kranjske dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole
na Grmu pri Novem mestu
konccm šolskega leta
1894/5.
Izdalo vodstvo šole.
	Pl'	
		
		
		
Na Grmu 1895. — Založila šola.
L	1	1 1	1' 1	Tiskal J. Krajec.	1 1	cm	n U
IQ	P U	Novo mesto		1	1	i	i	Ji
Deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Novem Mestu.
Propai in poročilo
kranjske deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole
na Grmu
koncem šolskega leta
Izdalo vodstvo šole.
Na Grmu 1895. — Založila šola.
I.	8 t il t u t
deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
§ 1.
Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Novem mestu je kranjski deželni zavod.
§ 2.
Namen ti šoli je:
a) da mladenče kmetskega stanu, ali one, kateri se žele pečati s kmetovanjem, po dovršeni osnovni šoli v posameznih strokah kmetovanja, posebno v vinarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu, v čebelarstvu in vrtnarstvu itd., strokovno tako izobrazi, da se usposobijo, vsako kmetsko posestvo srednje velikosti umno obdelovati, oziroma oskrbovati;
b) da ljudskim učiteljem in sploh vsakemu daje priliko, poučevati se v navedenih gospodarskih strokah;
c) da po umnem gospodarstvu na veleposestvu Grmskem, na katerem se nahaja šola, ter v vinogradih, sadovnjakih in njivah, katere spadajo k tej šoli, prebivalstvo vzbuja k dejanskemu posnemanju, in
d) da v deželi razširja dobra sadna in trtna plemena.
§ 3.
Šola spada v vrsto nižjih kmetijskih šol; pouk traja dve leti.
1*
Za šolo so ustanovljene deželne ustanove (dvanajst) po 100 gl d. na leto, katere oddaje deželni odbor. S privoljenjem deželnega odbora se v šolo sprejemajo tudi plačujoči učenci in frekventanti.
§ 5.
Kdor želi ustopiti v šolo, mora dokazati:
a) da je dovršil 16. leto; vender se telesno posebno krepki mladenči izjemno sprejmo po dovršenem 15. letu; mladenöi, ki so dovršili 24. leto, ne sprejmo se več v šolo.
b) da je telesno sposoben;
c) da je lepega vedenja;
d) da je osnovno šolo zvršil z dobrim uspehom;
e) da napravi sprejemni izpit v dokaz dovoljne izobraženosti.
§ 6.
Učenci so ali notranji, kateri v šoli dobivajo hrano in stanovanje (štipendisti so vsi notranji učenci); ali unanji, kateri v okolici stanujejo ter se sami hranijo.
Vsak notranji učenec plača za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajnico 100 gld. na leto v mesečnih predplačnih zneskih po 9 gld. Ustanove se štipendistom ne izplačujejo na roko, ampak v šolsko blagajnico. Neštipendisti, naj bodo notranji ali unanji učenci, plačujejo po 20 gld, šolnine na leto v polletnih predplačnih zneskih po 10 gld. — Pravico, oproščati od šolnine ima deželni odbor. Vsak notranji učenec mora pri ustopu v šolo s seboj prinesti določeno potrebno obleko in perilo. Razven tega mora si vsak učenec, bodisi notranji ali unanji, v prvem mesecu po ustopu v šolo predpisano šolsko obleko omisliti ob svojem. Za snaženje životnega perila mora vsak učenec sam skrbeti.
Plačujoči učenci, kateri s posebnim dovoljenjem dež. odbora šolo v jednem letu zvrše, plačajo šolnine 40 gld.
§ 7'
Učiteljski zbor je:
a)	za teoretični in praktični pouk: 1. vodja, zajedno prvi učitelj; 2. pristav, zajedno drugi učitelj; 3. tretji učitelj; 4. po-
možni učitelji, namreč: katehet, učitelj za živinozdravstvo in učitelj za gozdnarstvo.
b)	za praktični pouk: 1. gospodarski opravnik; 2. vrtnar; 3. vincar; 4. vrtnarski pomočnik.
§ 8.
Nadzorstvo šole in gospodarstva pristoji deželnemu odboru; neposredno vodstvo pa šolskemu vodji.
C. kr. poljedelskemu ministerstvu pristaja na šolo upliv, določen v normalnem ukazu dne 24. marca 1877., št. 3150, točka 6/a—d.
§ 9.
Učiteljskega zbora ude in šolske služabnike imenuje deželni odbor. Prositelji za stalne učiteljske službe morajo dokazati potrebno učno sposobnost. Vodjo in učitelje stalno imenovati, možno je le s pritrjenjem c. kr. poljedeljskega ministerstva. Za stalno nameščene učitelje veljajo določila v dekretu za imenovanje in pa službena pragmatika za kranjske deželne uradnike.
II.	F r o g r a m
deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
A.	Namen zavodu.
Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu je kranjski deželni zavod in ima namen:
a)	da mladenče kmetskega stanü ali one, kateri se žel(5 pečati s kmetovanjem, po dovršeni osnovni šoli v posameznih strokah kmetovanja, posebno v vinarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu, v čebelarstvu in vrtnarstvu itd., strokovno tako izobrazi, da se usposobijo, vsako kmetsko posestvo srednje velikosti umno obdelovati oziroma oskrbovati;
h)	du ljudskim učiteljem in sploh vsakemu daje priliko, poučevati se v navedenih gospodarskih strokah;
c) da se po umnem gospodarstvu na veleposestvu Grmskem, na katerem se nahaja šola, ter v vinogradih, sadovnjakih in na njivah, ktere spadajo k tej šoli, prebivalstvo vzbuja, k dejanj-skemu posnemanju, in
d) da v deželi razširja dobra sadna in trsna plemena.
Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, razdelitev dela in časa, načrt pouka, hišni in poslovni red, vse mora navajati na to, da se učencem ucepi ljubezen do kmetijstva in da se vzgoji za praktično kmetijsko življenje in sistematično delo.
V	ta namen morajo se učenci v šoli seznaniti z vsemi, umnemu kmetovalcu dandanes potrebnimi vednostimi in znanjem. Vrhu tega se morajo pa tudi v šoli privaditi nravnemu in pri-prostemu življenju, štedljivosti, zmernosti, delavnosti in sploh težavam kmetskega stanu.
Tudi glede občevanja in vedenja z ljudmi morajo se toliko olikati, kolikor se v tem oziru dandanes od omikanega kmetovalca zahtevati sme in mora.
B. Vodstvo zavoda.
►Solo in gospodarstvo nadzoruje deželni odbor, neposredno vodstvo pa ima šolski vodja.
C. kr. poljedelskemu ministerstvu pristaja na šolo upliv, določen v normalnem ukazu dnš 24. marca 1877., št. 3150, točka 6/a—d.
C. Šolsko osobje.
a.	Redni učitelji.
1. Vodja kot učitelj uči vinarstvo (t.j. trtarstvo in kletarstvo), sadjarstvo in zelenjadarstvo.
Vodja je zajedno oskrbnik šolskega gospodarstva v obče in še posebej gledč trtnih kultur (vinogradov, trtnic), sadjarskih kultur in zelenjadskega vrta.
2. Pristav kot učitelj uči poljedelstvo, rastlinarstvo, živinarstvo, uredbo kmetskega gospodarstva, kmetijsko knjigovodstvo, kmetijsko tehnologijo, praktično zemljemerstvo, risanje in kemijo. Pristav oskrbljuje po navodilih vodje vse poljedelske kulture (njive, senožeti), živinske hleve in shrambe za vse pridelke, izimši shrambe za vino, sadje in zelenjad. Pristav vodi tudi z vodjo vred gospodarske knjige in ž njimi spojene račune.
3. Tretji učitelj uči slovenščino, spisje, računstvo, geometrijo in geometrično risanje, zemljepisje in prirodoznanstvo (živalstvo, rastlinstvo in rudoslovje), üziko s klimatologijo in čebelarstvo.
Tretji učitelj nadzoruje neposredno učence in knjižnico. Kadar treba mora pomagati vodji v pisarni.
b.	P o m o č n i učitelji.
1. Duhovnik, za verouk in za navod učencev k izpolnjevanju krščansko-katoliških verskih dolžnosti.
2. Učitelj ž i v i n oz d r a v i ls t v a.
3. Učitelj gozdnarstva.
c.	Navodniki ali preddelavci pri praktičnih delih učencev.
