Po&tmna/ pločnna :Ne branijo oni Stepinca samega, ni jim žal tega, ker sedi Stepinac v kaznilnici, kamor spada. Ne, vsa ta gospoda z Vatikanom na čelu dobro ve, kdo je Stepinac. toda oni branijo Stepinca zaradi tega, ker bi radi dokazali vernemu delovnemu ljudstvu drugih dežel, da sta ljudska oblast. ui katoliško versko prepričanje dve stvari, ki no moreta živeti druga poleg druge,« »V svojem besu gredo nasi sovražniki včasih tako daleč, da delajo neumnosti v lastno škodo. Tako t mo n. pr. slišali, da io Vatikan izobčil iz cerkve sodnike, ki so sodili Stepi oca. Vprašam vas, tovariši, ali se morda spominjate, da je Vatikan izobčil iz cerkve enega samega gestapovca.. Niti enega takega primera ne vem.« (Slov. por. 22. okt.) Kardelju odgovarja rimski Osser-vatore Romano 24. okt. takole: Najprej prinaša prevod tistega dola govora, ki smo ga tudi mi prinosli, nato pa dodaja, da jugoslov. ljudstvo gotovo pozna mons. Stepinja in tudi ve, da ga je Pavelič smatral ra izdajalca prav tako kot sedanji režim, in sicer il istega vzroka: ker •ta Pavelič m sedanji režim spoznala, da se mons Stepinac ne da vpreči v voz nobenega režima, temveč da brani pravice in svobodo Cerkve ter duš. Prav zaradi tega tudi bra- Za svetovno javnost »komedija«, za Cerkev, narod in prizadeto pa velika žaloigra ljudskih in vojnih sodišč v Jugoslaviji se nadaljuje. Sedaj je med drugimi na vrsti sarajevski škof dr. Ivan Šarid. Med Slovenci jemljejo te stvari na lahko in jih skušajo celo opravičevati ali omiljevati njih vne-bovpijočo krivičnost samo ljudje, ki so zgubili čut za narodno in versko občestvo. Resnično narodni in verni ljudje trpijo in molijo, da bi »e čimprej nehala doba brezvestnega divjanja proti Cerkvi, kar itain dela pred vsem svetom toliko sramote in nepregledno ško-lo. 30 tisoč katoliških delavcev V Amsterdamu na Holandskem se jo zbralo 30 tisoč mladih katoliških delavcev — žosistov — na zborovanju v mestnem stadionu, da izpričajo svojo zvestobo krščanskim 'doalom. PRVI PETEK IN PRVA SOBOTA Ker padeta v novembru prvi petek in prva sobota na praznik vseh svetih in na spomin vernih duš, odpade 1. XI. večerna ura češčenja v stolnici, na prvo soboto pa bo v stolnici ob 6. uri sv. maša s petjem in pridigo za verne duše. Udeležite se v tem večjem številu drugih pobožnosti, zlasti pa darujte sv. obhajilo in odpustke ter pobožne molitve za verne duše. Vsakdo se spominjaj tudi številnih dobrih ljudi, ki so bili v zadnjih letih pomorjeni in so brez tolažil sv. vere odšli v večnost. Bog jim daj večni mir! liijo škofa mons. Stepinca po vesoljnem katoliškem svetu, in to tem lažo, ker je sedanji režim že vse verno in tudi neverne množice, da t o le kulturne, prepričal, da »oblast, katere je deležen tudi tj. K.zgledni, pravi ljudski duhovnik«, ki se ga še komunisti sramujejo, /ločin nad narodom, zlo rabo vere in zapeljevanje ljudi. (Slov. Por. avg. 1946: Zakaj narod sodi svojega škofa I-IV.). Koliko dobrega je že storil ljudstvu Mikuž, ki se spotika nad svojim škofom, ker je okupacijski oblasti v skladu z mednarodnim pravom in božjo zapovedjo (IV!) obljubil podreditev in pomoč v vsem, kar jo »v časno in večno korist ljudstva«? Angleži so odlikovali razne svoje uradnike na Nordmanskih otokih, čeprav so za časa nemške zasedbe podpisovali njihove nafedbe, češ da jo bila : njihova naloga braniti ljudstvo prod Nemci« (Glas zaveznikov, 22. dec. 1945). »Komisija za čiščenje« jo v Gorici oprostila zdravnika, ki je imel važno funkcije pri fašistični stranki« (Glas zaveznikov 19. febr. 1946). Zakaj? Pravočasno se jo priklonil tudi partizanom in jim ponudil svoje sodelovanje. Slovenski komunisti in njihovi peto-lizcd pa svojega škofa, ki ni bil pristaš, še manj funkcionar fašistične ali nacistične stranke in ni podpisal niti ene okupacijske na-redbe, pač pa mu je bila pri srcu »časna in večna korist ljudstva«, proglašajo za zločinca in ga sodijo kot vojnega krivca. In vendar bi se moral marsikdo, ki nastopa proti škofu Rožmanu, zahvaliti njego vi prošnji na okupacijsko oblasti, da ga ni pokosila fašistična stroj niča, ali da ni vzdihoval ali umrl v nacističnem taborišču. Ne! Zaradi škofove pametne podreditve ni zgo vela niti ena slovenska domačija, se ni potočila uiti ena kapljica krti. Zaradi Mikuževe zlorabe vero in zapeljevanja ljudi se je pa na tisoče hiš spremenilo v pepel, šlo v izgubo na milijardo narodnega premoženja, je na tisoče družin ostalo brez očetov, mater, sinov, hčera... Ali jo tak duhovnik »iz ljudstva za ljudstvo«, ker iz ozira do brezbož-cev govori samo o politiki, ne oznanja pa resnice Boga, ki »želi, da bi prišli vsi k spoznanju resnice in se takd zveličali?« Odpadli duhovnik Mikuž je hotel osramotiti svojega duhovnega očeta, svojega škofa. Dosegel je pa na sprotno. S svojim pisanjem o ško-fu-zločincu je prav na podlagi njegovih pridig in pastirskih pisem povedal vsej javnosti, da je bil ljubljanski škof predvsem škof, ki je svojim vernikom oznanjeval le zdravi Kristusov nauk, jih prepri čeval, svaril in opominjal z vsem potrpljenjem, kakor naroča apostol »Večkrat slišim, da se pri nas protestira, ker je pri nekem letal-• kein napadu generala Franka bilo pobitih 800 oseb, medtem ko je bilo pod videzom neke »oblasti« 100 tisoč ali celo 200.000 mož in žen in otrok hladnokrvno in strašno poklanih, no da bi pri nas kdo spregovoril eno samo protestno besedo. Danes govorim tukaj jaz, ker sovražim nečloveško bestialnost (podivjanost) in preganjanje, bodisi da je versko ali druge vrste, in ker sovražim organizirano in preračunano laž. Španski vladni oddelki se ne bore pod špansko zastavo, marveč pod rdečo. Že od 1. 