Poštnina plačana v'gotovini.
Cena 1 Din.
Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Ceju“
Uredništvo in uisravnlštvo se nahaja v pisarni „Zveze" v Hotelu „Bell vol" Celje, Kralja Petra c. Naročnina nečlane letno Din 10*—, člani gostilničarske „Zveze'1 dobivajo list brezplačno.
Štev. 3.
V Celju, dne IS. aprila 1923.
Leto I.
Pojasnilo
tovarišem gostilničarjem.
Naše uredništvo je prejelo pismo od nekega tovariša, ki je član zadruge, katera je prvotno sklenila pristopiti k »Zvezi gostilničarskih zadrug za bivše Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino«, vendar pa, ko je bil čas plačati Zvezi članarino, ni hotela iste plačat in je zopet izstopila iz Zveze. Ker je* dospelo pismo dotičnega tovariša žal za 2. številko prepozno, ga hočemo danes objaviti v celoti, leajti iz njega bo razvidno, da se posamezni člani bolj zanimajo za našo Zvezo kakor pa vodilni faktorji posameznih zadrug. Žalostno je dejstvo, da se še najdejo ljudje, ki ne žrtvujejo za dobrobit svojega stanu tistih par kronic, medtem ko navaden delavec plača za svoje organizacije magari zadnji vinar.
Pismo se glasi sledeče:
Gospod urednik!
Vaš meni doposlani »Gostilničarski list« je mene čez vse razveselil, ker najdem v njem velike interese ter važne in čez vse zelo zanimive podatke za vsakega posameznega gostilničarja.
Ali še večje koristi in zanimanja bi imeli gostilničarji, ako bi se vsi zedinili iti pod pravo organizacijo se zvezali ter delali vsi za enega in eden za vse.
Torej Vas prosim, častiti gospod urednik, da mene takoj sprejmete kot člana v Zvezo gostitničarjev in mi po-
šljete več potrebnih pojasnil, katerih še dosedaj ne razumem, kakor tudi, da mi naznanite, kdaj in kolikokrat list izhaja. (Okoli 15. vsakega meseca.)
Kar pa zadeva vinotoča »pod vejo«, je tudi velike važnosti za vsakega gostilničarja ter nujno potrebno, ako bi se to moglo omejiti, ker tukaj pri nas nameravajo že o Veliki noči začenjati vinotoč »pod vejo« izvrševati.
Torej, ako jaz prav razumem, bi bilo najbolje, ako bi se okrajnim glavarstvom oziroma oblastvom ta zadeva pojasnila in bi se na ta način vinotoči pod vejo popolnoma omejiti in prepovedati dali; naj bi se oblastvom naznanilo vse nezgode in vse nedostatke( ki se v vinotočih pod vejo zgodijo, kakor n. pr. koliko ubojev, pretepov in drugih neprijetnosti se vsled preveč povžitega alkohola pripeti in to le, ker ljudje kar pijejo in nič ne jedo, kar je zdravju najbolj škodljivo. Pa ni še dosti to, ampak privlečejo se potem, ko že v vinotoču ne dobijo več piti, h koncesijoniranemu gostilničarju ter ga ogrožajo na vse načine, kakor da so se pri njem upijanili, na kar se začne udrihati po ubogem gostilničarju, češ gostilničarji zastrupljajo narod.
..., dne 14. 3. 1923. Podpis.
Kakor se iz zgorajšnjega pisma razvidi, se zadruge, ki še niso včlanjene, za našo Zvezo^sploh niso brigale, če pa so včlanjene, pa so v tem slučaju pogrešile, ker svojih članov sploh niso podučile o pomenu naše S »Zveze gostilničarskih zadrug za bivše
Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino«. Da bodo tovariši gostilničarji informirani, kakšne cilje zasleduje naša Zveza, priobčujemo v naslednjem tozadevne glavne točke naših pravil.
§ 2. Namen Zveze.
Namen Zveze je varovati skupne interese pripadajočih ji zadrug, oziroma v nji zastopanih obrtov.
Zlasti je namen Zveze:
a)	pospeševati organizacijo zadrug in obrtne interese gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev;
b)	podpirati Zvezi pripadajoče zadruge pri izpolnjevanju njih poslovnih nalog;
c)	pospeševati obrtno izobrazbo in skrbeti za njo;
d)	pospeševati izobraževanje pripadnikov in članov Zveznih zadrug;
e)	pospeševati obrtno šolstvo;
f)	pospeševati posredovanja dela in prenočišča Zvezi pripadajočih zadrug;
g)	pospeševati bolniško zavarovanje in podpiranje članov in pripadnikov Zveznih zadrug;
h)	pospeševati podpiranje onemoglih in za delo nesposobnih članov in pripadnikov Zveznih zadrug;
i)	pospeševati predavanje dela za obrte, zastopane v Zvezi;
k)	pospeševati ekonomično nabavo sirovin, olajšanje kredita in tehnično izpopolnjevanje obratovanja v obrtih, pripadajočih Zveznim zadrugam';
l)	pospeševati razpečavanje izdelkov Zveznim zadrugam;
m)	dajati pojasnila in izjave oblastveni in njih organom po določilih obrtnega reda;
n)	deliti nagrade pomožnim delavcem za zvesto dolgoletno službovanje v obliki diplom, kolajn i. t. d., dalje podpirati pomožne delavce, če pridejo brez lastne krivde v stiske;
o)	vse potrebno ukreniti glede povzdige in uravnanja tujskega prometa v deželi in sicer tako v lastnem delokrogu, kakor tudi skupno z drugimi po pravilih v to poklicanimi korporacijami ;
p)	buditi skupnost in stanovsko čast gostilničarskega stanu z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi.
