo verska, ampak tudi socialna in kulturna ustanova“, je na tiskovni konferenci škofije v sredo, 5. marca, dejal škof dr. Egon Kapellari. Škofija je včeraj predstavila javnosti obračun za lansko leto in tako dala vpogled v svoje poslovanje. Uvodoma se je škof posebej zahvalil vsem vernikom, ki plačujejo cerkveni davek, v bistvu naj- večji vir dohodkov Cerkve. Lanski proračun Cerkve je z 193,9 milijoni šilingov izenačen. Glavnina izdatkov pade na personalne stroške: 306 duhovnikov in 198 nastavljencev v službi Cerkve, ki je s tem pomemben delodajelec v deželi. Tako škof Kapellari kot tudi generalni vikar dr. Franki, ki je predstavil obračun, sta poudarila veliko nalogo Cerkve pri ohranjevanju kulturne dediščine. 1000 cerkva in nad 600 profanih zgradb oskrbuje koroška Cerkev in precejšen del od njih bo treba v doglednem času re-novirati, kar bo zahtevalo velikanske stroške. Je Cerkev bogata ali ne? Generalni vikar Franki je prinesel sledečo prispodobo: letni proračun koroške Cerkve znaša 3 km avtoceste med Grebinjem in Velikovcem; dejansko pa je manjši kot ga imajo nekatera koroška mesta. Škof je dejal, da je oz. bo predlagal ljubljanskemu in videmskemu nadškofu, naj bi romanje treh dežel bilo leta 1988 v Krki, kajti tedaj bo minilo 50 let, ko je bila sv. Hema proglašena za svetnico. Ravnatelj Caritasa, dr. Viktor Omelko je razjasnil, kako je Caritas prišla do poslopja, ki ga je v Podgorjah zapustil dr. Kolednik in ki je prišlo v zvezi z dogodki v opatiji Rein pri Gradcu v medije. Koroška Caritas je to poslopje, ki ga je Kolednik namenil begunskim duhovnikom, a ga je tik pred svojo smrtjo predal opatiji Rein, kupila leta 1982 za dva n milijona po čisto legalnem postopku. Denar je dobila opatija Rein, ne opat Rappold. V poslopju pa Caritas pripravlja dom za 70 obnemoglih. Tiskovni odmevi na občni zbor Narodnega sveta kor. Slovencev Občni zbor NSKS je v koroškem tisku naletel na precejšen odmev. Ker so občni zbori NSKS do sedaj bili zaprti, časnikarji oz. zastopniki listov niso mogli biti neposredno navzoči. Zato je NSKS v ponedeljek, 24. 2. 1986, priredil tiskovno konferenco, ki so se je od predsedstva udeležili predsednik dr. Matevž Grilc, podpredsednik ek. sv. Ignac Domej in mag. Filip Warasch ter osrednji tajnik Franc Wedenig. V svojih poročilih so časopisi posebej poudarili točke resolucije, ki je bila sprejeta na občnem zboru: predvsem skupno šolo, dvojezičnost v javnih otroških vrtcih, enakopravnost slovenščine v radiu in na televi- ziji ter seveda podpora tičnim organizacijam. SLOVENSKI VESTNIK je med drugim takole poročal: Še naprej zagovarja NSKS načelo enotnega nastopanja slovenskih osrednjih organizacij v zadevah člena 7, v ostalem zagovarja resolucija samostojno politiko narodne skupnosti v prostoru Alpe-Jadran in še. naprej podpira samostojne politične nastope ter odločno zavrača napade na slovensko duhovščino. DELO V Delu je dopisnica Barbara Goričar v poročilu „Za dosledno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe“ med drugim zapisala: .... je Grilc še posebej poudaril načelo enotnega nastopanja obeh slovenskih osrednjih organizacij, ki je vedno predstavljalo temelj in vodilo politike Narodnega sveta koroških Slovencev. Nobena organizacija ne more in ne sme biti sama sebi namen, ampak mora služiti le slovenskemu ljudstvu na Koroškem“. KLEINE ZEITUNG Pod naslovom „Pedagoško rešitev za šolsko vprašanje“ je v Kleine Zeitung Barbara Rausch izpostavila šolstvo ter izboljšanje izobrazbene ponudbe za slovensko mladino in citira dr. Grilca: „Šolskega vprašanja vsekakor ni možno rešiti na politični ravni, prepustiti ga je že treba pedagogom“. O možnem vstopu Slovencev v sosvet je Kleine Zeitung zapisala: „Sele, ko bojo njihove (Slovencev, op. ured.) zahteve izpolnjene, bi bili pripravljeni za vstop v sosvete“. KTZ KTZ je pogovore med osrednjima organizacijama in kaclerjem dr. Sinowtzem postavila na čelo poročila o občnem zboru. Ti razgovori so bili „velik korak naprej“. List piše: „Če bojo bodoči razgovori z ministrom kanclerstva dr. Lč-schnakom utemeljevali nadaljnje zaupanje v vlado, bi vstop v sosvete postal možen. kulturnim in poli- Tudi na deželni ravni — tako Grilc — naj bi bili razgovori s strankami“. Avtor članka med drugim omenja resolucijo, o šolstvu pa piše sledeče: „O šolstvu je Grilc dejal, da Slovenci niso proti reformam, vendarle morajo prinesti izboljšanje. Celoten problem je treba preložiti s politične na zgolj pedagoško-strokovno raven. Pred ustreznimi reformami so-potrebni šolski poizkusi, ki bi gotovo trajali tri do štiri leta. Potem šele bi se mogli odločiti za določeno varianto. Pravico staršev je Grilc odklonil, ker mednarodno nikjer ni priznana“. VOLKSWILLE Komunistični dnevnik piše o tiskovni konferenci med drugim sledeče: „Kot je Grilc v tiskovni konferenci poročal, je za Narodni svet pet vprašanj oz. njihova rešitev glavnega pomena, da bi morda celo vstopil v sosvet. Tako zahteva narodni svet dotacijo slovenski glasbeni šoli (ki jo trenutno obiskuje približno 320 otrok) analogno podpori deželne glasbene šole“. DIE PRESSE Dunajski dnevnik „Die Presse“ je med drugim zapisal: „Šolsko vprašanje bo osrednja tematika pri odločitvi za vstop v sosvete, je dejal predsednik NSKS, dr. Matvž Grilc. — Če bojo še letos sklenili ločitev dvo- in enojezičnih otrok, potem nič ne bo iz vstopa v sosvete.“ „Die Presse“ še poroča, da bo NSKS začel izdajati periodiko za nemškogovoreče sodeželane, da bojo bolje informirani o narodni skupnosti. NEUE KRONEN ZEITUNG KÄRNTNER KRONE poroča, da bo NSKS ministrstvu za pouk predlagal uvedbo šolskih poizkusov. Neue Volkszeitung pa citira Grilca, da se morajo šolske reforme odvijati po pedagoških načelih in ne po političnih. izbor prirpavil: Franc Wakounig Beseda kmetu Tiskovna konferenca Kmetijske zbornice Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Kmetijske zbornice je predsednik Deutschmann poročal o pogajanjih v zveznem ministrstvu o noveli tržne ureditve. Po 15-ih pogajanjih je po njegovem mnenju rezultat teh pogovorov nezadovoljiv. Prej ko slej terja Deutschmann, da se pri mleku in mlečnih produktih uravna količina produciranega mleka po potrebi konzumentov. Kontingent bi po njegovih predstavah lahko skrajšali za 5%, pri čemer pa bi moral odpasti splošen prispevek za prodajo mleka. Nadalje se je Deutschmann izrekel za možnost, da bi zveza lahko odkupila kmetom kontingent — vendar mora to biti za kmete na prostovoljni bazi. V tem oziru so se stranke v parlamentu zedinile. Enega mnenja so si tudi, kakšna naj bi bila ureditev, če kmet da v najem kmetijo in s tem tudi kontingent: namreč, da se pri drugi pogodbi krajša kontingent za 25%. V primeru, da se kmet ponesreči ali iz zdravniškega razloga ne more več obratovati in preneha z oddajanjem mleka, ostane količina kontingenta za pet let nespremenjena — to se pravi, da ima mladi kmet, ki šele po petih letih prevzame kmetijo, isti kontingent in lahko odda mleko. Pri prodaji mleka od kmetije pa doslej še ni prišlo do pametnega rezultata. Medtem, ko del socialistov hoče legalizirati prodajo mleka od kmetije, hoče Deutschmann, da bi oddali kmetje od vsakega litra prodanega mleka šil. 3,— fondu za mlečno gospodarstvo. Zvezni minister Haiden pa si predstavlja, da morajo kmetje oddati vsaj šil. 3,50,—/I prodanega mleka, da bi lahko krili deficit v višini 300 milj. šil., ki je nastal iz lanskoletnih eks-portov mleka in mlečnih produktov. Pri tem bi bilo možno znižanje splošnega prispevka za prodajo mleka, ki trenutno znaša 64 grošev/kg mleka, s 1. marcem 1986 na 30 g, s 1. julijem 86 na 25 g in s 1. januarjem 1987 na 15—20 g/kg mleka. Deutschmann pa hoče, da bi mlekarne do 1. januarja 1987 izvedle razne prodajalne akcije, da bi pri nas prodali več mleka. Hkrati je treba odpraviti splošen prispevek za prodajo mleka, finančni minister pa naj krije vse deficite, ki bi še nastali pri eksportih. Skratka: do dokončne rešitve očitno v kratkem še ne bo prišlo — pogajanje o tržni ureditvi bodo tako po vsej verjetnosti še tema volilnega boja, kar bo pametne pogovore verjetno