1931. so požigali cerkve, samostane, odstra njevali (likvidirali) redovnike in duhovnike. Nepristranski poročevalci so ugotovili, da je bilo maja (1937) preteklega leta samo v Madridu in Barceloni pobitih in poklanih nad 50.000 oseb. Če za to nosi odgovornost španska vlada, tedaj je desetkrat upravičen Frankov upor; če je pa španska oblast izgubila nadzorstvo nad pristaši svoje stranke, ni več upravičena, da se imenuje »oblast«. Pribito je, da je državljanska vojna v Španiji, ki je izbruhnila 1936, pojav skrbne, večletne priprave od strani rdečih. No bi vas rad mučil z grozotami te krvave kopeli; sami jih morete brati v avtentičnih poročilih. Tam najdete r. pr. točno navedene zažige in križanje žen itd. Povsod, kjer so komunistična oblast utrdi, se takoj pojavi oboje: nečloveška podivjanost ii. najhujše preganjanje. To jo bilo zaslediti v Rusiji, Mehiki in sedaj v Španiji. Ti pojavi niso (epide mičnega) bolezenskega značaja, am pok spadajo v komunistično poli tiko. V Španiji so se izvršili množični pokolji duhovnikov in posilstva nad redovnicami. Mladi duhovniki, ki so bili javno postreljeni, se umirali neustrašenih obrazov, radi česar se je marsikateri gloda lec spreobrnil. To spada med naj vzvišenejše dogodke v zgodovini Cerkve. Nikdar, niti v najhujših časih rimskih cesarjev, se ni kaj takega dogajalo. Kaj misli angleško ljudstvo spričo teh dejstev storiti proti organizirani laži? Pri komunistih in polkomunistih se ne doseže' nič, kajti za resnico in človeško trpljenje so nedostopni. Poštene ljudi pa lahko zapeljejo s prefrigano lažjo. Kot kristjani moramo neprenohorna moliti za nesrečni narod, ki je obdaroval svet z vero, kakor so odraža v sv. Tereziji Avilski in sv. Janezu od Križa. Molimo, da bi bila • Španija po božjih sklepih rešena od opustoše-vanja vere, kulturo in čiovečan-siva« (Schoencre Zukunft, Jhg. Xin. N. 44. 31. Jul. 1938. S. 1131). OKNO V SVET Ali so no ponavljajo iste grozovitosti tudi danes, kjer je komunizem zavladal? ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV (ZN) je 23. oktobra začela svoje zasedanje v New-Yorku. Zbrani so tam zastopniki 51 držav. Ameriški Byrnes in angleški Devin sta hotela še pred tem zasedanjem obrazložiti stališče svojih vlad predvsem glede na pariško mirovno konferenco, pa tudi glede na bodoča mirovna določila o ureditvi sred-ije Evrope, zlasti Nemčije. Oba eta izrazila upanje in pričakovanje, da bo jugoslovanska vlada odstopila od svoja grožnje, da zaradi Trsta in julijskih mej ne podpiše mirovne pogodbi- z Italijo. Tako Italija kot Jugoslavija naj pokažeta dobro voljo in naj podredita svoje ireden trstične težnje splošnemu dobrobi tu. Obe držai i nosita odgovornost in imata zdaj veliko priliko služiti svetovnemu miru s pametno po pustlji vostjo, ki je ne smeta zanemariti. Bevin. je v svojem parlamentarnem govoru dal pregled črez vse evropsko stanje in je govoril tako zmerno, da mu je pritrjevala celo konservativna opozicija. Glede Anglije same je izjavil: Zaradi našega plačila v krvi in denarju ter žrtev po obeh svetovnih vojnah nam ni treba opravičevati vsakih pet minut našega obstoja, ampak imamo pravico govoriti in soodločati v vseh važnejših svetovnih vprašanjih. Byrnes pa se je mnogo pečal z Rusijo, ki jo je resno vabil k sodelovanja pri zgradbi svetovnega miru. A tega si no smejo Sovjeti 1 redstavljati tako, da morajo vso države le prikimati njih predloge m, ampak tako, da poslušajo razloge vseh držav in sprejmejo tisto predlogo, ki jih za mirni razvoj sveta večina smatra za najbolj primerne, četudi bi pomenili za eno ali drugo državo kako žrtvovanje njenih teženj. LONDON. V debati glede zunanje politike Anglije je predsednik laburistične vlade Attlee izrekel pomenljive besede- »Soglašamo z nači-i om mišljenja sovjetske vlade glede račel nadzorstva gospodarskega življenja od strani naroda in za narod. Toda globoko se oddaljujemo od sovjetske vlade glede vrednosti, ki jo mi pripisujemo svobodi posameznika, svobodi besede in glede pojmovanja demokracije. Tudi Churchill se jo oglasil pri tej debati m je po svoji navadi prednašal izvirne, a točno zadevajoče domislice, ki so med poslanci izzvale salve smeha. Ena taka domislica je bila, ko je govoril o Gr čjji: »Oboroženi komunist vas na pade in vi reagirate. Zaradi tega ste .reakcionarji.« Bolj točno in kratko res ni mogel označiti razmer, v katerih živijo narodi pod sovjet skim vplivom ali ob njegovi meji. čer pozdravil vse delegate zbrane na začetni seji in je poudaril, da ZDA po tej vojni nočejo veg zavzeti stališča osamljenosti (izolacionizma), ampak da hočejo sodelovati pri vzdrževanju svetovnega miru v organizaciji ZN. ki je ustanovljena, da ohranja mirovne stanje, potem ko ga bodo zavezniki vzpostavili v svetu. Svetovni mir mora sloneti na 4 temelj aih svoboščinah, ki so: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda od revščine in svoboda od sirahu. — Pod svobodo od strahu misli predvsem na svobodo pred velikimi grozotami nove vojne, a (udi pred strahom vsakega drugega nasilja. Pavel (2 Tim 4, 2). Zato pravoverni katoličani iz dneva v dan bolj spoštujejo svojega škofa. Mikužovo pisanje je spoštovanje še povečalo. »Vedeli smo, komu smo verovali. Zdaj smo potrjeni v prepričanju Velikega škofa imamo!« Tako sod bo o svojem škofu si je ustvarilo ljudstvo. Bivši simpatizerji, ki so se po zgledu izgubljenega sina v komunističnem raju že preobjedli r stankov od komunističnih obljub, molijo zdaj svoj Confiteor in se bijejo po glavi: »Saj je škof pove-ual, kak r bo, če zavlada brezbožni komunizem. Zakaj mu nismo verjeli?!