1. Gospodarski opravnik, za navod pri delih na polju, v hlevih, žitnicah, kletih itd.
2. Vrtnar, za navod pri delih v zelenjadnem in cvetličnem vrtu in čebelnjaku.
3. Vincar, za navod pri delih v vinogradih.
4. Sadjar, za navod pri delih v sejalnici, drevesnici, sadovnjakih in v trtnici.
D.	Učenci.
Učenci so ali notranji, kateri v soli dobivajo hrano in stanovanje (štipendisti so vsi notranji učenci), ali unanji, kateri v okolici stanujejo ter se sami hranijo.
Vsak notranji učenec plača za hrano, stanovanje in pouk v šolsko blagajnico 100 gld. na leto v mesečnih predplačilih zneskih po 9 gld. Ustanove se štipendistom ne izplačujejo na roko, ampak v šolsko blagajnico. Neštipendisti, naj bodo notranji ali unanji učenci, plačujejo po 20 oziroma 40 gld. šolnine na leto v polletnih predplačilnih zneskih po 10 oziroma 20 gld. — Pravico oproščati od šolnine ima deželni odbor. Vsak notranji učenec mora pri ustopu v šolo s seboj prinesti določeno potrebno obleko in perilo. Kazven tega si mora vsak učenec, bodi si notranji ali unanji, v prvem mesecu po ustopu v šolo predpisano šolsko obleko omisliti ob svojem. Za snaženje životnega perila mora vsak učenec sam skrbeti.
E.	Sprejem učencev.
Da se učenec sprejme v šolo, mora dokazati:
1. da pritrdč ustopu v šolo starini ali varuh;
2. da je prosilec dovršil 16. leto; le če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu; kdor je že dovršil 24. leto, ne sprejme se več v šolo.
3. da je prosilec z dobrim uspehom dovršil osnovno šolo, ali,
4. da je obiskoval kako meščansko ali srednjo šolo, kar jnora dokazati s spričalom poslednjega tečaja;
5. da je telesno sposoben, zvrševati navadna kmetijska dela brez posebne težave, osobito da ni telesno pohabljen;
6. da je dovolj izobražen, kar je dokazati sč z dobrim uspehom dovršenim sprejemnim izpitom.
Prošnje za sprejem je izročati vodstvu, katero jih predlaga deželnemu odboru.
Prošnji mora priložiti vsak prosilec:
Krstni in domovinski list, spričalo o telesnem zdravju in o cepljenih osepnicah, spričalo lepega vedenja, šolsko spričalo, plačuj oči pa še tudi svojeročno podpisano izjavo starišev ali varuha zastran plačilnih pogojev.
V	šolo sprejeti notranji učenec mora s seboj prinesti:
1.	vsaj tri spodnje hlače ali gate; 2. vsaj štiri srajce; 3. dve ovratni ruti; 4. četvere nogovice ali vnuče; 5 šest žepnih robcev; 6. dve obrisalki; 7. dvoje močnih čevljev za delavnike, ene finejše pa za nedelje in praznike; 8. vsaj eno zimsko in eno poletno vsakdanjo obleko; 9. dva glavnika, krtačico za zobe, krtače za obutev in obleko; 10. eden nož, ene vilice, eno žlico in eno čašo. Eazven tega si mora vsak učenec, bodisi notranji ali unanji, v prvem mesecu po ustopu v šolo ob svojem omisliti uniformo iz a) sivo-suknatih, zeleno paspulovanih hlač; b) sivo-suknate bluze s šolskim znamenjem na vratniku; c) močne lod-naste površne zimske suknje; d) sivi klobuk s peresom. Vso uniformo preskrbuje vodstvo. Plača se lehko tudi v obrokih. Vse perilo učencev biti mora razločno zaznamovano s pričetnimi črkami imena dotičnega učenca.
Pravico do deželnih ustanov, katere razpisuje deželni odbor, imajo le rojeni Kranjci, in sicer praviloma le sinovi na Kranjskem kmetujočih starišev.
F.	Pouk.
Pouk se začenja vsako leto 3 novembra in se končuje z zadnjim oktobrom prihodnjega leta. O božiču imajo učenci 6 dni, o veliki noči pa 12 dni počitnic; v poletnem času pa eden mesec, od 1. do zadnjega dnč avgusta.
Poučni jezik je slovenski. Pouk je razdeljen na dve leti in v teh na štiri tečaje, dva zimska in dva poletna. Zimski tečaj
traja od 3. novembra do konca aprila prihodnjega leta, poletni od 1. maja do 31. oktobra, toda z enomesečnimi počitnicami meseca avgusta. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretičnemu pouku je namen, dopolnjevati in razširjevati pouk osnovne šole, osobito pa, učence izuriti v vseh pomočnik in strokovnih vednostih, katere so dandanes neobhodno potrebne za umno kmetovanje. Vse, česar se učenci v šoli strokovnega teoretično uče, izvršujejo praktično pod navodom učiteljev in preddelavcev v šolskem gospodarstvu, to je v vinogradih, v kletih, v drevesnici, v sadnem in zelenjadnem vrtu, na njivah in senožetih, v hlevih in v delavnicah. Po tem načinu imajo priliko, priučiti se popolnoma in spretno vsakega praktičnega dela.
Teoretični pouk vrši se posebno obsežno v zimskih tečajih, praktični pa v poletnih. Iziinši nedelje in praznike je v zimskih tečajih vsak dan po 4 do 5 ur teoretičnega pouka, v poletnih pa po 3 do 4 ure. Ob nedeljah in praznikih, in kadar ni praktičnega dela, tudi pred in po teoretičnem pouku, so učenci prosti, da izdelujejo svoje naloge, da rišejo in se odpočijejo. V zimskem času je teoretični pouk zgodaj zjutraj in zvečer, v poletnem času pa okolo poludne.
G.	Učni pripomočki.
1. Dve šolski sobi (I. in II. leta) z raznimi stenskimi ploščami in zbirkami.
2. Knjižnica z več slo strokovnih knjig, brošur in časnikov.
3. Zbirka fizikaličnih aparatov, modelov, semenja, umetnih gnojil in krmskih nadomestil.
4. Kemična delavnica (laboratorij) z raznimi kemičnimi aparati, z zbirkami kemikalij, s kemičnim ognjiščem itd.
5. Delavnica učencev, v kateri učenci opravljajo vsa tista ročna dela, katera se na prostem, osobito po zimi, ne dado opravljati, kakor požlahtnjevanje sadnega drevja v rokah, čiščenje in razvrščevanje bek (vrb), pletenje košev, izdelovanje prediva itd.
6. Tehnična delavnica z žganjarskim kotlom, s pasterizujočim aparatom, z aparatom za hitro napravo kisa in filtrirnimi aparati.
7. Sadna sušilnica.
8. Kipelna klet s stiskalnico, kipelnimi kadmi za napravo belega in črnega vina, z grozdnim mlinom, z robljalno mrežo itd.
9. Vinska klet z zalogo namiznega in boteljskega vina in doma pridelanega sadnega mošta. Vsa dela v kipelni in vinski kleti opravljajo učenci.
10. Shramba mleka.
11. Goveji hlev.
12. Konjski hlev.
13. Svinjak z angleškimi, domačimi in križanimi plemeni.
14. Lopa za shranitev orodja in strojev, mlatilnica s kolovratom in žitno čistilnico.
15. Gospodarske kulture na zemljiščih k šoli pripadajočih:
Med njimi:
a) Vinograda v Smoleni Vasi in na Trški Gori, ter doma dva ameriška vinograda.
b) Velika ameriška trtnica.
c) Sadna drevesnica za vzgojevanje visokodebelnatega in pritličnega drevja raznih plemen v najpriročnejših namiznih in gospodarskih vrstah.
d) Sadovnjak za pridelovanje sadja, namiznega za prodajo v presnem stanu, gospodarskega za sušenje v sušilnici in za napravo mošta.
e) Zelenjadni vrt s cvetličnjakom, gorkimi lehami, pre-zimnimi lehami, obkrožen z najraznejšimi francoskimi sadnimi špalirji in drugimi umetnimi načini vzgojenja sadnega drevja. Posebno se bode skrbelo za pridelovanje razne navadne in fine kuhinjske zelenjave, kakor tudi za pridelovanje raznega zelenjad-nega in cvetličnega semenja za splošni prodaj.
f) Čebelnjak s stalnim številom najboljših dzierzovanih močnih panjev in z vsemi drugimi, k umnemu čebelarstvu potrebnimi pripravami in orodjem.
g) Pred šolskim poslopjem precej obsežni botanični park, zasajen z raznimi sadnimi ter domačimi gozdnimi drevesi in grmi, s slovenskimi, nemškimi in latinskimi botaničnimi napisi,
h) Ostala zemljišča: Njive, na katerih se bodo pridelovale najpriporočnejše poljedelske in pa krmske rastline. Senožeti, gnojene z gnojnico in kompostom, ter po umeteljnem načinu namakane z vodo iz „Težkega Potoka“.
i) Vrbišče, za pridelovanje najboljših vrst vrb.