le še otežkočilo. Nadaljna točka tiskovne konference je bila težavna situacija na žitnem trgu. Ker mora Avstrija letno eksportira-ti 15.000 — 20.000 ton žita, je Deutschmann ponovno apeliral, da bi kmetje začeli s produkcijo beljakovinastih rastlin, kot je to npr. bob. Vsekakor importira Avstrija letno okrog 35.000 ton beljakovinastih rastlin. Kmetijska zbornica podpira produkcijo takih rastlin trenutno z šil. 5000,—/ha. Poleg tega je zasi-gurana tudi prodaja tega produkta s pribl. šil. 3,—. H. St. Pred kratkim je zvezni minister Blecha očital zastopnikom kmetov, da stane kmetijstvo letno v Avstriji vsakega državljana šil. 6000,—. S tem primerom je hotel prikazati, da so strukturni problemi v industriji menda zdavnaj manjši kot pa v kmetijstvu. „Velikodušno“ pa je Blecha v svojem govoru zaključno dejal, da se seveda zaveda, da je treba kmečki stan podpirati s finančnimi sredstvi, vendar po-njegovem mnenju ogorčenje kmetov in njih zastopnikov glede financiranja podržavljene industrije ni upravičeno. Ob tem primeru vidimo, da Blecha — oziroma njegova stranka, ki je pač stranka delavcev ne preveč dobro zastopa interese kmetov. Očitno je Blecha pozabil, koliko milijard je že požrla podržavljena industrija iz žepov državljanov — to pa ne le za ohranjevanje delovnih mest, kar bi vsak državljan razumel. Koliko denarja je šlo v privatne žepe funkcionarjev in koliko denarja je šlo po neumnem za špekulacije?! To je namreč tisto, kar boli državljana in je nekaj, kar kmet ne razume. Saj je rav- Beseda kmetu PIŠE HEIDI STINGLER no kmet tisti, ki se mnogokrat 60, 70 ali še več ur na teden pri trden delu bori, da bi na svojem obratu preživel. In ravno kmet je tisti, ki mora pri najbolj trdem pomislimo, da je SPÖ stranka delavcev in živi od njih glasov, delež kmetov v njej pa je razmeroma majhen. Kaj je torej z ÖVP? — Ali Kdo pravzaprav zastopa interese kmetov? delu producirati živila za najnižjo ceno, ker se pač cena agrarnih produktov vedno ravna po najnižjem dohodku državljana. Torej si kmetje od socialističnih politikov, kot je to npr. Blecha nimajo preveč za pričakovati. Čeprav imajo koroški socialistični kmetje npr. dobre ideje, kako pomagati kmetom, ki imajo svoj obrat v neugodni legi, te predstave na zvezni ravni večinoma ne morejo uresničiti. Pravzaprav razumljivo, če tam bolje zastopajo interese kmetov? Pravzaprav je ÖVP stranka, od katere mislijo naši ljudje, da se še najbolj zavzema za kmete. Kako je to torej v resnici? Poglejmo samo primer predsednika kmetijske zbornice Deutschmanna: ko so bila lani pogajanja na Dunaju, koliko živine bo v letu 1986 lahko eksportirala katera zvezna dežela, je pri teh pogovorih manjkal ravno Deutschmann. To pa je velik škandal, če pomislimo, da se bori Koroška že z drugimi regionalnimi problemi in so ji prav pri teh pogajanjih krajšali še nekaj odstotkov možnih ekspertov. Deutschmann pa ni manjkal, ker bi ne bil aktiven politik — bil je namreč zelo aktiven — vendar na Koroškem, kjer je mobiliziral vse sile za podpisovanje ljudske iniciative po ločevanju slovensko- in nem-škogovorečih šolarjev. Zdaj, ko pa gre za noveliranje zakona o tržni ureditvi, pa se mu tudi ne ljubi preveč, da bi hodil na vsa pogajanja, od katerih pa je odvisna eksistenca številnih, predvsem malih koroških kmetij. Torej je tudi zastonj iskati kmetom pri tej stranki zastopstvo. Kaj pa FPÖ — o tej stranki pa itak ne moremo diskutirati, ker se je ponovno izkazalo, da ni verodostojna. Z ljudsko iniciativo hoče prepričati, da se zavzema za pospeševanje gorskih kmetov — zraven pa še ni leto od tega, ko je Haider v deželnem zboru glasoval proti takemu pospeševanju gorskih kmetov. Gost v NT Tokrat so „Naš gost“ pripravili naši dopisniki z Dunaja Mladi kulturi pravično mesta 0 predstavah in uspehih Lutkovne skupine dunajskih študentov je Naš tednik že večkrat poročal. Poleg lutk „mladje“ Koroške dijaške zveze in šmi-helske lutkovne skupine se sedaj tudi dunajski študentje trudijo za razvoj lutkarske kulture na Koroškem. Pri tem delu pomagata našim rojakom Tine in Breda Varl iz Maribora, ki že od vsega začetka sodelujeta s koroškimi lutkarji. Posebnost dunajskih lutkarjev pa je, da so njihove predstave namenjene v prvi vrsti mladini in odrasli publiki. Naš tednik se je pogovarjal s člani skupine: Iris Bayer, Rihard Grilc, Marica Kušej, Regina Lesjak, Hubert Mikel, Marjan Pipp in Sonja Wutte. Naš tednjk: Bi se nam na kratko predstavili in nam obrazložili, zakaj ste se odločili prav na Dunaju ustanoviti lastno lutkovno skupino? Člani skupine: Dve leti je že od tega, ko so sprožili nekateri bivši člani lutkovne skupine Koroške dijaške zveze idejo, da bi ustanovili na Dunaju lastno lutkovno skupino. Bili smo mnenja, da je treba uspešno pot, katero je začrtala skupina lutke mladje tudi po maturi nadaljevati. Ko se je nas zbralo zadostno število igralcev, smo naštudirali igro „Hruške gor, hruške dol“ Frana Puntarja, s katero smo se predstavili domači publiki. Naš tednik: Letos smo si lahko ogledali vašo drugo predstavo „Božansko komedijo“ Izidorja Štoka. Kako ste zadovoljni z odmevom? Člani skupine: Po premieri v Pliberku smo bili presenečeni nad navdušeno reakcijo navzoče publike. Toda že pri organizaciji naslednjih nastopov, ki smo jih načrtovali za energetske počitnice, smo se srečavali s težavami. Igro smo ponudili raznim društvam, toda nobeno ni bilo voljno nas sprejeti. Podobne težave doživljamo prav zdaj, ko načrtujemo nastope za velikonočne počitnice od 22. do 31. marca. Naš tednik: So terminski koledarji krajevnih društev res tako natrpani, ali pa obstajajo druge ovire, da ne morete nastopati? Člani skupine: Drži, da nekatera duštva istočasno načrtujejo druge prireditve, toda ne moremo si predstavljati, da bi se naši termini vedno križali z društvenimi termini celotne-9a dvojezičnega ozemlja. Problem pa vidimo tudi v tem, da smo pač prva skupina, ki je naštudirala igro za odrasle in lmajo nekateri še vedno predsodke, oziroma si ne morejo Predstavljati, da bi lutkovna 'Qra nagovarjala tudi odraslo Publiko. Naš tednik: Mogoče pa je neobičajna, kritična vsebina privedla do omenjenih težav. Člani skupine: Kdor vidi v naši predstavi izraz nekrš-čanstva, igro gotovo napačno interpretira. Če bi namesto osebe Bog, nastopila v isti igri neka lutka X, bi najbrž tudi najbolj krščanski krogi zagovarjali naš komad. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so vse lutke v tej igri, torej Bog, angeli, Adam, Eva in prva žena le simboli za današnje družbene razmere. Naš tednik: Kakšno vlogo pa igrajo vse te nebeške osebe v vaši igri? Člani skupine: Lutka Bog je neke vrste diktator, ki s pomočjo svojih angelov vlada v svojem kraljestvu. Ko ustvari Adama in Evo, ne ustvari človeka temveč podložnike, katerim ukazuje. Nemogoče je, da bi se Adam in Eva v tem režimu razvila v neodvisni, samostojni in ponosni osebi. Da bi dosegla te vrednote se diktatorju navsezadnje upreta. To situacijo srečamo povsod na svetu. Na Filipinah in na Haiti so se prav zdaj ljudje uprli diktaturi, ki jih je dolga leta tlačila. V obeh državah pa je Cerkev odigrala odlično vlogo, ker je podpirala tlačene in njim pomagala. Če pa kdo izmed gledalcev vidi v lutki Bog srednjeveškega krščanskega Boga oziroma srednjeveško Cerkev pa igro tudi ni napačno interpretiral. Celo dandanes nekateri še vedno zagovarjajo klerikalnega Boga tlačanstva in fevdalizma. Naš Tednik: Adam in Eva nastopita kot goli lutki. Kaj pravijo gledalci k tej „provokaciji“? Člani skupine: Prav gotovo se bi mi lahko izognili tej diskusiji, če bi Adama in Evo oblekli. Kot smo slišali se nekateri celo bojijo, da bi z našo predstavo pohujšali mladino. Tudi v Svetem pismu sta Adam in Eva opisana kot goli osebi. V naši igri pa je golost tudi izraz za duhovno praznino Adama in Eve. Kot podložnika živita iz enega dneva v druge? ga. Ko se upreta zavoljo človeških vrednot, si bi šele zaslužila neko „oblačilo“. Razen tega pa smo mnenja, da si ljudje nimamo kaj skrivati in da je tudi naše telo naraven del človeškega življenja. Naš tednik: Kako bodo po vašem