« Zal, da se nekateri spametujejo šeTe, ko dobe dobršne bunke po glavi. Toda »po toči zvoniti je prepozno«, pravi ljudska modrost. Ameriška vlada je odpovedala Češkoslovaški že dovoljeno posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev in Byru.es je podčrtal na tiskovni konferenci, da ZDA nočejo nikogar u-sužnjiti s pomočjo denarnih posojil. Ker se nam pa to očita, bomo da-Iali posojila le takim državam, ki so nam naklonjeno in za pomoč hvaležne. ONU - ZN. Predvidevajo, da bo zasedanje ZN trajalo šest tednov. Vršilo se bo na njogovem novem sedežu Flushing Meadows na prostorih nekdanjega newyorškega velesejma. Seje bodo vsak dan dopoldne in popoldne in radio-postaje bodo vsak dan sproti poročale o poteku debat. Predsednik Truman je 23. X. zve- V zadnjih časih smo slišali govoriti o možnosti novo svetovne vojne. Pojavil se je zato spet strah. ZDA no mislijo na nobeno vojno. Naša zunanja politika jo globoko naslonjena na željo po miru. Nova vojna bi popolnoma uničila civili-iacijo. Vse države čutijo potrebo po miru. Zato se svet ne sme deliti v nespravljive tabore, saj različne gospodarske in socialno uredbe v različnih državah še niso nobena ovira /a svetovni mir in svetovno trgovino. Zato je treba pravičnega sporazuma med državami vsega sveta, ki morajo tudi znati žrivovati svoje male sebične interese v dobrobit svetovnih koristi. ZN je najvišja organizacija, ki govori v imeuu vsega sveta. Tu i-majo vse države, male in velike, enako veljavno besedo, in ta je tu svobodna. Povejmo si jasno tudi križajoča se mnenja in našli bomo pot do sporazuma. Končal, ,;e rekoč: »Naj nas vodi vsemogočni Bog s svojo modrostjo in milostjo in naj nas podpira v kanju trajnega svetovnega miru. Z njegovo pomočjo se nam bo to posrečilo.« Ko bi začeli enkrat tako govoriti tudi ruski državniki, bi bil svet na pravem potu do pravega miru mod narodi. NUERNBERG. Trupla umorjenih Hitlerjevih pomagačev so sežgali in pepel raztresli neznanokje. — Gone-lal Stilwcll je v svoji oporoki določil, naj z zrakoplovom raztresejo pepel njegovega trupla nad Pacifi-šim oceanom, kar so tudi storili. To so pa čudni pojmi o pogrebih, ki niso prav nič krščanski. BERLIN. Pri občinskih volitvah so dobili socialni demokratje 945.44(7 glasov; krščanski demokratje 431 lisoč 174, socialistična enota (komunisti, ki s svojim pravim imenom nočejo priti na dan) 382.286 in liberalni demokratje 181.241. Pomniti je treba, da imajo Sovjeti zaseden velik del Berlina in da je bila kljub tunu njih socialistična enota poražena in potisnjena na tretje mesto. Zato so bili voditelji nemških komunistov poklicani na zagovor k visokim sovjetskim funkcionarjem v Berlinu; sestanek je bil baje zelo živahen. — Štiri petine Berlinčanov sc glasovale proti komunistom; to Sovjete boli. — Narodi so začeli pač spregledovati, kaj je komunizem. Kjer niso še v njegovih kleščah, so pri volitvah gladko odmikajo od njega. Prvi korak za o-zdravljenje sveta od te nalezljive bolozni je storjen —■ in to je: ugotovitev delavskih mas, da je komu-i izern ne samo versko, ampak tudi socialno zlo, pa če sam še tako razglaša, da prinaša samo on socialno odrešenje. SOVJETI so poslali Turčiji žj Jrugo noto, ki zahteva, naj bi Darda-nolske ožine prišlo pod skupno nadzorstvo Sovjetov in Turčije- Ta je v Moskvo odgovorila, da na te limanice- no sede in da to vprašanje spada prod širše razsodišče, V katerem bodo imele besedo vse države, ki so podpisale montreški sporazum o leh ožinah. Na POIJSKEM se imajo vršiti kmalu splošne volitve, a vlada pod sovjetskim vplivom hiti zapirati u-glcduejše člane opozicijske kmetske stranke. Mikolajezik protestira, kardinal Illond pa je izdal pastir -ko pismo, ki poziva katoličane, naj volijo le katoliške poslance, ki bo-uo branili koristi vere. MED KRFOM in Grčijo sta dve anglekši torpedolovki zadeli na pomorsko mino. Mrtvih in ranjenih je -i.l pomorščakov. RUSKO LJUDSTVO si želi družinskega življenja Informacijska agencija CIP ob javlja: Učenjak, ki se je mudil 6 mese cev v Rusiji kot zdravnik, poroča 0 tem, kar je opazil med ruskim ljudstvom. Najbolj ga je presenetila živa želja ruskega ljudstva po obnovitvi družinskega življenja, ki se razodeva na več načinov. Ženske kot vojaki Položaj žensk v vojski je strašen. Vojaki in častniki jih zaničujejo in jih nazivljejo »vojaške priležnice«. Drugo ime, ki ga nosijo, je »začasna žena» ali po rusko »vremenaja ženščina«. Vsi dobro razlikujejo med takimi začasnimi ženskami in pravimi ženami vojakov in častnikov. — IV izkoreninjene ženske se nočejo vrniti na svoje domove, ker vedo, da jih bodo doma zaničevali. Na vse načine poskušajo, da bi o-siale v zapadnih deželah, kjer se mudi ruska vojska in kjer iščejo zaposlitve kot perice ali kaj podob- 1 ega. Ta vrsta žensk bo za državo velik socialni problem, ker ne bodo vedeli, kaj ukreniti z njimi. Nekatere izmed njih, ki so v armadi kot vojaki ali kot pomočnice, pošiljajo domov fotografije o ženi-tovanjskem slavju v zasedenih deželah. Neko dekle, ki je prisostvovalo poročnemu obredu v katoliški cerkvi, je prosilo za fotografijo, ki jo je poslalo domov s sledečo pripombo: »Tako se poročajo tu lju- dje: fant z dekletom za vse življenje in v cerkvi in ne kot pri nas, kjer se parijo kot živali«. Med ruskim narodom ni še. popolnoma uničeno družinsko življenje. Zdravi del močno čuti potrebo stalnega družinskega žvljenja in zato si želi zvestobe med možem in ženo. Razporoka jim je velik trn v nerodnem telesu. Kako globoko ču-t jo potrebo po zakonski zvestobi, kažejo razni primeri, ko so se možje vijaki vrnili iz vojne in našli žene •/. drugimi. Mnogo takih žen, ki niso držale zvestobe, je bilo zadnje čase ubitih. Opevanje prave ljubezni Tudi to je dokaz, kako si želi rusko ljudstvo prave, zveste ljubezni med mladinci in zakonci. Vojaki imajo mnogo pesmi, ki opevajo zvesto ljubezen. Ena izmed njih je: »Temnaja noč, toFko puli svi-stjat.