H.	Razdelitev pouka.
1.	Verouk.
V	I. in II. letu, v obeh tečajih, 48 ur.
2.	Slovenski jezik.
I.	in II. leto, oba tečaja, 144 ur.
O jeziku sploh Splošno o glasovih, zlogih, besedah in stavku. Nauk o posameznih besednih vrstah, o prostem in sestavljenem stavku. Slovniške vaje in pravila. Vaje o zlogu, v kar naj služijo pripovedi, popisi, prestrojitve pesmi v prozo. Vaje v pravilnem, točnem in lepem čitanju. Spisje s posebnim ozirom na kmetsko bodočnost učencev. Pojasnilo, kako se oddajajo pisma, denar iu blago na pošti in železnici z uporabo dotičnih tiskovin. Kratek pregled slovenske književnosti. Najslavnejši pesniki, sploh pisatelji na kmetijskem polju in njih spisi.
3.	Zemljepisje.
I.	leto, oba tečaja, 72 ur.
Najvažnejše iz matematičnega, fizičnega in političnega zemlje-pisja. Pregledno znanje petih delov zemlje in evropskih držav. Avstro-ogrska država, dežele s slovenskim prebivalstvom, osobito Kranjsko in sosednje kronovine.
4.	Računstvo.
I.	leto, oba tečaja, 168 ur.
Štirje temeljni računi z neimenovanimi in imenovanimi celimi in desetinskimi številkami. Temeljite vaje v štirih temeljnih računskih načinih z nalogami kmetijskega značaja. Kačunske
prednosti, skrajšana množitev in delitev. Najvažnejše o navadnih in desetinskili ulomkih. Izpremenitev desetinskih ulomkov v navadne in narobe. Raznierni računi in proporcije. Verižni račun. Uporaba navedenih načinov računstva pri odstotnih, obrestnih, diuštvenih in mešanih računih. O početverenju in izvlečenju četvornih korenik.
5. Geometrija in geometrijsko risanje.
I. leto, oba tečaja, 96 ur.
Osnovni pojmi o prostornih tvorih. Ravninomerstvo. Nauk o črtah in kotih. Naravna in omlajena merila. Kotomer. Nastajanje, deli in razuosti trikotnikov, četverokotnikov in mnogo-kotnikov. Podobnost in stičnost ravnočrtnih podob. Prvotni nauk o krogu. Velikost ravnočrtnih podob. Obseg. Ploščina. Telesomerstvo. Površje teles in njih prostornina.
Predavanje pojasnuje učitelj z risanjem dotičnih podob na ploščo; učenci prerišejo podobe s svinčnikom najpred v zvezke, potem pa s tušem na risarske pole.
6. Risanje in praktično zemljemerstvo.
II. leto, oba tečaja, 120 ur.
Vaje v stavbinskem, strojnem in situvacijskem risanju. Risanje raznih gospodarskih stavb.
Stnknenje in merjenje črt, kotov in celih zemljišč. Mapo-vanje zemljišč. Nivelovanje Praktične vaje na prostem.
7.	Fizika.
I. leto, 24 ur.
Splošna svojstva teles. Molekularne sile, njih delovanje in učinki. Toplota. Najvažnejše o zvoku in svetlobi.
Mehanika t. j. uk o ravnotežju in gibanju trdnih, kapljivih in plinastih teles z eksperimenti.
II. leto, oba tečaja, 72 ur.
Magnetizem in elektrika. Meteorologija, njen namen in važnost. Ozračje, njegova fizična in kemična svojstva in toplotne razmere. Vetrovi. Zračni tlak. Vodeni in električni meteori. Prerokovanje vremena,
8. Kemija.
I. leto, oba tečaja, 72 ur.
Splošna neorganska kemija. Bistvo kemičnih prikazni. Pojmi o prvinah in njih znakih. Kemične spojitbe in analize. Kemična sorodnost in temeljni zakoni o delovanju kemične sorodnosti. Kemične formule in njih pomen. Razne vrste kemičnih spojin. Splošna svojstva kemičnih spojin. Natančnejše motrenje nekovin in njih spojin gledč splošnih svojstev, nahajanja v prirodi, važnosti v splošnem in še s posebnim ozirom na kmetijstvo, t. j. na rastlinarstvo in živinarstvo.
II. leto, oba tečaja, 72 ur.
Splošna organska kemija. Pojem in bistvo organskih spojin. Občna svojstva organskih spojin in njih sestava. Brezdušikove organske spojine. Ogljikovi hidrati. Izdelki kipenja. Organske kisline. Tolšee. Dušičnate organske spojine. Beljakovine. Kle-jevine. liogovina.
Fizijologična kemija.
Tehnologija. Fabrikacija piva, špirita, kisa, škroba, sladora. Tehnika mlekarstva. Apnenice in opekarnice.
9.	Živalstvo.
I.	leto, oba tečaja, 72 ur.
Splošni popis anatomične sestave živalskega telesa in flzijo-loški namen organskih sistemov. Vreteničarji, osobito sesalci, tiči, žuželke s posebnim ozirom na živali, ki so gospodarstvu koristne in škodljive.
10.	Rastlinstvo.
I.	leto, oba tečaja, 48 ur.
Morfologija rastlin. Sistematična razdelitev imenitnejših cvetnih rastlin, razvoju vegetacije primerna, s posebnim ozirom na gospodarske kulturne rastline in plevela. Popis anatomije in fizijologije cvetnih rastlin. Kratek opis in karakteristika imenitnejših trosnih rastlin s posebnim ozirom na fermente, na para-zitne glive kulturnih rastlin in na rastlinske bolezni, po njih provzročene. Užitne in strupene glive.
11.	Ru d n i n o s 1 o v j e in k aiu en os 1 o v j e.
I.	leto, oba tečaja, 48 ur.
Najimenitnejše rudnine in kamenje in njih upliv na stanje zemlje.
12. Kmetijstvo.
a)	Poljedelstvo in ratlinarstvo.
Poljedelstvo.
I. leto, oba tečaja 96 ur.
Kako nastaja zemlja. Občna svojstva zemlje in njenih sestavnih delov. Motrenje posameznih vrst zemelj z naravoslov-skega in gospodarskega stališča. Naravna in krajevna leža zemljišč. O rastlinskem življenju. Zboljšanje zemljišč.
Obdelovanje zemlje z raznim orodjem. Najvažnejše orodje poljedelca. Gnojenje. Različna gnojila, njih vrednost in raba. Setev, oskrbovanje in spravljanje rastlin. Shranitev pridelkov.
Rastlinarstvo.
II. leto, 1. tečaj, 72 ur.
Pridelovanje posameznih kulturnih rastlin z ozirom na njih vrste, pogoje za uspešno rast (podnebje, zemlja) na njih setev, oskrbovanje in spravljanje.
Travništvo. Sestava travnišne ruše in nje botanično spoznavanje. Namaka, gnojenje, pomlajenje, oskrbovanje in košnja travnikov. Vrbarstvo.
b)	Živinarstvo.
II.	leto, oba tečaja, 96 ur.
Splošno živinarstvo. O naravi živalskega telesa. Nauk, kako se redi, krmi in oskrbuje živina.
Posebno živinarstvo. Govedarstvo. Ovčarstvo. Konjarstvo. Svinjarstvo.
c)	Urejenje kmetijskega gospodarstva in kmetijsko knjigovodstvo.