mnenju naši ljudje sprejeli te nove oblike oziroma vsebine slovenskega gledališča? Člani skupine: Slišali in brali smo, da ima tudi oder mladje s svojo predstavo „Kričal bi“ precejšnje probleme. Škoda! Angažirano gledališče, ki hoče nekaj izpovedati se vedno bolj uveljavlja. Nočem reči, da gledališka dejavnost naših očetov ni bila pestra. Gotovo je izvrševala važno povezovalno vlogo med ljudmi in je mnogo prispevala k narodno-kulturnemu razvoju koroških Slovencev. To dejstvo pa nikakor ne sme biti argument proti naravnemu napredku in razvoju gledališča. Imamo možnost, da skočimo na vlak sodobne gledališke kulture. Zaradi tega potrebujejo skupine, ki skušajo posredovati nove vsebine, vsestransko podporo. Iz lastnih izkuSenfpa verflo, da naši ljudje nove kulturne oblike ne odklanjajo, če so te predstave enkrat videli. Tudi naši starši so s predsodkom, katerega jim sugerirajo včasih tudi slovenski časopisi, da sodobna kultura ni za „navadnega“ človeka, prišli na našo predstavo. Po igri pa so bili navdušeni. Prepričani smo, da le nekatere osebe načrtno nasprotujejo ustvarjanju mladinskih gledaliških skupin. Naš tednik: Posebnost vaše skupine je tudi igralska tehnika. Bi jo našim bralcem predstavili? Člani skupine: Igramo brez paravana. Igralec stoji za lutko in jo giblje. Ta sistem igranja motivira gledalca k asociaciji, da se za vsako lutko lahko skriva kakšen človek. Za sistem smo se odločili skupno z našim režiserjem Tinetom in njegovo ženo Bredo Varl, ki sta oba postala prava prijatelja nas vseh. Naš tednik: Kakšni so vaši nadaljnji cilji in kakšne so vaše želje za bodočnost? Člani skupine: Najprej si seveda želimo čim več nastopov, ker hočemo, da bi si ljudje lahko ustvarili lastno mnenje o naši predstavi. Cilj pa je vsekakor, da bi si kultura mladinskih kulturnih skupin priborila pravično mesto med koroškimi Slovenci. Naš tednik: Hvala za pogovor in še obilo uspeha pri vašem ustvarjanju. Rož, Podjuna, Žila „Kričal bi“ -v Pliberku in Ledincah! Gledališka skupina KDZ „oder mladje“ se je s svojo novo predstavo podala na podeželje. V nedeljo, 23. 2.1986, je nastopala na povabilo farne mladine Pliberk v tamkajšnji farni dvorani, teden navrh pa v Kulturnem domu v Ledincah, kamor sta vabili Katoliška mladina in Koroška dijaška zveza. Mladi ustvarjalci so soočali gledalce s problemom doživljanja družbenega življenja iz čustvenega razpoloženja mladostnika. Uvodoma so pred predstavo delili zelo zanimiv in obširen gledališki list, ki obsega vrsto prispevkov s strani staršev, učiteljev in posameznikov, ki jih zanima tema — mladost. Bistven del priližno 90 minutne predstave je sledeči pogovor o bogati vsebini igre. Tudi diskusija v Pliberku in Ledincah sta potrdili upravičeni protest mladih, ki iščejo odgovore na odprta vprašanja v odnosih do staršev, učiteljev, različnih voditeljev, s. pr. na vprašanja v zvezi z avtoritetami v svojem neposrednem življenjskem prostoru. Pod pretvezo, da so taki pogovori nesmiselni in otročji, se pogostokrat izmikamo temeljitemu razpravljanju in s tem učinkovitemu reševanju konfliktov med generacijama. Prav to zadržanje dokazuje rešpekt in določen strah pred takimi vprašanji, kar pa mladostnika tembolj zanima, ker si pač ne more razjasniti, zakaj se ravno odrasli, ki naj bi bili zreli in samostojni, bojijo diskusije. Kritični pristop mladjevcev do načina, kako s problematičnimi temami, kot je to npr. psihiatrija, zatirane skupine ipd., postopamo, je pri gledalcih izzval vprašanje po ozadjih take resničnosti. Kako sploh lahko pride do takih konfrontacij in kak: šne možnosti pozitivnega proti-vplivanja imamo. Soglasno je bil potrjen pomen take aktivnosti mladih, da na svoj način opozarjajo na pomanjkljivosti v medsebojnem obnašanju. Jasnih navodil za zboljšanje te situacije v ožjem smislu ni, možno pa je nagovarjanje k večji pripravljenosti za pogovor — potrebno je samo, da si vzamemo čas in volje — in pospešenemu ukvarjanju s to problematiko (npr. v obliki pričujoče gledališke predstave). Vsekakor pa je jasno, da bomo konflikte uspešno reševali le tedaj, če bosta obe strani pripravljeni, vztrajno žrtvovati del svojega življenjskega interesa v smer zbliževanja in razumevanja drugega. Težko je, a prav prireditev KDZ-jevcev je ena od številnih možnosti, ki nam lahko olajšajo prvi korak v smer obširnega razpravljanja. ZaP „Od Pliberka do Traberka“ 19. srečanje pevskih skupin „Od Pliberka do Traberka“ je bilo preteklo soboto, 1. marca pri Florijanu v Vogrčah. Poleg domačega moškega pevskega zbora „Foltej Hartman“ iz Pliberka so nastopili še PoPZ „Trta“ iz Žitare vasi, oktet „Suha“ iz Suhe, „Globaški puebi“, mešani zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, MoPZ „Fužinar“ in Koroški oktet — KUD „Prežihov Voranc“ z Raven na Koroškem. Kot že v zadnjih letih, so bili obiskovalci od nastopajočih pevk in pevcev navdušeni. Obsodba Mirka Cudermana! Ker se poznamo kot prijatelji, sošolci, aktivisti v izvenšolskih dejavnostih, se čutimo prizadete in začudene nad zelo trdim izidom sodnijske obravnave v zvezi z nadvse tragično prometno nesrečo, kjer sta morala zakonca iz Slovenije pustiti življenje. Seveda je bila smrt svetovno znanega mi-krokirurga še poseben vzrok javne prizadetosti. Vendar se nam zdi trdo postopanje državnega sodišča, ki je obsodilo Mirka Cudermana na 18 mesecev brezpogojnega zapora, nerazumljivo. Začudeni smo predvsem zaradi tega, ker je glavni državni tožilec sam predlagal kvečjemu pogojno kazen, za prometni prekršek, ki se je iz števila nesrečnih pripetljajev razvil v tragično resničnost. Upamo, da bo razvoj v doglednem času le razčistil problematično stanje, seveda v dobro našemu prijatelju! KDZ-jevci j PISMA BRALCEV Šmarjeta pri Velikovcu Čisto na tihem je izginila v naši cerkvi slovenska beseda iz bogoslužja. Odkar imamo provizorično zasedbo fare, ne slišimo več niti evangelija v naši domači besedi. Smo pa dvojezična fara in brez slovenskih vernikov bi bilo še nekaj klopi v cerkvi praznih. Tako smo priča, kako se teptajo določbe škofijskega zakona o sožitju. Sedaj nas je dekan na milost in nemilost „izročil“ g. Wornigu iz Št. Jurja. Ta duhovnik nam s svojevrstnim obnašanjem dela obisk božje službe neprijeten. V naši domači cerkvi se počutimo kot tujci. Ni domače besede, ne verske toplote. Kako dolgo bomo to le vzdržali? Spričo dejstva, da je naša fara dala tri trenutno živeče duhovnike, se nam zdi želja po lastnem dušnem pastirju upravi-čena. -faran- ime uredništvu znano Žihpolje: umrl je Franc Ogris, pd. Adi V sredo, 26. februarja 1986, je umrl v Celovcu pri elizabetinkah Franc Ogris, po domače Adi v Vršti vasi. Rajni se je rodil 27. januarja 1898. Bil je torej najstarejši moški v kotmirški občini. Izučil se je za soboples-karja. Leta 1940 se je poročil z Barbaro Čebul. Kljub temu, da je bil doma edini moški za delo, je bil vpoklican v obeh svetovnih vojnah. Bil je vnet prosvetaš in pevec pri SRD „Gorjanci“. Že v ljudski šole ga je takratni Žihpoljski organist vzel v družbo cerkvenih pevcev, kjer je prepeval do svoje smrti. Rad je prebiral Mohorjeve knjige in bil zvest naročnik Našega tednika. Bil je zelo spoš- Južna Koroška Skupina študentov geografskega inštituta dunajske univerze je pred kratkim v Mladinskem domu v Celovcu predstavila izsledke seminarja „Južna Koroška — obrobna lega in manjšinska problerrptika“. Skupina, ki ji mentorsko stojita ob strani univ. doc. dr. Andrej Morič in univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič, je na podlagi uradnih podatkov izdelala 10 tipov južnokoroških občin, časovno pa se je omejila na leto 1971, ko je bilo ljudsko štetje. Leto 1971 je zanimivo še iz dveh drugih vidikov: zadnje preštevanje pred pogromom na table in prav tako zadnje preštevanje prebivalstva pred združenjem občin na Koroškem. Študentje so uvodoma predstavili način dela oz. znanstvenega pristopa k tako kočljivemu in obsežnemu problemu. Na podlagi svojih izsledkov so tovan zaradi svoje poštenosti in klenega značaja. Pogreba, ki je bil minuli petek, se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega moški pevski zbor „Gorjanci“ s prekrasnimi in ganljivimi pesmimi. Pogrebne slovesnosti je opravil domači gospod župnik Dušan Česen ob asistenci štirih duhovnikov. Bogoslužje pa je olepšal cerkveni pevski zbor iz Kotmare vasi. Prisrčna zahvala vsem, ki so se poslovili od pokojnega, predvsem duhovščini in pevcem. Ženi in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Naj počiva v miru. — obrobna lega dokazali, da manjšinska problematika in obrobna lega nista nekaj usojenega, ampak nekaj načrtovanega, nekaj hotenega. Položaj slovenščine da se slabša z izseljevanjem ljudi iz občin, s prodiranjem turizma oz. spreminjanjem socialne strukture vasi in kraja. Izseljevanje oz. vozarjenje ljudi iz občin ter dnevna hoja za vsakdanjim kruhom so sad politike osrednjega gospodarskega prostora, ki leži med Celovcem, Št. Vidom ob Glini ter Beljakom, torej večinoma v enojezičnem okolju. Obrobni kraji, predvsem dvojezični, pa naj dajejo delovno silo v ta prostor. Na jezikovno in etnično posebnost južne Koroške in pravico ter dolžnost, da ta južna Koroška svojo značilnost tudi ohrani, pa so pri snovanju osrednjega gospodarskega prostora „velikodušno“ pozabili. Zakaj bomo šli na mladinski križev pot na Pečnico? 15. marca bo na Pečnici v Rožu ob 19. uri mladinski križev pot, na katerega vas vse prav prisrčno vabimo. Mladinski križev pot na Pečnici je pravzaprav edini regionalni molitveni shod mladine. Ravno v času pred veliko nočjo je tudi mladini življenje in trpljenje Jezusa izziv, da gre na ta križev pot. V tem času so nam vprašanja: — Kaj ima moje življenje opraviti z Jezusovim življenjem? Kaj ima moje trpljenje opraviti z Jezusovim trpljenjem? Kaj ima Jezusova smrt opraviti z mojo smrtjo? — zelo blizu. Aktualen pa postaja takšne križev pot, ko se dotika aktualnih mladinskih vprašanj. Molitev Kristusa je eden izmed konkretnih poizkusov, kako lahko rešimo nekatera bistvena vprašanja našega vsakdanjega osebnega življenja. Zato Te 15. marca prisrčno vabimo na Pečnico. Rož, Podjuna, Žila Terezija Schellander praznovala svojo 80-letnico Terezija Schellander Te dni — to se pravi 4. marca 1986 — je priljubljena ravnateljica v pokoju Terezija Schellander iz Bilčov-sa praznovala svoj 80. življenjski jubilej. Leta 1927 je postala v Celovcu učiteljica in je sprva poučevala nekaj mesecev v Kotmari vasi, nato pa je dobila službeno mesto v domači občini v Bil-čovsu. Tam je poučevala do leta 1942, dokler je niso pregnali nacisti, ker se je odločno zavzemala za krivično izseljene slovenske družine in ker je tudi podpirala partizane. Toda takoj po koncu vojne je domačinka zopet začela poučevati v Bilčovsu šolarje, ki jo imajo še danes v dobrem prijetnem spominu. Leta 1970 je šla v zasluženi pokoj in se tudi zdaj še zanima za vse, kar se dela na kulturnem ali političnem področju. Terezija Schellander je tudi med tistimi, ki se udeleži vsake občinske seje in tam po stari navadi kot ravnateljica razdeli sladkorčke. Pri srcu pa so ji prej ko slej tudi še šolarji. Po 16 letih pokoja jih iz svojega stanovanja dnevno opazuje, ko hodijo v šolo. Ob visokem življenjskem jubileju se številnim pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Gospe Tereziji Schellander želimo, da bi še dolgo ostala zdrava in srečna med nami. ČESTITAMO V Nonči vasi je praznovala gospa Albina Pandi pd. Krem-zerjeva mama svoj 91 rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo. * V Šmarjeti pri Pliberku je praznoval Jožef Broman svojo 75-letnico. Gospodu Bromanu želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. * Marija Šlemic iz Kaple ob Dravi je te dni praznovala svoj 80. rojstni dan. Iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. * Krista Zgivabela iz Bač je te dni praznovala svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo! * V Velinji vasi pri Bilčovsu je te dni obhajal svojo 59-letnico gospod Albin Krušic. Prav lepe čestitke! * Pred kratkim je obhajal 64-letnlco Kristl Lajčahar, pd. Ma-rinjak iz Kotmare vasi. Zvestemu bralcu NT iskreno čestitamo in mu kličemo še na mno-9a zdrava leta. * Gospod Marko Marko, iz Bore pri Št. Vidu v Podjuni praz-nuje te dni svoj 50. rojstni dan. Dolgoletnemu pevcu MePZ „Danice“ in MoPZ „Vinko Poljanec“ želimo vse najboljše, predvsem zdravlja in zadovoljstva. Pred kratkim je v Gradcu zaključila študij slovenščine in angleščine Geli Schellander iz Bilčovsa. Mladi magistri ob lepem uspehu iskreno čestitamo! Na Beli pri Mohiičah praznuje te dni gospa Gertruda Ver-del svojo 61-letnico. Iskreno čestitamo! * Na Limberški gori pri Gre-binju praznuje te dni naša vestna bralka gospa Frančiška Kariš svoj 86. rojstni dan. Čestitamo! * V Dobrli vasi bo te dni praznovala gospa Ljudmila Sienč-nik, pd. Sienčnikova mama, svojo 75-letnico. Za ta visoki življenjski jubilej ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. * Na Vrbi sta prejšnji teden obhajala 25-letnico poroke Hedwig in Janez Lesjak. Želimo jima še mnogo skupnih in zdravih let. Čestitkam pa se pridružujejo tudi vsi domači. Ravnateljica v pokoju, gospa Terezija Schellander iz Bilčovsa, je preteklo nedeljo slavila v krogu sorodnikov, prijateljev In znancev svoj 80. rojstni dan. G. Schellander, učiteljici več generacij Bilčovščanov k temu jubileju iskreno čestitamo in zvesti bralki Našega tednika kličemo ad multos annos. REDNI OBČNI ZBOR Krščanske kulturne zveze, ki bo v petek, 14. marca 1986, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma (lO.-Oktober-Straße 25) v Celovcu. Spored: 1. Pozdrav predsednika Krščanske kulturne zveze in ugotovitev sklepčnosti; 2. Izvolitev predsednika občnega zbora; 3. Poročilo predsednika KKZ; 4. Poročilo tajnika; 5. Poročilo referentov in strokovnih sodelavcev pri KKZ; 6. Razprava; 7. Poročilo preglednikov; 8. Razrešnica; 9. Volitev novega odbora; 10. Govori gostov; 11. Razno; 12. Predvajanje video-filma o kulturni dejavnosti krajevnih prosvetnih društev in farnih mladin (predvaja „Film Mladje" Koroške dijaške zveze) Vsako društvo ima na občnem zboru dve glasovni pravici. Občnega zbora se lahko udeležijo tudi drugi brez volilne pravice. Za Krščansko kulturno zvezo Nužej Tolmajer dr. Janko Zerzer tajnik predsednik Na prodaj! MIZARSKA DELAVNICA IN STANOVANJSKA HIŠA, velikost zemljišča pribl. 2400 m2 v centru Šmihela. Vložna štev. 19 katastralne občine Šmihel, hišna štev. 18. OKVIRNA CENA 1. MIL. ŠILINGOV Interesenti naj se javijo do 28. marca 1986 pri Posojilnici-Bank Pliberk, tel.: 0 42 35/27 08 Hotel ANTONIČ išče za takoj NATAKARJA (natakarico) z inkasom ter mlado(ega) KUHARICO ali KUHARJA. Interesenti naj se javijo po telefonu 0 42 53/22 41 Po zelo ugodni ceni prodam KUHINJO z električnimi stroji Tel.: (0 42 22) 56 5 15-33 (od ponedeljka do petka, 7.30—16.00) OGLAŠAJTE V NAŠEM TEDNIKU! lesna industrija 9133 Žitara vas 42 tel.: 04237/25250 IŠČE SODELAVCA ZA PODROČJE STROJNIŠTVA Znanje slovenščine in nemščine obvezno, znanje angleščine ali italijanščine zaželjeno. KDAJ? 15. marca — 18. marca 1986 17. marca — 20. marca 1986 25. marca — 28. marca 1986 9. aprila — 11. aprila 1986 CENA: od S 790,- TOČEN PROGRAM IN PRIJAVE NA AVTOPODJETJE 9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 - 22 19 Reportaža STRAN p ČETRTEK, O 6. marca 1986 STRAN Q ČETRTEK, v? 6. marca 1986 Reportaža Predsedniki društva KPD „Drava“ od ustanovitve do danes 1911-1923: župnik Franc Uranšek 1923-1939 (ukinitev društva): Karl Krištof, pd. Stogart 1947 (ponovna prijava) — 1951: Filip Lutnik 1951—1958: Martin Zechner, 1958-1963: Filip Lutnik 1963—1974: Janez Kolter 1974 — Lenart Katz 75-LETNICA KPD „DRAVA“ V ŽVABEKU -slavnostna prireditev Čas: v soboto, 8. marca 1986, ob 19.30 uri Kraj: v gostilni Hafner v Gornji vasi Na fotografiji člani, ki so nastopili v igri „Fatimsko sporočilo“: Albin Katz, pd. Ravnikar; Terezija Pahtev, pd. Jugova; Ernst Oroš, pd. Jedločnikov; Marija Lutnik, pd. Krištanova; Sofija Lutnik, pd. Utnikova; Gita Lutnik, pd. Kajžrova; Jakob Hirm, pd. Šuvarjev; Ivanka Šteharnik, pd. Ežlnova; Lipej Lutnik, pd. Kajzer; Hanzej Lutnik, pd. Krištanov; Marija Zechner, pd. Jom- rova. IVIajhno, a zelo marljivo slovensko Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku bo obhajalo v soboto, 8. marca 1986, s slavnostno prireditvijo v gostilni Hafner v Gornji vasi 75-letnico svoje ustanovitve. Ustanovni občni zbor društva, ki se je prvotno imenovalo „Katoliško izobraževalno društvo za Žvabek“, se je vršil 19. februarja 1911. Kot ustanovitelja beleži društvena kronika tedajšnjega žvabeškega župnika Franca Uranška. Eden izmed pobudnikov društva je bil gotovo tudi pisec tistega članka, ki je bil objavljen 20. februarja 1908 v slovenskem časopisu MIR: « I CT ORGANiŽTRANlGA DRUŠriNEGA IN 75 f El .mi tiipmeGA DELA V ZVAjKU __^ +olr»o oL-imina Tx/ahok ki in VH- „Kmalu si ustanovimo izobraževalno društvo, da se bomo sami izobraževali. Saj se nahaja ravno pri nas prav nadarjena mladina, kar ve že tudi g. deželni šolski nadzornik, ki tudi ne more proti svojemu prepričanju delati, zato nam ne da nobenega učitelja, ker so marsikje obilni „buteljni“ bolj potrebni treh ali štirih učiteljev, kakor naši otroci enega!