„«, ki opeva vojaka na fronti, ki misli na svojo ženko, ki sedi i b zibelki njunega otroka. In ta pesem pravi, da čeprav mora vojak veliko trpeti, rad trpi za svojo dru- žmico. Zopet druga pesem opeva fanta, ki piše dekletu, da je ranjen zgubil nogo. In dekle mu odgovori, naj ne misli več nanjo. In pesem zaključi, da je fant dekletu le tako pisal, da je preizkusil njeno ljubezen in zvestobo. Ko se je vnil zdrav u> odlikovan domov, je zopet tekala. za njim. a on je ni hotel. Te pesmi so dokaz, da je v dušah c stalo hrepenenje po tem, kar jo Bog določil, in da noben vihar, nobena revolucija, tega, kar je Bog zapisal v človeško srce, ne more zbrisati Velik uspeh družinskih filmov V sovtjetski Rusiji so ljudje siti vojnih filmov. Želijo si pa družinskih filmov, kjer se opeva pravo družinsko življenje in zvestoba Taki filmi so najbolj obiskovani, Mnogi jih gredo gledat tudi po trikrat, štirikrat. So pa v Rusiji ti filmi bolj dostojni kot v Ameriki in Franciji. Zdaj predvajajo v Sovjetski zvezi film po Ramasovi komediji z naslovom »Vsakemu se lahko zgodi«, ki žanje silovite uspehe. V njem se poveličuje delo in žrtev deklet, ki so bile med vojno v službi na železnici. Kar ljudstvu najbolj ugaja, je zvestoba dveh glavnih igralk Saše in Natašje. Ljudstvo v Sovjetski Rusiji so Je naveličalo vsega podlega, kar nudi komunizem, in hrepeni po tem, kar je plemenito, vzvišeno. Vlada caplja za ljudstvom Preko tega splošnega hrepenenja po družinskem življenju ne more uiti komunistična sovjetska vlada. Morala je podvzeti razne ukrepe, da si omogoči obstoj. Tako je raz-r oroka zdaj združena z raznimi težkimi pogoji. Tudi civilna poroka ni več le vpis poročencev, ampak so jo obdali s slovesnostjo, ki spominja na cerkveno poroko. Vendar pa se vili težnja komunistične vlade po prosti ljubezni v tem, da močno ščiti nezakonske matere in njih otroke. To slednje je delal tudi fašizem, a ue. prvi ne drugi ni krščanski. Družina je podlaga človeške družbe in države le sebi koristijo; akojo ščitijo in podpirajo. DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE V sredo 5. novembra bo za vse žene pri Sv. Antonu ua trgu i-stega imena v Gorici še ena duhovna obnova. Zjutraj do 9.30 Luka in Luka: Šime, kako, da si danes tako slabe volje? Som sedi pa povej, kako jo z letošnjo rebulo. Šime: Oh, rebula! Še zdaj se mi lanska kisa v kleti. Luka: Kak > jo pa. s politiko? S, me: Kakor z vinom, vsaj lanskim. Luka: Kratek si danes. Le povej kaj več. ime: Povsod kaj zamudijo ali ;a-packajo. Poglej, recimo, Turka. Tako lepo mu je Rus dvakrat pisal, naj bi odslej skupaj branila Bospor in Dardanele. Pa je Turek nehvaležen in trmast. Pravi, da bo že sam to reč opravil, kakor doslej. Luka: Seveda; mu ne zaupa, ker Rus je sedaj ves rus (rdeč). Miš vendar ne bo klicala mačka, naj ji pomaga »stražiti« luknjo. Šime: Govoriš kakor reakcionar. Ali držiš s Turkom? Luka: Kaj je šo novega? Šime: Poglej tistega Franka tam v Španiji. On je sedaj največja nevarnost za svetovni mir. Združeni Narodi so kar naprej v skrbeh radi njega. Luka: Kako to? Šimo: Kar na kratko ti povem. Za-k;ij ne reče, da tam ni diktaturo in fašizma, ampak popolna demokracija, n. pr. progresivna demokracija št. 3? Vsem diplomatom na svetu bi odleglo. Menda se mož boji to besede. Saj bi lahko uganjal ž njo burke, kakor delajo drugod. Lahko bi še tako besil in davil svoje nasprotnike. Nič zato. »Demokrati« smejo vse. Morda bi šlo tudi z regresivno ali reakcionarno demokracijo. Glavno je, da se po svetu sliši dobro zadnja beseda: demokracija. Ta ima prav čarovniško moč, ki pokrijo mnogo političnih grehov. Toda ta Franko dola »frank« in govori »franko« (odkrito). Saj pravim de-mo-kra-ci-jal! Luka: Učen si postal, Šinete. Moja sajasta pamet to ne dohaja! Povej še kako norico! Šime: No, poslušaj. Nemške vojno zločince so končno pobili, drugod pa zločinci neskončno ubijajo. Luka: Povej kaj bolj veselega. Šime: Ponosen bodi, Luka! Mi Slovenci zmagujemo. Pod rajno Avstrijo smo imeli samo eno državo, kjer nismo mi vladalL Po prvi svetovni vojni smo bivali že v 3 ali 4 državah, vladali smo pa po kapljicah v gotovih preslodkih. Po drugi pa bomo vladali kar v 5 ali 7 državah ali deželah: FLRJ in LRS. Cona B, Oona A, Avstri- ja, Madžarska, Italija in po šo Svobodno tržaško ozemlje. Ves svet bo vozil blago v Trst. Mi bomo pa verižili ž njim po vseh teh deželah in čez. Vsi Slovenci bomo živeli od samega kontrabanta in črne borze- Juhuhuj! Živela svoboda! Živolo delovno ljudstvo, ko ne bo treba nič delati, le kvečjemu med mašo v nedeljo. T.uka: Kaj pa če nastane tretja svetovna vojna? Šime: Nič slabšega, Luka. Potem bomo vladali po vsem svetu, kakor Judje, ko jih je bil Tit premagal v Jeruzalemu. Luki: Lahko bomo peli: »Največ »veta otrokom sliši Slave.