


'9

n??

J  c  9

JSlieft Medel

poboslmofti

v zhaft fvetiga

Alojsa od (lOiissaga.

4 Svetiga Alojsa shivlenje, premiflilo-
vanje nja shivleuja, litanije ino pefem.
Molitva juterna, vezlierna, inafluia, sa
fpoved ino sa fveto obhajilo.

Po nemf ko fpiful,

»i*. AloisScIilor;

poflovenil

JP. Flasidnf Javornik*

T reki N a t i f.

dopufhenjom vi Perke zhafli naj vrednefhega £na-
dlivega firfhta gofpoda Romana, fekovlkega fhkofa.

V Gratlzi 18-19.

Na prodej per Jofefu Sirola, bukvovesu.


Kako

fveta Magdalena od Paziš

potovali

angeljfkiga Mlad enzha

Aloj si».

O kak veliko flavo (zhaft) ima Alojs Ignazijov
fin. Rada bi po želim fvetu hodila ino pravila:
Alojs fin Ignazija je velik fvetnik. Rada bi vfa-
kiinu njegovo flavo pokasala, naj bi Bog po njem
hvalen bil. V veliki zhafti jc, ker je Bogu shivil
. . . bil je Alojs ljudem nesnan niuzhenz (niar-
ternink). O kak mozhna je bila njegova ljubesen
na semli ! Sa to fe sdaj vefeli v nebefih pcr Rogu
v popolnama ljubesni.

Predgovor.

( Sheft let je fveti Alojs v Jesui-
tarfkim redu menih shivel, ino ravno
le te leta fo vsrok fheftnedeljfke vodbe
(fheftnedeljfkiga opravila) ki jo v ahaft
fvetiga Alojsa opravljamo. Ue bi verni
kriftiani, pofebno pa mladi, kterim fo
Alojsa, kedar fo ga fvetnika povsdi-
gnili, pomoahnika (patrona) dali, sa le to
vodbo v ahaft tega angeljfkiga mladen-
7. h a, ino lepiga isgleda ahiftofla) vneti
bili, fo papesh Klemen XII. popolna-
ma odpuftek sa vfako teh fheft ne del
dodelili. To vodbo opravljaj v ahaft
fvetiga Alojsa, alj fheft nedel pred
njegovim godam (prasnikam), ali pa ob
drugim ahafi leta (vender fheft sapo-
rednih nedel). K sadoblenju teh od-
puftikov je potrebno, vfako teh fheft

1 *

nedel fe s grivanim ferzam fpovedati,
prefveto ref huje Telo ponislino pre¬
jeti, ino druge radovoljne poboshne
dela (kakor fo: preinifhlovanje , mo¬
litve ino druge dobre djauja) v zhaft
fvetiga Alojsa opravljati. Tudi dan
godu (prašnika) fvetiga Alojsa, to je
21. Roshenzveta, vfi tifti verni krilt-
jani popolnama odpuftek sadobe, kteri
1'e na ta namen lvojili grehov fpovejo,
prefveto ref huje Telo vredno prej¬
mejo, po namembi fvete zerkve molijo,
ino fe per poboslinim opravili snajdejo,
kteriga njih zhaftitliv flikof prasnovati
sapovejo, na kaki dan leta in na ka-
kimu kraji bodi.

SJilvlenjc

fvetiga

Alojsa od Gonzaga

is Jesuitarfkiga reda.

Sv. Alois Gonzaga je bil v Lombardiji
na Lafhkim doma. Njegov o zb e Ferdinand
je bil kneš Rimfkiga zefarft va in moff a Ka-
ftiijone. Bil je fv. Alois tud blishni shlahfnik
Mantovrkiffa vajvoda. Njegova mati Marta je
bila hzhcrTaneta ( Santeno gofpoda na Shcri
Piemonlefke deshele. Marta je bila nekdaj
shlabtna dvorkinia ner Isabeli, rojeni na Fran-
zofkim, ino gofpe Filipa II Shpanjolfkiga kralja.
Ravno na lem kralevim dvori je tudi shlahtni
gofnodknes KafiiHonfki shivel, ino fe vefelil
kralove milofti. Maria je tukej prav brumno
shivela; kedar flifhala, de jo liozbe Ferdi¬
nand fnubiti, je veliko molila, de bi ji Bog
fvoio volio rasodel, in fe je v poboshnim
dianji trudila, vredna poftati boshjiga blago-
flova Po le li molitvi je pervolila, fe orao-
shit’, ino je nrejela fv. sakonfki sakrament v
veliki ponishnofti. Potlej fe je vernila s fvo-
jim mosbam na Lafhko, kjer ga je ( Shpan-
jolfki kralj sa fvojiga dvorniga kluzbarja in
nadvojvoda fvoje Lafhke vojfke is volil.

Knesbinja je ferzhno shelela dobiti fina,
ki bi ga pofvetila boshji flushbi. Bog je njeno

6

profhnjo vflifhal. Na Kaftiljonfkim gradu v
Brefhjanfki fhkofiji jc bil rojen nafh fvetnik
9. dan fufhza 15H9. Vilhelm Mantovfki voj¬
voda je bil kerftni boter, ino gaje  Alojsa
imenoval. Kedar je otrok nekoliko pameti
kasal, ga je brumna mati uzhila fv. krish na¬
rediti, ino fvete imena Jesuf in Maria srezhi.
Materno opominovanje ino isgled ga je sgod-
no napelvalo, Boga fe bali, in ga ljubiti. She
mladenzhka l'o doftikrat vidili famotniga, ki
je v pofebni poboshnofti molil. Kdor ga je
v taki gorezhi molitvi vidil, bi ga bil raj-
fhi angelza, kakor vmerjozhiga zlilo veka ime¬
noval. She sdaj jo on firomake in rcveshe
pofebiio ljubil.

Njegov ozhe fi je hotel korajshniga voj'
fhaka isrediti. Satorej mu je vedno majhino
ino otrokam permerjeno oroshjc v igrazho
ponuja . Ozhe Ferdinand ga s (oboj vsame,
de bi mladenzh vidil tri jesere Lafhkih voj-
fhakov, ki fo fe per Kasalfkim mefti vadili.
Pazh fe je vefelil ozhe, vidivfhi fina, ki je
korazhil pred vojfko s majhino fulizo. Neke
mefze je Alojs tukaj oftal, ino fe je kinalo
nekterih nefpodobnih befed navadil, ki jih je
srekoval, pa ne saftopil. Bil je fhe le fedem
let ftar. Njegov uzhitel mu rezhe, de fo te
befede nefpodobne, in Alojs fe je rozhno po-
bolfhal. Odfihmal jc fklenil, fe nikol vezh
drushiti s takimi, ki boshje ime po nemarno
imenujejo. Leta napaka podletniga (jnedora-
fheniga) mladenzha ni bila velika pregreha,
vender je jo objokoval vfe fvoje shive dni.
Vedno fi jo je ozhiial, ino fe sovolj nje glo¬
boko ponishoval prod Bogam. jedrno leto je

7

imenoval zhaf fvojiga fpreobernenja, ker je
v tem sazhel farno Bogu flushiti. Redar je v
Kaftiljanfko mefto nasaj prifhel, je terdno
fklenil, dukovfko opravilo v zhaft Mariji de-
vizi, fedem pokornih pefem, (pfaimov) ino vezh
drugih molitev Idezhe vfak dan moliti. Opra¬
vilo teh molitev je fv. Alojs do konza shiv-
lenja fpolnoval, ino nobena rezh, tudi huda
bolesen ga ni mogla od te poboshnofti od-
verniti. Redar ga je mersliza (Thtertiza)
ofemnajft mefzov trefla, ni opuftil teh opra¬
vil ; farno fvoje fluge (pofle) je vezhkrat po¬
vabil s njim moliti navadne molitve. Rako je
hi! zhift ino poboshen to le kashe: Njegovi
duhovfki ozhetje, imel je njih fhtir, med tem
kardinala Belarmina, ino drugi moslije, ki fo
njegovo ferze popolnoma posnali, fo po Aloj-
sovi fmerti terdili, de on v želim shivlenji
nikdar ni fmertno grefhil.

V ofmim leti ga je ozhe s bratam Ru-
dolfam vred v Fiorenzo poflal, de bi fe To-
fkanfkimu nadvajvodu Franzu od Mcdizis per-
porozhila. Naj hi fc tukej nauzhila Lafhkiga
in Latinfkiga jesika, ino drugih fvo : imu ftanu
potrebnih rezili. Aloj« fc pa ni farno pofvet-
nih rezili uzhil; anrak bral je tudi shivlenje
fvetnikov s tak gorezhimi sheljami, de je po¬
tem Fiorenfko mefto mater fvoje brumnofti
navadno imenuval. Redar je bukve od fkriv-
nofti fvetiga roshenkranza, ki jih je duhovfki
ozhe Gafhpar Baortes fpifal, v roke dobil in
prebral, je sazhel fhe fkerhnejfhi zhaftiti
devizo Marijo. Odfihmal je tudi zhiftoft tako
' ljubiti sazhel, ino fe je v ti zhednofti tako
vadil, de je potlej vef zhaf fvojiga shivlenja

8

fkufhnjave mefa frezhno premagoval. Le to
lepo zhednoft fi je. ohranil, ker je vedno mo¬
lil, snotranje in svunanje fkufhnjave odganjal,
ino fe vfih perloshnoft greha ogibal. On je
dobro vedil, de je naf vfih zhiftoft v nevar-
nofti, in de fe moramo truditi, vfe odverniti,
karkol bi zhifte ferza iehko ognufilo. Bil je
preprizhan, de zhiftoft dufhe je rosha, ktera
lehko obledi ; je ogledalo (fhpegel) ktero,
ako fe ga le dotaknefh alj v vanj dihnefh,
fe hitro rofi in olemni. Satega voljo fi je
persadeval, fvoje ožili krotiti, ino nobeni ofobi
fperfhoni) shenfkiga fpola , tudi ne shenfki
svoje rodovine (shlahte) v obras pogledati,
Tiftimu, ki ga je savolj tega drashii, je od¬
govoril, de je bojezhe narave (natore).

Tudi njegova pohlevnoft je bila hvale
vredna: nikol ni fvojim fbigam po gofpodfko
sapovedal; ampak jih je profil, naj bi to alj
uno fturili. Urnejfhi je bogal befedi, kakor
kak novinz v Klofhtri. ( Svoje predpoftavlene
je pofebno zhaftil, in med tem nar bolj fvo-
jiga uzhitela Franza Tuzhijo.

Zhe.s dve leti fta shlahtna mladenzha v
Fiorenzi shiveia, potlej fta mogla iti v Man-
tavo k nadvajvodu Viihelmu Gonzaganfkimu,
ki je nju ozheta sa fvojiga nameftnika v Mon-
feratu poftavil.

Vlojs je sapuftil meflo Fiorenza v lifto-
padu 1579. V dvanajftim letu je she fklenil,
kneshtvo Kaftiljanfko fvojimu bratu Rudolfu
puftiti, ktero je od Zefarja dobil. Naf h fvetnik
fe je bolj trudil, vfe vesiia tega fveta raster-
gati, kakor fe navadni ljudje pezhajo bogaftvo
ino zhaft perdobiti. Vfim vefelji feje odpove-

9

dal, ki od konza mika, potlej pa shaloft in
britkoft pernefe, ino nepokojno veft napravi.
( Samo to, kar zhtovefhko dufho refnizhno
rasvefeluje, je on sa pravo frezho dershal,
ino fe trudil sadobiti. Po neki boksni jeAlojs
vedno bolehaval, savolj tega je famoto ljubil,
ino fe je lehko isgovarjal, .pofvetnimu in hru-
mezhimu vefelovanji fe odtegniti, kedar fo ga
k takimu val)ili. Malokdaj je jifpo' sapustil,
in je rad bral sliivlenje fvetnikov, alj druge
poboshne bukve. Ravno tako te tudi shivel
v Kaftiljonfkim meftu, kamor fo mu ozke do¬
volili, de gre. Njegovi pofli fo zhudezhi vi¬
dik, kak je fkos vezh ur zhes dan v pre-
mifhlovanje samaknjcn bil Doftikrat fo k nje¬
mu prifhii, ki je pred fveto boshjo mantro
(fvetim krisham) klezhal , ino je bil tako v
Boga samifhlen (šamaknjen) kakor de bi ne
shivel na semlji, ampak v nebefih fe vefelil.
V ti famoti je on miioft (gnado prave mo¬
litve sadobil, bres de bi fe bil od kakiga uzhe-
nika moliti vadil. K le ti molitvi fe je vedno
pripravljal v zhiftoti ferza in poboshnofti
duflie. Premifhloval je tudi žele dni zhudno
odrefhenje zhlovefhkiga rodu, ktero nam je
boshja previdnoft po fvetih fkrivnoftih nafhe
vere podelila. V tem premifhluvanju je ob-
zhutval neisrezhene nebefhke fladkofti. Ke-
darkolj je na vfigamogozhniga in dobrotliviga
Boga miflil, ni mogel fols dershati, s kterim
mu je boshja ljubesen o?.hi napoluovala. V
takim dufhnim vefelji je enkrat sagledal
bukve premifhluvanja, ki jih je duhovfki ozbe
Kanisi fpifal, ino je tudi bral neke lifte, ki fo
Jesuitarji is Indie poflali. To ga je po-

10

febno vnelo v Jesuitarfki red ftopiti, de bi
loshej sa svelizhanje dnfh fkerbcl. Tudi je
opominvai otroke, pofebno revnih ftarifhov, de
bi fe potrebnih refniz kerfhanfkiga nauka na-
uzhili, in fam jih je nje v.ezhkrat uzhil. Od
Boga je s tako poboshnoftjo govoril, de fo fe
zlo priletni in uzhenil ljudje nad njim zhudili.

V leti 1580 je fv. Karel od Boromeje v
papeshovim imeni v Brefhjanfko mefto pri-
fhel, in na dan fvete Marije Magdalene pri¬
digo va.1. Kaftiljonfki knes in drugi vifoko
zhaftitljivi gofpodje fo ga profili, de bi fe
neke dni na njih grajfhinah pomudil; pa sa-
ftonj, fhe prebivati ni hotel per njih, ampak
ftanoval je navadno na fvojih potah v fa-
rovshih. Gonzaganfki Alojs, fhe le dvanajft
let ftar, je fhel vender per ti priloshnofti v
Brefbjanfko r.iejto, boshjiga mosha blagoflov
sadobit. ^Sveii Kardinal fe je mozhno vefelil
in zbudil, kedar je is kratkih befed mladenzha
fposnal, kako veliko miloft (gnado) mu je
she Bog podelil. On mu rezhe, naj bi fe k
fvojimu pervimu obhajilu vredno perpravljal,
ino vczhkrat prefveto refhno Telo prejel,
tudi ga je poduzhil, kako fe ima blishati temu
fvetirnu opravilu, de boshje milofti (gnade)
vreden poftane. ( Slednizh ga je opominjal
kako fe more sadershati per drugih boshjih
flushbah. Vfe, kar mu je fv. Karel Boro-
mejfki vkasal, je on natanko fpolnil, ino zhes
vfc ga je vefelilo, de je fvetiga mosha vidik
Od tega zliafa je tak ferzhno v fv. sakra-
ment refhnjiga Telefa samifhlen bil, deje
vezhkrat per fv. mafhi, pofebno po povsdi-
govanju v poboshnih folsah plaval Tudi je

11

pri fvetim obhajili mogozhno miloft sadobival,
in Svelizhar, ki ga je pod podobo kruha pre¬
jel je bil od sdej njegov edin tolash ino žela
njegova ljubesen. V mefti Kasal, kjer je bil
njegov ozhc -— kncs Kaftiljonfki namefnik
na Monferatu, je nafh Cvetnik pogofto v Ka-
puzinarfko in Barnabifarfko zerkev molit ho¬
dil. V tedni fe je trikrat poftil. Ob petkih
opoldne je fam fozhivje jedel, svezher pa
majhno kruha. Drugi dni je tudi tako malo
jedel, de fo fe zhudili, kako more sloveti.
V poftelji je diljo pod feboj imel, ino je ob
polnozhi tud po simi k navadni molitvi vftajal.

V leti 1581 je Avftrianfka zefariza Ma¬
rija, gofpa Makfmiliana II. po Lombardfki
v ( Shpanjolfko deshelo k fvojimu bratu Filipi
II. popotovala. Na ti poti jo je Kaftiljonfki
kncs s fvojim trem otrokami, to je: s eno
lizherjo in s fvojima finama Alcjsam in.Ru-
dolfam fpreraoval. Oba fo odlozhili sa dvorno
flusbo per kralevizhu (prinzu Jakobu, bratu
Filipa III. Alojs nafh fvetnik je sdej v fhtir—
najftim leti bil. Tudi v tem vifokim tovarfh-
tvu fe je Alojs, kakor poprej pridno uzhil,
ino vfe fvoje molitve opravjal. Na fvoje po-
zhutke je smirej zhul in fam febe s poftain
tak ojftro pokoril, de fo dvorniki od nj.ga
rekli: mladi Kaftiljonfki knes shivi Ijakor duh.
Pofebno korif(no.„je bilo sa-nj, ker je bral
raslaganje od molitev v bukvah Ludovika od
Granade. Terdno fi je naprej vsel, vfak dan
eno uro premifhlovati; to premifhlovanje je
doJftikrat fhe dalej terpelo.

Sdaj je fv. Alojs fkleni!, fvet sapuftiti
in v Jesuitarfki red ftopiti, de bi sa isveli-

12

zhanje dufh fkerbel ino fhe bolj in loshej
zhaft boshjo pomnovshil. Kedar je njegov
fpovednik pravi namen vidil, ga je poterdil
v tem fklepu. Povedal je tedaj fvoj namen
ftarifham, in mati njegova fe je pofcbno tega
isvefelila ; ozhe pa, ki je Alojsa k drugimu
ftanu odlozhil, fe je rasferdil, ino ga je sa-
zhel s kasenjo (fhtrajfingo) salo ftrafbiti
Mladenzh na to ponishno odgovori, de mu je
velika frezha, perloshnoft dobiti, savolj boshje
ljubesni kaj terpiti. Kar je pa ozheta fhe bolj
rasdrashilo , je tole bilo: ki je miflil, de ga
hozhe fin s tem od igranja in sapravlanja
odverniti. Sakaj bil je Alojsov ozbe navajen
igravez ino je v kratkim zhafi veliko dnarjov
nefpametno sapravil Vidivfhi de fin vfe igre
sanizhuje, ino sgube dnarjov tudi sa boshje
reshalenje dershi, fi je to mifel fhe bolj v
glavi vterdil. Vender fo prijatoli ozheta pre¬
govorili, de je privolil, kar je fin shelil.

Sdaj je kralevi brat Jakob vmerl, in
Alojsa Goozagaitfkiga od dvorne flushbe od-
vesal, sato fe je fv. Alojs v leti 1584 bres
vfe fkerbi na. Lafbko vernil. Podal fe je na
ladjo s Ondejam Dorjam, ki ga je t Šhpan-
jolfki kralj sa vajvoda fvoj e vojfke na morji
poftavil. V ladji ni perpultil, de bi ga, kakor
brata Rudolfa, fhishabniki v slatini oblazbilu
fpremljovali. Na ti poti fe je farno s Bogam
vefelil, in je rad od boshjih rezili govoril.
Kedarkolj je v kerzhmo (ofhtarijo) prifbel,
je sa majhno jifpo profil, kjer bi fum prebi¬
val , ino Bogu bres vfe smote flushil. Po
klofbtrib, ki jih je objifkava , je vfelej nar
pred v zerkev fhel, in tam fvojo molitvo opravil.