“ Ob ustanovitvi društva so ustanovili tudi moški pevski zbor, delovanje že obstoječega mešanega pevskega zbora pa se je nadaljevalo. Na novo so tudi ustanovili odrsko skupino, ki je takoj začela s polno paro delovati, saj je že kar v prvem letu naštudirala dve igri. Ena od njih je bila igra „Čašica kave“, ki jo bodo žva-beška dekleta na jubilejni prireditvi konec tega tedna ponovno uprizorili. Leta 1939 so nacisti ukinili društvo in s tem je zamrla za nekaj let tudi celotna društvena dejavnost. Leta 1947 se je društvo ponovno konstituiralo in na prvem občnem zboru po vojni so društveniki sklenili, da društvo preimenujejo v Katoliško prosvetno društvo Žvabek. Leta 1963 pa se je društ- vo KPD „Drava“ včlanilo v Krščansko kulturno zvezo. KPD „Drava“ je bilo vsa leta tesno povezano z župniki, ki so imeli važno izobraževalno funkcijo v društvu. Ustanovitelja društva, Franca Uranška, je nasledil Matej Igerc, ki je poskrbel za združenje žvabe-ške in suške kulturne dejavnosti. Pod njegovim naslednikom Zupanom se je marljivo društveno delo nadaljevalo. Umrlega župnika Zupana je nasledil sedanji župnik Šimej Wutte, ki se v posebni meri posveča otroškemu in mladinskemu delu ter verskemu življenju v fari. Veliko pa je pomagal žva-beškim društvenikom tudi vo-grški župnik Vinko Zaletel, ki je vedno spet stal igralski skupini s svojimi nasveti ob strani in je žvabeškemu občinstvu v dia-predavanjih prikazoval svet. Vsa leta je bila cela vas vključena v društveno dejavnost. V zadnjem času pa prav posebno mladina, ki se močno vključuje v društvo in ki krepi upe, da bo društvena dejavnost v bodoče še rasla. Seveda pa ima društvo KPD „Drava“ vedno spet težave z nekaterimi nestrpneži. Tako se je npr. pred leti učitelj Rapp v okviru društva „Dorfgemeinschaft Schwabegg“ zelo trudil, da bi v Žvabeku nastalo nem- ško društvo. Da pa bi mogel ta cilj doseči, je vedno spet na nesramem način oviral in otežkočal delovanje KPD „Drava“. V večmesečnem delu je član društva Bertej Logar re-šerširal zgodovino KPD „Drava“ od ustanovitve do današnjega dne. ODSEKI KPD „DRAVA“ SO: Oktet „Suha“ — moški zbor, ki ga vodi študent glasbe Bertej Logar, pevsko instrumen- talna skupina Žvabek, ki jo vodi učiteljica Rozina Katz in otroška skupina Žvabek, ki deluje pod vodstvom učiteljice Vide Krištof, ansambel „Energija“. Za 75-letnico društva pa je uspelo spet poživiti dramsko skupino, ki jo trenutno vodi Berta Perč. Žvabeški starši se v zadnjih letih vedno bolj zavedajo potrebe, da vzgajajo svoje otroke slovensko. V oporo pri tem bi jim pa bilo, da bi otroci spet več brali. Upati je, da se bo tako poživila tudi še društvena knjižnica. Na pevsko-instrumentalno skupino so v Žvabeku posebno ponosni. Lenart KATZ, ravnatelj šoli v Žvabeku, od leta 1974 naprej predsednik KrJ^va “__________________ BESEDA PfDSEDNIKA Ob tem jubileju se v prvi vrsti zahvaljujemo vsem voditeljem posameznih skupin za nesebično, požrtvovalno in idealistično delo. Želim, da bi ohranili te vrline in bili tudi v bodoče tako vestni kulturni delavci. Odrska dejavnost je bila zelo uspešna tradicija našega društva. V zadnjih letih smo se bolj osredotočili pevsko dejavnost, zato smo bolj mačehovsko ra^ z odrsko skupino. Ponovna { živitev odrske skupine ob le šnjem jubileju krepi up, da1 mo staro žvabeško tradic spet poživili in postavili trdne noge. V naslednjih letih bo tfi renovirati društvene prostore, vključno farno dvorano in razširiti dejavnost tudi na področju izobraževanja odraslih. Bolj se bomo morali pobrigati za Poraščajoče fante, katere nismo mogli v tej meri zajeti kot dekleta (da jim bomo npr. nudili pomoč pri izbiri poklica in Hm pomagali pri reševanju številnih problemov, da jim poskrbimo vajeniška mesta itd.) KPD „Drava“ je trenutno vključeno v Krščansko kulturno zvezo. Sodelovanje s to strešno organizacijo je zelo plodovito in so nam nastavljene! te organizacije vedno v pomoč. Tudi s Slovensko prosvetno zvezo smo v zadnjih letih navezali stike, ki se obrestujejo v tem, da nam tudi ta organizacija gre na roko. Želim, da bi tako ostalo tudi v bodoče in da bi nam obe kulturni organizaciji, neglede na članstvo, pomagali pri reševanju številnih problemov v dobrobit slovenskega naroda. Odličen športni popoldan SRD „Bilke“ Ni šlo za zmago, ampak za družabnost Niti en mesec ni od tega, ko je SPD „Bilka“ v Bilčovsu imela svoj občni zbor, na katerem so društveniki prvič ustanovili tudi športni odsek, za katerega je prevzel odgovornost Gusti Zablatnik. Že preteklo nedeljo pa se je izkazala aktivnost: društveniki so namreč bili povabljeni na Miklavžev klane, da bi se tam v skupinah pomerili najprej v teku s smuči, nato pa še v veleslalomu. Pri tekmovanju pa nikakor ni šlo le za to, kdo bo zmagal, ampak je bila v ospredju dejansko le zamisel družabnosti. Ne spominjam se smučarskega tekmovanja, pri katerem bi bilo med tekmovalci tako izvrstno razpoloženje, da bi bili udeleženci tako dobre volje in da bi slišal, toliko smeha. Bilo je to res tekmovanje posebne vrste. Prišli niso le izvrstni športniki, ampak tudi taki, ki se sicer ne smučajo ali so morda šele začeli. Tako tudi ni začudljivo, da se je po nekaterih klančkih pokazala še pred koncem tekme trava. Seveda smo videli tudi precej akrobatike, kar pa je bilo morda pogojeno tudi zaradi snega, ki je bil precej mehak. Vse to pa je že dve uri po tekmovanju prenašala pri Miklavžu RTV-Bilčovs (Fridi Ogris). Po smučarskem teku so se vsi udeleženci in pa tudi drugi prijatelji domačega društva srečali pri Miklavžu k družabnem pomenku. Izvrstna pa je bila ideja organizatorjev, da zmagovalcem niso dali pokalov, ampak, da so pripravili za vse tekmovalce jedi in pijače: saj ni šlo za zmago, ampak za sodelovanje. Po tekmi smo povprašali še nekatere udeležence, kakšen vtis so imeli od športnega popoldneva, ki je bil brez dvoma svojevrstnega načina. Gertrude Weber: Pravzaprav sem se šele letos začela smučati, a ni šlo za zmago, temveč za sodelovanje in za družabnost. Način, kako je bil ta športni popoldan organiziran, mi zelo ugaja. Gusti Zablatnik: Pri organizaciji sta mi v glavnem pomagala še Hanzi Gasser in Joži Ogris Martič. Zahvaliti pa se moram tudi vsem, ki so prispevali in poskrbeli za jedi in pijače. S potekom tega prvega športnega popoldneva sem zelo zadovoljen. Prišlo je preceji več tekmovalcev, kot sem si to pričakoval. Zamisel, da naj ne bo v ospredju zmaga, ampak družabnost, se je pustila uresničiti in imam vtis, da so ljudje s tem zelo zadovoljni. Tomi Ogris, predsednik SPD „Bilka“: Veseli me, da je Gusti Zablatnik že kar po občnem zboru društva začel z aktivnim delom in da je organiziral ta športni popoldan, ki je brez dvoma dobro uspel. Za prvi tek je to bila lepa udeležba in bilo je zelo družabno. Kar mi je še zelo ugajalo, je to, da enkrat pri vlečnici prevladovala slovenska beseda. Kropivnik Folti: Točno pred enim letom sem imel srčni infarkt, prej pa sem se moral pustiti že dvakrat operirati na hrbtenici. Kljub temu pa sem se udeležil tega tekmovanja. Čeprav ni šlo v glavnem za