« Socialno vprašanje I ho v stolnici prilika za prejem sv. zakramentov. Tudi sv. maše naj se udeleže tam. Govori bodo ob 10. uri, ob 11.30 in ob 2. uri popoldne. Po sklepnem govoru bo blagoslov z Najsvetejšim. Krščanskim materam in ženam so take obnove potrebne, uko hočejo svoje družine spet vrniti Kristusu. Ne stavimo duhovnih zadev na drugo ali celo na zadnje mesto. Prva je duša! Ali ne prinaša socializem marsikaj dobrega? Kar smo rekli o individualizmu in gospodarskem liberalizmu, moremo reči tudi o socializmu. Tudi socializem je nekaj resnice ii ta resnica rodi kaj dobrega. Socializem je odpor proti individualizmu in gospodarskemu liberalizmu in proti njiju gospodarski obliki, kapitalizmu. V boju zoper kapitalizem zahteva marsikaj dobrega, kar se ujema tudi z zahtevami krščanstva. Gospodarski liberalizem je zanikal delavcem pravico združevanja (asociacije in organizacije). Socializem se bori za svobodo združevanja. Gospodarski liberalizem je skušal dajati delavoem najmanjše plaže. Socializem se bori za primerne plače. Gospodarski liberalizem je podaljševal, kjer je le mogel, delovni čas. Socializem skuša urediti delovni čas. Gospodarski liberalizem je odrekel državi pravico, urejati gospodarske razmere. Socializem zahteva, da država s socialnimi zakoni zaščiti delavce, uvede zavarovanje za bolezni, nezgode in starost, o-rneji brezposelnost i. t. d. Te in takšne zahteve socializma no v nekih mejah upravičene in zato dobre. Toda ne gre za to. Te zahteve, kolikor so upravične in dobre, so tudi zahteve krščanstva. Po njih torej narave in bistva socializma ne moremo presojati. Program socializma ima dva de-h- V enem delu so takšno »začasne« zahteve. Drugi del je načelen; v njem je označen cilj, to, kar socializem končno hoče, to, kar je bistvo socializma, in to je tisto, po čemer moramo presojati socializem, tu je tudi zadnji vzrok, zakaj socializem ne more osrečiti človeštva, zakaj srečo obeta, a so njegovi obeti le laž in prevara, Zakaj socializem ne more človeka osrečiti? Socializem ne more človeka osrečiti radi svojih zmot. IV. ZMOTE SOCIALIZMA Katere so osnovne načelne zmote socializma? Prva zmota je zmota o človeku in njegovem odnosu do družbe, recimo socialna. Socializem zanikuje pravo člove- ško osebnost in pravice človeške osebnosti. Socializem se je sicer dvignil v imenu zatiranih, da bi jih osvobodil izpod jarma kapitalizma, toda v nasprotju proti individualizmu in gospodarskemu liberalizmu, ki sta spočela kapitalizem, je zišel iz ene skrajnosti v drugo skrajnost; individualizem in gospodarski li-teralizem sta tako poudarjala svobodo in pravico poediuca, da sta prezrla človekovo socialno naravo in zanikala pravice in oblast družbe, socializem tako poudarja pravice in oblast družbe, da zanikuje svobodo in pravice poediuca. Individualizmu in gospodarskemu liberalizmu je vse individuum, poe-dinec, socializmu je vse družba. Resnica pa je, da je človek individualno in socialno bitje: kot individuum ima neke pravice, ki mu jih ni dala družba in mu jih tudi vzeti ne sme, kot socialno bitjo pa mora živeti v družbi in ima družba t.ad nijm neko oblast in neko pravice. Družba je torej človeku potrebna. Teda ni človek radi družbe, ampak družba radi človeka. Človek je o-st-ba, ki ima v Bogu svoj zadnji namen, in družba mora človeku pomagati, da more končno doseči ta namen. Druga zmota je gospodarska. Socializem zanikuje zasebno lastnino, češ da je zasebna lastnina kriva vsega zla. Toda zla ni kriva zasebna lastnina, ampak le zloraba zasebne lastnine. Res, Bog hoče, naj svet in t varne dobrine na svetu služijo vsem ljudem. A prav zato, da bi bilo dosti teh dobrin, naj bi bila po božji u-redbi na svetu zasebna lastnina. Zakaj vsak rajši dela za svoje, kakor za tuje, in za to, kar je »komunsko«, posameznik navadno nima dosti skrbi. Po izvirnem grehu je človek le preveč sebičen. Tretja zmota je duhovna. Kakor gospodarski liberalizem, tako pa tudi socializem misli le na materialno blaginjo. Kakor gospodarski liberalizem, tr.ko tudi soocializem prezira duhovne dobrine, ki jih daje vera. Glede tega je socializem dedič liberalizma. posledice teh Kakšne bi bile zmot? Posledice tah zmot bi bile skraj- io pogubne. 1. V socialnem oziru bi prinesel pocializem namesto osvoboditve le »irdo in mrzko sužnest« (Leon XIII. Rn 12). Ker zanikuje socializem človeško ‘osebnost in posameznika izroča popolnoma družbi, bi bili posamezniki le še »številke« v množici. Vse bi odločala družba ali samozvanci v družbi, ki bi se izprevrgli v diktatorje in tirane Prim. Stalinov zgled v Rusiji! In danes še drugo drugod! 2. V gospodarskem oziru bi se »viri blagostanja počasi posušili in enakost v*eh bi bila le enakost v bedi« (Leon XIII. Rn 12). Brez zasebne lastnine bi ljudje ne imeli nobenega veselja za delo. (Nadaljevanje na 4. strani) Marianka: (22) Harjetica Po dolgem hodniku se je napotil proti primarijevemu stanovanju. Pri drugem stopnišču se je zaletela vanj Mirijam, ki je pritekla iz vrta z velikim šopom komaj narezanih vrtnic. »Ah, nerodnež, vse vrtnice si mi pomečkal!« ga je oštela. Ciril bi se ji silno rad zasmejal, pa se je premagal in jo resno pogledal: »Mirijam, kdaj me boš ubogala?« »Zakaj?« je na moč začudena uprla vanj svoje temne oči. Ciril se je zazrl naprej po dolgem hodniku, ker je vedel, da bi ga te oči premagale, če bi pogledal vanje. »Zato, Mirijam,« je resno nadaljeval, »ker si včeraj zopet napravila eno svojih neumnosti. Povej mi, kaj si delala po večerji v o-troški sobi?« »Nobenih neumnosti nisem napravila, Ciril. Šla sem voščit lahko noč i vojim malčkom, kakor vsak večer. Čakaj, res, Andrejček se je pritožil, da je lačen, kakor že čestokrat. Jaz sem pohitela v našo shrambo in res našla še precejšen kos torte. Škoda, da je za druge nisem imela. Zato .-tm mu jo dala skrivaj.« »Hvala Bogu, da je nisi imela več, sicer bi morali danes vsi otroci vzeti olje, kakor Andrejček, ki je takoj včeraj na skrivnem pojedel ves kos in ima danes zato visoko mrzlico.« »Ali ve ata zn to?« — jo zaskrbljeno vprašala Mirijam. »Ne ve še, pa mu bom moral sedaj povedati, drugače so no poboljšaš nikoli.« »Ciril!« je proseče zatrepetal njon glas. Ciril se ni znal več zatajevati, pogledal ji je v oči in opazil, da so polne solz. »Mirijam!« je na mah pozabil na vse, »saj te ne bom izdal, samo ne jokaj — in obljubi mi, da boš odslej pametnejša!« Skozi solze se mu je hvaležno na-< mehnila: »Bom poskusila, Ciril, če ne prej, pa takrat, ko bom tvoja žena.