13

Komej je vmefto Kaftiljone nasaj prifhel,
fo she druge teshave nanj zhakale. Blishnja
knesova rodovina (shlahta), med tej tudi en
Kardinal in vezh fhkofov fo hotli nafhiga
fvetnika pregovoriti, naj bi od fvojiga namena,
duhoven biti, odftopil, ino v pofvetnim ftanu
fvojo rodovino (shlahto) zhaftil. Mladenzh je
pa vender per fvojim naprejvseti tako ftano-
viten bil, de fo mu neki tiftih, ki fo fe od
konza trudili, njega od duhovfhine odver-
niti, sadnizh prav dali, ga zlo v njegovimu
namenu poterdili. Alj ozhe je sazhel fvoje
pervolenje tajiti, ga rila vfe forte (Vishe) sa-
framovati, ino rasnih opravil ifkati, ki bi mla-
denzha na druge mifli pripeljale. Ravnal je
v ti rezili, kakor drugi pofvetni hudje, ktcri
fvojih otrok pokliz ne premifhlujejo, ampak
na ravnoft savershcjo. Alojs je vfe voljno
terpel, fhe ferzhneji molil in fe hujfhi poko¬
ril. Bog je sadnjizh vfe po njegovi volji ober-
nil. Ozhetu fo fe vender enkrat ozhi odperle,
ki je finu perpuftil, fi ftan isvoliti. Objel ga
je po ozhetovo, in ga perporozhil vikfhimu
fgeneralu ) Jesuitarjov Klavdiju aquaviva po
imeni, kteri je Rimfko mefto sa kraj Aloj-
sove pofkufhnje (noviziata) odlozhil. Ker je
pa Alojsov ozhe p cvezh fvet in kar je po-
fvetniga ljubil, ni bil mosli befede, in mu je
fvoje pervolenje..sopet odrekel. Obdershal je
fina devet mefzov v Milanu, in fe trudil, kak
bi ga na fvet pervesal.

Potem je Alojs na ozheto vo povelje v
Mantavo in Kaftiljonfko mefto popotoval, pa
vender vfe to ni moglo Alojsoviga fklepa
rasdreti. Taka ftanovitnoft je terdoferzhriiga

14

ozheta toliko omezhila, de ni dalej pofkufhal,
ga od pokliza odvrazhati .Dal mu je fvobodo
(Tamofvojnoft) s befedami: Moj fin! vdaril fi
mojimu ferzu ranu, ktera dolgo ne bo osdra-
vila. Jes te ljubim, kakor ti saflushifh; bil fi
ti vupanje moje rodovine, ker pa vidim, de
te Bog v drug ftan klizhe, te nozhcm sader-
sliovati: pojdi kamor te Gofpod klizhe, Bog
daj de frezhno shivifh!

Alojs feje nato ozhetu s kratkimi befe¬
dami sahvalil, in fe je, de bi dalj prizheozh
nedelal njemu fhe vezhi teshav, naglo v fvo-
jo jifpo podal; kjer je Boga sa prejeto mi-
loft hvalil in zhaftil. V liftopadu leta 1585 je
zefar Rudolfa, brata Alojsovga, sa knesa na
Kaftiljoni v fprizhnimu pifmu poterdil. Kaftil-
jonfki prebivavzi (meftnizhani) fo veliko sha-
lovali, ki fo flifhali, de jih bo Alojs na vfe-
lej sapuftil; alj inladenzh nje tolashi rekozh:
de jih farno sa to sapufti, de bi loshej fvojo
dufho isvelizhal, in jih opominja, naj bi tudi
oni takih mifel bili.

Kedar je v Rimfko mefto prifhel, je nar
poprej zerkve in nar imenitnejfhi poboshne
kraje obifkal. Potem fe je papeshu t Sikftu V.
perporozhil, in njemu nogo poljubil. Dan 21.
liftopada 1585 je v Jesuitarfki red v pofku-
fhnjo ftopil v ofemnajftim letu fvoje ftarofti.
Jifpa, v ktero fo ga peljali, fe mu je dosde-
la posemelfki raj, kjer bo lehko Boga bres
smote zhaftil Poln vefelja s prerokam rezhe:
„Tukej je kraj mojiga pokoja, tega fim fi
svolil, kjer liozhcm prebivati. 14

Bil je nafh fvetnik pervi med vfim’ no-
vinzami v poboshnofti, ino framoval bi fe bil,

15

ako bi jih nebil v ti premagal. Vfe Tvoje to-
varfhe je gorezhe ljubil, in febe med vfimi
sa fledniga dershal. Takih mifel je bil do
konza shivlenja. Mozlmo ga je vefelilo nar
poflednejfhi dela opravljati. Vrcdnoft foje
pokoro je permirjal pokorfhini, in je dobro
vedil, de bres. pokorfhine vfe njega djanje
nizh n e velja. Satorej je marfikrat rekel:
„Klofhtcrfko shivlenje enako zholnu, vkterim
fedezhi fe ravno tako naprej pomikvajo, ka¬
kor veflarji. u  Tako ojftro fe je pokoril, de
mn sa vfe druge rezili, ktere nifo ravno v
zhaft boshjo, ni mar bilo. ( She orodja jedil-
nize, (jifpe v kateri fo jedli) ktcro je vfak
dan, lehko vidil, ni posnal, tudi ne lifhpa
(lepfhanja) kapel in altarjov, kjer je navadno
molil. Per jedi fi ni nikdar sberal, in je pas¬
no vfe opuftil, karkolj bi pozhutke lehko mi¬
kalo. Pofvetniga govorenja ni nikdar poflufhal,
on je malokdaj govoril, nikol pa fam od febc;
sakaj ni fe sa vredniga imel, na kteriga bi
ljudje miflili, in je shelel, de bi ga fvet po-
sabil. Golufijo je sanizhoval, in je jo ftrup
kerfhanfke proftiti imenuval. Sofebno ga je
bolelo, kedar fo ga hvalili. Vefel je nofil torbo
po vulizahKimfkigamefta,inje od hifhe do hifhe
v bogajmc profil. Ravno tak ga je vefelilo, ke¬
dar je vknhnji pomagal, alj v bolnizah (_£'hpi—
taleh) bolnikam ftregel. Per vfeh teh opravi¬
lih je vfelej naJesufovo ponishnoft gledal, ki
je bil Bog, in fe je sa naf toljko ponishal.
Uzliil je tudi ob nedclih in prašnikih otroke
refnize-kerfhanfkiga nauka. Zhesvfeje vbo-
fhtvo ljubil, in fe je varoval kake nove rezhi
fe poflushiti. Molil je bres nehanja, in sa pre-

16

miChlovanje jc bil tak vnet, de ga je kratko
pot kerfhanfke popoinomofti imenoval. V teh
rezheh je neisrezheno vefelje obzhutil; kle-
zhal je, in ni fe genil; sakaj bila je njegova ’
dufha polna zliafli in shive ljubesni do Cvo-
jiga OdreChenika. Doftikrat je bil v nebefa
saraaknjen. Vezhkrat je od poboshnofti poln
fols bil, pofebno pred Cvetim refhnim TeleCam,
in kedar je Jesufa per Cvetim obhajilu prejel.

Tri dni je JeCuCa, ki Ce je ponishal k njemu
priti, hvalil; in pa Cledne tri dni Ce je v go-
rezhi ljubesni perpravljal, Cvojiga Svelizharja,
Boga kralja, osdravnika in shenina Cvoje dnChe
vredno prejeti. Svezher pred Cvetim obhajilam
je le na to imenitno opravilo miClil, in ni od
nobene druge rezili govoril. VCelej je s go- J
rezhim ferzam od Cvetiga reChniga TeleCa
marnoval, v kterim Ce je boslija ljubesen tak
ozhitno pokasala. Tudi drugih ferza je s enako
ljubesnijo napolnil, kakorChina je v njegovim
bila vkorenjena. Nar manj Chlirkrat na dan
je obiCkaval Cveti tabernukel. Je.suCovo ter-
plcnje je ravno tako po goCtim hvaleshno prc-
miChloval. ^oCebno je zhaCti! devizo Marijo, ki
fi je jo she otrok sa varhinjo in pomozhnizo
svolil. V enaki poboshnofti je tudi zhaCtil
Cvete angele, med tem nar bolj Cvojiga an-
gelza varha. V sazhetku Cvoje poCkuChnje
(Cvojiga noviziata) je tudi snotrajne CkuChnjave
imel, ktere Co pa njegovo Cerze Che bolj ozbi-
Ctile. Premaganjc teh CkuCInijav mu je ve¬
liko nebeChkiga veCelja perneClo.

Komej je bil Cheft nedel Jesuitar, je .she
CliChal, de Co mu ozhe vtnerli. To bolezhino
je vender poterpeshlivo preneCil, ki je dobro

17

vedil, de boshja previdnoft vfe rezili na fveti
prav vlada. Sravno tega je ga tudi fpreober-
nenje dzhefa k poboshnofti, ktero je pred
fmertjo pzhitno pokasal, mogozhno tolashilo.
Svedil jo, de je ozhe odlehmal, kar je fin v
Jesuitarfki red ftopil, sazhel pohoshno shi-
veti in fe truditi, sa vfe pregrehe, kterih fe
je morde v shivlenju deleshniga fturil, prav
fpokoriti.

Ker je fveti Alojs vedno poboshen in po¬
koren bil, jo fam febe popolnama premagal,
Per sapovedanih opravilih je on vfelej pervi
bil in je vfe klofterfke poftave svefto fpolno-
val. S fvojim ftrizam -— kardinalam Robore-
jam po imeni ■—• ni bres dovolenja predpo-
ftavlenih nikolj govoril, in gaje hitro perjasno
sapuftil, kedarkolj je kako drugo dolshnoft fpol-
niti imel. Kedar fe le Alojsov duhovfki vodi-
tel (vodnik) — poboshni in uzheni ozhe Hie-
rorim Platna —• bal, de bi mu njegova ne-
vtrudliva porsadetva v molitvi lehko na sdravji
fbkodvala, mu sapove, naj bi fe po jedi s
drugimi tovarifhmi vred vefelil in fprehajal.
Tudi mu perpufti, fe fhe lifte pol ure rado-
vati, ktera je bila tem perpufhena, ki fo per
miši ftregli. Ker pa vikfhi (ozbe Minifter) ni
nizh od tega dovolenja vedel, je Alojsa po-
kregal, sakaj zhe.s poflavo grefhi, in mu sa¬
pove fe fvoje pregrehe, kterih ga je dolshniga
imel, ozhitno obtosbiti. Bogliv novinz Alojs
je nalosheno pokoro bres vfiga isgovora opra¬
vil. Kedar je vikfhi svedil, kako fe rezh ima,
fe je zhudil Alojsovga molzhanja, vender mu
je novo kasen (fhtrafengo) napovedal, de bi
mu perloshnoft dal, fi fhe vezh novih saflu-

18

slikov perdobiti. Kasnoval (fhtrafal) ga je pa
sato, ker mu je pervolenje voditela samolzhal.
Svefelilo je fvetnika, de fo ga savolj drugih
to,silili in kasnovali, ker je fkos to perloslmoft
dobil, fe losliej vaditi v potcrpeshlivofti, krot-
kofti in ponishnofti. Kedar fe je navadil,
Boga vfelej pred ozhmi imeti, ni bil nikdar
rastrefenih mifel per molitvi. Vedno je tako
poboshno molil, de svunanih rezhi ni opasil,
fhe menj pogledaval.

( Szhafama mu je sazhel shivet pefhati,
sato fo mu vfe molitve in premifhlovanje,
kterc nifo bile v klofhterfki vodbi (regclzi)
sapifanc, prepovedali. Ta prepeved mu je
grosno teslika bila, ker fvojiga poshelenja,
fe brcs nehanja s Bogam pogovarjati, ni fmel
popolnama fpolniti. Kedar je vedno bolehoval,
fo ga predpoftavleni v Neapel poflali, de bi
fe tamo prav popolnama osdravil. Po dokon-
zhani pofkufhni je 20. liftopada 1587 flovcs-
no obljubo ftoril do fmerti Jesuitar oftati.
Kmalo potem fo mu tonsuro sbrili, in perve
shegne dali.

Kakor hitro je pofvetne vikfhe fliole do-
konzhal, fe je s vfo marlivoftjo (pridnoftjo)
Bogoflovja uzhil. Vftala je pa v njegovi ro¬
dovini (shlahti) neka pravda, ktera ga je
permorala obifkovanje fhol nekoljko zhafa
opuftiti. Horaz od Gonzaga je bres otrok
vmerl, in je po fledni volji fvoje ^ulfarinfko
deshelftvo Vinzentu knesu na Mantovi sapu-
ftil. Mertviga unuk — Rudolf Gonzaganfki
je pa terdil, de to darovanje nizh na velja,
rckozh: ta grajfhina je zefarjov dar, ki na¬
vadno pcrvimu shlatniku flifhi. Poprafhal je

19

v tem prepiru tudi zefarja, kteri ni poterdil
ftrizovo flednjo voljo, in je Rudolfu grajfhino
dal. Zefarjova befeda ni pravde dokonzhala,
ki fe ji je vaj vod a na Mantovi vftavljal. Nad-
vajvoda Ferdinand in drugi knesje fo fe tru¬
dili ju fprijasniti, pa saftonj. Sadnizh fkle-
nejo po Alojsa poflati, kteriga fo vfi sa edi-
niga dershali, ki bi mogel rodvinza fprijasniti,
Alojs je bil ravno drugo leto Bogoflovja do-
konzhal, in je na Jesuitarfki grajfhini v Tras-
kati prebival. Tje je prifhel ozhe Robert Be-
larmin, in mu v imeni vikfhiga (generala od
Jesuitarjov) sapove v Mantavo iti. Sa to-
varfha na ta pot fo mu dali predpoftavleni
uzheniga in poboslmiga brata (fratra), ki bi
vcdil fkcbeti sa Alojsovo sdravje. Ta bratje
imel oblaft, vfe odverniti, kar bi Alojsu lebko
fkodvalo. Popotvanje nafhiga poboslmiga in
v dobrim nevtrudliviga fvetnika je vfim kra¬
jam, klcre je obifkal, pofebno pa Kaftiljon-
fkimu inMantovfkimu mcftu neisrezheno ko-
riftno bilo. Komej fta Alojsa njegova rod¬
vinza, ako ravno v pravdo samotana, in eden
na drugiga jesna, sagledala, fta fe na enkrat
vtola.shila, in naglo fprijasnila. Mantovfki knes
odftopi od pravize, ktero mu je ftriz po sadni
volji dal; Alojsov brat — knes na Kaftiljoni
— pa posabi na krivizo; sato fta shivela
odfihmal v pravi perjasnofti. Alojs je tudi
vezli drugih, ki fo v fovrashtvu alj v pravdi
shiveli, fprijasnil. Vfe fovrashtvo, ako je tako
saftarano in vkorenineno bilo, je miloferzhni
in ljubesnivi Alojs fkos fvoje befede in djanje
saterl. Tudi je veliko ftarih grefhnikov fpre-
obernil, in je neke teh k pravi poboslmofti

20

perpeljal, ( Sofelmo je pa v brata Rudolfa vfo
fkerb obernil. Njegov brat je manj imenitno
gofpodizhno, kakor ie fam bil, mozlino ljubil,
iti kedar fe je ]>a bal, fvojiga ftriza Alfonsa
iid Gonzaga, kteriga dcdizh (verb) jc miflil
enkrat biti, rasdrashiti, fe je na fkrivno s njo
porozhil. To svedivfhi fe je fveti Alojs trudil
brata poduzhiti, de tako shivlenje ni po boshji
poftavi, in de ga, ako je ravno oshenjen, Bog
nemore sa pravizhniga fpoznati savolj pohuj-
fhanja, ki ga ljudem fhe smirej daja. Leto
pohulfhanje ne henja, dokler nebo fvoje gofpe
ozhitno fposnal sa salconfko sheno. Sravno
tega Alojs bratu obljubi vfo rodovino (shlahto)
pregovoriti, de bo v to shenitvo pervolila, in
kar je obljubil, jc tudi dershal. Rudolf je bres
fkerbi fvoj sakonfki ftan fposnal, in vfo po-
hujfbanje sanaprej odvernil.

Kedar je fv. Alojs pcr fvoji rodovini vfe
poravnal, in ji ni vezli potreben bil, fe ji je
ferzhno perporozhil, in fe potem v Milan po¬
dal, kamor je 22 fufhza 1590 perfhel. V lem
meftu fe je po povelji fvojih predpoftavlenih
daljej Bogoflovja uzhil. To delo je pofve-
zhoval v djanju poboshnofti in vfih zbednoft,
pofebno pa ponishnofli. To zhcdnoft fi je v
ferzu ohranil in smirej mnoshil, ker je s ve—
feljam per vfaki perloshnofti nar fledne do-
mazhe dela ofkerbil. V Milanfkim meftu mu
je Bog V molitvi rasodel, de fe konez nje-
goviga shivlenja blisha. Svedivfhi, de bo kmalo
vmerl, fe je mnzhno vefelil, in odfdimal fe
fhe bolj od pofvetnih rezili odtergoval. V li-
ftopadu ravno tega leta fo ga v »limfko mefto
poklizali, naj bife tukej Bogoflovja popolnama

21

isuzhil. Profil je sa majbino, vofko in temno
jifpo, v kteri ni drugiga orodja imel, kakor
pofteljo, lefeni ftol in polizo sa bukve. Po-
gofto samaknenje, ktero fo tudi prizhejozhi
pasili, je rasodelo, de popolnama Bogu sfaivi.
.Srezhniga je imenoval, kdor mlad vmerje,
ker fo poprej s Bogam sedini.

V leti 1591 je kushna bolesen v Rimi
veliko ljudi pomorila; satorej le Jesuitarji s
fvojim dnarjam bolnizo (fhpital) poftavili sa
vboge bolnike. Letem fo oni po isgledu fvo-
jiga vikfhiga (generala) ljubesnivo ftregli.
Med njimi je pa fofebno Alojs nevfrudlivo sa
bolnike fkerbel. Oje nje uzliil in tolashil, jim
je noge vmival, pofteljal in tudi njih oftudne
rezili fnashil Vezli Jesuitarjov je per ti ftresh-
bi na kugi sbolelo, in dopolnivfhi sapoved
ljubesni pomerlo. Tudi Alojsa je kushna bo¬
lesen sgrabila, in 3. dan fufhza 1591 v po¬
fteljo vergla. Vupanje, Bog ga bo sdaj k lo¬
bi poldizal, ga je tak mozhno svefelilo, de fe
preftrafhil, kakor bi bilo to preveliko. Ozhe
Belarmin ga je pa potolashil, rckozh: velika
gnada je, finert sheiiti, ako le to poshelenje
nepride is nevoljnofti, ampak farno is ljubes¬
ni do Boga. Redarje bolesen hujfhi perhajala,
je on pofledne sakramente prejel. Vender je
kmalo osdravel, farno mersliza ga je fkos tri
mefze trefla iu grosno oflabila. Tudi to ga
ni sadershalo fe kakor poprej pokoriti, in zlo
ob polnozhi vftajati, in klezhe pred fvoto man¬
iro navadno moliti. Redar je njegov ftreshej
to sapastl, mu je bilo terdo prepovedano, po-
nozbi vftajati. Alojs je vle na tanko fpolnil.
Tudi sdravitele je vefelej vbogal, ino vfe

22

sdraviJa alco ravno grenke in neprijetne je
bres vfc nevolje jemal. Enkrat je s fvojim
fpovednikam govoril od frezhe zhloveka, Boga
gledati, in potem fo je samaknil in zelo nozh
šamaknen oftal. Miflijo, de mu je v tem samak-
nenju Bog rasodel, de bo ofmi dan po fvetim
refhnim Telefu vmerl. On sdaj Boga sahvali
savolj blishne fmerti, in profi eniga duhov-
niga Jesuitarja, de bi s njim vred hvaleshno
molitvo (Te Deum laudamus) molil. Drugimu
pa rezhe : Duhovni ozlie! jes bom fvet sa-
puftil, in ga rad sapuftim. Vfak vezher je s
drugim Jesuitarjam fedem pokornih pfahnov
molil.