zmago, se mi zdi, da se je vsak potrudil, da je čim hitreje prišel na cilj. Način, kako je bilo to tekmovanje organizirano, mi je zelo ugajal, edino kar bi si želel za drugič, so morda starostne skupine. Bilčovščani so se imeli prav luštno. Božanski izobraževalni teden Asimilacija te tako naravna kakor umor ali posiljevanje V petek, dne 28. februarja 1986, je Slovensko prosvetno društvo „Rož“ vabilo na predavanje pod temo „Asimilacija je tako naravna kakor umor ali posiljevanje“. Ob pol osmih zvečer se je v društveni sobi v Šentjakobu zbralo precejšnje število ljudi, ki so napeto sledili predavanju gospoda Valterja Woschitza, jezikoslovca. Ker je predavatelj prepotoval precej sveta in tako spoznal življenje marsikatere manjšine, je v odlično podanih primerih nakazal boj za preživet-■je majhnih manjšin. Skozi predavanje se je vlekla rdeča nit, da vsak narod, pa naj je še tako tlačen in ogrožen, preživi, dokler se poslužuje svojega jezika! Ni odločilno, da govori pismen jezik, tudi narečje je pomemben dejavnik vsakega naroda. Predavatelj je vedno spet poudarjal, da narod obstoja tako dolgo — dokler narod svoj jezik tudi govori — ker brez jezika ni naroda in brezjezičnost pomeni narodovo smrt. Vedno spet je pozival udeležence, da skrbijo za to, da se jezik uporablja tudi v javnih uradih, kajti v zadnjem času je bil potisnjen že na domače ognjišče. S tem se je tudi besedni zaklad skrčil in besede, ki jih uporabljamo doma in kmetje še v hlevu in na polju. Govornik je omenil tudi dvojezičnost na Koroškem in je prišel do zaključka, da dvojezičnost obstoja samo na strani Slovencev — če je kdo dvojezičen na Koroškem, potem so to Slovenci, drugi pa niso. Prinesel je tudi primer Južnih Tirolcev, kjer od vsakega uradnika,.ki se v svojem pokli- cu hoče povzpeti, avtomatično zahtevajo izpit v obeh jezikih. Kaj pa se dogaja pri nas na Koroškem? — Še na edini ravni, to je v šoli, so dvojezičnost odpravili. Dogaja se celo, da se ravnatelj šole, ki živi že dvajset let med koroškimi Slovenci, se doslej vedno ni naučil slovenščine. V tem primeru vidim tri vzroke: — da je preneumen, prelen ali pa poln napuha. Za mene pa lenoba, neumnost in napuh niso lastnosti, da bi kvalificirali takšnega človeka za ravnatelja — Vendar se to na Koroškem vedno spet dogaja. Med drugim je govornik tudi omenil, da so na dunajski univerzi na oddelku za slavistiko in ger- manistiko že bili poizkusi, kako bi se na znanstveni ravni ustvarila neka skupna slovenska koroščina in bi se s tem odcepila od slovenskega jezika in bi nastal nov jezik „Vindiš“. To so bili poskusi nem-škonacionalnih krogov, ki so se pa k sreči izjalovili. Govornik je med drugim navedel primer francoske vlade, ki je celo subvencionirala časopise, ki so bili izdani v neki spakedra-nščini iz nemščine in francoščine na Elzaškem. Isto so naredili Madžari in sicer takrat, ko je celotno prekmursko ozemlje pripadalo Madžarski. V upravi so Prekmurske Slovence prekrstili v posebno nacijo pod imenom Vendi in so jim s tem hoteli dati pečat pristnih Madžarov, ki pišejo latinščino in govorijo nečemu slovanskemu podobnem jezik. Tudi Baski v Španiji so izpostavljeni hudemu pritisku — vendar njihova samozavest in medsebojna povezava jim daje to moč, da se vsakemu pritisku zoperstavljajo. Čeprav so Španci na področju krajevnih napisov že napravili asimilacijo. Na kratko se je govornik dotaknil tudi slovenske zgodovine in ugotovil, da so svoje dni govorili do Donave, do Visokih Tur in globoko preko Blatnega jezera in da je od tega ostalo — samo približno pičla tretjina ozemlja. Naš slovenski narod na Koroškem so skrčili na trdo jedro. Imamo še strah za naš jezik, ki je tako ogrožen v svoji uporabnosti. Zato je zelo važno, a bomo vedno in povsod govorili našo slovenščino in naj je pritisk še tako močan, nas nihče ne bo mogel asimilirati. Po predavanju se je razvila zelo živahna diskusija, ki je trajala še pozno v noč. m ^ Globaški kulturni teden Predstavitev igre „Škrjanček“ v Globasnici V okviru „Globaškega kulturnega tedna“ so za začetek v nedeljo, 3. marca, uprizorili domači igralci zahtevno igro „Škrjanček“ v režiji Petra Stickra. Nabito polna farna dvorana je bila dokaz, da cenijo Globašani nastop domačih igralcev. Štirinajstletna Jeanne d-Arc (Ivana Arška) je slišala glasove, ki so ji ukazali, kaj mora storiti. Kot sedemnajstletna se odpravi z doma, da bi osvobodila Francijo izpod angleškega jarma. S težavo prepriča svoje domače, grofa Beaudricau-škega in nazadnje še dau-phima. V moški obleki jaha z vojaki v oblegani Orleans in mesto osvobodi. Zmaga sledi zmagi, dokler ne krona kralja Karla v mestu Reimsu. Utrujenemu krščanstvu 15. stoletja vrne duha junaštva. Kogar Bog izvoli, tega ne razvaja. Po kronanju v Reimsu se začne njena tragedija. Spletke in porazi ji vzamejo trdnost. Po ponesrečenem napadu na Pariz jo prijatelji zapustijo. Leta 1430 jo burgundski knez ujame in proda Angležem. Ti jo pred cerkvenim sodiščem obsodijo kot čarovnico in krivo-verko. 31. maja 1431 jo sežgejo na grmadi v Rouenu. Trideset let pozneje ukaže papež ponoven proces, ki oprosti Ivano vsake krivde. Narod jo začne častiti kot svetnico. „Konec Ivani- ne zgodbe ni v njenih revah preganjane živali v Rouenu, temveč škrjanček v višinah neba ... Ivana Arška, to je zgodba s srečnim koncem“. Kakor za Ivano, se je tudi za globaške igralce vsa zadeva srečno iztekla. Vsi so se dobro vživeli v svoje vloge, posebno mojstrsko je zaigrala svojo vlogo pogumna Ivana —, Sabina Grenier. Saj ni čuda, ko pa imajo Globašani v osebi župnika Petra Štickra tako spretnega režiserja. Med številnimi častnimi gosti so se igre udeležili tudi podpredsednica NSKS, Valentina Kušej, podpredsednica K KZ Micka Demšar-Opetnik, nekdanji globaški „župnik“ Stanko Olip in šmihelski kaplan Jože Markowitz. „Napisi na zid zemlje“ J. Ferka so izšli | To zbirko je Mohorjeva izdala skupno z založbo Obzorja iz Maribora in tako ponovno okrepila svoje ime kot vsesplošna slovenska založba. „Da je zbirka sad plodnega sodelovanja med obema založbama“ so še posebej naglasili Franc Kattnig, ravnatelj Mohorjeve založbe, Franc Filipič ravnatelj založbe Obzorja in njen urednik Herman Vogel. Ta je tudi dejal, da so Ferkovo zbirko zato vzeli v založniški program, ker si to zasluži. Kajti Ferkova zbirka govori vsem. Zbirko „Napisi na zid zemlje“ je ilustriral akademski slikar Valentin Oman, predgovor pa je napisal pisatelj Pavle Zidar. Oba ustvarjalca sta bila navzoča. V torek zvečer je Mohorjeva knjigarna bila domala V najkrajšem času je Mohorjeva založba bistveno in krepko posegla v založniško dogajanje na Koroškem in v slovenskem kulturnem prostoru: izdaji oz. ponatisu Sonetnega venca je v torek, 4. marca, sledila predstavitev pesniške zbirke „Napisi na zid zemlje“ Janka Ferka. Nosilci večera: od leve: H. Vogel, P. Zidar, Fr. Kattnig, J. Ferk, D. Vedernjak, V. Oman in F. Filipič. premajhna. Pol ure pred „uradno“ predstavitvijo je bil razgovor s časnikarji, ki se je lahkotno prelil v dejansko predstavitev, na ka- tero so skupno vabili obe založbi, „Literarna kavarna“ in K KZ. Pavle Zidar, osebni prijatelj Janka Ferka, je nanizal misel ob misel v globoka razmišljanja, igralec celovškega mestnega gledališča Herbert Macho pa je bral prevode iz zbirke. Iz nje je bral Janko Ferk sam. Zbirka „Napisi na zid zemlje“ pomeni za založništvo Mohorjeve gotovo pomemben mejnik. Kajti zbirka ni le samo sad skupnega truda pesnika in slikarja, Ferka in Omana, ampak je prav tako tudi sad sodelovanja med zamejsko in obenem najstarejšo slovensko založbo, Mohorjevo, ter središčno slovensko, mariborsko založbo Obzorja. Tako ta izdaja ne žari samo v koroško zamejsko oz. manjšinsko literarno dogajanje, ampak daleč preko njega v skupni slovenski kulturni prostor ter v nemš-kogovorečega. F. Wakounig Iz drugih časopisov Prešeren-Sonette Ein kleines, aber kostbares Büchlein präsentierte am Dienstag der Hermagoras-Verlag: Den „Sonettenkranz“ von France Prešeren, also ein Schlüsselwerk des slowenischen Dichters. Wunderschön die Aufmachung durch Illustrationen von Valentin Oman, der Blätter des „Sonetni venec“ und deren Inhalt überarbeitet hat. Die deutsche Übersetzung besorgte Dr. Klaus Detlef Olof von der UBW, die Esperanto-Übertragung der Laibacher Tone Logar (im Bild von rechts). Zu kaufen sind zwei Ausgaben in Slowenisch-Deutsch und Slowenisch-Esperanto. Wozu Dichtung in eine künstliche Sprache (die noch dazu keiner beherrscht) übersetzt wird, weiß der heilige Hermagoras allein. Die mehrfach bei Hermagoras aufscheinenden Esperanto-Passagen (Gorše-Katalog) sind wohl nur als „Tick“ zu werten. „VZ“, 20. 