II.	leto, oba tečaja, 144 ur.
Zveza poljedeljstva z živinarstvom. Izvolitev užitne živine, plemena in števila glav. Gospodarski načini in kolobarjenje. Izvolitev gospodarskega načina. Statika kmetijstva.
Namen in korist knjigovodstva. Vrste knjigovodstva. Jedno-stavno knjigovodstvo. Inventura, tekoče knjigovodstvo (računi naturali, materijali in denarji) in bilanca. Proračuni.
13.	Živinozdravilstvo.
II.	leto, oba tečaja, 48 ur.
Najpotrebnejši nauki o anatomiji in lizijologiji živali. Pomoč pri porodih. Zdravljenje najnavadnejših bolezni domače živine. Nauk o postavnih napakah živine in o živinski kupčiji.
14.	V i n s t v o.
a) Trtarstvo.
I. leto, oba tečaja, 168 ur.
Naravoslovski popis vinske trte. Kemični popis trte. Po-množitev trte. Cepljenje trte. Popis najpriporočljivih vrst trte za napravo namiznega vina. Najpriporočnejše amerikanske, trtni uši protivne trte. Sprava grozdja za zimo.
Trtarstvu ugodno podnebje. Trtarstvu ugodne leže in svet. Nasaditev novih vinogradov, baž, plant, špalirjev. Izgojni načini vinske trte. Vsakoletna dela v vinogradih. Gnoji te v trt. Bolezni in sovražniki trte, posebno o trtni uši.
b) Kletarstvo.
II. leto, oba tečaja, 144 ur.
Vinska klet. Kipelna klet. Notranja oprava vinske in ki-pelne kleti. Kipenje mosta. Določitev sladkora in kisline v moštu. Pravilna naprava raznih belih vin. Pravilna naprava črnih vin. Pretakanje ali presnemanje vin. Hitro čiščenje vin. Zalivanje vin. Zboljšanje vin. Naprava vina za domačo pijačo. Naprava likernih vin. Naprava šampanjca. Tehnična raba tropin in drožij. Nedostatnosti in bolezni vina, Kemično preiskavanje vina.
15.	Sadjarstvo.
II.	leto, oba tečaja, 144 ur.
Splošno o sadjarstvu. Naravoslovski in kemični popis sadje-rodnih rastlin. Najpriporočnejše vrste raznih plemen. Sadjarstvu ugodno podnebje in svet. Sadjarska terminologija in sadjarstvu potrebno orodje. Gozdna drevesnica. Zarodišče. Razni načini požlahtnjevanja. Sadna drevesnica. Vzgojevanje dreves v drevesnici.
Oskrbovanje dreves na stalnem mestu. Zasaditev sadovnjakov. Obrezovanje in vzgojitev umetnih oblik sadnega drevja. Sadjarstvu škodljive bolezni in mrčesi. Najkoristnejša poraba sadja.
16.	Zelenj adarstvo.
I. leto, oba tečaja, 48 ur.
O važnosti zelenj adarstva za kmetovalca. Splošna pravila pri napravi zelenjadarskih vrtov in njih razdelitev. Gorke lelie in njih naprava.
II. leto, oba tečaja, 48 ur.
Posebno zelenj adarstvo.
17. Čebelarstvo.
I. leto, oba tečaja, 48 ur.
Naravoslovski popis čebele. Praktično čebelarstvo.
18. G o z d n a r s t v o.
I. leto, zimski tečaj, 24 ur.
Gozdno rastlinstvo, gozdoreja, merjenje lesa.
II. leto, zimski tečaj, 24 ur.
Gozdnarstvo, izdelovanje in uporaba gozdnih pridelkov, gozdno gospodarstvo.
I.	Izstop iz zavoda.
Po končanem drugem letu šele dobi vsak učenec, kateri je prestal preskušnjo iz vseh predmetov, odhodno spričalo. Po končanih posameznih tečajih se ne dado spričala, ravno tako ne po
2
končanem prvem letu, razim ako deželni odbor kakemu učencu dovoli, da šolo v jednem letu dovrši. V spričalu je zabeleženo: vedenje, pridnost in praktična sposobnost.
Ako kak učenec pred koncem drugega leta izstopi iz zavoda, izgubi: 1. pravico do odhodnega spričala in dobi le potrjilo, koliko časa je bil v zavodu; 2. pravico do denarja, katerega je zavodu naprej plačal. Vrhu tega mora 3. on ali pa njegovi stariši ali njegov varuh vse do izstopa nastale in ne še poplačane troske plačati.
Nepoboljšljivega učenca izključi vodstvo s privoljenjem deželnega odbora iz zavoda. To se zgodi, ako se prestopek proti šolskemu in hišnemu redu ponavlja, ako se učenec upira predstojnikom, če se težko pregreši zoper nravnost, če je dalje časa len, če je nagnjen pijančevanju ali kvartanju za denar, če lahkomiselno dela dolgove, ali če doprinese kako hudodelstvo. V nujnih slučajih more vodja sam, na podlagi jednoglasnega sklepa v seji vseh učiteljev izključiti učenca, toda v takih slučajih mora pri deželnem odboru prositi za posledobno potrjenje. Izključen bo tudi učenec, kateri je ponavljal 1. ali 2. leto, če je zopet dobil dva nedovoljna reda ali kateri po trikratnem opominjanju v treh zaporednih mesecih syojega dolga ne plača zavodu. Dolžni znesek iztirja potem vodja po sodnem potu.
J. Preskušnje, spričala.
Vsak učitelj izprašuje iz svojih predmetov učence vsak mesec enkrat in zabeležuje posamen uspeh v pregledni katalog. Po dovršenem letu jih zopet izprašuje iz vsega predavanega predmeta. Vsak učenec dobi pri izpraševanji iz vsega po tri vprašanja. Učitelj sešteje rede, katere je med letom učenec vdobil, ter razdeli svoto se številom izpitov. Ravno tako sešteje klasifikacije treh vprašanj, katera mu je iz vsega stavil, ter jih razdeli s tremi. Tako zndobljena povprečna reda sošteje, ter razpolovi njili svoto, kar dä definitivni red. Pri tem zadobljene dopolovične desetinke reda se ne uštevajo, nadpolovične pa opravičiyejo bližnji slabši red.
Na Zavodu veljajo naslednji redi:
a) Za napredek v učnih predmetih: Izvrstno — 1, prav dobro = 2, dobro = 3, zadostno = 4, nezadostno = 6.
bj Za vedenje: Popolnoma primerno, primerno, menj primerno.
c) Za pridnost: Prav priden, priden, len.
d) Za praktično sposobnost: Prav sposoben, sposoben, nesposoben.
Za vedenje, pridnost in praktično sposobnost določuje rede vodja po sklepu konferencije. Članovi konferencije so: vodja, pristav in tretji učitelj. V glavni katalog, kakor tudi v odhodno spričalo zapisuje vsak učitelj svoje rede in se tudi podpiše. Spričala podpisuje tudi deželni glavar.
Ge dobi učenec iz dveh predmetov koncem prvega leta nezadostni red, mora leto ponavljati. Ako ponavljalec dobi zopet dva nezadostna reda. ne sme šole dalje obiskovati. Izjemno se učencu, kateri je po dovršenem I. ali II. letu v dveh predmetih dobil nezadostna reda, more dovolj iti ponovljivi izpit. Ta izpit mora učenec napraviti po preteku 2 mesecev. Koncem vsakega šolskega leta je javni izpit učencev, k kateremu deželni odbor pošilja svojega zastopnika.
K. Disciplina.
Notranji učenci so v stalnem nadzorstvu tretjega učitelja in stanujejo z vodjo, s pristavom in tretjim učiteljem v enem nadstropju zavoda.
Služabniki in posli zavoda, kakor tudi notranji in unanji učenci so podrejeni vodstvu, katero so dolžni točno ubogati ter se strogo držati hišnega in šobkega reda.
Natančnejše določbe o teoretičnem in praktičnem pouku zabeležene so v učnem redu, določbe o dolžnostih učencev pa v hišnem redu.
L. Služabniki in posli.
Služabnike zavoda sprejema in odpušča na predlog vodstva deželni odbor. Vsak služabnik pri nastopu službe dobi svojo navodilo, katerega se mora strogo držati. Posle sprejema in odpušča vodja. Za posle velja posebni hišni red, sicer pa tudi kranjski poselski red.