« Nežno se mu je obesila na roko in tako sta skupno stopila v primarijevo sobo. Dr. Vinko je še vedno sedel pri mizi. Zamišljen je opazoval sliko lepe mlade deklice, ki je zraven slike njegove žene že dolga leta krasila r.jegovo pisalpo mizo. Bila je slika tako zgodaj umrle Marjetice, večno lepe in mlade, tudi fedaj po dvajsetih letih. Mirijam se je tiho približala mizi in vzela raz njo vazo z že ovenelimi rožami iri jih nadomestila z drugimi škrlatno rdečimi vrtnicami. Dr. Vinko se je prebudil kakor iz sanj. Njegov pogled je obstal na svežih vrtnicah, lesketajočih se še v jutranji rosi: »Otroka moja, kako čudna so pota božja. Kako velika, nepremaglji va je ljubezen, ki le za druge živi. Čil a j ta, otroka, da bosta tudi vidva spoznala največjo ljubezen.« Ciril je vzel ponujeno pismo in sedel na divan zraven okna. Mirijam mu je sedla nasproti v velik naslonjač v radovednem pričakovanju. Dr. Vinko jo tiho zapustil sobo. Ciril je razgrnil pismo in kakor prej dr. Vinko začuden obstal: »Nijas - Indija , v aprilu...« je bral v začetku pisma. »Dragi Vinko! Gotovo se boš začudil, ko boš prejel to moje pismo. Mogoče, da si že mislil, da me sploh ni več med živimi. Pa glej! Oglašam se ti sedaj po itVajsetih letih, ne več kot slikar Pavle Zalar, marveč po neskončnem božjem usmiljenju kot misijonar na daljnem otoku Tihega oceana.« Ciril je presenečen za hip umoik-nil: Gospod Pavle — misijonar! — Tudi njega je ta nepričakovana novica nadvse presenetila. Predobro se ga je še spominjal. Kako bi se ga tudi ne, ko pa je bila le njegova zasluga, da sta se z Metodom izšolala. Pogledal je Mirijam. Tudi njej se je otroška radovednost umaknila globoki resnosti. Kolikokrat jo že slišala pripovedovali mka in Cirila o Marjetici, njeni smrti in o slikarju Zalarju. V njeni domišljiji sta živela kot ,u naka iz pravljic. »Ciril, prosim te, nadaljuj!« — ga je proseče opomnila Cirilov glas se je v začetku še vedno malo tresel, ko je zopet povzel : »Kako je to mogoče, se boš izpraševal: Pavle, pa misijonar! Da, Vinko, nikoli no bi verjel, da so pota božje Previdnosti tako čudovita! V teh dneh je minulo že deset let, odkar sem stopil na ta otok. Takrat sem se zaobljubil, da bom ii deset let prekinil vsak stik z domovino in z osebami, ki sem jih kdaj poznal. Ta žrtev je bila težja, mt sem si takrat mislil. Marsikatero grenko uro bi si olajšal, če bi se ii odpovedal! (Nadaljevanje) propa-tko jo f Nadaljevat,je) POVEČAL. Domače Novice Alojzij Mesar Delali bi, dokler bi vladala sila (teror), a delali brez smisla, brez skrbi, p-cvrgno; malomarno, zato pa negospodarsko, Če bi se pa s silo nasilja znebili, bi nastal strašen nered (anarhija). Torej ali iriranija ali anarhija, nikdar pa ne blaginja! Ne sme nas motiti, da je v Rusiji še močna industrija. Pomisliti je, da so ruski samosilniki poklicali najboljše inženirje z vsega sveta in pa da ima Rusija silno naravnega bogastva, ki se bo le počasi izčrpalo. A kljub temu gospodari v Rusiji že sedaj večja beda kot drugod. 3. V duhovnem oziru bi zavladalo strašno opustošenje duš in s tem neznanska duhovna beda. Tudi če bi socializem mogel u-stvariti gospodarsko blaginjo, bo vendar s svojim preziranjem Boga, vere, nravnosti in družine duša strašno opustošil in povzročil veliko duhovno bedo. Ker bi pa niti gospodarske blaginje ne prinesel, bi se s tem opustošenjem duš združil še gnjev in obup, zato pa le še večja duhovna beda. Tudi socializem bi torej rodil le pregrenke sadove, prinesel bridko prevaro in samo bedo. Toda socializem se vedno bolj u-mika komunizmu. Če bi zmagal socializem, bi zmagal le v obliki komunizma KOMUNIZEM BI PA VSE GORJE ČLOVEŠTVA LE ŠE KOMUNIZEM IN MISIJONI t C. g. V sredo 23. okt. so pokopali tega duhovnika trpina, župnika v Vrhpolju. Ob 10. uri dop. je bil pogreb. Prišlo je izredno veliko število ljudstva in 28 duhovnikov. Pogrebne svečanosti, mašo in govor je i-mfcl vipavski župnik in dekan mons. Brcitenberger. Lepo so peli domači pevci pod vodstvom podraškega organista. Tudi Mar družba zasluži pohvalo za vse, kar je za pok. župnika storila, tem bolj, ker je že par kit bila prav za prav brez voditelja, saj g. Mesar že dolgo ni mogel več : ki beti zanjo. Zahrbtna in neizprosna jetika je g. Mesarju onemoga-čsla, da bi se posvetil fari tako, ka-kcr si je želel. Gospod dekan je v govoru omenil, koliko je rajni gospod storil za lepoto hiše božjo in za duhivuo življenje v fari, čeprav ga je bolezen pri delu tako hudo o jirala. J Pokojni gospod se je rodil v Velejem gradu pri Komnu. Bil je i raktičen talent., ki se je za vse zanimal Njegova knjižnica je bila njegov ponos. Služboval je v Idriji, na Vrabčah in slednjič v Vrhpolju. Tovsod 3e bil mož na mestu. V I driji so otroci jokali, ko je šel proč. Tudi Vrhpoljci zelo žalujejo za njim. G. Mesar je bil še mlad. Imel je 38 let. Študiral je gimnazijo v Šent Vidu nad Ljubljano, bogoslovje pa v Gorici. Na njegov pogreb so hoteli iti tudi nekateri duhovniki iz cone A, toda na bloku so jih ustavile jugosl. oblasti in jih niso pustile naprej, čeprav so imeli dokumente v redu četrtek 24. in -v pelek 25. so u-kradli v solkanski cerkvi 10 oltarnih prtov. Uprava cerkve je zaupala, da so Solkanci pabož ii verniki, si radi obiskujejo Najsvetejše. Zato je pustila med dnevom cerkev odprlo. Zdaj pa se je izkazalo, da prihajajo v cerkev rajši cerkveni tatovi kot pobožne duše. Zaradi tega bo morala biti odslej cerkev med dnovom zaprta. Druga grda navada, ki je prišla z rdečo naprednost jo v našo vas, jo ta, da otroci zelo malo obiskujejo službo božjo, pač. pa zelo radi raz-rajajo pred cerkvijo, okrog nje in v njej, ko ni službe božje in včasih ludi med njo. Rdeči