2. 86 bri Razstava otroških slik Nad 50 otrok in staršev se je v nedeljo, 23. februarja, popoldne udeležilo začetka razstave otroških slik pri Joklnu/Bierjokl. Otroška fantazija je upodobila domala vse, kar je prilezlo, prikukalo, pricvetelo in prifrkalo na dan. Od žabe do rožic, od slona do zmaja sega pahljača motivov, ki so jih otroci naslikali in narisali. Ne bomo vam vsega naštevali, a vabimo vas, da si ogledate to prisrčno razstavo otroških slik pri Joki-nu v Celovcu. -wafra- Predavanja Hansa Haasa so zaradi bolezni odpovedana. Prosimo za razumevanje. 11. Rožanski izobraževalni teden: Otvoritev z grafiko in oljnatimi slikami Izobraževalni teden rožanskih društev so letos odprli z razstavo mladega ustvarjalca Gorazda Živkoviča iz Kotma-re vasi. V poslovalnici bilčovške Posojilnice — kjer se je udomačila zdaj že znana galerija „BI“ — so se v petek, 28. feb., zbrali mojstri slikanja, besede in glasbe: Fabjan Hafner, zastopnik mlade pesniške generacije, ter instrumentalista Jožko Pack in Maks Sima, so zaokvirili ta prvi nastop nadarjenega Živkoviča v javnosti. Herbert Seher, ki je v svojem pozdravu tolmačil razstavo kot izraz dobrega sodelovanja „Gorjancev“ in „Bilke“, je med številnimi gosti posebno pozdravil kotmirskega občinskega odbornika EL, Jožeta Wakouniga, tajnika KKZ Nužeja Tolmaierja in predsednika SPD „Bilka“ Tomija Gasserja. Zelo posrečeno pa je uspelo Vinku Wieserju predstaviti mladega umetnika ter njegova dela: naslov razstave „črno-bela nasprotja“ se ne zrcali le v geometričnih in kontrastnih slikah velikega formata — s točno preračunanimi efekti marveč tudi v tehniki: oljnate slike izžarevajo umirjenost in globočino! Vizitka mladega ustvarjalca, ki je prepričal. 15.—20. marca celovec ^yi8. strokovni sejem gastronomije in turizma ^ od sobote, 15. marca, do četrtka, 20. marca, dnevno od 9. do 18. ure, Celovec — sejemsko razstavišče — vhod St.-Rup-rechter-Straße. 14. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev z moštvi iz treh dežel. Posebne razstave: Kopalnica za goste; mednarodno bife-tekmovanje; trgovske zbornice WIFI na Koroškem, pekarne združenja koroških pekov; oblikovanje vrta in „naravno okolje v turizmu“; koroških cvetličarjev, koroških drevesnic in poklicnih vrtnarjev; koroško-štejerskih pivovarn, center noš ^^^n številna strokovna zborovanja o turizmu. y Radio/televizija STRAN STRAN ČETRTEK, 6. marca 1986 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 7. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija 1 — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Trans-brasilia — fantastično potovanje — 12.00 Poročila — 12.05 Šport — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Levo od pinguinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 To so bili časi — 22.05 „Umetnine“ — 23.50 Poročila Sobota, 8. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Beli poveljnik Tonga — 12.05 Nočni studio — 13.10 Poročila — 14.15 Vaški monarh — 15.45 Jezus umrije — 16.00 Nils Holgerson — 16.25 Obiskovalci — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kdo brklja z nami? — 17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Eden bo zmaga! — 22.05 Plesi 86 — 23.05 Solid gold — 23.50 Poročila Nedelja, 9. marca: 11.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 15.00 Gikor in veliko mesto — 16.20 Ime mi je Drops! — 16.25 Listamo v slikanici — 16.45 T_ao Tao — 17.10 Šport — 17.35 Čeladnik — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Klatež — 21.45 Zemlja živi — 22.30 Nočni studio — 23.35 Poročila Ponedeljek, 10. mraca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija 1 — 9.30 Bocuse a la carte — 10.00 Šolska TV — 10.30 Vaški monarh — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 5 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Calimero — ; 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Cag-ney in Lacey — 22.00 Pogum obupa — 23.35 Poročila Torek, 11. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija 1 — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Povračilo — 12.10 Šport v ponedeljek — 13.05 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19-30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Dallas — 22.00 Filmforum — 22.45 Ser-pico — 23.30 Poročila Sreda, 12. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija 1 — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Gikor in veliko mesto — 11.50 Moja najljubša zgodba — 12.05 Inozemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Obisk — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Pola — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Slepar in ljubi Bog — 21.50 Sorodnost — 23.45 Poročila Četrtek, 13. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija 1 — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mož za vse — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 'Sindbadove pustolovščine — 17.30 V raju divjih živali — 17.55 Mini-ZiB — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Via Mala — 21.55 Dvojni svet — 23.25 S pisalne mize — 23.40 Poročila 2. SPORED Petek, 7. marca: 16.25 Poldark — 17.15 Zemlja živi — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Potek življenja zvezd —_ 21.00 Obrazi Evrope — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.45 Long Riders — 0.20 Poročila Sobota, 8. marca: 12.00 Športni popoldan — 15.45 Kdo me hoče? — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Povračilo — 21.55 Šport — 22.30 Folie ä Tuer — 0.05 Poročila Nedelja, 9. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Sto moj- strovin — 9.15 Katoliška služba božja — 10.00 Preko 1500 let na umiku — 10.45 Benedke — 11.00 ORF-stereo-koncert — 12.35 Športni popoldan — 16.55 Kviz „AS“ — 17.40 Band AID —- 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.54 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Ognjeni zmaj — i 21.55 Dinastija — 22.40 Šport — 23.00 Mučeništvo sv. Sebastijana — 0.20 Poročilo Ponedeljek, 10. marca: 17.30 Bio tehnologija — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Izposojeni dedek — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Beli parnik — 23.40 The Munsters Torek, 11. marca: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Dingsda — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vse ali nič — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila Sreda, 12. marca: 17.00 Starši-otrok - dnevnik — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Zaupna divjina — 18-30 Naša majna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Jaz in Duce — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Francija: pride desna? — 22.40 Osemnajst letni — 0.10 Poročila Četrtek, 13. marca: 17.00 Šport — 17.15 Narodni parki Evrope — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Cafe Central — nato poročila * Zgornje Borovlje — Pečnica SODOBNO OBREZVOANJE IN CEPLJENJE SADNIH DREVES Predava: Dipl. inž. Franc LOM-BERGER Prireditelja: Slovenska kmečka zveza in Zadruga Ledince Čas: v petek, 14. marca 1986, ob 13.00 uri Kraj: pri Warumu v Zgornjih Borovljah — Pečnica * Moščenico — Bilčovs SODOBNO OBREZOVANJE SADNIH DREVES Predava: Dipl. inž. Franc LOM-BERGER Prireditelj: Slovenska kmečka zveza in SPD „Bilka“ v Bilčovsu Čas: v soboto, 15. marca 1986, ob 9.00 uri Kraj: v Moščenici pri Bilčovsu * Šmihel SODOBNO OBREZOVANJE SADNIH DREVES Predava: Dipl. inž. Franc LOM-BERGER Prireditelj: KPD Šmihel in Slovenska kmečka zveza Čas: v soboto, 15. marca 1986, ob 14.00 uri Kraj: v Šmihelu • Rožek „ZDRAVNIK PO SILI“ Čas: sobota, 15. marca, 1986, ob 19.30 uri Kraj: Na Muti v Rožeku Gostuje: igralska skupina SPD „Dobrač“ na Brnci Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ 1. SPORED Nedelja, 9. marca: 8.40 Poročila — 8.45 Živ žav — 9.35 Merlin — 10.00 Večni klic — 11.10 Večer slovenske naro-donozabavne glasbe — 11.55 Smučarski poleti na Kulmu — 15.30 Carmen — 16.20 Poročila — 16.25 Življenje ob meji — 17.20 Pod lipo — 18.50 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.00 Sivi dom — 21.00 Športni pregled — 21.45 Jazz na ekranu — 22.10 Poročila Ponedeljek, 10. marca: 9.00 Zrcalo tedna — 9.20 Pesem giba — 9.40 Naši olimpijci — 15.