Leta 1854 se je zgodil v Berlinu ta le slučaj, ki nam kaže, da je bila policija sama pospeševateljica ponarejanja — bankovcev: Omenjenega leta je živel v Berlinu izurjen litograf (ki je znal črtati v kamenite piošče najfinejše risbe za tisk) Gottlieb Berner. Nekega jutra je čital v »Vossische Zeitung« oglas: »Išče se izurjen litograf za izvedbo prav težavne naloge. Več je zvedeti v uredništvu lista.cc Berner se je podal v uredništvo, k3#er so mu povedali, da oddaja službo bivši odvetnik Kleber, ki stanuje v tej in tej berlinski ulici. Litograf je še poizvedoval pri Kleberjevih sosedih, na kakem gla.su da je ta gospod in je slišal o istem le samo dobro in priporočljivo. Advokat in litograf sta se kmalu osebno spoznala in Berner je zvedel, za kaj da gre pri v oglasu omenjeni težavni nalogi. Kleber mu je pripovedoval najstrožje zaupno, da namerava pustiti Amerika v Berlinu tiskati svoje bankovce, ker so tukaj najboljši litografi. Zadeva pa mora ostati tajna, ker Združenim ameriškim državam bi nikakor ne bilo po godu, a^o bi s' zvedelo, da jim tiska denar majhna Prusija. On, Berner bi urezal v kamen za tisk bankovcev potrebne plošče in prejel seve za to kočljivo delo prav znatno nagrado. Da se pa bo on Kleber kot zastopnik Združenih držav prepričal na lastne oči o njegovih litografskih zmožno- Btih, naj izgotovi Berner najpoprej za preizkušnjo plošče za tisk enega pruskega bankovca za pet tolarjev. Ako se mu to brezhibno posreči, bo pri njem stalno nameščen in kar najbolje plačan. Odvetnik in litograf sta se pogodila pod obljubo obojestranske molčečnosti. Kedo ni molčal, to je bil litograf, ki je zaupal celo skrivnostno zadevo svoji ženi. Boljša polovica se je zaletavala tako dolgo vanj, dokler se ni podal na policijo in je povprašal tamkaj za dober nasvet policijskega ravnatelja g. Stieberja. Ravnatelj je bil ves v ognju, ko mu je nekaj pošepnilo, da je baš sedaj prilika, da se lahko proslavi z izsleditvijo družbe ponarejevalcev. Sklenil je z litografom zaupni dogovor, naj le lepo pripravi vse plošče _a ponarejanje pruskili pettolarskih bankovcev. Ko bo pa enkrat imel vse pripravljeno za tisk ameriškega denarja, pa bo padla policija po Kleberju. Aretacija advokata bo vrgla njemu kot policijskemu poveljniku in ovaduhu Bernerju bogato nagrado ter priznanje na najvišjih mestih. Litograf je moral ravnatelju obljubiti, da gabo točno obveščal, kako in v koliko napre dujejo priprave glede ponarejanja. Minulo je nekaj mesecev in litograf se je zopet oglasil na policiji. Pripovedoval je gospodu ravnatelju, da so plošče gotove in je treba samo pričeti s tiskom, _a kar je treba tiskarskega stroja. Kleber mu je že dal denar za stroj. Gospod ravnatelj se je globoko zamislil in se spomnil, da ima berlinska policija Cisto nov stroj, katerega ]'© zaplenila piied dabrim Ietom ponarejevalcem bankovcev. Radi odkritosrčnosti lahko obdrži litograf advokatov denar, od policije pa bo dobil takoj tiskarski stroj, kar se je tudi v resnici iZgodilo. Par dni za tem je pokazal Berner svojemu delodajalcu in policijskemu ravnatelju na eni strani z vso natančinostjo ponarejeni pruski pettolarski Ibankovec. Radi sijajno prestale preizjkušnje je bil vesel advokat in vodja policije. Ravnatelj je naročil litografu, naj še izvrši potvorbo na drugi strani. Ko bo v teku tisk ameriških dolarjev, potem bo posegla vmes policija in po aretaciji prideta mastna nagrada, odHkovanje in seve še povišanje v sluŁbi. Tudi tisk druge strani pruskega tolarja je uspel najboljše. Ko je bilo vse pripravljeno za tisk ameriških dolarjev, jt res obkolila policija skrivnostno tiskarno in vse zapečatila ter zastražila. Ko so pa hoteli zagrabiti advokata Kleberja, ga ni bilo nikdar nikjer. Celi dve leti je bila Prusija preplavljena z najboljše ponarejenimi pettolarskimi bankovci, katere je tiskal advokat biez vednosti litografa in jih razpečal, ko je delal Berner priprave za tisk ameriških dolarjev. Advokata ni izsledila policija, ker je bil bolj na straži nego litograf, in gospod policijski ravnatelj. Ubogi čef policije! Ni prejel ne priznanja, ne nagrade, ampak dekret za upokojitev, ker je dal sam vodji ponarejevalske družbe tiskarski stroj in čakal z aretacijo tako dolgo, dokler niso bili vsi ponare3'eni bankovci v prometu!