§ 3. Sredstva.
Zveza skuša doseči svoj namen:
a)	z vlogami, predlogi in izjavami na oblastva in zastope in sicer ali sama zase ali pa z drugimi Zvezami ali tudi skupno z zadrugami, ki niso članice Zveze, glede na obrtno zakonodajo vobče ali na postavno ureditev razmer pri obrtnih zadrugah posebej;
b)	s pospeševanjem rednega občevanja zadrug med seboj;
c)	z nadziranjem Zvezi pripadajočih zadrug, zlasti glede skrbstva za urejeno vajeništvo, urejeno posredovanje dela in obrtno izobrazbo;
d)	s skupnim posredovanjem o interesih gostilničarskega stanu kot takega ali gostilničarskih zadrug;
e)	z navajanjem k enakemu postopanju zadrug v vseh zadružnih zadevah, zlasti glede vajeništva, posredovanja dela, zadružnih bolniških bla-gajnic in ustanovitve obrtnih šol;
f)	z uvedbo enakega zadružnega uradovanja na ta način, da se rabijo enaki pripomočki, tiskovine itd,;
g)	z ustanavljanjem in podpiranjem obrtnih strokovnih šol, strokovnih tečajev in drugih obrtnih izobraževališč;
h)	s prirejanjem potovalnih zborovanj s predavanji o obrtnih in narodnogospodarskih vprašanjih na raznih krajih zveznega okoliša, s skupnimi izleti v vzorno urejene hotele, restavracije, kavarne, kleti, kuhinje itd.;
i)	s sestavljanjem statističnih iz-
kazov o Zvezi pripadajočih zadrugah in o obrtnih obratih, z objavljanjem in razširjanjem strokovnih spisov in izdajanjem strokovnih časopisov;
k)	z ustanavljanjem posebnih zavodov za posredovanje dela ali z drugimi napravami za urejeno izkazovanje dela,
l)	s tem, da vzpodbuja in ustanavlja gospodarske družbe, zlasti pridobitne in gospodarske zadruge za nabavo sirovin, za lažje pridobivanje kredita itd.;
m)	z oskrbo pravniške pomoči Zveznim zadrugam in njih članom;
n)	z izdajanjem strokovnega lista tako v lastnem delokrogu kakor tudi skupno z drugimi po pravilih v to poklicanimi korporacijami;
o)	s skupnimi, za povzdigo tujskega prometa in objavo obstoječih hotelov, gostiln i. t. d. se nahajajočimi naznanili in reklamo vsake vrste.
§ 4. Članstvo.
Član Zveze more biti po naredbi deželne vlade za Slovenijo z dne 15. novembra 1919 člen 2, vsaka zadruga, ki pripada krajevno in strokovno kategoriji gostilničarstva v Slov. Štajerskem, Prekmurju in Mežiški dolini.
Rko se torej vse zadruge omenjenih krajev strnejo v eno Zvezo, odpade po točki e) samoobsebi točenje pod vejo, za katero je izšla naredba z dne 17. avgusta 1784, glasom katere je odločila takratna cesarska dvorna pisarna, da je vsakemu na prosto dano, v vsakem letnem času, kakorkoli, kadarkoli in 'po kakoršni ceni prodajati ali ločiti vino in sadni mošt lastnega pridelka. Ta okrožnica je bila z razpisom c kr. dvorne pisarne na Dunaju z dne 2. septembra 1784, štev. 1423, razposlana v svrho objave vsem tedanjim deželnim oblastem. S K. O. z dne 15. nov. 1833 je bila izdana avtentična interpretacija te okrožnice.
Na imenovani osnovni normi temelji točka a) člena V. uvodnega patenta k obrtnemu redu, glasom katere se določila poslednjega ne nanašajo na točenje lastnega pridelka, ki je v nekaterih deželah na podlagi starejših uredb dovoljeno posestnikom vinogradov in sadovnjakov.
Pojavljajoča se sporna vprašanja in potreba, podrediti točenje pijač lastnega pridelka policijskemu in do-hodarstvenemu nadzorstvu, so dovedle do tega, da so bili za posamezne dežele izdani posebni predpisi glede točenja lastno pridelanega vina in sadjevca, ki so liberalno določilo dvornega dekreta v marsičem omejili.