III. Razdelitev učnih ur.
•		I. leto			u.	leto
	N Sh O	Ure na (po tečajih			teden razdeljene)	
Predmeti	V2 £ o >U2 ,_Q o ° a c* ES M M	g-1 zimski	'a a O pH aj	Skupaj v I. letu	a 'J J i N teča,	.„B d,'—' S p . 5 M £ ^ m ^
Verouk (P. u.)		48	1	i	48	1	1 48
Slovenski jezik (3. u.) ....	144	2	2	96	1	1 48
Zemljepjsje (3. u.)		72	2	1	72			- —
Računstvo (3. u.)		120	3	2	120			- —
Geometrija in geomet. risanje (3 u.)	96	2	2	96			- —
Zemljemerstvo in risanje (P.) . .	120	—	—	—	3	2 120
Fizika in meteorologija (3. u.)	96	—	1	24	2	1 72
Kemija (P.)		144	2	1	72	2	1 72
Živalstvo (3. u.)		72	2	1	72			- —
Rastlinstvo (3. u.)		48	1	1	48			- —
Rudnino- in kamenoslovje (3. u.)	48	1	1	48			- — j
Poljedelstvo (P.)		96	2	2	96			- —
Rastlinarstvo (P.)		72	-	—	—	2	1 72
Živinarstvo (P.)	 Urejenje kmetijskega gospodarstva	96			—	—	2	2 96
in knjigovodstvo (P.) ....	144			—	—	3	3 144
Živinozdravilstvo (P. u.) . . .	48	—	—	—	1	1 48
Vinstvo (trtarstvo) (V.) . . .	168	5	2	168			- —
Kletarstvo (V.)		144	—	—	—	3	3 144
Sadjarstvo (V.)		144	—	—	—	4	2 144
Zelenjadarstvo (V.)		96	1	1	48	i!	1 48
Čebelarstvo (3. u.)		48	1	1	48	—	- —
Gozdnarstvo (P. u.) . . , . . Skupaj ur na teden . ,	48	24 49	19	24	24- 491	24 9
*) Pouk v verouku se vrši za obe leti skupaj.
V. vodja, P. — pristav, 3. u. " tretji učitelj, P. u. pomožni učitelj.
Nemščina ni obigaten predmet.
O
00
oo
GO
00
00
CD
GO
CD GO
CD GO
O
M
co
os
os
o»
CZ>
OS
CO
0Q
Pu
O
CD
00
00
00
CD
00
CD 00
00
cc
er*
o
o
hH
HH
os
Oi
os
o«
OS
00
CC
os
oo
c3
tH
rfi
O
M
o
cš
o
Ö
o
o
'xä
cS
‘c?
3
■"Ö
o
'S5
'O
a>
d
03
p—H
o
Pi
n!
M
ni
a>
u
‘B
£
fc3
rt
'Td
rt
o
a
oi
rt
cž
<D
'M
rt
T3
t»0
cö
Ö
>
>N
r*
rt
CÖ
rt
o
rt
n3
rt
'O
rt
p«
o
p<
u
T3
rt
i
05
I
<M
rH
i
: a
4S
i!
e«
T3
I
O
03
>£>
O
-M
<D
rt
na
rt
o
o«
o
*G
a
*9
a
o
<x>
bD -
"OST
I
O
§
p»
<a
S
a
'S
I
o
05
rt
I
05
S
a
f
i
_ fcL
•53
oj
Pi
<xTÖ f
tH
I
0)
i
‘) Nemžein» ni obligaten predmet.
I V. Hišni red.
učencev deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu.
§ J-
Vsak notranji učenec, bodisi štipendist :ili pa plačujoči učenec, mora, kadar vstopi v šolo, prinesti s seboj naslednjo obleko:
1.	Vsaj tri spodnje hlače. 2, Vsaj štiri srajce. 3. Vsaj dve navadni zavratni ruti. 4. Vsaj četvere nogovice ali vnuče.
5.	Vsaj šest robcev. 6. Tri obrisalnice. 7. Dvoje močnih čevljev. S seboj prinesti mora tudi vsak jedno pripravo, v kateri je 1 nož, 1 vilice, 1 žlica in 1 pitni kozarec, in končno si mora prinesti še vsak dva glavnika'(redkega in gostega), eno krtačo za obleko, tri druge za snažen j e obutala.
Precej po ustopu	v šolo	mora	si vsak učenec, torej	tudi
vsak	redni zunanji, še	tole omisliti	ob svojih troških: 1.	Eno
sukneno bluzo s šolskim, na vratnik prišitim znamenjem. 2. Ene suknene, zeleno paspulovane hlače. 3. Eno močno čehovsko zimsko suknjo. 4. En siv klobuk s peresom. Vse to (uniformo) za nošnjo ob nedeljah, praznikih ter drugih posebnih prilikah. Ob pričetku požlahtnjevanja sadnega drevja kupiti si mora tudi se vsak en cepilni nožiček, en vrtni nož in ene trtne škarje.
§ 2.
Vsak teden določi	tretji	učitelj	po dogovoru z vodjo,	oziroma	pristavom, enega učenca	za nadzornika v spalnicah, šolskih
sobah in jedilnici, drugega pa za nadzornika v hlevu, mlekarski kleti. Prvi je šolski, drugi hlevski nadzornik.
§ 3.
Nastavljenega šolskega nadzornika, kateri je za vse, kar mu je izročeno, tudi odgovoren tretjemu učitelju, mora vsak učenec točno ubogati; le tedaj ne, ako zahteva kaj takega, česar zahtevati niti ne sme.
§ 4.
»Šolski hišnik skliče vse učence v zimskem času ob 7a6. zjutraj, v poletnem pa ob 725. Ko preteče pol ure, morajo vsi učenci popolnoma opravljeni biti, v tem času si mora tudi že vsak svojo posteljo postlati.
Kakor hitro so učenci opravljeni, zapuste spalnice in se ne vrnejo čez dan več v nje, razven ako ima kdo kak neobhodno potreben opravek v njih. Ulegati se ob dnevu na postelje, prepovedano je strogo zdravim učencem.
Hlevski nadzornik iti mora, kakor hitro je opravljen, v kravji hlev, h krmljenju in molži. On mora biti sploh pri vsakem krmljenju in vsaki molži v hlevu navzoč, ter v njem, kakor tudi v krmilnici, v mlekarski kleti, vse izpolnjevati, kar mu veleva pristav. Šolski nadzornik pa mora iti, kadar je praktično delo, k opravniku, da zvč od njega, kaj in kje se bode kaj delalo, in zapiše delo na črno desko, visečo na hodniku pred šolskimi sobami.
Ako kak učenec zboli, ali ako se sploh v področju šolskega nadzornika kaj posebnega pripeti (na primer kaka nerednost mej součenci) naznaniti mora to nadzornik precej tretjemu učitelju. Hlevski nadzornik storiti mora isto v svojem področju pri pristavu.
Ako ni praktičnega dela, gredo v šolske sobe vsi učenci, torej tudi redni zunanji, kateri morajo, kadar ustanejo notranji učenci, že v zavodu biti. Redni zunanji učenci zapuščajo ob delavnikih le v prostih urah zavod. Ob nedeljah in praznikih se udeležb skupno z notranjimi učenci jutranje službe božje, po kateri smejo zapustiti zavod še le opoludne.
Svetilnice po sobah in hodniku prireja, užiga ter' ugaša šolski hišnik, kateri tudi vse spalnice in šolske sobe pometa, pospravlja in kuri.
S
§ 5.
V spalnicah, v umivalnicah, v šolskih sobah, v bralnici in na hodnikih pred njimi kaditi tobak, prepovedano je strogo. Isto tako je prepovedana kaja med vsakim praktičnim delom.
§ 6.
Vsak učenec brez izjeme mora vsako praktično delo, katero mu je odkazano, natanko po sprejetem ukazu z vrši ti ter ga med časom dela zapustiti le tedaj, ako ga kdo predstojnikov odkliče. Po vrnitvi od praktičnega dela mora vsak učenec svoje rabljeno orodje prinesti v dotično shrambo. Ako kak učenec kako orodje malomarno izgubi ali pokvari, mora ga plačati. Vsako poškodbo na opravi spalnic, umivalnic, šolskih sob, jedilnice itd., kakor tudi vsako poškodbo na gospodarskem orodju, na vratih, oknih, pečeli itd., mora poškodovalec plačati. Ako se pa za poškodovalca ne more zvedeti, plačajo vsi učenci skupaj.