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Bela vrana — 17.50 Lutkomedija — 18.15 Izročila — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Vihre vojne — 21.00 Aktualno — 21.40 Glasbeni večer — 22.30 TVD Torek, 11. marca: 9.00 Pred izbiro poklica — 9.30 Človekovo telo — 9.55 Slikarstvo XX. stoletja — 16.00 TV mozaik — šolska TV — 17.25 Poročila — 17.30 M PF Celje’ 85 — 18.00 Periskop — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Veliki briljantni valček — 21.40 Integrali — 22.55 TVD Sreda, 12. marca: 9.00 Kato Vrankovič — 16.15 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Deček z zelenimi prsti — 17.45 Ko se korenin zavemo — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Film tedna: Nedolžni svetniki — 21.55 Dokumentarec meseca: Varuh — 22.25 TVD Četrtek, 13. marca: 9.00 Pekinško prepovedano mesto — 15.55 TV mozaik — 17.25 Danes volimo — 17.30 Zgodbe o Poluhcu — 17.45 Potovanje skozi osončje — 18.15 Mozaik kratkega filma: Zlata mrzlica — 18.35 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Nežna je noč — 22.05 TVD — 22.20 Retrospektiva jugoslo- vanskega filma: Svojega telesa gospodar Petek, 14. marca: 9.00 Tednik — 10.00 Pesem giba — 15.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Zakaj, zakaj — 17.45 Merlin — 18.15 Stres — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Avtomanija — 21.00 Pod krinko — 21.50 TVD — 22.05 Atentat Sobota, 15. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Deček z zelenimi prsti — 8.20 Zakaj, zakaj, — 8.35 Lutkomedija — 9.00 Bela vrana — 9.20 Periskop — 10.05 Potovanje skozi osončje — 10.35 Slovenski ljudski plesi — 11.05 Odpadek — surovina — 11.35 Avtomanija — 12.25 Nogomet — 15.05 Poročila — 15.10 Plemeniti Tom — 16.35 Vroče poletje — 17.00 Košarka — 18.30 Na zvezi — 18.50 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.15 Pop satrikon — 20.50 TVD — 21.05 Igrani film • Celovec FILM O LUŽIŠKIH SRBIH „Rublak — legende vom vergessenen Land“ Čas: v petek, 14. marca 1986, ob 19.00 uri Kraj: WIFI dvorana Po filmu diskusija z avtorjem Jurijem Kochom in režiserjem Konradom Hermannom Prireditelji: EBZ, Österreichische DDR Gesellschaft in SPZ NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer'Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. • Celovec Tečaj: DELO Z VIDEOKAMERO Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Čas: 13. in 14. marca 1986 (od 19.00 do 21.30 ure) 19. in 20. marca 1986 (od 19.00 do 21.30 ure) Kraj: Mladinski dom SŠD v Ce-lovuc Tečaj vodi prof. Štefan Pinter © RADICtiLOVEC SLOVEČ ODDAJE Petek, 7. 3. 1986 Torek> 11- 3. 1986 Ženski ...Postno magacin — SrSr Ž'na" ~ Cevc)' Sreda, 12. 3. 1986 Sobota, 8. 3. 1986 ifvočno pismo iz Ljubljane. Ve-Duhovni nagovor (dr. A. Kaj'!®!?1®',.. 21.00—22.00 Zdravki žnik); voščila (Danica Urschitz)-S. * ,lc> 100 (Osrednja pev- :k® Prireditev, SPZ). (nemesto Nedelja, 9. 3. 1986 30 Kar po domače: Fužine na-etrtek n ^ iqqc Brnci / Hanzi Mertel p. d. Pran- 13’ 3- 1986 gar, Zmotiče. ^-Podjuna-Zila. Ponedeljek, 10. 3.1986 ietek, 14. 3.1986 „Pričevanja“ — Polpretekiaj^^mega življenja: Kontakt-zgodovina koroških Slovence* u — kulturni dnevi dija-(Janez Wutte-Luc: Upor). slovenske gimnazije. PRIP0HLMATEDNADEea Anina zgodba čas* pustUa^pr/ njen?*babk:t in marca 1986 ob 22.05 uri Atentat -Ve*er0nimefFmonmzPeMTnta ÄÄ5 Z dokui 2. SPORED Nedelja, 9. marca: 14.00 Tenis — 18.25 Neobvezno — 19.10 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Podobe časa — 21.00 Včeraj, danes, jutri —- 21.20 Flandrijski lev — 22.10 Stereovizija Ponedeljek, 10. marca: 8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Pota spoznanja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Dinastija — 22.20 Čas knjige Torek, 11. marca: 8.30 Otroška oddaja — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Tokovi samoupravljanja — 18.45 Rumena laguna — 19.30 TVD — 20.00 Po sledeh ljudske umetnosti — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Antun Vramec Sreda, 12. marca: 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Benji, Zaks in deček iz vesolja — 18.15 Beograd na filmu — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Koncert v galeriji Sanu — 21.00 Oskar Herman — 21.45 Dobro jutro, jazzarji Četrtek, 13. marca: 8.30 „Fazoni i fore“ — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 „Fazoni i fore“ — 18.15 Znanost — 18.45 Želeli ste poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.25 Poročila Petek, 14. marca: 8.30 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Vpis v vojaške akademije — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 21.50 Nočni kino: Svetlomodri ženski rokopis Sobota, 15. marca: 13.00 Osvajalec Maracaikov — 15.00 Miti in legende — 15.15 Dijaška doba — 16.15 Keganovi — 17.25 Nikola Tesla — 18.30 Vaterpol — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer Prireditve/Objave PRIREDITVE • Pečnica KRIŽEV POT KATOLIŠKE MLADINE ROŽ Čas: v soboto, 15. marca 1986 ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi na Pečnici • Pliberk LUCIJA — ljudska igra v dveh delih Prireditelj: farna mladina v Pliberku Čas: v nedeljo, 9. marca 1986, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Pliberku Nastopa: igralska skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi • Št. Primož „KURENT“ Prireditelj: SPD „Danica“ Čas: sobota, 15. marec 1986, ob 19.30 uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Nastopa igralska skupina OBACE • Št. Jakob „KURENT“ Prireditelj: SPD „Rož“ Čas: nedelja, 16. marec 1986, ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu • Železna Kapla Strokovno predavanje O REJI DOJILJ (Mutterkuhhaltung) Prireditelj: Slovenska kmečka zveza Čas: v sredo, 19. marca 1986, ob 14. uri (na Jožefovo) Kraj: Hotel Obir v Železni Kapli Predava: univ. prof. dr. Jože OSTERC iz Ljubljane • Libuče SUPER-G Prireditelj: MoPZ „Kralj Matjaž“ v Libučah Čas: nedelja, 9. marec 1986, ob 10. uri Kraj: Libuče — pri Mogru Prijave so možne do 6. marca 1986 pri Posojilnici Pliberk in poslovalnici v Šmihelu • Radiše „KRIŽEV POT“ slovenskih koroških skavtov Čas: v petek, 14. marca 1986, ob 18. uri Kraj: v farni cerkvi na Radišah • Dom v Tinjah od ponedeljka, 10. marca, ob 18. uri do četrtka, 13. marca, ob 13. uri Dopustniški dnevi za starejše ljudi, za žene in može ter vdove in vdovce z duhovnim in kulturnim programom NAPRAVIMO ŽIVLJENJE BOGATO Voditelj: Franc Sodja Prispevek: šil. 100,— za tečaj šil. 660,— za tridenvni penzion Prijave: najkasneje do 7. marca 1986 Na sporedu: v torek, 11. marca 1986, od 9. do 12. ure Pogovor z Bogom — najgloblji vir naše duhovnosti Predava: Čili KODRIČ, Ljubljana V torek ob 19.30 zvečer: Dia-predavanje: videl sem torinski prt Predava: prof. Winfried ROHS-MANN, Dunaj 11. rožanski izobraževalni teden od 28. februarja do 9. marca 1986 DAN PRIREDITEV KRAJ petek 7. marec ob 19.00 „Večer domačih pripovednikov" povezuje: dr. Herta Lausegger Borovlje pri Bundru sobota 8. marec od 14.00 do 17.00 prof. Majda Fister: Seminar za kulturne, politične in gospodarske funkcionarje „Rož skozi stoletja — socialna podoba Roža" Sveče stara šola sobota 8. marec ob 19.00 Filmski večer: „Film o Goršetu" „Posnetki o Kočni" Sveče stara šola nedelja 9. marec od 12.00 naprej Dan domačih jedil Velinja vas gostilna Knaberle Razstava Gorazda Živkoviča je odprta v poslovnem času KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU i :<•] :