Za bivšo Štajersko sta izšli gu-bernijalni naredbi od 18. decembra 1833, št. 19.720 in od 9. marca 1836, št. 3775. Izdan je bil v tem pogledu 5. aprila 1909 pod št. 22.379/2—1908 poseben interni razpis bivšega c. kr. štajerskega namestništva podrejenim političnim o-b|astem, ki daje za uradna postopanja gotova navodila za izvajanje gornjih gubernijskih naredb.
2e ieta 1881. se je nameravalo to točenje reformirati, vendar do tega še danes ni prišlo.
V novejšem času so bila izdana zopet nekatera navodila političnim oblastem, ki so deloma osvežila starejše predpise, deloma rešila nekatera sporna vprašanja z ozirom na današnje razmere.
Po predpisih, veljavnih za teritorij bivše Štajerske, ni potrebno za točenje pijač lastnega pridelka tudi sedečim gostom nikako dovoljenje, temveč se mora isto le naznaniti policijskemu nadzorstvenemu oblastvu (pol. oblasti) in izvrševati strogo v skladu s policijskimi in zdravstvenimi predpisi.
Izvrševati se sme dalje le pri stanovanju pridelovalca v kraju pridelovanja. Pod pridelovalčevim stanovanjem je po sedaj vladajoči praksi razumeti njegovo stalno bivališče ne le prehodno za čas točenja. To točenje se mora vršiti pod posebno odgovornostjo pridelovalca in vsled tega osebno, ne pa po tretji osebi. Zato se mora zahtevati tudi gotova zanesljivost od izvrševatelja vinotoča in v slučaju bistvenih zadržkov prijava zavrniti ali pa dovoljenje vezati na gotove pogoje. Dalje se zavrne vsaka prijava, ki bi vsled pomanjkljivosti onemogočila ugotovitev obstoja ali neobstoja zgoraj navedenega pogoja. Glede kraja obratovanja ali pa otežkočila policijskega nadzorovanja, n. pr. vsled nejasne napovedi množine pijače, ki se namerava
iztočiti, in časa, v katerem se namerava iztočiti. Zavrne se tudi prijava, ako bi napovedana množina pijače presegala lasten pridelek, vsled česar je od strank zahtevati tozadevno potrdilo pristojnega županstva. Politični oblasti je na prosto dano, da izda iz javnih ozirov glede točenja vina lastnega pridelka posebne varnostne in zdravstvene policijske predpise in utesnitve (n. pr. določitev dnevnega časa obratovanja), in da po potrebi na podlagi ces. patenta od 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, to točenje sploh prepove (n. pr. v slučaju rabuk, pobojev i. t. d.). Zagrešeni prestopki se kar najstrožje kaznujejo, to pa zato, da se prepreči zloraba ugodnosti v pospeševanje pijančevanja in ogrožanja javnega miru in reda.
Kraj vinotoča je zaznamovati z vidnim znamenjem (s smrekovo vejico ali slično.)
Žalostne razmere celjskih gostilničarjev.
Mestni magistrat celjski zahteva na podlagi odredbe 5t. 114, da morajo gostilničarji mesta Celje doplačati 300% no doklado na vino in pivo od
1.	januarja do 26. marca 1923 nazaj. Obveščeni so bili uradno o tem, da je deželna vlada dovolila povišanje dne 26. marca 1923.
Gostilničarska zadruga v Celju je vložila priziv oziroma ugovor proti temu, češ, da pač ni pravično tirjati davka od že razprodanega blaga, pri katerem se ni moglo in tudi ni smelo kalkulirati te doklade. Kajti če bi gostilničarji kalkulirali bodoči davek, za katerega še ni bilo gotovo, bode li od deželne vlade potrjen ali ne, bi se sigurno bili morali zagovarjati pred sodnijo, radi navijanja cen, ter bili tudi obsojeni in občutno kaznovani.
Pride pa mestni magistrat ter zahteva plačilo za že razprodano blago, češ saj je bil proračun raz-glašen in nabit skozi 14 dni, zakaj pa niste napravili takrat ugovora, vaša pritožba je popolnoma neosnovana.
Gostilničarji mesta Celja so pa ravno nasprotnega mnenja. Slavni
magistrat ! Zakaj pa niste Vi pustili pravočasno mestnemu zastopa proračuna predložiti ? Smo li mi gostilničarji krivi, če Vaš urad ne funkcijonira ? Vzemite si za vzgled mariborsko občino ! Zakaj si je pa ista poskrbela pravočasno dovoljenje, če prav provizorično? Ali bi ne bila dolžnost Vaša, da i Vi tako storite? — Mi odločno protestiramo proti takemu postopanju, katerega obsojamo in kličemo merodajne faktorje, da napravijo red in nam zasigurajo pravico, ob enem kličemo tudi javnost na pomoč.
Sedaj pa primerjajmo odredbe deželne vlade št. 94, 95, 1 14 in 119 za mesto Celje, ter odredbo št. 154 za mesto Maribor.
Urad. list št. 15 od 12. febr. 1923 se glasi:
Štev. 94.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo,
o pobiranju občinske davščine na obrtoma izvrševana prenočišča v Celju.
Na podstavi § 1. zakona z dne IS. maja 1894., dež. zak. št. 41, dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da se veljavnost tukajšne naredbe z dne 4. avg. 1922, Urad. list, št. 169, podaljša do konca koledarskega I. 1923.