verniki, ki so se strašansko pohujševali, ko se je pred cerkvijo prodajal katoliški tednik, ki naj bi vzgajal staro in mlado k resnici in ljubezni do Boga in bližnjega, se prav nič ne pohujšujejo nad tem, da njihova mladina spreminja sveti kraj v igrišče in torišče vsakovrstno razposajenosti. — Zlasti matere naj mislijo nekoliko več na odgovornost, ki zadene v tej zadevi v prvi vrsti nje. Zlasti tiste okrog cerkve. Na Ogrskem zapirajo Pi ročali smo, da je ogrska vlada na zahtevo ruskega delegata pri kontrolni komisiji razpustila katoliške dijaške organizacije. Sedaj porečejo, da je ogrska policija aretirala lepo število voditeljev katoliških mladinskih organizacij. Vse to St» dela seveda v imenu verske svo bode! Dva nazora hočeta osvojiti svet: kat. vera in komunizem. Med njima se bije boj, ki pa ni omejen samo na Evropo, ampak se razteza na ves prostrani svet od kraja do kraja. Svet je danes celota. Podoben je šahovski deski, na kateri pomenijo deželo posamezne kvadratke. Kakor mora igralec paziti na vsa polja, tako moramo tudi vsi katoličani i-meti pregled nad vsemi deželami. Kaj bi pomagalo, če bi našo Slovenijo in Evropo rešili komunizma, ostali svet pa prepustili brezbožni-kem! Prav hitro bi preplavili tudi naše kraje. Zato bo vsak katoličan po svojih močeh podpiral misijonarje. Oni so v mis. deželah prvo-bc.ritclji proti komunizmu. Že v domovini, kjer stoje ob strani duhovščine številni dobri verniki, je borba težka. Koliko težja je pa borba šele v misijonih, kjer pride na enega duhovnika nad 120.000 poga nov. A še tem redkim primanjkuje sredstev. Medtem ko so Kristusovi slvžabniki po naši malomarnosti tako redki in slabo preskrbljeni, pa razpolagajo komunisti s tisoči šo lanih in dobro plačanih propagandistov. Tako je samo na Kitajsko idhajalo letno nad 500 Kitajcev, absolventov kem. visokih šol v Via divostoku in Moskvi. Samo v zadnjih letih minule vojne je odšlo na Kitajsko 2000 šolanih komunističnih propagandistov. Prav tako so med vojno delali milijoni Kitajcev v ruskih tovarnah in rudnikih, kjer sc jih vzgajali za revolucijo, ki sedaj plamti v težko preizkušeni de želi. In vsi ti napori za naj večjo časno in večno nesrečo narodovi! Kakor pri nas, tako tudi v misijonih skrbno skrivajo svojo barvo, Tako hočejo n. pr. na Kitajskem »pravo« demokr in social, reforme. Indijce in Javance vabijo v osvobo dilno borbo, črncem v Južni Afriki obljubljajo zaščito proti belim, muslimanom v Perziji dopovedujejo ,da je Stalin novorojeni Ali, raz-kolnim kristjanom v Egiptu, Siriji in Armeniji ponujajo varstvo. In u?pehi? Brali ste že o stotisočih rdečih borcev na Kitajskem, o vstaji na Filipinih, atentatih na Japonskem, izgredih in pobojih zdaj tu zdaj tam. Ne povsod ven dar v večini primerov so režiserji teh nemirov komunisti. Oni hočejo povsod ustvariti zmedo, priti na oblast in pripraviti pot rdečim ar madam. Seveda te namene skrbno skrivajo. Ene tja pa nilejer ne skrivajo: naravnost peklenskega sov ra šiva da sv. Cerkve. Povsod, kjer so prišli na površje, so najprej udarili P c Cerkvi. Tako poročajo iz komu Kjstičnega dela Kitajske o številnih uničenih mis. postajah in tisočih pomorjenih vernikov in duhovnikov. Da, tudi v misijonih si stojita nasproti kom. partija in Cerkev. aši komunisti se teg’a dobro zavedajo. Zato pa so požgali tudi misi-_ nišče v Grobljah in zaplenili Knobleharjev zavod ter tako skušali že v kali zatreti vsako misijonsko gibanje. Zdramimo se vendar tudi mi! Ne pustimo, da nas bodo komunisti prekosili in »nadmudri-li«. Tudi mi vstanimo in takoj, še danes kaj storimo za protikomu nistično fronto v misijonih! Molirno, da bi Bog podpiral pošteno Primorce, ki bi radi brali Vaš list, pa ne morejo do njega. Zlasti pa prosimo, da bi naš narod ostal Bogu zvest do konca in da bi rad vse prenesel v Njegovo slavo. Gospod, reši naš narod največje nesreče — brezbožnega komunizma!« Iz kom. slovarja: Spontana volja ljudstva: Ob pri liki ljubljanskega procesa piše Slov'. Poročevalec od 22. avg. 1946, da so ljudske množice spontano napolnilo dvorano na Taboru. Poročevalka v Soškem tedniku, ki so je najbrž tudi spontano udeležila, pa piše 7. septembra 1946, da so prod začetkom, razprave delegacije iz vseh ljudskih odborov v Sloveniji zasedla svoja mesta. Teh pa jo pri 1 ližno 1400. Toliko število, da ni o-stalo prostora niti za enega Liu-ijančana, ki bi hotel spontano v dvorano. Vrednost kom. propagande: Večkrat smo slišali, da je v Iju-rljanski škofiji na raznih krajih birmoval beograjski nadškof dr. Ujčič. Kako je to mogoče? Saj se jo že pred dvema letoma razširila vest, da je bil umorjen. Odkod je prišlo napačno poročilo? Ali so si Va izmislili res samo katoliški listi, da bi strašili pred komunizmom? Čudom se moramo čudili, da so komunisti enkrat delali gundo proti samim sebi. »Mali partizanski list« v zgodnji pomladi 1945 v štev. 38. prinesel vest: »Med drugimi ljudskimi škod Ijivei, prijatelji fašistov in reak c:onarji jo bil obsojen na smrt in usmrčen tudi beograjski nadškof dr. Ujčič. Posebni strokovnjaki iz Sovjetske Rusije so mu nep obilno dokazali članstvo pri katoliški peti koloni.« Dekle s Pivke pošilja svoj dar in piše: »Pošiljam Vam ta mali dar za Vaš pošteni in tako zaničevani list. Poklanjam ga Bo«u za spreobrnjenje naše mladine in vseh skrumil-cev božjih zapovedi — in v zadoščenje zaradi preganjanja duhovnikov, ki so že bili obsojeni ali še pridejo pred sodišče. ZAHVALA Bratje, sestro in ostali sorod idki raj naga g. župnika Zavadlava se prav toplo zahvaljujejo jrevzv. g. nadškofu, vsem čč. duhovnikom, pevcem stolne cerkve in iz Gorenjega polja ter vsem vernikom, ki so se udeležili pogreba al slovesne zadušnice v stolni cerkvi. Blagega rajnega piiporočajo še nadalje v molitev. ZAHVALA G. vikar iz Kravarja (Slovenska Benečija) se najtopleje zah.valjajo vsem blagim dobrotnikom, ki pomagajo pri zidanju nove cerkve brezmadežnega Srca Marijinega. Delo, četudi počasi, vedno napreduje. Cerkveni zid je zrastel od tal kakih 80 cm in je sestavljen iz rezanega kamna. Mati božja naj vsem obilno poplača! SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE V GORICI m-lf Tn--«IIMII■■ f ■■ liri Ul !