§ 7.
Ob nedeljah in praznikih morajo vsi učenci, notranji kakor zunanji, skupno iti k dopoludanski službi božji, h kateri jih menjaje se spremlja opravnik, vrtnar ali vrtnarski pomočnik. Po službi božji morajo zopet vsi skupaj h kratu priti domov. Služba božja je v župni cerkvi. Vsi učenci morajo tudi sicer med letom po navodil učitelja za verouk opravljati vse druge dolžnosti, katere katoliška cerkev veleva, ter se sploh krščanski vfisti, posebno ne kleti, lagati se, ali nespodobno govoriti.
§ 8-
Brez dovolitve tretjega učitelja, oziroma vodje, pristava, ne sine nobeden notranjih učencev ne ob delavnikih, ne ob nedeljah in praznikih oditi iz zavoda.
§ 9.
Čas za zajlitrek je skozi celo leto ob treh četrtih na sedmo liro, za kosilo o poludne, za malo južino ob štirih, za večerjo po zimi ob sedmi, po leti pa ob osmi uri.
Pred pozovom k zajuterku, kosilu in večerji z zvonenjem ne sine nihče v jedilnico. K obedu pozvoni lnšna, ne pa kdo izmed učencev.
Pred vsakim obedom iii po vsakem obedu morajo vsi učenci stoje odmoliti en očenaš in eno češčenasimarijo, katero šolski nadzornik naprej moli.
čas pouka je, izimši risanje po zimi, zjutraj od sedme do devete, oziroma desete ure; popoldan pa	od pete do	sedme.	Po
leti pa od devete, oziroma desete do dvanajste	ure.	Po leti	je
le risanje popoldan.
Pričetek pouku, kakor tudi vsak prenehljaj mej posameznimi urami, naznanja šolski nadzornik z zvoncem. Z zvoncem naznanja šolski nadzornik tudi začetek in prenehljaj praktičnega dela. Po zimi prične praktično delo zjutraj po pouku ob deveti, oziroma deseti uri. Popoldan prične pa ob eni uri in konča ob štirih.
Po leti prične praktično delo polu	ure po	tem,	ko so učenci
ustali, in traje do 3/4 na sedmo. Od	3/4 na	sedmo do 1/4	na
osmo je čas za zajuterk. Od 1/i na osmo nadaljuje se praktično delo do 3/4 na deveto, oziroma deseto uro. Popoldan prične praktično delo ob dveh in traje pred malo južino do 3/4 na štiri, po mali južini pa od 7* ":l pet do večerje. Ob deveti uri zvečer pozvoni nadzornik po let,i, kakor tudi po zimi k počitku. Pred tem časom ne sme nobeden notranjih učencev spat iti, po tem času pa ne sme nobeden na nogah biti, ako mu učitelj v to ne dovoli. Ob 7* ua deseto uro ugasi šolski nadzornik vse svetilnike v spalnicah.
§ 10.
Vsakemu učencu brez izjeme je stroga dolžnost, da vodjo, pristava, tretjega učitelja in vse pomožne učitelje, kakor tudi navodnike praktičnih del, to je opravnika, vrtnarja, viličarja in vrtnarskega pomočnika, spoštuje ter časti ter njihovim poveljem brez vsega ugovora uboga. Vsak učenec mora se tudi proti obiskovalcem zavoda spoštljivo vesti ter se sploh povsod dostojno in pošteno vesti. Pouka in praktičnega dela mora se vsak točno in marljivo udeleževati, rednosti in snage v vsem strogo držati.
Mej seboj se ne smejo učenci prepirati, psovati ali še celo tepsti, ampak drug mora drugega ljubiti ter spoštovati. Vse
barantije ali zamene mej učenci so strogo prepovedane, še celo kar se obleke in učil tiče.
Vse pritožbe ali prošnje izročati je tretjemu učitelju, kateri jih, ako je potrebno, predlaga vodji.
§ H-
Vsak prestopek tega hišnega reda preiskuje se strogo. Kazni so: Zasluženo opominanje, karanje, ali še cleo kazen v pisanju kazni, hišni, izbni, ali še celo posamezni zapor, spojen s celim ali delnim postom. Kazni zapisujejo se v črno knjigo, da pridejo pri klasifikaciji vedenja v poštev.
§ 12.
Vsakega učenca, kateri se navzlic vsemu opominjanju, karanju in kaznovanju kaže nepoboljšljivega, ali kateri skozi celo prvo leto popolnoma nezmožnost ali pa lenobo razodeva, izključi vodstvo iz zavoda s privolitvijo deželnega odbora, v prav nujnih slučajih pa tudi brez tega, prosto po zborovem sklepu vseh učiteljev.
§ 13.
Ako kak učenec oboli, plačajo vse iz bolezni nastale troske njegovi roditelji, oziroma njegov varuh. Ako je bolezen huda, mora si zbolelec iskati pomoči v bolnici v Kandiji.
Tedaj, kadar si kak učenec pri praktičnem delu nakopa kako bolezen, plača mu šolska blagajnica zdravnika in zdravila.
Ako kak učenec v zavodu umrj e, plačajo pogrebne troske njegovi roditelji, oziroma njegov varuh.
V.	Šolsko poročilo.
A.	Učenci.
Dne 6. novembra 1894 pričelo se je novo šolsko leto 1894/5. To sč slovesno sveto mašo v župni cerkvi v Šmihelu in tej sledečim nagovorom učencev po vodji v šolski sobi. Pri sv. maši in nagovoru navzoči bili so vsi stalni učitelji šole.
Na novo v prvo leto 18 94/5 vstopili so ti-le učenci:
1. Brglez Ignacij iz Čače Vasi pri Kostrevnici na Štajerskem'
2. Franetič Janez iz Dolenje Vasi na Notranjskem.
3. Jenko Jožef iz Zgornjega Brnka na Gorenjskem.
4. Keržič Frančišek iz Vodic na Gorenjskem.
5. Konda Janez iz Praproč pri Semiču na Dolenjskem. /
6. Kreut Janez iz Vratc na Koroškem.
7. Medven Leopold iz Kostanjevice na Dolenjskem.
8. Novak Frančišek iz Podzida pri Sv. Gotardu na Gor.
9. Petrič Janez iz Blagovice na Gorenjskem.
10. Premrl Rafael iz Vipave.
11. Simončič Rudolf iz Brega pri Šmartnem na Dolenjskem.
12. Živic Jožef z Skopega na Krasu.
Franetič, Jenko, Keržič, Konda. Medven, Premrl, Simončič bili so deželni štipendisti, ostali pa plačujoči učenci. Brglez užival je državno podporo zneska 100 gld. Zivic zvršil je vsled dovoljenja veleslavnega deželnega odbora v tem letu oba dva leta, poslušavši le strokovne predmete.
Iz prvega v drugo leto prestopili so:
1. Benkovič Frančišek iz Novega Trga pri Kamniku na Gorenjskem.
2. Benčina Leopold iz Star. Trga pri Ložu na Notranjskem.
3. Birolla Artur iz Trsta.
4. Domicelj Alojzij iz Zagorja na Notranjskem.
5. Habat Luka iz Zagorja ob Savi.
6. Jekler Frančišek iz Grada pri Bledu na Gorenjskem.
7. Jerančič Alojzij iz Ljubljaue.
8. Komljanec Janez iz Zloganja pri Škocjanu na Dolenjskem. /
9. Kunc Ignacij iz Rovt na Notranjskem.
10. Mahnič Avguštin iz Dekan v Istri.
11. Matjan Srečko iz Ljubljane.
12. Mencinger Anton iz Broda v Boliinji na Gorenjskem.
13. Sancin Anton iz Doline v Istri.
14. Stroj Anton iz Zapuž na Gorenjskem.
15. Zadel Jožef iz Ljubljaue.
Benkovič, Benčina, Habat, Komljanc, Kunc, Mencinger, Stroj, Zadel, bili so deželni štipendisti. Mahnič, Sancin bila sta državna štipendista, ostali pa plačujoči učenci. Domicelj užival je državno podporo 100 gld.