K § 3. dotične naredbe bivše dež. vlade za Slovenijo z dne 30. III. 1921, Urad, list št. 94, se dodaja še ta-le odstavek:
Za čisto oddajno ceno je smatrali oddajno ceno sobe, odbivši le pristojbino za kurjavo, ne pa tudi izdatkov za razsvetljavo in za porabo perila in oprave.
V Ljubljani, dne 3. febr. 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Pokrajinski namestnik: l v. H r i b a r s. r.
Štev. 95.
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo,
o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn, barov in na igranje s kvartarni v Celju.
Na podlagi § 1. zakona z dne 18. maja 1894, dež, zak. št, 41, do-
voljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da se veljavnost tukajšnje naredbe z dne 4. avgusta 1922., Urad. list št. 271, podaljša do konca koledarskega 1.1923.
V	Ljubljani, dne 3. febr. 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik: iv. Hribar s. r.
Uradni list št. 22, dne 5. HI. 1923. Štev. 114.
Naredba pokrajinske uprave za Slovenijo,
o pobiranju 300%ne občinske doklade na državno trošarino od vina in vinskega mošta v mestni občini celjski.
Na podstavi § 3. zakona z dne 18. maja 1894, št. 41, dež. zak. štaj., dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme pobirati mestna občina celjska z veljavnostjo od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1923 v kritje občinskih potrebščin po vsem občinskem ozemlju 300% no občinsko doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta.
V	Ljubljani, dne 20. marca 1923.
Pokr. uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve. Pokrajinski namestnik:
Iv. Hribar s. r.
(Kje je pa dovoljenje za pivo? Opomba uredu)
Uradni list št. 23, z dne 7. III. 1923.
Naredba pokr. namestništva za Slovenijo,
o pobiranju občinske davščine na vozila v Celju.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., dež. zak. Staj. št- 41, odrejam sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani:
Mestna občina celjska sme pobirati v koledarskem letu 1923, po vsem svojem ozemlju občinsko davščino na vozila v isti izmeri in po istem pravilniku, kakor je bil objavljen v naredbi bivše dež. vlade zs»
Slovenijo z dne 30. maja 1921, Urad. list St. 176 z izpremembo §§ 9 in 10 po naredbi z dne 4. avg. 1922, Urad. list št. 250. Veljavnost teh naredb se s tem podaljšuje do 31. dec. 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokr. namestnika;
Kremenšek.
(Opomba uredništva: Zakaj se pa ravno za vino in vinski mošt zahteva davek nazaj do 1. januarja, za drugo pa ne? Ali niso vsi enaki državljani? Brez komentarja.)
Uradni list št. 33 z dne 6. 4.1923.: Štev. 154:
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo:
o pobiranju posebnih davščin v Mariboru v letu 1923 :
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894, dovoljuje pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, sporazumno z delegacijo ministrstva financ, da se smejo pobirati v mestni občini mariborski v upravnem letu 1923 po vsem občinskem ozemlju za kritje občinskih potrebščin in drugih naslednje občinske davščine:
1.	Doklada na vino.
300% (tristoodstotna) občinska doklada na državno trošarino od vina in vinskega mošta s pridržkom, da velja dokladni odstotek v tej višini samo, dokler se eventuelno ne izpremeni izmera državne trošarine.
S tem se podaljša veljavnost naredbe z dne 11. novembra 1922, Uradni list štev. 386 do dne 31. dec. 1923.
1	vodovodna doklada —
5%na kanalska pristojbina. — 30%na davščina na prenočišča. — Davščina na vozila. — Davščina na ponočni obisk gostiln. — 20%na davščina na razkošje. — 20%ni veselični davek. Vse te naredbe se podaljšujejo do novega leta, oziroma do 31. decembra 1923
Končno se ukinja provizorno pobiranje občinskih davščin za mesec januar, februar in marec 1923, dovoljeno z naredbama pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 2. januarja 1923,
Uradni list št. 12 z dne 1. marca 1923, Uradni list št. 118.
V Ljubljani 31. marca 1923.
Pokrajinska uprava za Slovenijo, Oddelek za notranje zadeve.
Za pokr. namestnika:
Dr. Lukan s. r.
Čudno, kako si dovoljuje celjski magistrat se opirati na uredbo, dovoljeno mariborski občini za veljavnost uredbe na vino tako dolgo, dokler se eventuelno ne izpremeni državna trošarina? Je li zopet kak cirkular? Istih ne poznamo.
Mestni magistrat celjski bi menda rad obtoženca najpoprej obesil in potem šele sodil.
TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA.
Splošne dolžnosti davko* plačevalcev v drugem četrtletju 1923.
(Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani).
1. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. maja tl. zapade v izplačilo drugi obrok davkov za I. 1923. Ako davek za leto 1923 še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definitivnega predpisa leta 1923.
V 14 dneh po dospelosti še ne poravnani davki se prisilno iztirjajo, za kar se zaračunajo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že četrt tir-janega zneska.