Ofmi dan po fvetim refhnim Telefu fe je
vfim sdelo, de se boljfha, in fklenili fo ga v
mefto Traskati poflati, de bi tam popolnoma
osdravil. Alj on je vezhkrat poterdil, de nebo
do jutra shivel, in je drugizh fv. pofledne
sakramente prejel. Na vezher fe fhe ni sdelo
nevarno, in dva brata (fratra) fta per njemu
oftala mu ftrezhi. Okolj polnozhi fta sapasila,
de je bled kakor fmert, in de mu je hladen
pot na obras ftopil, sazhel je vmirati. V vmi-
ranju je bila Alojsova dufha vedno k Bogu
obernena, h kterimu je ferzhno sdihoval in
molil, sadnizh pa te le befede srekel: „Go-
fpod ! v tvoje roke perporozhim fvojo dufho!“
Kedar je prefveto ime Jcsufa srekel, je mirno
v Gofpodu safpal kratko po polnozhi 21. ro-
shenzveta 1591, v tri in dvajfetini letu fvoje
ftarofti, in v fheftim v Jesuitarfkim redu.
Pokopali fo ga v Jesuitarfki zerkvi, potlej fo
pa njegovo truplo v kapelo prenefli, ktero je
knes ^zipijo Lanzeloti po imeni njemu v

23

zhaft poftavil. Papesh Gregor XV. je fvetiga
Alojsa od Gonzaga v leti 1621 svelizhanim,
Benedik (Bedenik) XII. ga je pa v leti 1726
fvetnikam pcrfhtcl. Na Alojsovo profhnjo fe
je veliko zhudeshov zgodilo.

Poglejmo zhudno mozh vere! -— Mlad
knes, vesele vupanje fvoje domovine in de-
shele fe odpove preimenitni fvetlobi fvojiga
shlahtniga ftanu, odrezhe tudi pofvetimu ve-
felji in zhafti, sapufti bogaftvo in zlo pogla-
varftvo, fc v klofhter sapre, de bi loshej
ljubesen boshjo ohranil, in vezimo svelizhane
f  dofegel. — Ali bi bilo kaj drugiga v’ ftanu,
naf savolj naflie mehkoshnofti bolj oframotiti,
kakor Alojsovi isgled ? — Mi tako shivimo,
kakor de bi pot v nebefa na naf fliirjej in
loshej bil, in kakor de bi mi saftonj dobili,
kar fo fvotniki tako drago kupili. Urno fe fpre-
obernimo, in ne zhakajmo fledne ure, fpos-^
nati fvoje smote in fe fpokoriti.


24

Molitev

fe perpraviti na vfako nedelo
tega fvetiga obhajila.

Ufigamogozhni, vezhni Bogi! glej,
jes ftopim v ponishnofti pred obras tvo¬
je vifokofti, shelim ti to opravilo da¬
rovati v zhaft tvojiga fvetiga imena,
v zhaft ino hvalo prefvetiga refhniga
Telefa, v fpomin terplenja in fmerti Je-
sufa Kriftufa, k zhelhenju prezhifte de¬
vize Marije, ino tudi v zhefhenje an-
gelfkiga mladenzha, fvetiga Alojsa,
mojiga varha ih isgleda, kteriga 1'i ti
na semli s mogozhno miloftjo (gnadoj
oblepfhal, v nebefih mu pa neisrezheno
zhaft podelil. Daj mi, o dobrotlivi in
vfmileni Bog! po profhni fvetiga Aloj-
. sa, kteriga fini fi pomozhnika isvolil,
njegove zhednofti, v djanji pofnemati
ki jih hozhem prav premifhlovati, in fe
enkrat s njim vefeliti v nebefih. Amen.

Ti pa, o fveti Alojs! kterimu v
zhaft jes to opravilo (andolit) obhajam,
fprofi mi od Boga gnado rasfvetlenja,
po kterim jes tvoje zhednofti fposnamj

25

fprofi mi poboslmoft v molitvi, pofebno
pa gorezho ljubesen per vshivanju pre-
fvetiga refhniga Teleta. — Ti daruj mo¬
je molitve in djauja vezlmimu Bogu,
naj bi zhaft bosbjo mnoshde, moji du-
fhi pa vezimo frezlio perdobile. Amen.

Perva nedela.

Premifhluj, kerfbanfka dufha
A1 o j s o v o z h i ft o f t.

Ob kako lep je zhift rod! . . . Njegov
fpomin je vezhen; ker per Bogu
in per ljudeh hvalo ima (bukve
Modroft 4, 1.)

Mifli, de vidifh angelfkiga
mlade n z ha, kako lilio, podobo
ohranjene zhiftofti v rokah der-
shi, in ga flifhati, ki is nebef
klizhe: Ohrani ne dolslinoft.

(Pf. 36. 37).

Premifhluj:

1. Vifoko ženo zhifte nedolshno-
ft i.— Alojza imenujemo angelfkiga mladen-
zha; sakaj on je shivel bres madesha , enak
zhiftim duhovam v nebefih. Nedolshnoft ljudi
angelam enake buri, jih zlo, po befedah fv.
Basilja, zhes nje povsdigne, ker zhiftoft an-

2

26

gelov ne zhuti fkufhnjav; zhlovek fe pa mora
vedno sa njo vojfkovati. Salo fo she v flarih
zhafih iudi ajdje nedolshnoft zhaftili, ino de-
vifhtvo s pofebnimi pravizami obdarovali.
Tudi neframen nafladnesh (nezhiftnik) mo¬
ra nedolshnoft tiho zhafliti, sakaj ona ima
nekej nebefhkiga v febi, kar zhloveka verh fve-
ta povsdigne in Bogu blisha. — Sam Bog lju¬
bi zhiftoft. To vidimo na Mariji devizi. Sato
pravi fv. Auguftin: „Ako fe je hoti! Bog ro¬
diti, fe je moral od devize poroditi, in ako je
deviza porodila, je morala le Boga roditi. “
4 Sveti Janes kerftnik, Jesufov napovedvaviz,
fv. Joshef, njegov rednik, fv. Janes, med
vfim nar ljubesnivfhi uzhenez Jesufov,— ali
nifo bili zhifti -— -nedolshni moshje? — Imel je
Jefus med fvojimi uzhenzi Iakomniga in never-
niga, pa nobeniga nezhiftiga. Kdo bi is tega s
nefposnal, de je nedolshnoft vfakimu pravimu 1
krifijani potrebna?-—Ino glej! kakfhna zhaft
in flava je v nebefih sa njo perpravlena „Bla-
gor, pravi Jesuf, ki fo nedolshniga ferza, oni
bodo Boga gledali. u  Zhifti fo, po befedah ra-
sodenja fvetiga Janesa, nar blishej boshiga :
fedesba (trona) kamorkolj jagnje gre, ga pov- j
fod fpremljajo; prepevajo novo pefem, ktero
nobeden drugi peti ne sna. O velika zhaft ne-
dolshnofti. „Vfe karkolj je hvale vredniga, je
nizh proti nedolshni dufhi. ( ( Sir. 26.) Oh ka¬
ko lep je zhift rod! ... Njegov fpomin jeve-
zlien, per Bogu ino per ljudeh hvalo ima ! Ne¬
dolshnoft zhloveka nad semljo povsdigne, ga
fturi tovarfha angelov in Bogu prijetniga. Is
tega lehko vidimo, sakaj je toliko mladenzhov
in deviz rajflii vfe muzhenje (martre) preter-

27

pelo, kakor zhiftoft sguhiti; is (ega (udi leh-
ko fposnamo, sakaj fe jih je (oliko bogale in
vifoke shenitve branilo, de hi loshej imeniten
saklad zhiftofti ohranili. O angelfka zhednoft!
jes te hozhem zhes vfe zhaftifi in ljubiti! Ti
fi lep limbar (lepa lilja) zhiftofti—- ti fi para—
disha (raja) rosha! O lepfhaj mojo dufho,
de bo nebefhkimu sheninu dopadla, kteri mecl
limbarji (liljami) prebiva! —-

Premifhluj:

2 .  Potrebne  p e r p o m o z h k e f v e t o
zhiftoft ohraniti.  Ako je ravno fv. Alojs
pofebno gnado od Boga sadobil, de vezhidel
ni bil mefnim fkufhnjavam podvershen, in de
jih je lehko premagoval, fi je vender veliko
fkerb daal,  nedolshnoft ohraniti, ker Jesuf
opominja: ,,Zhujte iuo molite, de v fkufh-
njavo ne padete. u  Na fvoje ozhi je tak pasil,
de dolgo zhafa fhe kralize po oblizhji ni po-
snal, per kteri je vender shlahtnizh bil. Kedar
je tukej neframen fiviz v prizho Alojsa in dru¬
gih mladenzhov nefpodobno govoril, je Alojs
naglo prezh pobegnil. Ogibal fe je pofvetniga
vefelja, in je ojftro pokoril fvoj nedolshen
shivot s poftam in drugimi dobrimi delami.
Igu bil je famoto ino tihoto; ogibal fe je lju¬
di, rad fe je pa s Bogom pogovarjal, ki
mu je bil smirej pred ozhmi. Milil je tudi na
devizo Marijo, kterd fi je mater svolil, in na
fvojiga angelza varha, kteriga je vifoko zha-
ftil. Tako je zhul in molil, in fi ohranil lim¬
bar (liljo) nedolshnofti do fmerti. Sato saflu-
shi, kteriga zllaftimo varha zhiftofti, isgled
mladofti, in pomozhnika nedolshnofti. O zhi-

2 *

28

mfti ladenzh! kak fi fkerbil sldahten saklad
ohraniti, ki ga zhlovek v flabi pofodi s leboj
nofi! —V refuizi, kdor ftoji, naj gleda, de
ne pade! — Kdor fe v nevornoft poda, bo v
rievarnofti konzhan. — Le beg samore tukej
premagati. Zhiftoft je mlada rosha, ktera vfah-
ne, ako fe je le dotaknefh. -—Satorej hozhem
zhes vfe fkerbeli, med ternjam (nevarnoftjo)
tega fveta limbar nedolshnofti ohraniti. Zhuti
hozhem na fvoje ozhi, de ne gledajo nezhe-
mcrnih rezhi. ( Svoje vufhefa hozhem samafhi-
ti, de ne poflufhajo prefhnih marnj. Prezh od
mene kvantanje, poshrefhnoft, gisdoft, 'in vfe
pofvetno vefelje. Hozhem fevfelej hndobniga
tovarfhtva kakor flrnpne kazhe ogibati. Moja
tovarf ha naj bota vfelej framoshlivoft ino ftrah.
Povfod naj me roifel fpremluje, Bog me vidi
in moj angelz varil je per meni Ti pa, o Bog!
perjatel uedolshnih dufh, ki ne le djanje fo-
difh, ampak tudi v ferze gledafh, ne perpu-
fti, de bi te jes po nezhiftih miflih kdej ras-
shalil! Tebi darujem fvoj shivot in fvoju du~
fho po zhiftih rokah prefvete devize Marije,
moje varhinje. Tebi fe darujem po profhnji an-
gelfkiga mladenzha Alojsa, ki fim fi ga po-
mozhnika isvolil Terdno obljubim, de ho¬
zhem do konza fvojiga shivlenja nedolshno in
zhifto shiveti. Amen.

(Moli fheft azhe*nafhov in fheft  zlie-
fh en ih Marij vzhalt fvetih let, kte-
K re je fv. Al o j s v Jesuitarfkim redu

29

Molitev

s a dar zhiftofti.

O fveti Alojs, angelfki inladenzh!
ki nifi nikolj beliga oblazhila kerftne ne-
dolshnofti s {inertnim greliam ognufil,
in ki fi limbar zhiftofti bres madesha
vedno obranil! Prof im te, fprofi mi
gnado od Boga, de Gofpodu v zhi-
ftiin shivoti flushiip, in s nedolshnim
ferzam dopadem. J\e dopufti, o isvole-
ni varh zhiftofti! de bi jes od nezhiiner-
niga fveta sapelan lvojo nedolshnoft s
kakim greham kdaj ognufil. Uzhi me
po isgledu tvojiga fvetiga shivleuja,
moje ozhi, moje vufhefa in moj jesik
fkerbuo ftrahovati, fe nevarnih, grefh-
nili perloshuoft varvati, tako sloveti,
kakor pred ozlirni vfe videjozhiga Bo¬
ga. Perporozhi me pa tudi, o fveti
Alojs! prezhifti de vizi Mariji, tvoji in
moji materi; perporozhi me sadnizh
vfim uafhitn fvetim angelam varhara,
s kteriini vred frf pred boslijim oblizh-
jam vefelifh. Bodi moj profhnik ino varh,
dokler moram v fkufhnjavah mefa na
sendi shiveti, de bi shivleuje v nedolsh-
nofti dokonzhal, in enkrat v tvoji drush-

30

bi novo pefem pel, ktero ie zhifti peti
suajo. Amen.

Druga sicttela.

Premifhlo vanj  e.

Alojsove pokore.

Kteri fo Kriftufovi, fo Tvoje mefo s
grehmi ino poshelenjam vred kri-
shali. (Gal. 5, 24.)

Premifhluj, kak fveti Alojs The
m I a d e u z h tudi v m e r s I i p o 1 n o z h i i s
p o ft e le v ft a n e, moli, in Tvoj n e d o 1 s li¬
li i s h i v o t o j ft r o k a s n u j e. Kaj Tejo
ven d er pregrefhil, ker takoojftro
pokoro dela? —

Premifhluj potrebno ft pokore.

1. Pokora je kasen (fhrafinga) savoij
grehov. „Ako hoahefh, de te Bog ne kasnuje
(fhtrafuje), fa m Tebe kas nuj govori fveti Au-
guftin. Greh mora kasnovan biti, alj od tiftiga,
ki je grefhil, alj od tiftiga, super kteriga je
grefhil, alj na tem fvetu fkos pokoro, alj pa
enkrat na unirn v ognji. — Kriftuf je fzer s
fvojo fmertjo na krishi na naf popolnama sa-
dofti fturil, vender naf njegova fmert ne od-
veshe od dolsliuofti, fe pokoriti, kolikor sa-
moremo; sakaj Kriftuf fam govori: ,,Ako ne
fiorite pokore; bote vfi pogubleni. £ ‘ To je
fvetiga Alojsa fpodbodlo, fe she v mladofti
ojftro pokoriti, sakaj dershal fe je sa eniga

31

nar vezhih grefhnikov. Per pervi fpovedi je
od shalofti omedlel, in neka dva pregreflika
otrozhje nesavednofti je vefzhaf fvojiga shiv-
lenia britko objokoval. Akoravno ni nikolj
(mertno gref bil, fe je vender she v pervi mla^
dofti filno mozhno pokoril. On je vedno na
fvoje pozhutke zhul, vedno poboshno mo il,
fe ojftro poftil, fe bizhal (gajshlal), je na
terdi poftcli leshal, pofebno je pa vedno ferzh-
no grivingo obzhutil, veliko fols prelival, in
tako neprenehoma pokoro delal. Premifhluj-
mo sraven tega njegovo snofranjc terplenje, s
kterim Bog svolene obifhe. Lehko vidimo, de
fveti Alojs ni bil farno eden nar Vezhih pokor-
nikov, ampak tudi, kakor fveta Magdalena
od Paziš terdi, en Cvetnik, ki fe je is Ijubcs-
ni do Boga fkrivno mazilil (martral).

Oh, nedolshen fe je tako pokoril, kaj
moram jes grefhnik fturiti? — Ref je, de fe
memore vfak zhlovek k taki fvetofti povsdigni-
ti; vender fe mora vfak pokoriti, in fam febe
kasnovati, de ga ne bo Bog kosnoval. ( Strafh-
no je, v roke shiviga Boga priti. O Gofpod!
bodi mi grefhniku miloftliv! — ^Sklenil fim:
sdaj sazhnem pokoro delati! Hozhem fvoje
mefo krotiti ino fvoj shivot, ftrahovati, de bo
moja dufha svelizhana. Ako ravno fim preflab
Alojsovo ojftrofl v pokori nafledovati fpofne-
mati), vender hozjietn s boshjo gnado fvoje
grehe obshalovati, in jih objokovati. Ozhc!
grefhil fim v nebo ino v tebe. Kdo da vode mo¬
ji glavi, in mojim ozhefam obilno fofs, de
jokam nozli in dan ! — Sdaj na tem fveti, o Go¬
fpod ! reshi! sdaj shgi in sdaj sbodaj, le v
vezhnofti mi vfmilen bodi. —

Premifliluj potrebnoft pokore:

2 .  Pokora jc bramba snper greli. Grefh-
nik potrebuje pokore, de fvoje hudobije kas-
nuje; nedolshen fe pa pokori, de v greh ne
pade. Zliifti ne bo dolgo zbiftiga ferza, ako
fe ne kroti in pokori. Satorej pravi fv. Apo-
ftel: „Kteri fo Kriftufovi, fo fvoje mefo s gre-
hami in poshelenjam vred krishali. u  Poshe—
lenje je svir grehov. Mefo fe s duham bojuje,
in hudobna natura fe vpira boshji sapovedi.
To hudobno naturo s njenim poshelenjam, na-
gnenjam in ftraftjo moramo premagati in ftra-
hovati, ako hozhemo, de fe dufha lehko bosh¬
ji volji vda. Od tod isvira dufhni boj, ki ter-
pi do konza shivlenja; satorej jo pokore ve¬
dno potreba. Vfi fvctniki fo fvoj shivot sa dufh-
niga fovrashnika fposnali, s ktcrim fe mo¬
ramo vedno ferzbno vojfkovati, in ga kakor
hlapza ne krotko ampak ojftro ftrahovati, de
ne bo nepokoren in preofhaben (prevšeten).
Sato fo fe fvctniki smircj trudili, fvoje ozhi,
fvoje vufhefa, fvoj jesik, fvoj pokuf, vfc po-
zhutke telefa in vfe pofvetno poshelenje v ftra-
hi imeti, mehkushnofti fe varvati, in fi tudi
raarfikake dopufhenih rezili odtergati. Tudi fo
fvctniki vidili, de hudoben fvet nifhi fpazhe-
ni naturi prav d ije, satorei fo pred fvetam be-
shali, fe nepotrebnih pogovarov, nevarne to-
varfhije ino nevarniga vefelja, tudi gisdofti
varvali; ljubili fo pa famoto , premif hlovanje
boshjih rezili, ino vfe forte dola poboslitiofti
in pokore. ; Sami febe fo ojftro ftrahovali, in
tudi fi persadevali vfaki vides ofliabnofti, ne-
poterpesblivofti, poshrefhnofti satreti, keda r

33

jih je flaba natura s takimi fkufhnjavam mi¬
kala. Vfak greh, kteriga fo fe mo r de delesh-
ni kurili, fo naglo in ojftro kasnovali, ko¬
likor ojftrejfhi fo fe pokorili, toljko manjfhi
in redkejfhi fo grefhili. Tako je tudi fvclAlojs
shivel, on fe je pokoril, kakor nar vezlii grefh-
nik, de hi fe loshej grehov varval.

Jes pa-—kako fim fe dosdej pokoril? —
kako mehhushno fini dosdej shivil. Ki fim bolj
sa fvoje telo, kakor sa fvojo dufho fkerbel.
Oh koliko greham fim fam prelosiinoft dal,
kedar nifim na fvoje radogledne (firbezlme)ozhi,
fvoj shlabrav jesik, in fvoje poshrefhne vu—
fta pasil, alj kedar fim leniniu in mehkushni-
mu shivotu prevezh perjenjal! Koljkokrat v
fvojim shivlenju fim s togoto , fovrafhtvam in
opravlanjam blishniga grefhil, in fe nifim dos¬
dej nikolj prisadeval, mikanja k nevolji alj
fovrafhtvu, ino tudi predersne fodbe satreti!
— kako flabo fim fe dosdej vadil, fam febe pre¬
magati, ako ravno Kriftuf pravi: „Nebefhko
kraleftvo fe le s filo dobi,“ ino: ,,Trudite fe
fkos vofke vrata v nebela iti.“ O Bog! kak-
fhna je moja pokora! — kershe per vfaki bo-
lezhinzi, ki jo zhutim, per vfakim od zerkve
sapovedanim poftu, in per vfaki nadlogi glaf-
no jezhim. — Pa sdaj bom sazliel fvoj shivot
krishati, sdaj bom fvoje telo, ki je bilo de—
leshno tolikih grehov, tudi ojftre pokore dc-
leshno fturil. Ilozltem kratko fpati in tresno
jefti, fe rad poftiti, in s dopufhenjam fvoji-
ga fpovcdnika tudi s drugimi pokorami fvoj
shivot kasnovati. Hozhem na fvoje pozhulke
pasiti, fvoj jesik v bersdah imeti, fe vfimu
nevarnimu vefelji odpovedati, in fvoje skele

*

34

do gisdofti, jese in nezhiftoti od sazhetka kro¬
tili. Taka pokora, koliko grehov samore od-
verniti!—Sdaj fklenem ino hozhern sanaprej
obiln sad prave pokore pernefti. — Ti pa o
Bog! ki nezhcfh fmerti grefhnika, ampak de
fe (pokori in shivi, daj mi gnado, naj fpeljam
fvoje naprejvselj e! —

(Moli fheft ozhenafhov in fheft zhe-
fhenih Marij,)

Molitev

sa gnado grivinge ino pokore.

t Sveti Alojs, nedolshui pokornik!
ki fi belo oblazhilo kerftue nedolshnofti
s dragimi biferami fols prave grivinge
lepfhal — fprofi mi od Boga dar gri¬
vinge ino objokavanja mojih bres fhte-
vila velikih grehov. Po saflushenji tvo¬
je ojftre pokore fprofi tudi meni duha po¬
kore, de bi fe jes fvojih grehov vedno
fpomnil, in jih s djanjam prave pokore
na febi kasno val. 'Tvoj poit, tvoje po-
nozhno zhuvanje in tvoje pokorne dela
naj me uzhe, moj shivot s poshelenjam
vred krishati, vfe ftrafti promagati, in
sapelivo vefelje fveta opuftiti. Podpiraj
me s tvojo profhnjo, de fovrashnike
fvoje blagofti (fvojiga svelizhanja) ferzh-
no premagujem, in po dokonzhauim bo-

35

ji kerfhanfke pokore veni* ve z, ime zha-
fti sadobim. Amen,

Tretfa nedela.