Jerančič, kateri je po dovoljno prestanem ponavljalnem izpitu iz prvega v drugo leto prestopil, je 24. januarja prostovoljno iz šole izstopil.
Domicelj in Zadel izstopila sta iz šole že 20. septembra. Veleslavni deželni odbor dovolil jima je namreč že ta dan končno preskušnjo delati, ker sta se namenila v c. kr. srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu ustopiti, na kateri se poduk že z 1. oktobrom prične.
Gledč učenca Matjana predlagalo je vodstvo s poročilom z dne 10. septembra veleslavnemu deželnemu odboru, da bi se ga zaradi pohujšljivega vedenja iz šole izključilo. Odlokom štev. 8789 z dne 27. septembra je veleslavni deželni odbor izključitvi pritrdil, pa on je že koj 10. septembra iz zavoda pobegnil.
Na novo v šolsko leto 1 89 5/6, katero se je dnč 6, nov. pričelo, u s t o p i 1 i so t i -1 e učenci:
1. Banič Alojzij iz Hrovaškega Broda na Dolenjskem. I 1
2. Barle Daniel iz Podzemlja na Dolenjskem.
3. Cerar Peter iz Domžal na Gorenjskem.
4. Dolgan Jakob iz Ovčij na Notranjskem.
5. Eržen Vinko iz Zgorenjih Bitenj na Gorenjskem.
6. Gastel Anton iz Štabna na Koroškem.
7. Hladnik Ivan iz Broda pri Logatcu na Notranjskem.
8. Knez Anton iz Krškega na Dolenjskem.
9. Kulovic Janez iz Val te vasi na Dolenjskem.
10. Kunšek Anton iz Trnovca pri Zabukuji na Štajerskem.
11. Lovšin Janez iz Ribnice na Dolenjskem. ?
12. Medved France iz Žirovnice na Štajerskem.
13. Pelc Anton iz Ribnice na Dolenjskem.
14. Pezdirec Franc iz Slarnne Vasi pri Metliki.
15. Pirec Alojzij iz Ravne pri Sv. Duhu na Dolenjskem.
16. Pipan Ivan iz Vižmarji na Gorenjskem.
17. Rotner Andrej iz Vuzenice na Štajerskem.
18. Simon Gustav iz Maribora na Štajerskem.
19. Setina Egidij iz Črnomlja na Dolenjskem. <?
20. Šušteršič Janko iz Kamnegorice na Gorenjskem.
21. Tavčar France iz Mengeša na Gorenjskem.
22. Trafenik France iz Stvinosela pri sv. Florjanu na
Štajerskem.
Med temi so: Banič, Cerar, Eržen, Kulovic, Pezdirec, Pirec, Pipan, štipendovani učenci, ostali pa plačujoči. Med plačujočimi je Barle eksternist.
Ker je plačujoči učenec Lovšin iz Ribnice par dni po ustopu v šolo iz nje pobegnil, drugi plačujoči učenec Živic pa, kakor že povedano, šolo v enem letu zvršil, ima šola v prvem letu 1895/6 21, v diugem pa 11, torej skupaj 32 učencev.
Vrtnarski učenec šole, Jožef Trbovc iz Žerovnice na Štajerskem, udeležuje se tudi poduka in sicer v zelenjadarstvu, sadjarstvu in čebelarstvu.
B.	Učitelji.
a) Stalni:
Dolenc Rihard, vodja.
Rohr m a n Viljem, pristav.
Lapajne Anton, tretji učitelj.
b) Pomožni:
Dr. Marinko Jožef, c. kr. gimnazijski profesor v Novem mestu, učitelj verouka.
Skal6 Otmar, c. kr. okrajni živinozdravnik v Novem mestu, učitelj živinozdravništva.
Guzelj Avgust, c. kr. nadzorni gozdarski pristav v Novem mestu, učitelj gozdarstva. Ta pričel je pa šele s pričetkom 1895/6 šolskega leta poučevati.
C.	N a v o d i t e 1 j i pri praktičnih delih.
Ker seje opravnik Mu s er Viktor službi odpovedal, stopil je s 1. avgustom Josip S t i b i 1 j, nekdanji učenec deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, na njegovo mesto.
Pelko Jurij, vinščak.
Čeč Jakob, vrtnar.
Gorenc Ignacij, sadjar.
Prejšnjega hišnika je vodstvo odslovilo. Na njegovo mesto prišel je 15. maja Alojz Lesjak iz Zatične.
D. Učiteljski tečaj.
Tega v šolskem letu 1894/5 na Grmu ni bilo.
E. Tečaji za cepljenje ameriških trt.
Tudi tečaja za cepljenje ameriških trt v tem letu ni bilo, ker je za to zdaj tako posebni potovalni učitelj nastavljen.
F. Izleti, potovanja.
Ker se je vsled kaj dolgo trajajoče zime na spomlad v drevesnici, trtnici, po vinogradih itd. čuda dela nakopičilo, katero je moralo kar le mogoče urno izvršeno biti, bil je v aprilu in pričetku maja le ob slabem vremenu teoretični pouk, sicer so pa učenci praktična dela izvrševali.
Zato privolilo je vodstvo, da so učenci v spremstvu tretjega učitelja, 10. junija, majnikov izlet (majalis) na Gorjanc napravili.
Ta izlet je stal 39 gld. 46 kr. Sicer niso učenci nikakih izletov podvzeli, kajti vsega kredita bilo je le 50 gld.
G.	P o h o d i š o 1 e.
Dn6 26. maja prišel je na Grm vladni svčtnik g. Edmund Mach, vodja vinarske, sadjarske ter poljedelske šole v >Sv. Mihelu na Tirolskem. Poslalo ga je vis. c. kr. poljedelsko ministerstvo
šolo inšpicirati. Spremljal ga je deželnega glavarstva namestnik gospod dr. Papež.
Dnč 28. septembra ogledal si je šolsko trtnico ter vinograde g. H. K n r m a n n, državni vinarski nadzornik v vis. c. kr. poljedelskem ministerstvu.
H.	Preskušnja.
Javna preskušnja učencev vršila se je 30. oktobra. Gospod dr. Vošnjak zastopal je veleslavni deželni odbor. Klasifikacija izpadla je prav dobro, kajti med 28imi učenci bilo je 6 odličnjakov, kateri so na strani 29. in 30. debelo tiskani. Štirje dobili so prvi prav dobri red, ostali pa vsi prvi red.
Ker je zanimanje za javne preskušnje vsako leto kaj majhno, opustilo se jih bode prej ko ne v bodočnosti.
VI.	Ukazi velesi, deželnega odbora.
Z odlokom št. 1311 iz dne 5. februvarija 1895, dovolil je veleslavni deželni odbor porazumno z visokim c. kr. poljedelskim nlinisterstvom v to, da sme vodja v zimskem tečaju prvega leta po‘ jedno uro' na teden več trtoreje predavati.
Z odlokom št. 2655 z dnö 16. marca 1895, dovolil je vele-slavni deželni odbor pristavil v to, da je smel namesto tajnika c. kr. iirtietijške diužbe, po Dolenjskem o pridelovanju sladorne pese predavati. To brez zamude pouka na söli.
Z odlokom št. 4148 iz dn6 26. aprila, dovolil je veleslavni deželni odbor v to, da je smel vodja v Gleisdoif na Štajerskem potovati, ogledati si	na posebni	način kultivirani tamošni	vinograd g. Pfeifer-ja.	Povrnjene	dobil je	vodja za to le	vožne
stroške.
Z odlokom št. 4904 z dne 16. junija, dovolil je veleslavni deželni odbor, porazumno z visokim c. kr. poljedelskim minister-styom v to, da se s pričetkom šolskega leta 1895/6 na zavodu poduk v gozdnarstvu uvede.
Z odlokom št. 9003 z dnč 18. septembra, dovolil je veleslavni deželni odbor porazumno z visokim c. kr. poljedelskim ministerstvom v to, da se s pričetkom šolskega, leta 1895/96 tudi v II. letu po jedno uro na teden slovenščina in jedno uro na teden računa rstvo predava.