2.	Občna pridohnina.
Prošnje za enotno obdačenje obra-tovališč, ki se ne nahajajo v eni in isti davčni občini, se morajo v smislu § 37. zakona o osebnih davkih vložiti najkasneje do konca meseca junija.
3.	Posebna pridobnina.
Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom
14 dni po odobritvi računskega za’ ključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne pridobnine.
4.	Rentnina.
Denarni zavodi so dolžni odpre-miti rentnino od obresti, izplačanih ali pripisanih v prvem četrtletju 1923 do 14. aprila 1923.
5.	Dohodnina od službenih prejemkov.
Službodajalci, ki pobirajo dohodnino z odbitkom od stalnih ali iz-premenljivih službenih prejemkov, so dolžni tekom prvega četrtletja 1923 pobrane zneske odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do 14. aprila 1923.
6.	Invalidski davek.
Denarni zavodi so dolžni predložiti davčnim oblastvom do 30. aprila tl. obračun o invalidskem davku, ki odpade na izplačane ali pripisane obresti hranilnih vlog leta 1922, kolikor presegajo celoletno 100 Din.
7.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1923 odpremiti s posebno prijavo davek za prvo četrtletje 1923.
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v letu 1921, so zavezani plačevati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za leto 1923, v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za leto 1922.
8.	Davčni predpisni izkazi.
Davčna oblastva razgrinjajo pred-pisne izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju t!. torej v času od 1. do 15. aprila tl. Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim v izkazu, ki se razgrnejo v omenjenem času, poteče po preteku nadalnjih 15 dni, t. j. koncem aprila 11.
GOSTILNIČARJI, NADIRAJTE INSE-RATE ZA NAS STROKOVNI LIST.
Odbifnosf frajnih bremen pri dohodnini.
Odbitnost teh izdatkov normira § 160, št. 6, zakona o osebnih davkih. Ta točka zakona se glasi sledeče: »Pri ugotovitvi davku zavezanih dohodkov se od prejemkov odbijejo — na posebnih pravnih naslovih sloneča, dohodke trajno zmanjšujoča bremena«.
Splošnost tega zakonitega določila dopušča interpelaciji pač predaleko-sežen delokrog in povzroča v praksi več ali manj utemeljene pritožbe. Tudi izvršitveni predpis v tem pogledu ni izčrpan in nikakor ne pojasnjuje namena zakonodajalca.
Za presojo odbitnosti trajnih bremen je torej treba najprej določiti pojem: dohodke trajno zmanjšujočih bremen, kolikor se da določiti po smislu zakona. Pri specijalni debati v bivšem dunajskem parlamentu se je povodom obravnavanja tega zakonitega določila povdarjalo, da se smatrajo za trajna bremena izdatki, ki trajno zmanjšujejo dohodke, ki pa kljub temu niso v nobeni zvezi s pomnožitvijo ali izboljšanjem imovine, kakor na primer: užitki, preživitki, životne rente itd.
Za odbitnost trajnega bremena pa ne zadostuje, da le dohodke trajno zmanjšuje, ampak mora temeljiti na posebnem pravnem naslovu.
Kaj naj se smatra v tem primeru za posebni pravni naslov ?
Pravni naslov obstoji pri dajatvah, ki se dajo izsiliti aii naravnost z eksekucijo, kakor na primer pri davkih, ali pa s tožbo. V zadnjem primeru obstoji privatni pravni naslov. Ta pa lahko temelji tudi na kakšnem veljavnem zakonu, ua pr. pravice otrok do starišev glede preživljanja, ali pa je določen s posebno pogodbo, poravnavo, oporoko itd. Le v zadnjem primeru se more govoriti o posebnem pravnem naslovu. V § 160, št. 6 le. zahtevani posebni pravni naslov obstoji torej le pri dajatvah, ki se dajo izsiliti s tožbo, kadar ne gre za zakonito dolžnost preskrbljevanja.
Iz tega razloga niso odbitne:
1. dajatve na podlagi zakonite dolžnosti preskrbljevanja, celo tedaj ne, če so se priznale s pogodbo ali
poravnavo. Dolžnost dajatve ni šele nastala, ampak se je ž njo le formalno priznala zakonita dolžnost. Sem spadajo zneski, katere dajo otroci svojim starišem na podlagi zakonite dolžnosti preskrbljevanja (§ 154. obč. drž. zak.) ali dajatve nezakonskim otrokom od strani očeta.
2.	Prostovoljni prispevki, podpore in druge trajne se ponavljajoče neod-platne dajatve, če se ni dajalec zavezal k dajatvi s posebno notarsko pogodbo, kajti darilne pogodbe so v primeru da se darovani predmet ne izroči ob daritvi, veljavne le, če se sklenejo pred notarjem. Šele s tem, da se dajo prostovoljni prispevki itd. na podiagi notarske pogodbe, dobi dajatev pravi naslov, da se more eventuelno izsiliti s tožbo,
Vzgled; A. plačuje materi svojega nezakonskega otroka poleg alimentacije, katero je določilo sodišče, še obresti od kapitala 10.000 Din. O tej dajatvi se je napravila posebna notarska pogodba. Iz naslova trajnega bremena je dajalec upravičen odbiti le obresti, dočim alimentacija sama ni odbitna. Ako bi se pa o posebni dajatvi ne napravila notarska pogodba, bi pa tudi obresti ne sme! odbiti.