Pr einifhlo vanj e:

poboslme molitve fvetiga Alojsa.

Bog je duh, ino kteri ga molijo , naj
ga molijo v dihi ino v refnizi
(Jones 4, 24.)

Mifli fi fvetiga Alojsa klezheo-
zhiga pred tabernakelnam fvetiga
refhniga Telefa ino v premi fh lova nje
boshje fkrivnofti vfiga samakuen iga,

Premifhlu po isgledu fvetiga Alojsa:

1.  Kako moramo v dulii moliti. —■
Molitve fvetiga Alojsa ni bila prašno blebetan¬
je (shnablov gibanje), per ktcrim  dufha kaj
ne mifli, ferze kaj ne obzhuti,  ampak bila je
njegov'a molitev sdihovanje ferza, bila je sili¬
va befeda ljubesni, od ktere je ferze polno
bilo. —- She otroka je mati uzliila Koga ljubiti
in S njim govoriti, ino zhifto ferze otroka fe
je hitro sBogam fprjjasnilo. ( She mladenzh fe
je nav r adil, vedno na Boga mifliti, sato je on
prizhcvzhiga Boga povfod vodil, in ni kaj
milji! bres de bi ne bil tudi na Boga miflil.
Tako je bilo njegovo shivlenje vodna molitev,
ker je u v fi:n 'in povfod farno Boga ifkal, kte-
je edino ljubil. Kedar fe je she otrok vfi-

36

mu, kar ni boshjiga, od povedal, ino ozhi,
vufhefa in jo,sik krotil, ni fkorej nikolj nje¬
gova molitev rastrefena bila. Klezhe fe ni go¬
nil , je bil vef v Boga samifhlen, ino ni ve-
dil, kaj fe okolj njega godi, ker fe je vef v
Boga samiflil, s kterim fe je pogovarjal. Žele
ure je pred boshjo martro tudi v nirasi sim-
fkih lozhi klezhal, kakor de bi na semli ne
bil vezh. Vfak dan je premifhloval, in to pre-
mifhlovanje je kratko pot k popolnomafti ime-
nuval. Rad je bral shivlenje fvetnikov in dru¬
ge poboshne bukve. Pofebno mu je pa ferze
gorelo pred tabernakelnam prefvetiga refhniga
Telefa. Zel obras fe mu je fvetil od ljubesni,
kedarkolj je Boga ljubesni na altarji molil,
fhe bolj pa takrat, kedar je per fvetim obha¬
jili Jesufa v fvoje ferze prejel. Tri dni fe je k
fvetim obhajilu perpravljal, in tri dni je sato
Gofpoda hvalil. Serzhno je tudi zhaftil Mari¬
jo, prezhifto devizo, ki jo je v otrofhki lju¬
besni fvojo mater imenuval. Od pervih let je
nji vzhaftvfak dan nekepfalme in ro.shenkranz
navadno molil. Rad je tudi fvete angele zha¬
ftil , bi! je fam na semli angelz v zhlovefhki
podobi, sdaj je sdrushen s njimi v nebefih,
in vezhno hvali Boga. —

Slo fe moram framovati, kedar vidim fve-
tiga Alojsa fhe mladenzha s gorezho Ijubes-
nijo in s sbrauo dufho moliti! — Ino jes pa
fim vef len in mlazhen per molitvi, > ef rastre-
fen, ker fe moje ozhi radovedno okolj pafejo,
moje ferze fe pa na prasne pofv.ctne rezhi tve-
se. — Kedar s ljudmi govorim befed ni konza,
pred Bog am pa nevem kaj rezhi! Ino ako rav¬
no s Bogam govorim, alj dolgo molim, vender

kje fo moje mifli? Ali ne sadene tudi mene,
kar Bog v fvetini pifmu pravi: ,,To ljudftvo
mene s uftmi zhafti, njih ferze je pa delezh
°d mene. u  Uzhi me, o Gofpod! moliti — v
duhu moliti! Sanaprej hozhem fe sbrati pred
molitvo, ino na prizhevzhiga Boga shivo mi-
fliti. Hozhem fvoje ozhi in fvoj jesik prav v
ftrahu imeti, de me per molitvi nizh ne bo mo¬
tilo. Pofebno pa bom fvoje ferze od vfiga po-
fvetniga odvernil, ino Boga zhes vfe ljubil,
sakaj prava ljubesen dobro ve, kako fe s ljubi—
kam prav govori. Dosdcj nif im te, o Gofpod !
fhe nekolj prav ljubil, sato nifim tudi nikolj
prav molil. Hozhem sdaj po isgledu fvctiga
Alojsa shivlenje fvetnikov rad brati, vfak dan
premifhlovati, pofebno pa v tabernakclni pre-
fveto refhno Telo obifkovati, ga moliti, in ga
per fv. obhajili poboshno prejeti, ino tako
ljubesen do Boga v febi buditi. Oh koljkokrat
prejmem prefveto refhnje Telo per fv. obhajili,
pa fini vender vedno mersel! Od kod te pri¬
de? Od tod ker fe na vabi vanj e nebefhkiga
shenina pre malo perpravlam, ino po vshivan-
ju hitro nanj posabim. To mora biti sanaprej
drugazhi. S ferzam ino s uftmi hozhem te
sanaprej zhaftiti, in vedno na te mifliti. Tudi
tebe, o Marija! hozhem ljubiti in kakor Tvo¬
jo mater zhaftiti. — Sazheti hozhem prav mo¬
liti, de bi fe prav shiveti nauzhil. —

Premifhluj:

2, Kako moramo v refnizi moliti.
— Molitev is ljubesni pride. Kdor pa Boga
ljubi, tudi njegove sapovodi dershi. Ne kdor
pravi: Gofpod! Gofpod! bo v nebefa perfhel,

38

ampak kdor voljo nebefhkiga Ozheta fpolni.
Ako hozhefh v refnizi moliti, fpolnuj u vfih
rezheh voljo boshjo. Shivi po njegovih sapo-
vedih, bodi v kterim kolj ftanu. ( Sveti Alojs
je v refnizi molil. Molil je, ker je Bog hotil
in kedarkolj je hotel. On ni molil savolj to-
lashbe in vefelja, ki jih jc per poboshni
molitvi vezhkrat obzhutil, ampak molil jc Bo¬
gu na zhaft. Kolj kor je mogel, je sakrival
fvojo poboshnoft (andolit) pred ljudmi, in je
nar rajfhi v famoti molil. On fvoje navadne
molitve ni nikdar opuftil savol lenobe in savolj
navelizhanja, pa tudi ni bil fvoje glave per mo¬
litvi, kedar ga je klizala sapoved prcdpoftav-
lenih alj okoljfhini k drugimu delu. Ravnal
fe je po nauku fvetigaIgnaza, Boga savolj Bo-
• ga sapuftiti. Bres dvoma (zvibla) je tedej vfe-
lej molitev sapuftil, kedarkolj fo ga kam dru¬
gam klizali ajj predpoftavleni, alj ljebesen do
blishniga, alj ftresbba bolnikov, alj sapove-
dana fprehaja. Molitev ni nizh fkos to sgubi-
la; sakaj dobro je vedil, de fo tudi druge opra¬
vila molitev, satorcj je vfe v imeni boshjim
jfturil in je vfe dela le njemu daroval, ^veto
refhnje Telo jb le toljkokrat prejel, koljkor-
krat fo mu predpoftavleni dopuftili, ino kedar
fo mu predpoftavleni sapovedali, je tudi zlo
fvoje pokorjenje krajfhal. Dobro je vedi!, de
prava poboshnoft le v ljubcsni in premaganji
fvoje volje obftoji, ne pa farno v svunanjih
opravilah.

Oh kako malo jih je, ki Boga v refnizi
molijo! Ali ni morde bila tudi moja molitev
dosdaj bolj svunajna kakor snotrajna inovref-
nizi? Ali nifim morde v zhafi miflil, de fira

39

she sato poboshen, ker veliko molitev mo¬
lim, in pogoftim IVete sakramente prejmen?
Kako je pa per meni s poboljfhanjam? Sra-
ven vfc moje poboshnofti (andohti) Tim fhesmi-
rej kakor poprej jesizhen, prevseten, rieme-
ren, togoten, neperjasen in len. Ali prava
molitev tak fad pernefe? — Doftikrat fim is
navade molil, doftikrat savolj fam febe in sa-
volj kratkiga zhafa. K fvetimu obhajilu fim
pogoftim hodil, de bi me ljudje hvalili. Sha-
loften fim bil, ako nifim fmel toljkokrat, kolj—
kokrat fim shelel, fvete sakramente prejeti—•
ako nifim toljko moliti mogel, koljko fe mi
je sdelo. Hotel fim le po fvoji volji shiveti,
sato me je jesilo od molitve k delu iti. Sdelo
fe mi je, de imam savolj tega fhkodo na du-
fhi, ker bi bil vender samogcl fkos premagan-
je in poterpeshlivoft velik dobizhek imeti. Ve¬
lika shaloft me je obifhla, ako fim kako mo-
litvizo opuftiti moral, imel fim pa mirno veft,
ako fim fvoje dolshnoft opufhal, ino nifim fvo-
jiga blishniga kakor fam febe ljubil. Oh kako
nefpametna ino napzhna je bila dofihmal moja
molitva! Pa sdaj hozhem sazheti prav shiveti
ino prav moliti. Bog je bliso vfim, ki ga kli-
zhejo, in ga v refnizi klizhejo.
fMoli fheft ozhenafhov ino fhcft  zhe-
fhcnih Marij i. (. d)

Molitev

s a pravo gore z h o poboshuoft
(a n d o It t).

O fveti Alojs, perjatel molitve,
ki fi fe zelo fvoje sliivlenje s Bogam sa-

40

vuplivo pogovarjal, in po kterim jo tvoje
lerze vedno hrepenelo; ifprofi mi duha
molitve in gorezho lubesen do prave po-
boshuofti (andohti). IJ/Jii me po tvojim
isgledu smirej tako kakor v pri/,1)o Bo¬
ga shiveti, fvoje pozhutke krotiti, fe
pokoriti, in mifli per Bogu imeti. .Spro¬
ti mi od Boga gorezho ljubesen, naj bi
v prefveto refhnje Telo vel’ sainifhlen
bil, ino naj bi ga po tvojim isgledu v
zerkvi vezhkrat obifkal in molil. Pofeb-
no mi pa pomagaj, naj bi jes angeliki
kruh, per kterim fi ti na sondi vfe ve-
felje najdel, prav pogoftiin k isvelizhan-
ji fvoje dufhe poboshno prejemal. Per-
porozhi me prezhifti devizi Mariji, kte-
ro hozhem vfak dan po tvojim isgledu
s pofebnim fvetim opravilam (andolitjo)
zhaftiti. Ker pa Bog nozhe farno v be-
fedi in svunanjih rezheh zhefhen biti,
ampak molitev v duhi ino refnizi sapo-
ve: pomagaj mi, o fveti Alojs! po tvo¬
ji profhnji, naj bi jes s poboshnim shiv-
lenjam Bogu dopadel, dolshnoft fvojiga
ftanu svefto fpolnil, in ne fvojo, am¬
pak boshjo voljo u vfim fturil. Odvmer-
jem tedej fam febi ino fvetu, hozhem
od ljudi posablen le Bogu shiveti; naj
bo tudi vfe, karkolj fturim alj terpim

41

Gofpodu^ v dar, ino nar Vikfhimu v
hvalno pefem, de bi enkrat vreden bil,
s teboj, o fveti Alojs! Boga v nebefih
vekomaj zhaftiti, Amen.

«8hterta nedela.

Premifhl o vanj e:

ponishnofti fvetiga Alojsa.

Vezilji ko fi, bolj fe ponishuj u vfih re-
zheh, tako bofh iniloft per Bog«
najfhel (,Sir. 3, 20.)

Mifli fi tukej, kako fveii Alojs
vprizho fvoje rodovine (shlahte)  pra-
vizi na kneshtvo to je k rale v o g o-
fpoftvo odrezke, ktero je njemu per-
vorojenzu flifhalo, ino kako zefar-
fko ozhitno pifino odrezhenja fvoji-
mu bratu v roke. poda.

Premifhluj ponishnoft fvetiga Alojsa.

1. V svunanjih rezheh. Ako ravno
je bil fveti Alojs shlahtniga  rodu, ako ravno
je bil fin knesa, in v blishni shlahti vajvod-
fke rodovine, vender ni nikolj bil prevseten,
ne savolj fvojiga shlahtniga rodu , ne savolj
bogaftva in zhafti fvojih ftarifhov, ne savolj
kraleve milofti, ki ga je dvorfkiga shlahtni-
zha fturila. ( Svojim flushabnikam ni nikolj
mogozlmo sapo vedo val, ampak jih je le pro-

42

fil, naj bi fvoje opravila fpolnili. Imel jcfvo-
je ftarifhe in uzhenike v veliki zkafti, ino jih
je vfelej naglo vbogal. Ako je ravno s zhaftjo
in bogaftvam ad mladofti obdan bil, ga ven-
der ni nikolj ne pofveina zhaft, ne p o Cvetno
bogaftvo vefelilo, ker je dobro vedel, de zhaf-
ne rezki tudi poboshne ljudi v gisdoft in prcv-
setnoft vezhkret sapeljajo. Bolj ko fo pofvet-
ni ljudje bogaftva ino velike zliafii lakomni,
bolj fe je fv. Alojs trudil, Cvet ino njegovo
krafnoft (lifk) sanizhovati, in kakor ponishen
menih v klofhtri perkrito shiveti. Odrezhe fe
tedej pravizi pervorojftva, vfimu bogaftvu ino
zkafti, ki fo njemu flifhale, ino klezhe poni-
skno profi vikfhiga (generala) Jesuitarjov, naj
bi ga v fvoj red v.-sel. Bil je v klofhtri fvojira
predpoftavlenim popolnama pokoren, oprav¬
lja nar flednejfhi opravila, pomaga v kuhnji,
ftreshe v bolnizah, profi v bogajme po ulizah
Kimfkiga mefta torbo nofe, shivi v oj Dri klofh-
terfki vboshnofti, molzhe preterpi ncdolshno
kreganje in kasen, ino vfe druge nadloge
klofhterfkiga shivlenja.

O poni.shnoft fvetiga Alojsa, v kak fram
perpravifh napuh (ofert) oflcpenih pofvetnih
ljudi! — Vifoka pofvetna zhaft kaj je drusiga
kakor mehuriz na vodi, ki hitro raspokne!
Kaj je bogaftvo, ki dufho vezhkrat v firomafh-
tvo fpravi! Kaj je shlahtcn rod, ako ga s
nefpodobnim sadershanjam ognufifh!—O po-
fvetniki! sakaj ljubite prasne rezki? sakaj po
šmarnu (golfiji) in flepariji tak krepenite ? Ref-
nizkno veliko je, kar naf povikfhuje pred Go-
fpodam , ki je perjatel majkinib. ( SamovoIjno
ponishanje je prava vifokoft; sakaj kdor fe

43

fam ponisha, bo povikfhan. Ali fc ni fam fin
boshji ponishal >  ki je vfo fvetlobo ino vfo
zhaft zapuftil, v boshtvu ino sanizhovanju
shivil, kakor flednji zhlovefhfkiga rodu? Mi
pa, ki fmo prah, hrepenimo po flavi in zha-
fti, fe jezimo savolj vfakiga rasshalenja in
sanemarenja (sanizhovanja), fe povzdigujemo
zhes druge, ki fo nishejfhiga rodu in bolj viju¬
gi kakor mi, fmo prevsetni savolj nafhih zhed-
noft, ki jih vender le od Boga imamo, ino po
fmerli sapuftifi moramo. Mi rajfhi sapovedu-
jemo kakor vbogamo, fmo rajfhi bogati kakor
firomaki, fe rajfhi gisdavo (ofertno) kakor
ponishno oblazhimo, rajfhi imenitne kakor
vfakdanje opravila fturimo, rajfhi vifokoft fve-
ta ifhemo in imamo, kakor fe nje ogibamo in
jo drugim perpuftimo. O kako flepa in prev-
setna je nafha pamet! Kdeje tedej kriftjanfka
ponishnoft ? bres kterc ne moremo Bogu do-
pafti? Ako ne bote ponisbni kakor fo otrozhi-
zhi, ne bote v nebela prifhli. O fveti Alojs!
odpri nam ozhi, naj bi vender enkrat nafho in
zclige fveta nizhvrednoft fposnali, ino prav
ponishno shiveti sazhcli.

Premifhluj ponislmoft fveliga Alojsa.