Z odlokom št. 9643 z dnč 12. oktobra, privolil je veleslavni deželni odbor v to, da smejo učenci ob nedeljah in praznikih, po pričetku šolskega leta 1895/96 le v spremstvu jednega nad-ziratelja — hišnika,	opravnika,	vrtnarja	ali sadjarja — skupno
na sprehode oziroma	v gostilne	hoditi.
Z odlokom št. 9977 z dnč 20. oktobra, dovolil je veleslavni deželni odbor v to, da se s pričetkom šolskega leta 1895/96 vsak mesec tudi nravnost ter pridnost učencev v mesečnih kon-
ferencah klasifikuje in ne le napredek v učnih predmetih, kakor do sedaj; ter da se po vsaki mesečni konfeienci staršem oziroma varuhom učencev obvestila pošlje.
Z odlokom št. 10.625 z dne 11. novembra, potrdil je vele-slavni deželni odbor porazumno z visokim poljedelskim minister -stvom nov učni r6d šole, tiskan na 22. in 23. strani tega poročila.
VII.	Prirastek šolske knjižnice
:	_, , .j	.	.
ort 1. prosinca do 31. grudna 1895. v
Ker vodstvo šole zapisnika šolske knjižnice v rokah nima. ni bilo mogoče prirastek šolske knjižnice od, 1. prosinca pa do 31. grudna 1895. leta urediti.
VIII.	lleultati opazovanj
meteorologične štacije na Grmu leta 1894.
Leža meteorologične štacije določena je z naslednimi podatki:
a) Geografična dolžina 32° 50’ od F;
b) severna širina 46° 47’;
c) nadmorska višina I83m nad Jadranskim morjem. Meteorologična štacija na Grmu je štacija na Grmu je šta-
cija III. vrste in ima vse v to služeče aparate.
Izkazila meteorologičnih opazovanj zapisujejo se vsak dan trikrat (7h. Ih. 9h.). Opazovanje vrši se po učencih pod nadzorstvom tretjega učitelja.
Množina padavine meri se vsak dan ob 7. uri zjutraj; ombro-meter nastavljen je na šolskem vrtu v visočini Im. Opazovalec je sadjar Ig. Gorenc.
1894	P	a d a	v 1 n	a	Število dni]				
	Svota	Poprečno v j 24. urah I	Maximum j	a el p	Dež in nevihta	Toča in sodra	s>» S a t»	Padavine |	
Prosinec ....	30-2	0-97	8-6	7.			_	11	11	
Svečan 		23-3	0-83	19-5	14.	2	-	2	4	
Sušeč 		29-1	0-94	18-8	6.	4	—	—	4	
Mali traven . . .	62-5	2-08	1G-1	22.	9	—	—	9	
Veliki traven . . .	192-3	6-20	22-6	14.	18	—	2	20	
Rožnik		1513	5-04	44-5	12.	10	—	—	10	
Mali srpan ....	74-5	2-40	28-6	20.	7	—	—	7	
Veliki srpan . . .	159-4	5-14	33-8	19.	10	—	—	10	
Kimovec ....	107-3	3-57	43-2	10.	9	—	— ■	9	
Vinotok 		178-1	5-74	48-0	1.	9	—	—	9	
Listopad ....	135-5	4-52	37-6	10.	4	—	3	7	
Gruden 		74-6	2-40	17-4	30.	8	—	2	10	
Svota . .	12181				90		20	110	
Srednja dnevna
1894	prosinec	J svečan	sušeč	mali traven	veliki traven	, rožnik
1	— 2-7	05	10-4	6'7	159	146
2	— 29	1-8	4-7	7-8	141	16-6
3	— 9-5	1-0	5-3	9-8	151	20'8
4	— 9-4	1-5	7-1	10'4	16-3	20-7
5	— 9-8	11	2-7	12-8	7.7	22'2
6	—107	2-5	3-2	10-6	9'3	21-0
7	— 7 |b	2'1	53	12-9	11-4	23-1
8	— 51	7'6	61	141	14-1	21-5
9	— 33	48	83	13<»	14 8	15-0
10	— 3’5	6-1	83	130	15 9	16-5
11	— 45	7 5	9-1	86	165	16-2
12	— 9‘1	9 0	9-2	10-2	16-3	11-7
13	— 6'0	5-1	9'7	14-2	16-5	13-3
14	— 9-1	0-9	11*7	14-9	14-7	12-2
15	—11'8	1-5	9-9	14'9	18-2	16-6
16	—106	1-7	8-0	14-8	17-9	197
17	!- 7|4	— 22	8-3	11-9	15-9	19-3
18	— 7-1	—5'5	4'1	100	160	18 3
19	2:3	—3’8	42	7-5	12-2	14-5
20	2'0	—39	2'3	13-0	15-9	15 1
'21	2;3	—42	1-3	14-7	17-2	179
22	2^9	29	7-3	12-5	15-3	20'2
23	3-6	—31	5-1	143	17-5	20-4
24	j 4.7	—0'8	4-0	150	15 9	22'3
23	35	32	4-7	15-2	18-5	19*6
20	i 3-7	4-2	4.7	16-7	14-7	23-8
27	2-7	7'8	43	17-3	13-5	16'5
28	| 1-4	9'1	4-5	15'0	12-9	164
29	2-8	i' L	10'3	16'6	16.1	17-9
30	3 3	1 i	9-9	156	13-7	16-0
31 1	02	! ““ i 1 1	7-6 i	i	19'7	
toplina v C0.
mali srpan	veliki srpan	kimovec	vinotok	listopad	gruden
21-6	203	16-2	9.3	9'3	— 1-9
22-0	21-5	19;6	11-7,	3-9	1-5
234	23-3	20-4	15-7	2-2	0-3
20-2	17-3	22-7	141	1-3	0'1
21-1	18-9	17-7 -	11-1	2-8	— 03
21-8	18-3	16-1	111	:5-l	16
231	22-0	121	107	5-9	1-2
19-9	' 18*4 1	14-8"	11-8	4-6	1-7
21'3	22-1	93	11-0	5-0	10
227	21-8	100	11-4	6-5	0-4
24-1	151	12-2	10-9	7-'6	— 11
21*5	15-1	11-2	10-4	7-3	— 31
22'6	17-1	11-9	89	134	— 503
24-5	19-2	153	9-5	10'0	- 1-1
21-8	182	9-3	6-4	12-1	— 2-4
20'0	21-0	12-9	39	11-1	0-9
20'8	19-2	12-2	3-1	10-4	— 1-7
22'5	15'2	11-9	5-7	7-9	— 6-1
171	162	12-2	120	7.7	— 1-3
18-6	15-8	9-6	19 7	5'3	1-1
17-4	13-1	122	161	4'3	1-2
20'8	14-5	133	15'4	22	— 43
229	189	11-7	10-7	25	39
253	221	146	11-8	1-6	4.7
29-8	225	16-7	16'5	1-2	2-8
25-6	22-1	18-3	15-7	0'6	3-2
22-1	23'8	144	13‘4	07	— 6-3
21-5	22-9	10-1	138	1-3	- 3‘4
171	22 4	8-9	15-8	1-3	— 6-2
20-5	19-0	8’0	129	0-5	— 0.7
21-1	16-3	—	12-2	—	— 2-2
Vsebina.
Stran
I.	Statut............................................3
II.	Program .	 6
III.	Razdelitev učnih	ur in učni r6d ...	21
IV.	Hišni rč(l učencev...............................24
V.	Šolako poročilo..................................29
VI.	Ukazi veleslavnega deželnega odbora	.	.	34
VII.	Prirastek šolske knjižnice v letu 2893	.	.	3ö
VIII.	Meteorologična opazovanja .	.	.	.	3G
■.
'
:
, • .. « .
■.V-.*-:' -1
/ •
■
, ÜV?ä<-'
t*
' V'
’
.
'
; , ......
•	-.V'	'
.	"	".T	•	'	•	„	'■
111	■	";'' V ■■	.	:.•	'‘‘V	v
h-','/ ■ ' ' ;.v	.	■■
v V
1
::	xv.	.	.
.• . .. :
*.'V,	'	•	.	■	-
• ' ■
■
'Jc'>.v‘ ■'■'•"■:iv■ -	•-■«!!■■}. i■;v;:;>■;•£-5:■?£
■	■
••■■■■:■	■	■■■■’:	:■	v--’.'.
'V/.' ■' ',:!V'v>:	v	•	£	S?	'	'	V	■	I'	■