Prostovoljni prispevki, podpore in druge trajno se ponavljajoče neod-platne dajatve pa se more odbiti, če tudi ne slone na posebnem pravnem naslovu in se dajo na podlagi zakonite dolžnosti preskrbovanja, ako se dokaže, da so dajatve pri prejemniku ob-dačene s tuzemsko dohodnino ali z enakovrstnim inozemskim davkom.
Za odbitnost alimentov veljajo torej ta-!e pravila:
1.	Redno se ponavljajoče plačilo alimentov od strani starišev ali moža otrokom ali ženi, ali obratno so odbitna le tedaj, kadar prejemnik ne živi z dajalcem v istem hišnem gospodarstvu in je od prejemka posebej obdačen.
2.	Alimenti, ki se plačujejo drugim osebam, so osobitni neodvisno od tega, če so pri prejemniku obdačeni, le takrat, kadar značijo trajno, na posebnem pravnem naslovu sloneče breme.
3.	Za alimentacije staršev otrokom, moža ženi ali nasprotno, je treba iz-
kazati posebni pravni naslov le tedaj, ako se ne more dokazati obdačenja pri prejemniku.
Pri uveljavljenju odbitkov se mora odbitnost verjetno izkazati na ta način, da se v napovedi navede ime in natančni naslov prejemnika. Nadaljna dokazila se morajo podati le na zahtevo cenilne komisije ali njenega predsednika.
Kdor nima za odbitnost drugih dokazil, lahko predlaga tudi zaslišanje prič, ker zakon ne določa, da bi se moglo odbitnost dokazati edino le z listinami.
Jugoslovani na hotelirskem velesejmu v Pragi.
(Po »Obrtnem Vestniku«.)
Dne 7., 8. in 9. marca t. 1. se je vršil v Pragi hotelirski velesejm, kojega so posetili mnogobrojni gostje od vseh strani. V Pragi so s posebnim veseljem pozdravili udeležbo hotelirjev in restav-ratcrjev iz Jugoslavije: gg. Anton Koritnik iz Ljubljane, Gjuro Valjak in Bogu-mir Sladita iz Maribora, Anton Tonejc iz Zidanega mosta, Milan Martinovič, nadalje g. Majdič iz Celja in g. Franki s soprogo iz Beograda.
Dne 5. marca smo zapustili Jugoslavijo ter prispeli že drugo jutro 6. marca okoli pol 7. ure zjutraj na Wilsonqv kolodvor v Prago, kjer nas je pričakoval odbor hotelirskega sejma. Prisrčno smo bili sprejeti. Po kratkem odmoru v hotelu Beranek so nas člani komiteja peljali v mesto na ogled praških znamenitosti. Popoldan se, je vršil občni zbor Saveza hotelirjev v trgovski zbornici ob številni udeležbi. Predsedoval mu je, znan po svojih sposobnostih in vrlinah, zvezin predsednik g. Alojz Junger, ki Je prisrčno pozdravil goste, osobito Jugoslovane. Odgovoril mu je v lepih besedah na pozdrav g. Milan Martinovič iz Celja.
Tajnik Saveza g. Šroubek je v svojem govoru prav podrobno obrazložil vse težkoče hotelirske in gostilničarske stroke. Povdarjal je pomen in gospodarsko važnost organizacije in njenih priredb, osobito hotelirskega sejma. Za njim je povzel besedo narodni poslanec
g. Petrovicky, ki je med drugim pov-darjal veliko važnost hotelirskega in gostilničarskega stanu za državo. Država ne dobiva od gostilničarskega obrta le velikih dohodkov, vpoštevati je tudi lepe lokale, ki služijo v okras vsakega mesta. Posebne omembe je vredna vzgledna točnost in disciplina na tem občnem zboru, ki je pokazal, da je organizacija na svojem višku.
Zvečer so nas bratje Čehi povabili na skupno večerjo v hotel »Zlata Husa«. Hotel je napravil na nas najboljši utis s svojimi krasnimi lokali, izborno kuhinjo in vzorno postrežbo. Večerjali smo v dvorani »Myslivna«, ki je opremljena v lovskem stilu. Pri večerji je. imel lep govor zvezni tajnik g. šroubek. V imenu prisotnih Jugoslovanov sta izpregovo-rila gg. Bogumir Slachta in Gjuro Valjak iz Maribora. Razvila se je prav živahna zabava ob izvrstni godbi finega salonskega orkestra.