2. V ferzi ino v miflih.  Prava po¬
nishnoft v tem obftoji, de Boga in farni febe
prav fposnamo. Kdor-boshjo nefkonzhno fve-
toft in vifokoft fposna ino prav premifli, sra-
ven tega pa tudi fvojo mladopridnoft in fvojo
nizhvrednoft pogleda, o kako fe mora fam pred
feboj framovati, ker ozhitno vidi, kako ma¬
lo je vreden, in kako prašno in revno je vfe
na fveti, Satorej moli fveti Auguftin: daj mi,

44

o Gofpod! tebe prav fposnati, daj mi pa tudi
fam febc prav fposnati. Le to fposnanje, le¬
to obzhutenje Cvetnikov je tudi Cveti Alojs imel.
Kedar je on vefsamaknjen premifhloval neis-
rezheno velizhanftvo in fvetoft Boga, kteriga
je smirej pred ozlimi imel, je lehko fam febe
sa flabo ftvar, sa firomafhkiga otroka pra¬
hu, sa nar vezhiga grefhnika fposnal. Safo fe
je ogibal zhafti in vifokofti in je dobro ve¬
del, de jih ni vreden. ,Sram ga jo bilo in ga
je bolelo, ako fo ga hvalili, ker je vedil, de
hvale ne saflushi. Sato ni nikelj od fvoje zha¬
fti govoril, in je samolzhal od Boga prejete
gnade; sakaj kaj ima zhlovek , kar bi ne bil
od Boga prejel? Ino ako je vfe od Boga pre¬
jel, kako fe fme bahati (hvaliti), kakor de bi
fi bil saflushil ? Satorej fo ga nar manjfhi opra¬
vila vefelile, ktere fo mu prcdpoftavleni na-
loshili, ker fe je med vfim sa pofledniga der-
shal. Nikolj fe ni isgovarjal, ako fo ga ne-
dolshno kregali alj fvarili, ker je miflil, de
fe je v mnogih rezheh prcgrefhil. Per fpovc-
di fe je s veliko grivingo fvojih pregreh to-
shil, ker jih je sa velike greiie imel. Nikolj
ni bil famoglav per opravilih poboshnofti (an-
dohti) in pokore, in fe je bres dvoma (zvibla)
eapovedam fvojih predpoftavlenih podvergel,
ki jih jo sa modrejfhi ino poboshnejfhi kakor
fam febe dershal. Nikolj ni per fvojih pre-
grefhkih obvupal ino dvomiti (zvibiati )  sazhel,
ker je lehko prevdaril, de tako fpazhena in
flaba ftvar vezhkrat grefhi. Vfe rass.halenje
ino vfo krivizo je poterpeshlivo prenefil, ker
je miflil, deje vfiga sanizhvanja vreden. Ni¬
kol ni bil v marnju predersen (preglafen) ni

45

fe bahal s uzlienoftjo in poboshnoftjo; ampak
vofclilo ga je, ako fo ga drugi nevedniga, ne-
fpametniga in pregrefhniga imeli, ker je fam
miflil, de je v rednizi tak. Ako ravno je fve
njegovo sadershanje ponishno bilo, vender ni
bilo hinavfko in perfileno. Ni hotil biti poni-
shen imenovan, ker fam ni miflil, de je po-
nishen. Njegovasvunanja pohievnoft je isfer-
za svirala, ni bila tedej na vides, ampak bila
je refnizhna in shiva. Ali je tudi moja ponish-
noft tako zhifta, tako refnizhna ino ferzhna,
kakor pohievnoft fvetiga Alojsa!— Ref je, de
fe per molitvi vklanjam, na semlo gledam,
fe delam ponishniga ino klizhem s pobitim
obrasam: Jesfimfiaba ftvar, f im velik grefh-
nik!—Ali fe pa tudi moje ferze ponisha per
teh befedah? Ali v refnizi miflim, de fim tako
f tab, tako pregrefhen?-—Kaj ? ako bi mi dru¬
gi zhlovek moje grehe ozhital, ali nifim naglo
ra>ferden ? Oh, kako ojftro me saboli, ako
flifhim, de drugi kaj hudobniga od mene mi—
flijo alj govorci she befediza, posableno po-
sdravlenje alj nepriljudeno imenuvanje, oh ka¬
ko me vfe to jesi! ( Svojih grehov fe zhafi ob-
toshim, de bi me ponishniga imeli, pa fe tu¬
di hitro isgovarjam, kedarkol me drugi opo¬
minjajo, ogibam fe fvarila, rad flifhim hvalo
od fehe in fam fe rad hvalim. Pred ljudmi fe
rad fpamctniga ino p.pboshniga kashem, sato
bom plafhcn ino jesen, kedar kaj neumniga
alj flabiga fturim, zbudim fe, kako vender
dufhaj , ki tako dolgo poboslmo shivi (kakor
fam od febe miflim) fhe more grefhiti. O gerd
napuh! fhe nifim sazhcl poboshen biti, ino
she fe sa boljfhiga dershim, kakor druge, kte-

46

ri bolj peredkim prefveto reflinje Tolo preje¬
majo. Satorej fim vfelej shaloflen ino nejovo-
Ijen, kedarbol moram savolj fvojih dolshnofti.
alj na povelje fpovednika kako poboshnoft (an—
dobt), kako pokorenje, alj fvcto obhajilo opu-
ftiti; sakaj miflim, de nifim vezli tako pobe¬
sile]), kakor poprej. Sebe fposnati bi bilo sa
me prav koriftno, ako bi nebil termoglav in
napuhnjeri, ki rajfbi fam febi, kakor dufhnim
preddoftavlenim verjamen, ino fe rajfbi po
fvoji kakor po njih volji ravnam. O flepota!
moja poboshnoft je hinavfka ne pa refnizhna!
Hvala Bogu, de jes sdaj fvojo smoto fpos-
nam! Sdaj bom sazhel fe v ferzi ponishovati,
fvojo flaboft in pregrefhnoft prav premifhlo-
vati, hvale in imenitnofti fe ogibati, podu-
zhenje hvaleshno peflufhati, rasshalenje po-
terpeshlivo prenefti, fvoje fposnanje in fvojo
voljo predpoftavlenim podvrezhi! —• Gofpod I
kdo fi ti? ino kdo fim jes? •—Daj mi, o Bog! 1
tebe ino fam febe prav fposnati! lebe v tvoji
vifokofti, fam febe v fvoji niflfofti! tebe v tvoji
fvetlofti, febe v fvoji pregrefhnofti! Saref! jes
fim prah pred teboj! —

Molitev

sa dar ponishnofti.

O fveti Alojs, lep isgled ponish-
nofti! kteri fi v fvetlobi dvomiga sliiv-
lenja fvoje ferze prevsetnofti obvarval,
in is Ijubesni k Bogu vfo pofvetne ime-
nitnoft ino zliaft savergel, de bi v klofli-

4'l

tri vboshno ino na tibim sliivel, fprofi
mi od Boga gna-do, de fvet ino njegovo
prašno bogaftvo sanizhujem, in fvoje
ferze od vfiga, kar m od Boga, odter-
gam. Uzhi me tudi febe sa nizh der-
sbati, fvojo 1'laboft in pregrefhnoft prav
fposnati, kakor fi ti lam febe, ako fi,
bil ravno bogat na zhednofti, sa grefh-
niga fposnal. Profi Boga sa me, naj bi
fam na febe nikolj ne savupal, naj bi
fe polivale in povifhanja bal, naj bi fe
poduzbenja in ponishanja velelil. Terd-
no fklenem po tvojim isgledu, febe po-
fleuniga, nar manjfhiga zbloveka, nar
vezhiga grefhnika imeti, rassbalenje
ino saframvanje kakor saflusbeno kasen
poterpesldivo prenefti, ino fvojim telef-
nim in dufhnim predpoftavlenim pobosh-
no pokoren biti. Hozhem fam na fe zlo
posabiti, ino per vfih rezlieb le Bogu
hvalo dajati, kterimu vfa zliaft in hva¬
la flifhi, de bi me enkrat Bog, ker fim
fe na semli is ljubesni do njega ponishal,
v nebefili vekomaj-povekfbal. Amen.

48

Peta nedela.

P r e m if h 1 o v a n j e:

Ijubesni fvetiga Alojsa do blishniga.

Naj bi jes vfe zhlovefhke ino angeljfke
jesike snal, ino bi Ijubesni ne imel,
bil bi ko bernezha (d on e z ha) ruda
ino shvenklajozh svonez. (I. Kor.
13 , 1 .)

Mifli fi fvetiga Aloj s a med mno-
shizo majhnih ftati, ino nje ljubes-
nivo kerflianfkiga nauka uzhiti, alj
pa ftojezhiga per pofteljah bolnikov,
kako jim perjasno ftreshe.

PremifMuj fvetiga Alojsa ljubesen do
blishniga.

1. V telcfhnih potrebah. Redarje
fveti Alojs Boga ferzhno ljubil, kako bi ne
bil tudi blishniga ljubil, ki ga je Bog po tvo¬
ji podobi vftvaril? Vfi fvetniki, fhe zlo tifti,
ki fo po volji boshji v famoti shiveli ino pre-
milhlovali, fo s mnogoterimi deli blishnimu
pomagali, kedarkolj fo voljo boshjo fposna-
li, ino per pokori alj drugih okoljfhinah per-
loshnoft imeli. Tudi shivlenje fvetiga Alojsa,
ki je v Jesuitarfki red ftopil, kteriga pofebna
dolshnoft je ljubesen do blishniga, nam lepe
isglede, le te zhednofti pofuemati, daja. Koij-
kokrat fi je she mladenzh, ker je polu lju-
besni do blishniga bil, jedi, ktere fo mu da¬
li, odtergal, de bi s njimi lazimo naf itil! Kolj-

49

kokrat jc on s fvojim perhranjenim dnarjam
firomakam pomagal, alj pa ljubesnive darove
per flarifheh alj prcdpoflavlenoh sa nje fpro-
fil! Kako prelepo fe je njegova ljubesen do
blishniga per bolnikah ka.sala! V leti 1591 je
kushna bolesen v Rimi veliko ljudi pomorila;
satorej fo Jefuilarji s fvojim dnarjam bolni-
zo (fiipilal) poflavili ?a vboge bolnike. Letim
fo oni po isgledu fvojiga vikfhiga (generala)
ljubesnivo ftregli. Med njimi je pa pofebno
Alojs nevlrudlivo sa bolnike fkerbel. On je
nje uzhil ino tolashil, jim noge smival, po-
ftiljal, in tudi njih oftudne rezhi fnashil. Vezli
Jesuitarjov je per ti ftresbbi na kugi sbolelo,
ino med tim tudi fvet Alojs, ki je dopolniv-
fhi sapovcd ljubesni do blishniga vmerl.

O lepa fmert is ljubesni vfe da, nikdar
ne mifli de je veliko dala. Plazhilo ljubesni na
tim (vetu je vefelje, deje blishnimu pomaga-
no, ima pa tudi plazhilo v nebefih; sakaj lju¬
besen mm go grehov pokriva, ino kar mi nar
manjfbimu fvojih bratov dobriga fturimo, bo Je-
suf tako obrajtal, kakor de be bili njemu fturili.
Vlak kosaiz vode, ki jo blishnimu is ljubes¬
ni podamo, bo plazhan. Gotovo bo Jesufper
fodbi pofebno gledal na vfmileno djanje, ino
bo milofcrzhnim roiloft fkasal. Bil fim lazhen,
porczhe, ino fte me nafitili; bil fim shejn,
ino fte mi piti dali;-bi) tim bolen, ino fte me
obifkali. Vi isvoleni, pojte fem, pofedite kra-
ljcftvo mojiga i zbeta, ktero vam je ( d veko¬
maj perpravleno. O kako veliko plazhilo zha-
ka na ljubesen do blishniga! Ali naf ne bo to
gonilo, ljubesen do blishniga v djanju fkasa-
ti ? Oh koljkokrat fim perloshnoft imel fvoji-

3

50

mu blishnimu pomagati, pa mu nif im poma¬
gal ! Koljkokrat bi bil lehko pomagal firoma—
kam is fvoje preobilnofti, pofebno ako bi bil
fvoje nepotrebne potrofhke krajfhal. Koljko-
krat bi bil tudi lehko eniga alj drusiga bolni¬
ka rasvefelil, ako bi ga bil obifkal, alj per-
jasno, kako mu gre, poprafhal, alj kake p> l—
liozhi per njemu zhuval! Koljkokrat bi bil jes
fvojimu blishnimu kaj dopadliviga in perjet-
niga lehko fturil, sanj opravil ino mu tako
pomagal! O kako isnajdliva je bila ljubesen
fvetnikov do blishniga! —

Premifhluj fvetiga Alojsa ljubesen do
blishniga.

2. V dufhnih potrebe.  ( Sveti Aloj s
ni bil s tem sadovolen, de je fam Boga ferzh-
no ljubil, ampak trudil fe je, tudi druge k
ljubesni do Boga napelnvati ino jih od grehov
odvrazhati. ( She mladenzh je ('n s obilnofti fvo-
jiga poboshniga ferza od Boga in kerfhanfki-
ga nauka tako gorezhe govoril, de fe jih je
vezh per teh fvetih popovarah poboljfhalo.
Otroke pofebno pa firomafhke je on samovolj¬
no fkrivnofti vere ino rasne lepe molitve uzhil.
To dolshnoft je tudi vezhkrat ino s velikim ve-
feljam v klofhtri fpolnoval, po isgledu bosh-
jiga Odrefhenika, ki je otroke rad k febi va¬
bil. Ako fe je kdo vprizho njega predersnil
kaj pregrefhniga govoriti, je bil on, fzer bo-
jezh mladenzh, dovolj ferzhen, takiga nefram-
nesha poduzhiti ino ga pofvariti. Ivedar je
fveti Alojs vjesuitarfki zerkvi pridigoval, je
tako gorezhe govoril, in tako mozhno ferza
poflufhavzov genil, de fo fpovedniki fhc tifti

51

dan dovolj fpovedovati imeli. Pofebno je tudi
imel dar od Boga, fovrashnike smiriti, ino
njih pravde dokonzhati. Nobeno fhc tako vfta-
rano fovrashtvo fe ni moglo Alojsovi pohlev-
noffi in Jjubesni vftavljati. On je velike grefh-
nike k pravi pokori perpeljal, m vlak shalo-
ften je per njemu tolashbo najdel. Ino koljko
vezli ni pa nedolshniga molitev shivim in meri-
vim pomagala! —

Saflushlivo je lazhniga nafititi, pa fhe
bolj saflushlivo je, le eniga grefhnika pobolj-
fhati, alj faj le en fam greh odverniti. Ali
ni dufha vezh vredna kakor shivot ? Ravno sa
to fo dufhne djanja milofti veliko vezh vredne
kakor telefne. Grefhnike na pravi pot perpe-
Ijati— nevedne poduzhiti — dvrmlivim (zvi-
blarjam) dobro fvetvati •— slialcftne tolasliiti
— fovrashnike smiriti—hodo s dobrim pover-
niti — sa vfe ljudi motiti — o kako veliko že¬
no imajo vfe te djanja ljubesni? — Poboshna
befeda ob pravim zhafu k ferzu grefluiika go¬
vorjena, o koliko dobriga samore flurili! Po-
boshne bukve ako jih komu pofodifh, pridiga,
fpoved, ako kteriga k temu fpravifh, oh ka¬
ko to lehko dufhi k svelizhanju pomaga ! Kolj¬
ko grehov bi per drugih lehko odvernili, ako
bi ne molzhali, in fe jih tako dcleshni flurili.
Koljkokrat bi nevedniga v kerfhanskim nauku
lehko poduzhili in tako dobriga kriftjana per-
dobili! Kako saflushlivo bi to pofebno per
otrozeh bilo! Kakfhno polajfhanje bi marli-
kteri shaloften ino sapulhen obzl.util, ako bi
ga le milno pogledali, tolashno nagovorili,
mu dober fvet dali! Ino ako nemoremo prav-
nizh pomagati, ali nesnamo sanj vender moliti?

3 *

52

Molitva pa is ljubesni, oh kako veliko samore
per Bogu! Sdaj , o Gofpod! fposnam kak ne¬
maren fim dosdaj bil v ljubesni do blishniga,
koliko perloshnoft fim samudil, njemu na trupli
ino dufhi pomagati. Hozhem sanaprej v lubes-
ni bolj vnet biti. Napolni, o Bog! moje ferze
s’ tvojo ljubesnejo. •—-

(Moli f h e ft o z h e n a fh o v i n f h c ft z h e-
fhenih Marij i t. d.)

Molitev)

ga duh ljubesni do blishniga.

O fveti Alojs, isgled ljubesni, ki
fi v poftreshbi bolnikoy fvoje shivlenje
ljubesni v dar dal, ohrani mi po tvojim
inozhnim isgledu in po tvoji profhnji
duha ljubesni do blishniga, ktera Bogu
pofebno dopade. Po tvojim isgledu ne
bom nobenimu vbogimu, nobenimu sa-
pufhenimu ne roke, ne ferza saperl,
ampak vefelilo me bo sanaprej, drugim,
kolikor mi bo mogozhe, pomagati. Ako
fim tudi fam reven, vender hozhem fhe
revnejfhim od mene pomagati, ino febi
kaj odtergati, de bi lepo zhednoft ljubes¬
ni v djanju fkasal. Moja nar vezhi fkerb
naj pa bo, dufhe, ki jih je Jesuf s fvo-
jo kervjo perkupil, s molitevjo, naukami
ino djanjain, kar mi bo mogozhe, k Bo¬
gu perpelovati. O fveti Alojs !  fprofi mi

53

sbivo ljubesen, de nobene perlosbnofti
ne sainudim, drugim, tudi fvojim fov-
rasli ni k a m in shalnikam na trupli in du-
fbi dobrote fkasovati, vfiin poflushiti,
jim perjasen, ljubesniv in vfmilen biti;
tako finem vupati, de bom tudi jes per
Bogu vfmilenje najfhel, ino s tiftim vred,
kteri Boga in fvojiga blishniga re filiali-
no ljubijo, vezimo plazhilo sadobil.
Amen.

.Shefta nedela.

Premifhlo vanje:
ftanovitnofti fvetiga Alojsa.

Kdor do konza ftanoviten ostane, bo
svelizhan. (Mat. 10, 22.)

Mifli fi kako  fv.eti Alojs fvoj od
Boga po r o z h c n fk I e p, v d u h o v f ki ft a n
ftopiti, fvojimu ozhetu odkrije, kte¬
ri f e s a v o I j tega r a s ffe r d i, ino mu
o j R r o kasen s h u g a. ( S v e t i m 1 a d e n z h
pa na to b r e s f fr a h u prav p o n i s h n o
odgovori, d e g a bo m o z h u o v e f e I i 1 o,
is I j u besni do Boga kaj terpeti.

Premifhluj fvetiga Alojsa ftanovitnoft.

1. V fvoj i poboshnofti (andohti)
ino pokori. Nooena gnada, pravi fveti Au-

54

guftin, ni bolj potrebna, kakor gnada ftano-
vitnofti; sakaj ona sapopade vfe druge gna-
de, in bres nje fo vfe druge nizh. Kaj poma¬
ga poboshno shivlenje sazheti, ako nifmo v
njem ftanovitni. Kaj pamaga neko zbafa po¬
koro delali, ako je nedokonzbamo. Lebko je
en den, en teden, en mefenz alj eno leto fe
pokoriti, pa teshko je do konza shivlenja v
pokeri shiveti. Hudizh fe ne boji ne poboshno-
fti ne pokore, ki jo kasliemo, boji fe pa fta-
novitnofti v nji. Satorej on marfktere pergan-
ja , naj bi (e s molitvami in pokornim djan-
jam prcobloshili, ker na tako visho , vupa,
de bodo k malo v svoji persadetvi opefhali.
Koljkojibje tudi, ki fo neko zbafa vfi vneti do
pokore, kmalo pa mehkushni kakor pofvetni
ljudje poftanejo , ki fe donef ojftro per kruhi
ino vodi poftijo, jutro pa v poshrefhnofti gre-
fhe; ki ta teden vedno molijo, drugi teden pa
fkorej vfo molitev opufte. Taka zbudna nefta-
novitna pobosbnoft ni nizh drusiga kakor flepota
in greh. ( Svetiga Alojsa poboshnoft je bila vfa
drugazhna. Kakfhno ftanovitnoft vidimo v nje¬
govi pobosbnofti ino pokori! £ Sedem let ftar je
she fklenil, vfak dan dubovfko opravilo v
zhaft prcfvete Devize moliti, fedem pokornih
pfalmov ino vezh drugeb molitev klezhe opra¬
viti, in opravilo teh molitev je on do konza
shivlenja fpolnoval. Tudi mersliza, ki ga je
ofemnajft mefzov trefla, ga ni mogla odver-
niti od te poboshnofti; fam fvoje fluge (pofte)
je v bolesni vezhkrat povabil s feboj moliti na¬
vadne molitve. Tudi na fmertni poftelji je pro¬
fil, de fo navadne pokorne pfalme per njem
molili. Ravno tako na tanko ino poredama je

55

tudi fvoje pokorenje opravljal, ino le pokor-
fliina do predpoflavlenih ga je geuila de je
fvojo ojftroft v pokori pomanjfhal.