■ PRIRE v nedeljo 10. novembra ob 16.30 v Verdijevem gledališču v Gorici /A fl V 0 V 0 mladinsko opereto z autom Vstopnice v predprodaji na dan uprizoritve pri blagajni gledališča . ■■■■■_= od 9. ure dalje. = Darovi K U. Gorica 175; dobromisieča s Pivke 500; N. N. iz cone B za spreobrnjenje mladine 100; zaveden katoličan D. C. 50; N. N. v čast Kristusu Kralju 200; begunka iz Avč 50; N. N. iz Komna 100; iz Šempetra mesto ven33 na grob padlega brata f-00. — Mesto cvetja na grob č. g. Izidorja Zavadlava darujejo Vrtoj-tenci za semenišče 2000. Bog po- v vrni! Odgovorni urednik msrr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A I. S. Tisk. G. Iucchi - Gorica Ko jo Urh odšel k počitku, dolgo ni mogel zaspati. Medtem ko je raci; plavala v njegovem želodcu po »bricu«, je njegova domišljija plavala po vsej deželi in njenih sedanjih razmerah in se nazadnje ustavila pri mitingu, ki bo jutri zvečer. Ali naj se oglasi k besedi! Kaa reče in kako naj govori, da ne bo lagal in da bo vendar napravil najboljši vtis? Gotovo je bilo te eno, da ne sme Žefa diskreditirati in ne sebe onemogočiti v vasi. Vso drrgo je bil problem, ki ga jo mo^ ral v svoji razgreti glavi še to noč rešiti. »Miting, miting!« Kaj pomeni prav za prav ta beseda? Vsa dože-la odmeva od nje, a Bog ve, ali so jie že kdo vprašal, kaj prav za prav pc-meni? Mit-iug. Mit, tako je bral v bukvah sv. Mohorja, pomeni pravljico o poganskih bogovih. Toda h gl Čakaj, Urh! Ali nisi bral te i-i sede v časopisnih oglasih, n. pr. ing. Sussi in podobno? To pomeni inženirju, ki zna graditi mo»tove itd. Potemtakem bi poiujenil mit-ing nekako ustanovo za gradnjp prav Ijlp. »Izvrstno!« si je mislil Urh in jo parkrat poskočil ves zadovoljen v postelji, ponavljajoč: »Mit-ing, mit-ing!« Potem je predel svoje misli naprej; »Ce torej^ gre za pravljice, ni treba, da bi človek na takih sestankih kaj posebno premišljeval, kaj naj govori, kajti pri pravljicah ne gre za kake učene in >esničae reči. Malo fantazije, pa bo Oo!« Tako so je upokojil in mimo zaspal. Naslednji večer je šel z vso Zetovo družino na miting. Nabralo se je vse poluo ljudi. Pnšli so tudi taki, ki že dolgo preklinjajo to ustanovo za krajo časa in počitka delovnim ) judom. Prišel je neki govornik v družbi zelo drzne tovarišice iz mesta; seveda v avtomobilu, kakor vsi visoki gospodje, ki garajo za blagor naroda. Govornik je govoril in mahal ta ko, da je moral vse ljudi prepričati e resničnosti svojih trditev. Trdil je, da bi bila Gorica z Brdi že zdavnaj v svobodni Jugoslaviji, ako ne bi bilo domače reakcije, Angležev in »nazadnjaške« Amerike. Povedal je tudi, da so najbolj nevarni reakcionarji duhovniki in njihovo izdajalsko glasilo »Slovenski Primorec.« Ko bo ta reakcija strta, potem da pride doba, za katero smo se borili. Takrat bo tudi med nami blagostanje, svoboda, sreča, kakršno po-zna doslej samo Rusija, po kateri se cedita samo mleko in mietd. Reakcionarji in tisti, ki tem lažnivcem in zapeljivcem naroda verjamejo, mislijo se vedno, da je v kapitalistični Ameriki bolje kot v Rusiji. In v tem jih morda poitrjnje UNRRA, ki prevaža živež od tam. Resnica pa je ta, da je UNRRA. velika reakcionarju sleparija, propaganda na račun izžemanih delavcev kapitali-st;čnih držav. »Ne nasedajte lažnivi propagandi, ne poslušajte reakcionarjev, da ne beste z njimi uničeni! Naša rešitev je v znamenju rdeče zvezde, ki nam sije z Vzhoda in bo osvobodila vse narode sveta vseh krvosesov!« Tako je končal učeni tovariš. Vsa dvorana je ploskala in vzklikala z nepopisnim navdušenjem vsem največjim tvorcem sodobne in bodoče sreče sveta. — Govorila je tudi tovarišica in spodbujala ženske, naj si ne pustijo vzeti sadov tako etrašnih žrtev osvobodilnega boja od farške reakcije. Bridkosti mater, žen, nevest in hčera je znala tako naslikati, da so skoraj vte tovarišice jokale in premnoge z zobmi škripale od jeze nad farji, ki bi radi vso preslano gorje uničili in Brice spet prodali fašistom. Po predavanju je bilp spet burno plos kanje in vpitje. Žefova žena se je po govoru oglasile. k debati in dejala: »Tovarišica, vse si lepo povedala, toda nam materam je le težko, da se v coni B uči v šolah, da je človek nastal iz opice. V skrbeh smo za vero svojih otrok.«. Tovarišica je odgovorila: »V coni B je verska svoboda, kakršne še ni bik*. Zato sme tudi učitelj učiti, da jo človek iz opice, ako se njemn zdi tako prav. Toda otrokom ni treba tega verjeti. Lahko se še nadalje držijo pravljice o Adamu in Evi. — Mi ne bomo nikogar radi tega preganjali. Ni vazno, kaj verjamemo, važno je, kaj smo! Napredna zna-roit pa trdi, da smo potomci opio.o morala, kake vrste batin ja treba človeku dati, da se mn vse Škatlica uma odpro in najde srečo, o kateri sem vam govoriL Torej bunke so skrivnostno sredstvo, ki vodi k vedno popolnejšim oblikam življenja. Zato pravim: »Živele bunke! Bog daj, d^ bi se kmalu prave našle. Že v par letih!!!« Vsa dvorana ji? vstala na noge in burno odobravala izvajanja tovariša Urha, ki je tako nazorno pokazal, zakaj se prav za prav vse ljud-f ivo tako navdušuje za vse mogoče udarce. Je pač v batinah skrivnost spoznanja in napredka, ki je ljudstvo ne pozna, a jo sluti.