Naslednji dan 7. marca smo bili povabljeni na oficielno otvoritev hotelirskega sejma, ki se je vršil pod protektoratom trgovinskega ministra g. Novaka v obč. posvetovalni dvorani. Razen mnogoštevilnega domačega občinstva so bili prisotni delegati iz skoro vseh evropskih držav. Zbor je otvori] župan mesta Prage g. dr. Baxa s krasnim nagovorom. Za njim sta govorila trgovinski minister ter predsednik praškega velesejma g. Boliač, ki je naglašal gospodarsko važnost te prireditve. Zahvalil se je v imenu Saveza predsednik g. Junger. Po otvoritvi smo šli na razstavišče na Zofinske in Strelečke otoke, kjer je bilo vse vzorno pripravljeno. Razstavljeni so bili vsi predmeti od najmanjšega do največjega, ki so potrebni v gostilniški in kavarniški stroki. Posebno pozornost je vzbujala velika, kompletno urejena kuhinja, opremljena z najmodernejšimi potrebnimi predmeti.
Potem smo šli v staroslavni del mesta. v »Hradčane«, da si ogledamo historične zanimivosti. Opoldan smo obedo vali na povabilo g. intendanta Hlavke v restavraciji praškega sanatorija.
Po obedu smo se vrnili na razstavišče, kjer nas je pogostila z izborno črno kavo tvrdka Menil, ki je točila v reklamne svrhe vse dni zastonj kavo. Isti
dan smo si ogledali še reprezentančni dom, najprej restavracijo in kavarniške prostore, potem moderno opremljeni bar in za tem mnogoštevilne dvorane v prvem in drugem nadstropju, katerih krasna oprema nas je naravnost očarala. Posebno ljubeznivost in gostoljubnost nam je. izkazoval restavrater g. Brdn-dejs, ki nam je radevolje razkazal vse ogromno podjetje ter nas nazadnje še Pogostil z izborno kapljico vina v svoji vzorno urejeni kleti. Popoldan smo se odpeljali z avtomobili v Melnik, ki je oddaljen kakih 40 km od Prage, na posestvo kneza Lobkovica, kjer nam je g. u-pravitelj tega posestva s posebno ljubeznivostjo razkazal velikanske šampanjske. in vinske kleti, za katere smo imeli veliko zanimanje.
(Konec prihodnjič.)
Zadružna poročila.
Tovariški sestanek članov Celjske gostilničarske zadruge se vrši v ponde-Ijek 23. aprila 1923 v hotelu pri »Zamorcu« ob 6. uri zvečer in vabimo vse člane, da se istega polnoštevilno udeležijo. — Gostilničarska zadruga v Celju.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Vsi dopisi in članki naj se pošiljalo na naslov: Uredništvo in upravništvo »Gostilničarskega lista«, Celje, Hotei Beli vol, najpozneje do 5. vsakega meseca, ker se isti dan redakcija za dotično številko zaključi. — Uredništvo.
USTNICA TAJNIŠTVA,
Posredovalnica služb gostilniškega osebja.
Vsem gostilničarjem, kateri rabilo osobje. kakor tudi osobju se. naznanja, da je naša Zveza glasom pravil § 2 točka i) otvorila v Zvezni pisarni tudi posredovalnico za delo, službo iskajočega v gostilniško stroko spadajočega osobja, ter se isti opozarjajo, da $e te ugodnosti v največji meri poslužujejo.
Pisarna je odprta dnevno od 8. do 12. ure, kjer se dobijo tozadevne informacije. Slnžboiskajoči so pristojbine prosti. Gospodarji plačajo po navadi.
Vse zadruge, včlanjene v »Zvezi gostilničarskih zadrug za bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«, se vljudno naproša, da poberejo nemudoma članarino za leto 1923 in pošljejo Zvezi oni znesek, kolikor na njo od-
pade, da moremo kriti stroške za list. Priporočamo se tudi za dopise in naznanila zadrug ter inserate za list, ki se naj pošiljajo na naslov: Uredništvo In upravništvo »Gostilničarskega lista« v Celju, Hotel »Beli vol«. — Tajništvo »Zveze gostilničarskih zadrug za bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«.
IZ vinskega trga.
Kakor poroča Trg. list št. 37 od 29. marca 1923 so na Hrvatskem radi nevarnosti, da se radi vremena pokvari lažje vino, začeli kmetje ponujati vino slabše kakovosti po nižjih cenah in sicer po 2.50 do 3 Din za liter. Za boljša vina in za stara se plača 4 do 4.50 Din za liter. Crna dalmatinska vina so znatno porastla v ceni, ker jili Švica kupuje. Bela dalmatinski vina se ponujajo po 3.75 do 4 Din za liter franko pristanišče Bakar. Položaj je drugače na naših 1 vinskih tržiščih vedno enak. Kupuje se j zelo malo.
PRIPOROČAJO SE TVRDKE, KATERE INSERIRAJO V NAŠEM LISTU.
l!avsB*cswalfia dra&ba
„L’ UNION"
V PARIZU
ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje.
Kapital na požar 20,000.000 Pr.
Rezerva 62,000.000 Fr.
Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.090 Fr.
Prevzame vsa tozadevna zavarovanja.
Gela. zastogsi i LJej(iilja#tšaž Cel«©, SKIaHSi©F>«
Sprejmejo se spretni akviziterji. Natančneja pojasnila daje Inspektcrat, Celje, Gosposka ulica št. 26, 1 nadstr.