Lepi isgled fvetiga Alojsa kako knriften
nauk mi on daja ! Kaj je potrebnejfhi kakor fta-
novitnoft? Oli koljkokrat fim fe v njo pregre—
fhel! Doftikrat (im fi famoglavno ino ofhabno
persadeval moliti ino poboshen biti, tako de
fim fkorej opefhal. Tudi fim fe pokoril zhes
fvojo mozh ino soper dolshnofti fvojiga ftanu,
pa to je le kake dni tcrpelo. K malo fim ope¬
fhal, ker mi je pokora preteshka, molitev pa
soperna bila. Ta napzhnoft me je pa tako sme¬
tila, de fim v nevarnofti bil, vfi poboshnofti
odrezki! Donef fe mi je sdelo, de fim pobo-
shen, jutro fim pa bil kakor poprej vef pefve-
ten zhlovek! D ikler me je molitev tolashila
ino vcfelila, fim bres konza molil; ako mi je
pa bila oftudna ih in soperna, fim fe ji naglo
odrekel, in fi iniflil, de nizli ne velja. Nifim
tedej vfvoji poboshnofti ftanovitcn; hozhem pa
sanaprej ftanoviten biti Hozhem po fvetu fvo¬
jiga fpovednika sazheti pametno sloveti, in te¬
ga shivlenja nikdar ne sapuftiti. Ne bom pre¬
vozil oblubil, pa kar obljubim, hozhem ftano-
vitno dershati ino fpolniti. Daj mi, o Bog!
gnado ftanovitnofti! —•

Preinifhluj ftanovitnoft fvetiga Alojsa:

2 V f v oj im poklizu  (ft a n u ). Kakor
je fploh potrebno, nam sveftim vftati v boshji
flushbi, tako je tudi pofebno potrebno, fi ti-
fti ftan i.svoliti, v kteriga naf je Bog poklizal,
fvet sapuftiti ino v klofhter ftopiti. De ga je

56

refnizhno v ta Han poklizal, prizhuje: njego¬
vo snatranje, poshelenje kima ga je B og obu¬
dil; to prizhuje: dovoljenje fpovednlka, kte-
rimu je fveti Alojs ferze odkril. Alojs fvoj
fklep ozhetu odkrije; pa kak bran, kako shu-
ganje jo moral sato flifhati! Ozhe fi je liotil
fvojiga pervoro ; eniga fina korajshniga vojfha-
ka ino zhaftitliviga pofvetniga knesa isrediti;
fin pa sheli v klofhtri mirno shiveti. Trudi fe
ozhe mlidenzha s potovanjam in tovarfbtvam
na fvet natvesiti, fin pa ifho, kar je mogozhe,
famoto in molitvo. Pofvetni ino duhovfki go-
fpodje vifoko rojeniga ftanu fo fi persadevali,
Alojsa od njcgoviga fklepa odverniti, on pa
ftanoviten oftane, in fe ne da odverniti. Per-
volil mu je ozbo, fi ftan s voliti (v klofhter ftu-
piti), vender ga je tega pervolenja dvakrat
grivalo. Ta terda fkufhnja je vezh let terpola,
dokler je ftanovitimft mladenzha premagala,
ino ozhe mu rezhe : Pojdi kamor te Grofpod
klizhe; Bog daj de frezhno shivifh!

Sdej je Alojs hitro fvet sapuftil, ino v Je-
suitarfki red ftopil. IVajdel je tukej nove te-
shave, ki fo v klofhtrih navadne. Alojs jih je
pa ferzhno preterpel, ino ie ob kratkim pl a—
zhilo fvoje ftnaovitnofti sadobil. V kratkim
je on zhafrto dokonzbal, ino je v fheftim letu
fvojige klofhterfkiga shivlenja v nebefa vsct
bil. Kdor je do konza ftanoviten, bo svclizhan.
Blagor vfim tiftim, kteri v flushbi boshji ne
na drugi kakor na od Boga odlozhcn pot fto-
pijo. Lehko zhlovek pravo fte.so sgreflii, ako
on per svolenjo ftanu ne poflufha na glaf boshji,
ampak fe po fvojih hudobnih sheljah, alj po
nefpametnih befedah ljudi ravna. Koljkojihje

57

vfc fvoje shivlenje nefrezhnih poftalo, ker fo
fe nezhiftofii, bogaftvu ino pofvetnimu vefelju,
ki kratko terpe, vdali, nameft de bi bili Boga
poftufhali, kijih je naboljfhi pot vabil! Vfak
ima od Boga pofebne darove, eden sa to, dru¬
gi sa uno. Rasni fo ftanovi na fvetu, ino is
vfakiga imamo fvetnike. Vefele fo v nebefih
fvete devize ino vdove, fveti sakonfki ljudje,
fveti voj fhaki, fveti menihi, fveti pofli ino
kmetje, meftnizhani, duhovni, knesi, ino ze-
ferje. Naj fi vfaki tifti ftan svoli, k kterimu
gaje Bog poklizal, ino bo lehko poboshno
shivel. Naj fi nobeden vezli ne naloshi, kakor
nefti samore; sakaj le malo jih tako popolna-
ma shivi, kakor fo duhovni ino menihi shiveti
obljubili. Nadlog ino teshav naj fe nobeden
ne v ftrafhi, kdor fposna, de ga je Bog ktem
poklizal. ^(anovitnoft s boshjo gnado vfe pre¬
maga. Ako je kdo od Boga vkasan ftan svolil,
naj v njem oftane, ino naj fene pufti od flad-
kiga fveta, od mefa ino hudizha sapeljati. Ako
she kdo sna biti bres boshjiga pokliza, v
kakim ftanu, ki ga sapufliti nemore, naj po-
terpeshlivo v njem shivi, naj voljno fvoj krish
nefe, ino naj fe is žele dufhe trudi dolshnoft
fvojiga .sdajfhniga ftanu fpolniti, ino nikdar
ne mifliti na nedovoljnoft. Dobro ino ftanovit-
no voljo bo Bog gotovo blagoflovil (shegnal),
ftanovitnoft do konza bo pa nebefhki venez
sadobila. —

(Moli fheft ozhenafhov ino zhefhe-
nih Marij i. t. d,)

Molitev

s a gnado ft a n o vi tn o fti.

O fveti Alojs, isgled svefte ftano-
vituofti, ki fi s terdnim ferzain Bogu
flushil, ioo duhovfkimu ftauu do kouza
sliivlenja sveft oftal; fprofi mi od Boga
dar ftanovitnofti, de bi pot fvojiga sve-
lizlianja, ki fiua jo s njegovo gnado na-
ftopil, frezhno dokouzhal. Is ferza ob-
shalujem fvojo dosdajuo traglivoft in ne-
ftanovitnoft v dobrim. Griva me pa tu¬
di fvojiga napzhniga persadevanja, ki
me je doftikrat flepilo. Hozhem tedej
sanaprej, po ftesi iti, ktero mi Bog ka-
she, ino od nje ne na levo, ne na defuo
odftopiti. ( Sprofi mi, o fveti Alojs!
boshjo voljo fposnati, in to fturiti, kar
mi Bog sapove. Tvoja mogozhna pro-
flinja naj mi tudi ferzhnoft ino krepoft
sadobi, vfo protivnoft in tesliavo pre¬
magati, ino dolshnoft fvojiga ftauu, v
kteriga me je boslija volja ino dopufhen-
je poklicalo, svefto fpolniti, ino tako
do kouza ftanoviten oftati, de vezimo
svelizhanje dofeshem. Amen.

59

J ut er na molitev ,

V imeni Boga Ozheta, ino t Sina,
ino fvetiga duha. Amen.

O prefveta Troj iz a! molim te, zha-
ftitn ino hvalim te v ferzu in s vuftmi.
Jes te sahvalim, o nebefki Ozhe! ki
fi me ftvaril; jes te sahvalim, o t Sin
boshji! ki fi me s tvojo drago kervjo
odrefhil; jes te sahvalim, o fveti Duh!
ki fi me per fvetiin kerfti ozhiftil, ino
k pravi svelizhanfki veri poklizal. O
prefveta Trojiza! o edini Bog! kak ne-
isrezheno iniloft in gnado ti meni vbo-
gimu grefhniki vfak dan fkasujefh! Tvo¬
ja miloft me je to nozh v shivlenju ohra¬
nila, v kteri je marfiktera dufha, ki tvo¬
je boshje velizhaftvo ni tolikokrat in tak
slo, kakor jes, rasshalila, v fodbo po-
klizana bila, ino inorde je she sdaj ve¬
komaj nefrezhua. Kako te hozhem, o
moja nefkonzhna dobrota! sahvaliti, ker
fi mi nov dan podaroval, ki ga k sve-
lizhanju fvoje duflie lehko obernem? —

O lju besni vi Ozhe! naj ti bo ta dan
darovan! Pervo hrepenenje ferza fe k
tebi ljubesnivo vsdiguje. Darujem ti fvo¬
je truplo ino fvojo dufho, vfe fvoje po-
zhutke in mozhi, vfe, kar imam, naj

60

tvoje fveto ime zhafti. Miloftlivo vsemi
dar, ki ti ga s daram tvojiga edinroje-
niga ( Sina vred darujem. Kdaj fe bom,
o dobrotliv O/Jie! vreduiga fturil, pred
tvoje oblizhje priti? — iVizh drusiga ue
na nebi, ne na semli ne skelim kakor
tebe, sakaj ti fi Bog mojiga ferza, ti
fi moj del na vekomaj! O ti narfladkej-
fhiJesuf! kifi sa/.hetek iuo kouez, pot,
refniza ino shivleuje! glej! sdaj fi na¬
prej vsamen po potu tvoj ih sapoved ho¬
diti, ino vfe fturiti, kar fe poboshni-
mu kriftjanu fpodobi, pofebno pa to po-
boshuo opravilo (imenuj eno pofeb¬
no opravilo alj zhednoft) fturiti, ino
v ti zheduofti... fe vaditi, obljubim.
O Jesuf! moje vupanje ino moja Ijube-
sen! skelim sdaj ino vfelej, kolikokrat
dahnem, kolikokrat fe moje ferze ga¬
ne , tebe ljubiti, zdiaftiti ino hvaliti.
Podpiraj mojo voljo! Nizh drusiga ne
skelim kakor, de bi fe vfe moje befede
ino djanja po tvojim imeni fpoluile. O
fveti Duh! tolashba ino pomozdi moje
duflie, pomagaj mi, de vfe fkuflmjave
ferzhno premagam. Ali hozhein fpet fvo-
jo dufho is ljubesnivih rok fvojigaBoga
po fili vseti, ino jo pekleufkiinu fovrash-
nikuisdati? Alihozhem fpet vede7.be ino

61

radovoljno ta greh (imenuj ga) fturi-
ti? O kolikokrat fim she v va-nj padel!
Ponef pa terduo fklenem: hozhem fe
poboljfhati. I)aj mi, o fvetiDuh! k te¬
mu moz.li ino krepkoft. —

O prefveta Trojiza! Ozhe, Sin
ino fveti Duh — edini Bog! Dodeli mi
tvoj vfigamogozhen blagoflov, rasfvetli
mojo nevednoft, podpiraj mojo flaboft!
obvarvaj me greha ino vezlnie fmerti!

Vi pa ljubesnivi isvoleui boshji,
profite sa me! Pofebno ti, o prefveta
deviza, bogorodniza Marija, moja lju¬
ba mati s fvojiin zhiftim sheninam fve-
tim Joshefam ino ti moj fveti angel va¬
rih, pofebno pa tudi vi, moji pomozh-
niki (patroui) imenuj fvetnika, ki
ga sa pomozhuika (patrona) imafh),
podajte mi flabimu fvojo mogozhuo ro¬
ko, ino pelite me flepiga na pravo fte-
so, de bi tudi vfe dobro, kar fim donef
fklenil, ispeljal Ravno to gnado dode¬
li, profim te, vfim mojem perjatlam ino
fovrashnikam, pofebno pa (imenuj
kteriga miflifh). Perporozhim fe tu¬
di molitvi vfih vernih kriftjanov na sem-
li ino sheliin vfih fvetih mafh in odpu-
ftikov deleshen biti.

62

Blagoflovi (shegnaj) me Bog Ozhe,
Bog t Sin iuo Bog fveti Duh! Naj tudi
dufhe vfili vernih kriftjanov po inilofti
bdshji v miru pozhivajo. Amen.

(Moli ozheuafh — zhefheua fi
Marija — ino vero.)

Vezherna Molitev.

V imeni Boga Ozheta, ino t Sina,
iuo fvetiga Duha. Amen.

O moj dobrotliv Bog iuo Gofpod!
moj ftvarnik, moj odrefhenik, moj va¬
rih! tebe jes zhaftim ino hvalim s vfim’
fvetimi angelami iuo isvoleniini; sahva-
iim te sa vfe dobrote, ktere fi mi douef
ino v želim mojim shivlenju f kasal. Ka¬
ko ti jih o Gofpod! poverniti morem?
Truplo ino dufho, ino vfe, kar imam,
tebi darujem ino fe sedinim s Jesufam
Kriftufam, ino njegovim nefkonzhnim
saflushenjam. Pridi, o fveti duh! ras-
fvetli moje ferze s sharkami tvoje vezh-
ne luzhi, de bi vfe grehe ino sainude
tega dneva v shalofti fvoje dufhe pre-
mifhloval, jih fposnal, refnizhno objo¬
koval, ino fe tako s teboj s fvojo nar
vezhi dobroto fpravil. Vidile fo tvoje
ozhi moje nepopolnama shivlenje, ino

63

vfe moje pote. Bres fhtivila ino velike
fo moje hudobije ino moje pregrehe, po-
kashi mi oGofpod! moje grehe ino daj
mi smote prav fposnati! ( ( Sprafhuj veft.)

Glej, moj Gofpod ino moj Bog!
kaj fim ti poveriiil sa vfe dobrote, ki
fi jih meni fkasal: Oh, le farno grehe
ino nehvaleshnoft v febi najdem! Kaj
fim fturil? O kak fim fe vender mogel
predersniti tebe fvojiga ljubesniviga
07 dieta shaliti, ino tvojih bres fhtivilnih
in velikih dobrot posabiti? Tebe fim sha-
lil, le pred tvojim oblizhjam hudobno
delal. Vfmili fe mene, o Bog! po fvoji
veliki milofti! Sgubil fim fe kakor sgub-
lenaovzhiza; iflii profim te, mojo rev¬
no dufho ino jo k zhredi fvojih isvole-
nih nasajpeljaj. t Sposnain fvojo hudo¬
bijo ino njo (.. imenuj jo tukej) ino
vfe druge grehe, ki fim jih donef alj
pred kdaj ftoril. S sgrivaniin ferzam ob¬
jokujem, farno sato, ker fim tebe, o
Bog! vfe ljubesni vredniga shalil! Oh,
de bi nikoli ne bil grefhil! Odpufti mi,
nebefki Ozhe! odpufti mi savolj sdiho-
vanja in fols, savolj terplenja in fmerti
tvojiga preljubesniviga 4 Sina nafhiga
Gofpoda in Svelizharja Jesufa Kriftufa.
Ti, o Jesuf! fi vfe moje vupanje, v tvo-

64

ji fveti kervi ino v tvojim nefkonzhnim
saflushenji naj fe omijejo vfe moje pre¬
grehe ino hudobije. Isbrifhi nje, ino sa-
doftnj, kar mi v pokorjenji pomankuje,
sak a j ti fi jagnje, ki odjemle nafhe
grehe.

Ali bom sopet greshil? tvoje fvete
rane, o Jesuf! sopet ponovil ? tvojo
predrago sa me prelito kri sauizhval?
t Sram me je, o Gofpod! pred tvoje
boshje oblizhje ftopiti, nevupam fi Tvo¬
jih ozlii k nebefatn povsdigniti. Oh, kolj—
ko krat fim she pekel saflushil! De fhe
shivim ino vtegnem sa svelizhanje fker-
beti, le od tvoje gnade ino milofti pri¬
de! Kaj mi je pa sanaprej fturiti ? tebe
sopet shaliti? sopet grefhiti? Ali ne¬
bom vender enkrat sazhel, fam febe ino
fvoje hudobne navade satirati, to hudob¬
no tovarfhtvo (imenuj ga) sapuftiti; te
perloshnofti do greha (imenuj jo) fe ogi¬
bati? Ali mi ne bofh ti, o moj fladek Je¬
suf! nikdar ljubfhi kakor to pregrefh-
no vefelje (imenuj ga).

„Rekel fim: Sdej hozhem sazhe-
ti“ (Ps. 67, 11.)

Daj mi, o Jesuf! gnado ino poma¬
gaj mi!

65

O vi isvoleni prebivavzi nebefkiga
Jerusalema, uafhi bratje ino feftre pri¬
dite, oh pridite nain na pomozh! po-
febno pa ti Mati milofti ino savupanje
grefhnikov! faj ti nobeniga ne sapuftifh,
kdorkolj per tebi p o m oz hi ifhe. O moj
svefti augelz varih ftoj ini na ftrani!
t S profite mi tudi vi, moji ljubesnivi po-
mozhniki patroni (imenuj nje) po vafhi
profhnji gnado od Boga, naj bi fe vfih
grehov, pofebuo pa (imenuj ga) ogibal,
ino naj bi fe v vfih poboshuih djanjih,
pofebno pa, (imenuj ga) vadil. Poterdi,
o Bog! kar fi sdej v meni doperuefil.

(Moli ozhenafh — zhefhena fi
Maria ino vero.)

Molitve fv. limf lic.

PreaiiPkluj kaj jeKriftus terpel.

Ked ar mafhnik perftopijo.

Sturi fvoj dober namen , ino fam febe Bogu
daruj. t Sp.omni fo poflednjc vezherje, ki jo je
Kriftuf v vedni dar ino v duf hni shivcsh poftavil.

Kako bi Gofpodu vfe povernil; kar
mi je dal? Od fonzhniga is-hoda do sa-

66

hoda fe tebi, o Gofpod! zhift dar
opravlja.

Ti, o Jesuf! fi v e zimi vikfhi mafh-
nik po redu iVlelkifedeka; sakaj ti daru-
jefh v podobi kruha iuo vina fvoje pre-
fveto telo ino fvojo kri.

O prefveta vezli e rja, v kteri je Kri-
fuf nafli dar ino nafh shivesh. Refuizh-
no ker je Jesuf fvoje ljubil, jih je do kou-
za ljubil.

Kedar niafhnik pred  altar dol fto-
pijo ino tam molijo.

Premifhluj kako je Krifinf po fveli fledni
vezherji is gore ( Sion na oljfki veri ftopil, ka¬
mor fo ga uzhenzi fpremili. Ali bofh mar ti
fvojiga Gofpoda sapuftil?

Getovo obljubim, kjerkolj fi ti, moj
Gofpod! hozhem tudi jes, tvoj hlapez,
biti. Gofpod! perpravlen fim, s teboj
v jezlio, zlo v fmert iti.

Sa kom ako ne sa teboj, moj Je¬
suf! hozhem hoditi? 4 Sam ti irnafh be-
fede vezhniga sliivlenja.

t Sliel bom tedej k altarji boshjimu,
k Bogu, ki je moja tolashba ino moje
vefelje.

67

Ked ar mafhnik p er ftopnjah al-
tarja globoko perkloujeui „kon-
fiteor“ ozhitno fpoved molijo.

MTIi fi kak Svelizhar na oljfki gori mo¬
li, kak v {inertni britkofti na tla pade, ino sa-
volj tvojih grehov kervav pot poti.

Kdo moji glavi vode da, ino mojim
o zlimi fols! de bi fe jokal iiozh in dan!

Ozlie! grefhil fini v nebo ino v te¬
be; nifim vreden tvoj otrok imenuvan
biti. O Bog! vfmili fe mene grefhnika!

Keda r mafhnik k altarji grejo
ino ga poljubijo (kufhnejo).

Premifhluj kak je Judash s poljubkam
Gofpoda isdal.

Ali te bom tudi jes, o Jesuf! s
poljubkam isdal — tebe sa revno blago
ino sa kratko flaft predal?

Obvari me miloftljivo, o nebefki
Ozhe! take hudobije! — Ti, o Jesuf!
fi moja nar vezhi dobrota, moj nar zhi-
ftej saklad, moje nar fladkej vefelje.
Kdo me bo lozhil tvoje ljubesni?

68

Per sazhetku fvete mafhe, ino
kedar mafh nik mo lij o „ki rj e el ej-

son“ Gofpod vfmili fe aaf.

Premifhluj kak je Peter is zhlovefhkiga
ftrahu Jcsufa trikrat satajil, ino kak fe je hi¬
tro potem, kedar ga je Isvelizhar milo pogle¬
dal, sgrivano rasjokal.

O Bog! koljkokrat me pofvetni do-
bizhki od tvojih potov odpeljajo! Koli¬
kokrat te po fvojili grehih satajim!

Grefhil fini, o Gofpod! ino hudob¬
no fturil pred teboj! Ne savershi me sa-
volj mojih grehov,

Miioftljivo na me poglej, o Bog!
vfmili fe mene, o Bog! vfmile fe me.

Per „glorji a  (flava Bogu po vi-
fliavah) ako fe moli.)

Premifhluj kak fo fe hudobni Judje Kriftu-
foviga saframovanja in terplenja vefelili.