- ■*-—	---iTi-u-ij-r«nru-i.r,-o-i.
Kupujem po ugodnih cenah **^8|
KOSTANJEVA
DRVA.
Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon na lesno trgovino
Umesi Marinc
Kapucinska ul. št. 3, I. nadstropje.
\
Prva hrvatska štedionica podružnica Celje
Ustanovljena 1. 1846.
Vloge K 2.000,000.000
Prejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. » Eskomptira menice in devize. — Prejema v inkaso tu-in inozemske menice in čeke. — Izdaja ^V20/onč zastavnice in li'l20l0m obveznice, ki so davka proste, pupilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize.
Aleksandrova uliea*
CENTRALA V ZAGREBU.
PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje,Cirkvenlca, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g. grad, Požega. Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorice, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Iliča 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica.
Delniška glavnica
K 200,000.000 -
Rezervni zaklad nad
K 135,000.000 -
Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na temelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Daje kredite v razni obiiki. Izvršuje vse borzne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tuzemstvo.
Izvrstno haloško staro in novo
Lastni pridelek!
171110
Lastni pridelek!
prodei KAROL WESSELY, PTUJ, Ljutortierslco cesto št. 15

Priporoča se
frizer za dame in gospode.
CELJE, Glavni trg št. 18.

VINA
potrebne poprave ali olepšave vpo-rabljajte: želatino, coignet, tanin, ribji mehur, natrijev bisulfit, eponii, vinsko kislino, kalcijev karbonat. Za barvanje z anilinskimi, strupa prostimi barvami. Gostilniške prostore desinficirajte z lysolom, lysolinom, lysoforminom, formalinom, klorovim apnom i. t. d. Vsa ta sredstva dobite vedno najceneje v
drogeriji „SANITAS“
CELJE.
lUlkf&gi	hlačevino, rao-
droviuo ter sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v
Veletrgovini R-Stermeclii, Celje.
Ilustrovani cenik zastonj.
Edinai m sioJSioljšat tvrdUc* -a1p|
dalmatinskih vin
J. P. Matkovič, Celje, Glavni trg S.
Cen«; zmerne.	Postrežba točna.

z flovo urejena pekarna
Jerane Lesjak
Celje—Breg, pri kapucinskem samostanu „priporoča vsakovrstno pecivo najboljše vrste—

mmm

Pivovarna TOMŽ GOTZ v IHariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo ' Bock - pivo
■v sodclciln In s»tel«lenlcair
(ir™”
UstaneiljiHi leta 1910 > ! Dolgoletna garancija!
1 m2 tehta II do 13 hg BIBIB
---------------10
Hajntorejša tooarna o M! logosloolji II!
Cenejši hnlsor isaho drugo hritje
Hajfinejša žganja:
8lhrovkaf
b^injevooi dpožeiika ‘m medioinalBii konjak
M o	i v	vfeležga.nja.u’ni
--—1 Robert Diehl
CELJE Dolgopolje it. 6 CELJE Zajamčeno pristni destilati!
se si&hi
ik
/pStf o var na 'UMIOM2 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dvojno marčno
pivo
v sodčkih in steklenicah
Srn® Herkules-%	pivo
v sodčkih in steklenicah
Elme zeloge: Mn Poljčane in Varaždin.
Manufakturna trgovina
HLADIN & DOBOVIČNIK
Glavna trgovina
Prešernovo ul. 14
Podružnica
Gosposko ul. IS
Priporoča se za obilen nakup raznovrstnega tu- in inozemskega blaga, katerega prodaja vedno po kerskuretidtiili ©etsalia
ZVEZNA TISKARNA V CELJU
i STROSSMAVERJEVA ULICA šf. I :
llIBIlillilM
Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmoder-ncJši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, Šolska vodstva, za občinske in župnijske urade,
za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in druge tiskovine. Izvršitev kar najhitrejša.	Cene zmerne.

iliiiiiiiiitiiK
moderno urejena knjigoveznica
Kupujem vse vrste prazne steklenice po najvišji ceni.
Priporočam salame, sardine, sardele, sir, pol-ementalski in tra-pistovski, čajno maslo, fino namizno
in bučno olje, več vrst riža, kavo, žgano in surovo, razne likerje, rum, slivovko ia konjak
□■IBBMIElMirairi
^1=
pinimi
Ivan Mastnak
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega sukna; belo platno in sifon za natakarice ter lepe obleke za natakarje i. t. d.
Celje, Kralja Petra c. 17
W	^
Zlrar in juvefir
'Hnfon Bednik
Cetje, § favni frg šf. 4
h
(preje Pacchiaffo)
Priporoča sc
brivnica M. Bukovčan
Celje, Kralja Petra cesta 27
CELJSKI POSDJILIICI
.“^109 Har. iom (na oglu n pritličja) !*“)« *os
čez K TO.OOO’OOO'— -^ =   J ■ č«z K 70 000000*—
čez K 70,000 OOO'
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. januarja 1923 naprej po 5°|o brez odpovedi, 5%% do 60/0 z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.

Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. -- Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v Cen.