Oh prašno vefelje, ki ga nam fvet
ponuja! Vfe je nezhimerno svunaj Bo¬
ga ljubiti ino njemu flushiti.

t Slava (zhaft) Bogu po vifhavah in
mir ljudem na sejnlji, ki fo dobrovoljni-
ga ferza.

V" tebi, o Gofpod! fe hozhem vefe-
liti, ino v tvoji fvetofti fe radovati!

69

Ke dar mafhnih na moshki (levi)
ftrani molijo.

Premifhluj kak fo Kriftufa od Anasa do
Kajfefha peljali, krivo toshiti, v obras bili ino
sapluvali.

Ti, o Jesuf! fi .s nebefhko poter-
peslilivoftjo vfe voljno prenefil, jes pa
ali ne bom nobene neprijetne befede is
Jjubesni do tebe poterpeshlivo ino volj¬
no prenefel!

Sapri mi, o Bog! ob pravim zhafi
ulta, ino satifni mi maje, shnable, de ne
bom grefhil s fvojim jesikam.

Sateri, o nar ponishnejfbi Jesuf!
moj napuli. Dodeli mi gnado, de hudob¬
ne naklepe fvojili fovrashnikov bres jese
ino nejvoljnofti preterpim; uzhi me sa-
framvanje ino sanizhvanje voljno prene-
fti, de bom tvoj prav uzlienz.

Per evangelji.

Pomif li koliko jc Krifluf savolj cvangelja,
ki ga je osnanoval, t«rpel, kak fo ga do Pi—
latusha vlekli ino sopet po krivim toshili.

Kak malo fi jes, o Jesuf! befedo
tvojiga evangelja k ferzu vsamem, sa¬
volj kteriga fi ti veliko terpel; kako po-
redkim ino uepaslivo ga poflufham, ka-

70

ko pozhafno ino leno ga fp o In ujem, ino
kako flabo fe trudim, ga drugim osna-
novati!

Govori, o Gofpod! tvoj flushab-
nik poflufha. Rasfhiri fvojo luzh in fvojo
refuizo, de mi bo tvoja befeda po mo¬
jih potah fvetila.

Zhuden ino mogozhen je tvoj na¬
uk , kakor ojfter mezh sadene ferze
grefhnika.

Ljubesnive ino fladke kakor fterd
fo tvoje befede; dajo pravizhiumu to-
lashbo ino vefelje.

Per veri „Kredo“ (verjem v Bo¬
ga Ozheta  i. t. d.) ako  fe  moli.

Premifhluj kako fo Jesufa od Pilatusha do
Herodeslia gnali, ino kako ga je Herodesh,
kterimu Krifluf poshelen zhudesh odrezke, ka¬
kor brespametniga, v belim plajfhu oblezhe-
niga do Pilatusha nasaj gnati sapovedal. Ali
fi tudi ti tiftih, kteri ne verjejo, ako ne vidijo
zhudesha ?

Blagor jim, ki (zhudeshov) ne vi¬
dijo, pa veuder verjejo. Verjem, o Go¬
fpod ! pomagaj moji 1'labi veri.

jSerzhno fe ti, o Bog! sahvalim,
ki fi me med miljoni, kteri v temi neve-

71

re ino v’ krivovernofti shive, k pravi sve-
lizkanfki veri isvolil ino poklizal.

Vud fim prave katollhke zerkve,
v njeni fveti veri skelim, skiveti in
vmreti.

Per darovanji (ofervanji) kruha
ino vina.

Premifliluj kako voljno fe je Krifluf ne-
befhkimu Ozhetu v dar dal, ino sa nafvfe pre-
terpel.

Ali jes ne boin tudi perpravlen is
ljubesni do Boga kaj terpeti? Moje fer¬
ze je perpravleno, o Bog! inoje ferze
je perpravleno k vlimu, kar tebi do-
pade.

Tebi jes fvoj shivot ino fvoje ferze
v dar na altar poloshim. Poniskna du-
fka je tebi dopadliv dar; ti sgrivaniga
ferza ne bofk savergel.

Moj Gofpod ino moj Bog! jes fini
vef tvoj, bodi tudi ti moj.

Redar mafhnik roke vmivajo.

Premifli kako fi Pilatush roke vrniva, ino
fvojo nedoLshnoft ozhitno pokasafi sheli, ke-
dar je nedolshniga k fmerti krivizhno obfodil.

Koljkokrat tudi jes, o Gofpod! le
na vides pobosknoft in zhednoft kasbem,

72

ino prav flabo sa refuizhno »notranjo
popolnomaft fkerbim. #*-•

Ozhifti me, o Gofpod! mojih fkriv-
nih grehov, ino persanefi fvojimu flu-
shabniku ptuje grebe.

Ked ar fe mafhnik k Ijudftvu ober-
nejo ino pravijo: Molite bratje .' 4

Premithluj kako je Pilatush Kriftufa bi-
zhaniga (gajshlaniga) s lernjam ovenzhaniga
(kronaniga) ino v saframlivim fhkerlatnim
plajfhu oblezheniga Ijudftvu pokasal, rekozh:
,,GJejte zhloveka. 44

O Jesuf! kako bom pred teboj ta¬
krat obftal, kedarbofh perfhel foditshi-
vib ino mertvih?

Oberni tvoje miloferzbne ožiti v
mene, ino vfmili fe me!

Kedar 4 Sveto posvoni  ( 4 Sanktus.)

Pomifli kako fo Judje, ki fo pred petim
dnem Jesufa v vefelim glafam : Hosana (Bog
ga zbivi) posdraveljali, ferdito krizhali: „kri~
shaj ga, krishaj ga.“

O neftanovitnofti zblovefke! Sdaj
s grivanim ferzam sdiJtujem: na veke
ne bom vezh grefbil; pa hitro po tim fvo-
jiga Boga na novizh skalim, ino njego¬
vo ljubesen sanizbujem.

73

t SIab fim, o GoTpod! pridi mi na
pomo*li. Obdershi me na fvojib potah,
de ne sajdein v sinote. Poterdi me v Tvo¬
jim nauku.

Od ( Sveto posvonenja do po-
vsdigvanja,

Mifli fi, kako mora Jesuf od uzhenzov
saptifhen, s teshkim kri.sham obloshen na kal-
varfko (mertvafhko) goro iti.

Ali ne bom tudi jes s Tvojim Jesufain
po poti k risba bodil? ( Saj je Tam re¬
kel: Kdor bozbe moj uzhenz, biti, naj
Tvoj krish sadene, ino sa menoj bodi.

Daj mi, o LjubesnivThi moje duTbe!
daj mi gnado, de bom bres dersnoTti s
Tvetiin Petram rezili mogel: Perprav-
len Tim s teboj v Tmert iti. §!akaj s te¬
boj, o JesuT! vmreti je pravo sbivlenje.
Vabi me k Tebi, o JesuT! Tkos Tvojo gna-
do, ino jes bom sa teboj bodil.

P er povsdigva nji. K edar Te po-
vsdigne Tveta hoTtija.

Prcmifhluj, kako fo Kriflufa ria krish per-
bitiga zelimu fvetu v sanizhvanje povsdignili.

Jes tebe, nevidejo7,h Bog! molim
pod podobo kruha. Tebi Te popolnama
moje Terze podvershe, po tebi moja du-

4

74

fha hrepeni, ino vef moj shivot klizhe:
Ti fi moj Bog! Kdo me more od tvoje
ljubesni lozhiti?

Glej, o nebefki Ozhe! v obras tvo-
jiga masilenza Kriftufa! Odverni tvoje
ozki od mojih grehov! Glej tvojiga pre-
ljubesniviga t Sina, nad kterim imafli do-
padenje.

Per povsdigvanji fvetiga keliha.

Premifhluj, kako je is Kriftvifovih ran
obilna kri tekla sa odpufhanje nafhih grehor.

Jes tebe molim, o fveta kri,  ktera
fi bila sa me, ino sa vfe ljudi prelita v
odpufhanje grehov.

Operi me bolj in bolj mojih hudobij;
ozhifti me mojih grehov.

To ozhifhenje je perilo (kopel) mo¬
je bolene dulhe, v to rudezhe moije fe
potopim, v ti dragi kervi fvojiga Sve-
lizharja shelirn shiveti ino vmreti.

Sa povsdigvanjam.

Premifhluj temo, ktera je per Kriflufovim
krishanji zelo semljo pokrila.

Ne versi me, o Gofpod! v temoto,
ker je jokanje, ino fhkripanje sob. Ob-
varij mojo dufho vezhne frnerti.

75

Vfmili fe tudi, o Gofjjod Jesuf Kri-
ituf! revnih (vernih) dufh, ktere v tem¬
ni jezili viz terpe! Naj nje fveti arhangel
Mihael k luzhi isvolenih perpelje, ino
naj fe tvojiga obiizhja, po kteriin sdi-
hujejo, svefele.

Kedar fe moli: „ozhenafh.“

Kakor ima ozhenafh fedem profhenj, ta¬
ko je tudi Kriftul' na krishi fedemkrat govoril.
,Spomni fe fedem befed Krishaniga, ino jih na
fe ohrazhuj.

Ozhe! odpufti jim, ker ne vejo,
kaj delajo. — Ali ne bomjes vfim, ki fo
me rasshalili, is ferza odpuftil, de mi
tudi Bog odpufti?

Refnizhno, refnizhno ti povem:
Donef bofh s menoj v nebefkim raji! —
O tolashbe polna befeda! de bi jo tudi
jes na sadnjo uro flifhal!

Shena! glej fvojiga fina! fin! glej
fvojo mater! — Hvala tebi, o Jesuf! ki
fi mi tak dobro mater dal. O, de bi po¬
koren otrok Marije biti mogel!

Sheja me! — shejalo, o Jesuf! te
je po isvelilizhanji moje dufhe; ali mar
ne bo shejalo moje dufhe po shivi vodi
— po ftudenzi vfih gnad ino dobrot, Kaj

4«

76

drusiga kakor ti bi me mogel oshiveti
v nebefih alj na semlji?

„Moj Boj! moj Bog! sakaj fi me
sapuftil“? Tako tudi jes v terplenji vpi¬
jem. Ob, de bi tudi jes ravno tako po-
terpeshlivolt imel, kakorfhino je imelo
bosbje jagnje! „I)okonzhano jc!“ —
Saref, bitro mine vfe pofvetno ino zhaf-
no; bitro je konez terplenja tega fveta.
Blagor temu, kdor do konza ftanoviten
oftane!

„Ozhe! v tvoje roke srozbim fvojo
duflio!“ — Naj tudi jes na sarinjo uro
ravno te befede isrezhein; sakaj tebi,
o Bog! sliivim, tebi vmerjem, tvoj fim
na veke. Amen.

Kedar mafhnik fveto boftjo pre¬
lomijo ino rezbejo:  „Jagnje
bos lij e. u

Premifhluj kako fcje Kriftufova dufha od
trupla iozhila.

Ob, kako bo moji duflii, kedar fe
bo is tega fveta Iozhila? kedar bo v ne-
f kouzhno vezlmoft ftopila? Vfe fvoje vu-
panje ftavim na tvojo fniert, o Jesuf!
Tvoja fmert je moje svelizhanje, moje
shivienje ino od fmerti vftajanje. Ob, de
bi moja fniert bila fmert pravizhniga!

77

Per fvetirn obhajili.

Premifhluj kako Jesufa pokoplejo; on fi
(vojo Torze sa Tvoj »rob sheli. Ako ga v sa-
kramentu nepre mefli, fprejmi ga v miflih;
obudi silivo poshelenje po JeSufi, ponishno
fposnaj Tvojo nevrednoTt ino ga proti, naj on
tvoje ferze Tpreoberne, pogoflim v va-nj pri¬
de, ino v njem kraljuje.

O Jefus Kriftuf! kako shelim, naj
bi moje ferze vreden grob tvojiga shi-
viga telefa bilo. Moje ferze tebi odperto
ftoji, pridi, o Jesuf ino prebivaj v me¬
ni! Dufha Kriftufova pofveti me; telo
Kriftufovo odrefhi me; kri Kriftufova
napoji me, voda is ftrane Kriftufaope-
ri me; o dobrotliv Jesuf! vflifhi me; v
tvoje fvete rane sakrij me, od feb e ne
lozlii me; liudobniga fovraslmika varij
me; na sadnjo uro poklizhi me; k tebi.
priti pufti me, de te s tvojim angelmi hva¬
lim na veke. Amen.

Per poflednih molitvah.

Premifliljij Kriftufovo vefelo is groba vfta-
janjc.

Kdaj bom jes, o Jesuf kakor ti
k vezhniinu shivlenju vftal ? Mojo du-
fho sheja po tebi, mogozhnim ino shi-
vim Bogu; kdaj bom k tebi prifhel, ino

78

pred tvoje oblizhje ftopil? Skelim vrnre-
ti ino s Kriftufam biti.

K e dar maflmik Ijudftvo blago-
flovijo (shegnajo).

Pomifli, kako je Kriftuf v nebefa fhel, mo
fvoje uzhenze blagoflovil.

Svelizbaj, o Gofpod! fvoje ljud-
ftvo ino blagoflovi fvojo laftnino. Bla-
goflovi me, o Jesuf ino daj moji dufhi
inozh, naj fe od pofvetniga odterga,
ino ifl;3 kar je sgoraj (v uebefih), kjer
ti moja ljubesen ino moje vefelje fedifh
na defuizi Ozheta. Amen.

Na k oazi fvete mafhe.

t Sprejmi, o nebefliki Ozhe ' tapre-
fveti dar, v kterim je tvoj preljubesni-
vi ( Sin — nedolshno jagnje, lam febe
tebi daroval. Naj on fvojiga nefkonzh-
niga saflushenja doda, kar moji pobosh-
nofti pomankuje. S a kaj Jesuf je fpravo-
fha nafhe grehe. Amen.

.Spovedne »tolitTC.

J*retl *poveiljo.

Kdo da moji glavi vode ino mojim
ozkmi ftudenz fols, de nozb ino dan ob-

79

jokujem fvoje bresfhtivilne ino velike
pregrehe, s kterim fini tebe, inoj Iju-
besnivi Jesuf! tolikokrat shalil. jŠpos-
liati moram, o m Oj Svelizhar! de fini
ravo tako hudobno, kakor grefhniza
Magdalena grefhil; vender moje ferze
kakor kamen terdo oftane, ino fvojih
nevarnih ran ne obzhuti. Gofpod vda-
ril je Mojsef s palizo na fkalo, ino na
enkrat je voda obilno pertekla. Oh, moj
Jesuf! vdari tudi ti s fvojim fvetim kri-
sham na moje kamenitno ferze, naj bi
moje ozlii obilne folse prelivale. Rad bi,
o Jesuf! s Magdaleno tvoje prefvete
noge s fvojiin folsami vini val; rad bi te¬
bi, moja nar vikfhi dobrota! ferzhuo
sbaloft pokasal, ker fim te mozhno ras-
shalil. Ker pa to fam od febe fturiti ne-
morem, satorej te, o Jesuf! po tvoji
nefkonzhni ljubesni ponishno profim, de
ti tvoje predrage kervi perloshifh, kar
moji grevingi ino mojim folsam manka.
Profim te, de ti mojo dufho v fvoji ker¬
vi operefh, de bo tako vfih grehov ino
nepopolnoinoft ozhifhena beljfhi kakor
fneg pred tvoje oblizhje ftopila. K tvo¬
jim fvetim nogam, o Jesuf! s Magda¬
leno vred perbeshiin, pred nje poklek¬
nem, ino is globozhine dufhe molim:

80

O Jesuf' savupanje vfili grefhnikov! ne
saversi me od febe, daj, de tvoje fvete
noge s obema rokama objamem, ino fe
nikolj tebe ne lozhim. Opomni fe, o
moj Jesuf! koliko teshavnih ftopinj fi
savolj mene fturil; poglej rane fvojih fve-
tih nog, ki fo ozhitne snamnja tvoje
ljubesni. Ne perpufti, de bi savolj fvo-
jih mnogih grehov pred teboj beshal,
faj vidifh, de me vfili is zeliga ferza
griva. Oh, de bi bil prej vmerl ko fini
tebe, o Jesuf! o tako mozlmo shalil!
Ilozhem sauaprej rajfhi vfe perterpeti,
tudi jeserokrat (tavshentkrat) rajfhi
vmreti, kakor tebe s fmertuim greham
sopet rasshaliti. Miloftlivo me tedej, o
Jesuf! fprejini: tvoj glaf, o dobrotljiv
paftir! me je povabil, k tebi priti. Glej
s iniloftlivini ozhini na mene v bogiga
grefhuika. Poglej vfo fvojo hudobijo
pred fveti krish k tvojim nogam polo-
shim, ino te ferzlmo profirn, naj bi ti
moje grehe v morje fvoje prefvete ker-
vi ino fvoje nefkouzhne milofti vtopil.
Terduo fklenein sauaprej tvoje sapove-
di dershati, ino vfe fkuflnijave s tvojo
pomozhjo ftanovitno premagati. Ti, o
Jesuf! mi pomagaj! Ti, o Jesuf! me
poterdi, naj fveto fpoved vredno opra-

81

vitn, iao odpufhanje fvojih grehov s a-
dobim. Amen.

JPo fpovedjo.

Moja dufha naj Gofpoda hvali ino
vfe, kar je v meni, naj njegovo fveto
ime zhaftil Nikolj ne posabi njegovih
dobrot. On tebi vfe grehe odpufti, ino
osdravi vfe tvoje flabofti. On tebe od
finerti refhi, ino te s obilnimi dobrotami
daruje. Gofpod je miioftliv ino vfmilen,
persanefliv ino poln dobrot. Njegova
jesa ni bres konzhua, njegovo grosen-
je ni vezhno. On nam ni po nafhih gre¬
hih poveruil, ino nam ni poplazhal po
nafhih hudobijah. Sakaj kakorfhina je
vifhava neba nad semljo, tolkifhno go-
fpoduje njegova miloft s tiftim, ki fe ga
bojijo. Kakor dal e z, h je sonzhni is-hod
do sahoda, tako dalezh on odverne na-
fho hudobijo od naf. Kakor fe ozhe fvo¬
jih otrok vfmili, tako fe tudi Gofpod
tiftih vfmili, ki fe ga boje; sakaj on
dobro ve, kakfhne flabe ftvari fmo mi,
on ve, de fmo jfrali. Gofpodova miloft
oftane na vfe vekov veke.

Ne perpufti, o Bog! de bi gnado
odpuf banja fvojih grehov kdaj posabil.
Tvojo Ijubeseu ino peijasnoft, mir ino

82

tolaslibo dobre vefti hozhem bolj pofh-
tovati, kakor vfe drugo, kar bi me ieh-
ko v greli sapeljalo. — S belim sanaprej
vreden fad pokore pernefti. Sbelim ras¬
no terp[enje tega shivlenja voljno pre-
nefti, de bi fe tako fvojih grehov prav
fpokoril. Sbelim z, h uti ino moliti, de v
nobeno fkufhnjavo vezli ne pervolim,
sbelim tudi, o preljubesnivi Bog! per
tvoji fluslibi ino v ljubesni do tebe do
konza shivlenja oftati. Nobena rezh me
ne bo tvoje ljubesni lozhila. O Jesuf!
ki fi me fkosfvojo prefveto kri po fpo-
vednikovi odvesi mojih grehov ozhiftil,
daj mi fvoj nebefki blagoflov, naj v mi¬
ru grem, ino vezli ne grefliim. Amen.

.Sveto oftliajllo.

Jftolitev pred fvetitn obhetjilom-

Ti, o fveti, mogozhni, nevmer-
jozhi Bog! hozlief h k meni priti, ino
me s fvojim laftnim Telefam posliiveti,
ki ga je prezhifta Deviza fpozhela ino
rodila. Ti liozheffi k meni priti, kteri
fi na krishi vinerl, tretji dan od finerti
vftal ino sdaj zhaftito vladujefb v nebe-
fih. Nebefa tebe, o Gofpod! ne inorjo
obfezhi, ti pa vender Jiozhefh k meni

83

nar bolj v bogi, nehvaleshni ino ne¬
vredni ftvari priti? Vfe nebefke mozhi
tudi fanii angeli nifo nizh pred teboj,
ino jes fe predersnem, fe tebi, o velik
Bog! biishati? Ako bi ravno bil fvet
kakor Jati e s kerftnik, bi bil vender te
velike gnade nevreden. Ali pa jes tak
vbog greflmik saflushim nar jSvetej-
fhiga prejeti? — Bila bi she sa mene
prevelika gnada, ako bi tne le per tvo¬
jih nogah terpel; ino glej sdaj pa me,
ako fim ravno savolj fvojih grehov finert
saflushil, fhe zlo k fvoji miši povabifh
me tukej med fvoje otroke pofadifh, ino
mi fmert shugafh, ako tvojiga Telesa
ne vshivatn. Jes ne saflushim, de fe
mene fpomnifh, alj mene pogledafh, ti
pa hozhefhv moje ferze priti? — O Go-
fpod! tega nifitn, nifim tega vreden! —-
Ker fi pa ti vender hotil v hlevi
rojen, ino v jafli poloshen biti, ponish-
no vupain, de ntojiga sgrevaniga ferza
ne bofh savergel. ( Sposnam, de fim ne-
zhift, reven ino vef v grehe sapleten;
pa tudi vem, de ti nifi savolj pravizhnih,
ampak savolj grefhnikov na fvet prifhel.
Ti fi jSamarianki, ti fi Magdaleni ino
vezli drugim grehe odpuftil; satorej vu-
pam, de bofh tudi meni miloftliv. Slo

84

me griva, ker fini tebe rasshalil, ino od
tebe prejete gnade sanizhval. Odpnfti
mi po saflushenji fvoje kervi mojo ne-
hvaleshnoft ino nesveftoft. Saref od te¬
be finem vfe dobro vupati. Ti fi fam re¬
kel: „l ) rofite ino bote prejeli. 44  Ti fam
me vabifli rekozh: „Pridite k meni v fi,
kteri fte oblosheni, jes vam bom polaj-
flial. Tukej fim s zelo butaro fvojili gre¬
hov, ino jih polosliim pred tvoje fvete
noge. Isbrifhi jih, o moj Odrefhenik!
ino me s dobrotami, ktere fi mi oblju¬
bil, napolni.

Mozhno hrepenim, ako ravno ni-
fiin vreden, tebe nebefki Svelizliar! pre¬
jeti. To poshelenje fi ti fam v moje fer-
ze safadil, ki fi prifhel na semljo ogenj
v.shgat, ino ki fi ferza dveh uzhenzov v
Emavs gredejozhih s fvojo ljubesnijo
vnel. Kakor jelen k vodi pertezhe, ta¬
ko jes po tebi hrepenim. Slo meje vtru-
dila gefhua pot! Moje ferze je prašno
ino nesadovoljno vftalo. Le farno ti, moj
Bog ino moje vfe' me sa morefh nafititi.
Pridi tedej, moj Svelizliar! moja to-
lashba ino moja mozh! Oh, kako rad bi
te kmalo v fvoje ferze fprejel! Pridi, o
Jesuf! pofveti ino ozliifti me, ino nik¬
dar vezli ne pufti mi fe od tebe lozliiti.

85

Moj preljubesnivi Jesuf! kako pos-
no fim sazhei tebe ljubiti! Oh, de bi te
bil vfelej ljubil ino nikolj shalil! Obsha-
lujem ino ftudim fvoje g ehe. Ilozhem
rajfhi vfe sgubiti, vfe terpeti, rajfhi tu
di vmreti, kakor tebe prihoduo shaliti.
Pridi gofpod Jesuf! le fkoraj pridi! —

Po fvetiin obhajili.

O Bog ljubesni, isver gnad ino lu¬
žili, moj Gofpod ino moj Bog! ti fi sdaj
v meni grefliniin zbloveku. V globoki
ponislmofti pred teboj našemijo poklek¬
nem. Bodi tebi vezlma molitev ino hva¬
la ! Moja dufha te zhafti, ino moj duh fe
tebe vefeli, moj Svelizhar! sak a j ti fi na
mojo nifkoft pogledal, ino fi velike re¬
zili meni fturil. Kako fim vftani fe tebi
sa gnado sahvaliti, ki fi fatn febe meni
v shivesh dal! Vfe imam ako tebe imam.

O uesapopadliva ljubesen! Kde je pa-
ftir, kteri fvojim ovzam laftno telo ino .
kri v shivesh daja? Ti, o Jesuf! fi do¬
ber paftir, ki fi dal fvoje shivlenje sa fvo¬
je ovze, ino ki fi nafliim dufham nebefh-
ki shivesh perpravil.

Ker fi ti fam febe sa me v dar dal
ino fe s menoj sedinil, vsemi satorej tu¬
di mene v dar. Darujem ti fvoj shivot-

86

ino fvojo dufho, vfe fvoje pozhutke ino
inozhi. Perpufti mi is ljubesni do tebe
delati ino terpeti! Ti fi sa me vmerl, ino
sdaj v meni shivifh: satorej tudi jes ho-
zhem tebi shiveti ino vmreti. Nar raj-
fhi bom na te rniflil, iuo ne bom nizh dru-
siga skelel, kakor tebe posnati iuo lju¬
biti. Pomagaj mi, naj povfod tvojo vol¬
jo fpolnim. Karkolj imam je tvoj dar, alj
ga mi vsemi, alj ga mi pulti, ako le te¬
be imam, fim dovolj bogat.

Pomagaj mi, de grehu, fvetu ino
lam febi bolj ino bolj odvmerjem! daj,
de ftariga zhloveka isflezhem, pofebno
pa greh, (imenuj ga) ino naj po tvojim
fvetim nauku tvoje shivlenje ravnam.
Napolni me s fvojim duham, pofveti mo¬
je mifli, shelje, befede ino djanja; ne
perpufti, de bi fe moje ferze na pofvet-
no vefelje, alj na kako drugo ftvar tve-
silo. Tebe, le farno tebe hozhem sana-
prej vfelej in zhes vfe ljubiti. Pomagaj,
de bom od dneva do dneva boljfbi; v po¬
kori shiveti, ino frezhno vmreti, je mo¬
ja edina shelja. Sa to gnado te sdaj per
tf perloshnofti, ker fi v mojim ferzi, po-
nisluio profim. Ti, o nar dobrotlivfhi Je-
suf! mi te profhnje ne bofh odrekel.

Kedar bom ualosheuo opravilo do-
konzhal, kedar fe bo ura fmerti blisha-

87

la; mi perpufti prefvete poflednje sakra-
mente fene, lino ino ponishno prejeti. Po-
m n o sili mojo vero, moje vupauje, mo¬
jo ljubeseu ino grivingo, oftani per meni,
pomagaj mi s fvojo gnado, ino mi per-
pufti, de tvoj fvet krish objamen ino v
tvoji ljubesni vmerjem.

Profim te tudi, o Jesuf! sa fvoje
ftarifhe, perjatle, dobrotnike ino fov-
rashnike, sa vfe neverne ino grefhni-
ke. Blagoflovi jih, ino daj vfim fvojo
gnado, naj tebi fveto ino pravizhno
flushijo. Daj tudi vfim vernim dufham
v miri pozhivati. Amen.

liitanlje

v zliaft fvetiga  Alojs.a.

Gofpod, vfinili fe naf!

Krifte, vfmili fe naf!

Gofpod, vfmili fe naf!

Krifte, fliflii naf!

Krifte, vflifhi naf!

Bog Ozhe nebefki,. vfmili fe naf!

Bog 4 Sin, odrefhenik fveta, vfmili fe
naf!

Bog fveti Duh, vfmili fe naf!

4 Sveta Trojka, en fam Bog, vfmili fe
naf!

88

jSveta Marija, profi sa naf!

Sveti Alojs,

Ti angelfki mladenzh,

Ti varili kerftne nedolshuofti,

Ti isgled zhiftofti,

Ti ojfter pokornik,

Ti isgled ponishuofti,

Ti ljubitel vboshtva,
i peijatel molitve,
i dar ljubesiii do blishniga,
i go rezin' zhaftivez prefvetiga sa-
kramenta,
i rejeniz Marije,
i pomozlmik i/dadofti,
i rasgled duhovnov,
i lepota Jesuitarfkiga reda,
i fkrivui muzhenz (inaternik),
i varih zhiftofti,
i fvetvavez per isvolenju ftanu,
i isgled ftanovitnofti,
t Sveti Alojs,

De fe v fvetim ftrahu vfakiga greha
ogibamo,

De pravzhifti na dulhi ino telefu Bo¬
gu flushimo,

De duha grevinge ino pokorenja sa-
dobimo,

De fe nezhimernofti 1'veta varjemo,
ino jo sanizhujemo , /

T

T

T

T

T

T

Ti

T

Ti

T

T

profi fa naf!

89

De bomo gorezhi per molitvi,

De vfelej kakor vprizho Boga shi- j
vimo, j

De angeljfki kruh pogoftim vredno]"?

iuo hvaleshno prejmemo, ( 5»
De fmo svefli zhaftivzi ino rejenzi
prezhifte devize,

De v Ijubesni do Boga ino blishniga
smiraj bolj raftemo,

De v dobrim do konza ftauovitni
oftauemo,

Jagnje boslije, ki grehe fveta odjem-
ljefh, sanefi nam o Gofpod!
Jagnje boslije i. t. d. vflifhi naf o Go-
fpod!

Jagnje boslije i. t. d. vfrnili fe naf o Go-
fpod!

Krifte flifhi naf!

Krifte vflifhi naf!

IV. Profi sa naf o fveti Alojs!
fy. De vredni poftanemo obljub Kriftu-
fovili!

Molitev.

O fveti Alojs, angelfki mladeuzh!
jes tvoj nar nevrednejfhi zhaftitel, tebi
zhiftoft fvoje dufhe ino fvojiga shivola
perporozhim. Profim te po tvoji angelfki
zhiftofti, perporozhi me nedolshnimu ja-

90

gnjetu Jesafa Kriftufu, ino njegovi pre-
fveti materi vfili deviz De vizi ino obva¬
ruj me fmertuiga greha. Ne perpufti, de
bi fe s kakim nezhiftim grehain ognufil,
ampak o dve mi, kedar me vidifh v fkufh-
njavi alj v uevarnofti grefhiti, od inojiga
ferza vfe uezhiftne inifii ino nezhifto po-
ghelenje. Sbudi v meni fpomiu na vezh-
noft ino na krishaniga Jesufa, pomagaj
mi, de globoko v ferzi obzhutim ftrah
bosliji, ino napolni me s boshjo Ijubesni-
jo, (le bi, ker tebe na semlji uafledu-
jem, saflushil fe s teboj enkrat per Bo¬
gu v nebefih vefeliti. Amen.

(Ozljenafli—zbefliena fi Marija i. t. d.)

(Papesh Pijus VII Co tifiim, ki to molitev s oahena-
fliam ino /.hclhenn fi Marija ved puboShno
molijo, odpufteli 100 dni dodelili)

Molitev s a orlpuftek.

(Ta molitev fe vlako nedeljo na konzi opravila
moli )

O Hog ljubesni ino milofti! jes vu-
pam od tvoje nefkonzhne dobrote, de
fi mi ti per fpovedi grehe odpuftil, ino
vezimo kasen (f htrafingo), ki fini jo sa
nje saflushil, isbrifal. Hvala tebi, o mi-
loftliviOzhe! ki mi nifi po fvojih ojftro-
fti, ampak po fvojih milofti fturil! — Tu¬
di pa vem, de fi ti pravizhen Bog, ki

91

greflmike vezhkrat s zhafnimi kasni po-
korifh, ino vreden lad pokore od njih
terjafli. Oh, kako ojftro ino dolgo po¬
koro bi moral jes sa fvoje nefhtivilne
ino velike grebe opravljati! — Gofpodl
ako bofh hudobije kasnoval, kdo bo pred
teboj obftal? — Satorej perbeshim k
nefkonzhnimu sakladu saflushenja ino
sadoftenja fvojiga svelizharja Jesufa
Kriftufa, ino te profim, o Bog! poma¬
gaj mi vbogimu, pa sgrevanimu grefh-
niku poftati deleshnimu fvetiga odpuft-
ka, ki fo ga tvoj naineftnik na semlji sa
fbeftnedeljfko opravilo v 7diaft fvetiga
Alojsa is saklada zerkvenih gnad dode¬
lili. Darujem ti, de bi fe odpuftka dele-
shen fturil, vfe molitve in dela, k tein
namenu sapovedane, ino jih sdrushim
s terplenjam ino fmertjo tvojiga boshji-
ga jSina, s saflushenjam prezhifte De¬
vize ino vfili fvelnikov, de bi mi bili gre¬
hi odpufheni ino kasni (fhrafinge) sa-
nefene.

Perporozhim tudi tebi, o nebefh-
ki Ozhe' fveto, rimfko — katolfhko
zerkev ino te profim, de jo v njenih ve¬
likih potrebah miloftlivo vflifliifh:

1, O Bog! nar vikfhi paftir ino
Ozhe vernih! ki fi po fvojim edinroje-

92

uim finu Jesufii Kriftufu fvojo zhaft ze-
litnu fvetu pokasal: ohrani ino vladaj
fvojo fveto zerkev, povsdigui ino ras-
flavi jo pervfih narodih (ino) perpufti,naj
fe po želim fvetu rasfhirja — (Ozheuafh
— zhefhena fi Maria i. t. d.)

2. Vfigamogozhni, vezhni Bog!
vfimili fe fvojiga f lushabnika ino narneft-
nika na semlji, Riinfkiga papesha ino
tudi vfili fhkofov, ino mafhuikov, miloft-
livo jih vodi po poti vezhniga shivlenja,
de shelejo s tvojo poinozhjo, kar tebi
dopade, ino ft urijo s vfo mozhjo. —
Ozheuafh — zhefhena fi Marija i. t. d.)

3. O Bog! ki mir darujefh ino edi-
noft blagoflovifh, daj vfim kerfhanfkiui
knesam mir ino pravo edinoft, f kleni
njih ferza s saveso fvete ljubesni, de bo¬
do sedinjeni s a  tvojo zhaft ino sa frezho
kerfhauftva fkerbeli. — (Ozheuafh —
zhefhena fi Marija i. t. d.)

4. Vfigamogozhni, vezhni Bog! ki
vfe ljudi k isvelizhanju vabifh, miloft-
livo poglej dufhe nevernih ino krivover¬
nih, ino dodeli, naj fvojo flepoto fpo-
snajo, naj vfe sinote ino krivovere saver-
shejo, ino fe enkrat vfi narodi s pravo
katolfhko zerkevjo sedinijo. — (Ozhe-
nafh — zhefhena fi Marija i. t. d.)

93

5. Vftnili fe, o Bog! dufli vernih
kriftjanov, ino dodeli dufhain fvojili f lu-
shabnikov ino flushabniz odpufhanje vfih
grehov, de iniloftlivo odpufhanje, kte-
riga fo vfelej skeleli, po bogabojezhih
proflmjah dofeshejo. — (Ozheuafh —
zhefhena fi Marija i. t. d.)

JPefem

v zhaft fvetiga Alojsa.

1. Prelepa Lilia zveti!

Is famga fvet’ga raja,

In duh devifhke zhiftofti
To Lilijo obdaja.

2. Kdo shlahtne lilie ne posna:

Alojsija mladenzha?

Nedolshnoft in pokora ga
Sdaj v fvelim raji venzha.

3. Prav lepo pefem hozhemo

Alojsiju sapeti,

V telcfi Angelza lepo
V fpodobni zliafti 'meti.

4. Alojsijus, devifhki zvet,

Nedolshnoft fi ohranil,

Oh bodi tudi nam i.sgled,

De naf boflr greha branil.

5. Poglej, v koljki nevarnofti

Pregrehe mi slovimo,

Kako vfi rahli in flabi
( Se lehko pogubimo.

6. Ti v fveti framoshlivofti

t Se varval fenze greha,

Naf pa priloshnoft vefeli,
Pregrefhniga pofrneha,

7. Do vfrnileniga Jesufa
Ti ferze je gorelo,

Marija tvoja mati b’la,
Pofvetno teb’ merselo.

8 Nam pa le ferze posheli!
Vefelje tiga fveta,
Ljubesen fveto pomori,

V nezhiftoft naf sapleta.

9. Alojsi, ti fe pokoril,

Pozhutke fi ftrahoval,

( Si molil rad, in fe poftil,
Skuflmjave vfe premagal,

10. Mi grefhnlki pa pafemo

Pregrefhno truplo fvoje;
Naj nam pomozh premage bo
Isgled pokore tvoje!

11. Naj fe hudoben fvet jesi,

'Sovrashi, sapeljava,

Le bodi Alojsi ti

Nam luzh in ftesa prava.

12. Alojsi, ti nafh vajvoda

Pred nami liljo nofi,

Od vfrnileniga Jesufa
Pomozh nam ti isprofi.

13. Naj fe s tebo vojfkujemo,

V nedolshnofti zvetimo,

Naj frezhno Ivet premagamo,

^e s tebo vefe imo.

14. Tam Bogu hvalo dajali

Pred Jagnetam vefeli,

V neliefih fe fprehajali,

In novo potem peli.

95

Kasalo.

„ ( Stran

Predgovor . $

■Shivlenje fvetiga Alojsa od Gonzaga is

Jcsuitarfkiga reda . 5

Molitev fe perpraviti na vfako nedelo te¬
ga fvetiga obhajila . 24

Perva nedela.

Premifhlovanje Alojsove zhiflofti ... 25

Molitev sa dar zhiftofti . 29

Druga nedela.

Premifhlovanje Alojsove pokore ... 30

Molitev sa gnado gnvinge ino pokore . 34

Tretja nedela.

Premifhlovanje poboshne molitve fvetiga

Alojsa . 35

Molit ev sa pravo goresdho poboshnoft

(andoht) . . . .'. 39

( Sl)terta nedela.

Premifhlovanje ponishnofti fvetiga

Alojsa ... . 41

Molitev sa dar ponishnofti . 46

96

Peta nedela.

Premifhlovanje ljuhesni fvetiga Alojsa

do blishniga.48

Molitev sa duho ljubesni do blishniga . 52

t Shefta nedela.

Premifhlovanje ftanovitnofti fvetiga

Alojsa .53

Molitev sa gnado ftanovitnofti ....  58

Juterna molitev.59

Vezherna molitev.62

Molitev fvete mafhe.65

t Spovedne molitve.

Pred fpovedjo.79

Po fpovedjo.81

,Sveto obhajilo.

Molitev pred fvetim obhajilam ....  82

Molitev po fvetim obhajili.85

Litanije v zhaft fvetiga Alojsa ....  87

Molitev sa odpufte.90

Pefem od fvetiga Alojsa.93

*/ V  ' 7  '/

£.

'(/■ir-c^-

| O 0 . Oisstfjh

|. cA-.r C ^ s,/£* . -^.. •

^Xv- ' /<SC^

• \ v ' J/ ' s / /

- f #  7 ^ /

r/<e> /L^oi\. , Ji*As£l<r*' r  A

outyri-<>*-> y!^.'CcstA- 0 *-

I - / // , / f.

(yr*^CK.  '«7  Q

! ^

«ve

v V

»■ &

C/

vK. -t»^

i OfCr MMK.^, ^ 't < t cjp_  -v4 .. t
^■■^ <yLx,  ,v-e,o di\_

i^vŽt-v-t, o^ir  «,■ KA- 'Z'- / y- L

✓/. _r s

4 .

p''

p

i • .

f /  if C nr

+■*-(. & -

// jf

/.-." i-

'T • C

< -./»■». £ol”S-o~»  *.
/ /

Z

•S •* *"\


y /$ —e /v^.c-.

f U  C--'

>/ ■ / / ^ , '

* c/^fi- vt t ; > ►.,< ' nd //*-' t “

;  v/i ^ 7 * ^ o fcr M(  j... /, c: / '*+/<*A  /

• ; 2 ~~ ~jc 4 «

C • J!t.- ^ p ,»1 <Tf ^ <

,/v.. :  - /C ^

«A,i c * ••■ fc ^ -

? Cl '' rv ' 1

- ,č ?

-<y A

v-

. o*^g  •

• ’ t '- ««&

■  K.'» / y£

f>V ^ ^


* v * \

-lajp*. C >1 ■■*■ ,r^yix<i
,


<-r)