nem programu nastopil oktet iz Žirovnice. Drevi ob ISJOpa bo i gieaau _ Leto XXX. - Številka 10 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja CP Glas JKranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 8. 2. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Podelitev Prešernovih nagrad Drevi bodo v gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah podelili letošnje gorenjske Prešernove nagrade — Prejeli jih bodo Jože Vari z Jesenic, Zdenko Moti iz Kranja, Egi Gašperšič iz Radovljice in Ivan Mohorič iz Tržiča — Na osrednji gorenjski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku bo nastopil tudi Slovenski oktet JESENICE - Drevi ob 18.30 se bodo v gledališču »Tone Ču-far« na Jesenicah na osrednji gorenjski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, Prešernovem dnevu, zbrali mnogi kulturni in družbenopolitični delavci, prebivalci Gordijske, predvsem pa še seveda prebivalci s področja tega železarskega mesta in okolice. Na slovesnosti bodo podeljene tudi Prešernove nagrade gorenjskih občinskih skupščin za leto 1976. Prejeli jih bodo Jože Vari z Jesenic, Zdenko Moti iz Kranj, Egi Gašperšič iz Radovljice ter Ivan Mohorič iz Tržiča. Vsi štirje jih bodo prejeli za svoje izredno plo- dno kulturno in družbenopolitično delo v preteklem obdobju, še posebno pa za uspehe v zadnjem letu, za svojo požrtvovalnost pri vzgoji mladega rodu na področju kulture, skratka, za svoje res vsestransko udejstvovanje. Jeseničani bodo ob tej priložnosti pripravili tudi prisrčen kulturni program. Poleg domačih umetnikov, ki bodo nastopili na proslavi, so v goste povabili tudi svetovno znani Slovenski oktet. Vsi obiskovalci Jesenic pa si bodo imeli tokrat priložnost ogledati še razstavo likovnih del skupine »Dolik« v prostorih delavskega doma. Proslave v pesnikov spomin Prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika se nada-PreSernov dan, na dan, ko je pred 128 leti pre-pesnika. Svečane proslave, ki so po-Tita na čelo komunistične 'jujejo še tudi danes, na nehalo biti srce našega velikega preteklih mecene tudi 40-letnici prihoda tovariša lita na ceiu.kuihui Partije in praznovanju njegovega 85. rojstnega dne. so bile v pl dneh že po mnogih gorenjskih krajih. Pa tudi danes jih bo se več. JESENICE Drevi ob 18.30 bo v gledališču »Tone Čutar« slovesna podelitev letošnjih gorenjskih Prešernovih nagrad. Prejeli jih bodo Jože Vari, Zdenko Moti Egi Gašperšič in Ivan Mohorič. Na svečanosti bo poleg domačih umetnikov nastopil tudi Slovenski oktet. Po končanih počitnicah bodo proslave tudi po večipr^ol. y*' V Prešernove teden slovenske d« dne danes v K osrednje ki nost na y ' v čitalnjff, ob 19 pevske 'jJ^Rfe Ki kranj K rad lušču v Kra uainfri Osrednja za radovljišl jmel predsed bogati nastop tudi v" Mencir pevski i »Toma! kulturni ob tej prilT iz Kranja* 1)1(1. Pol rani^HJ^* pometo Pesniku Prešernu Vit nje kranjske knjižnice večt vorani dijaškega doma v Kranji »Stane Žagar«. ra1 se^|(laljuje tradicionalni astitev Prešernovega ne prireditve. V avli Literarna zna-. ob 18. uri bo Jana Piska, učiteljskega / 11 a^Sfj^J^^ol )č ..Kili proslavi" izvedli V irogram. Se posebno toplo so ,d| Vatov iz avstrijske Koroške I urnega pray.nika /nosini govA/ je "ine~RKtt.nc fni praj tVa^M L1BU VlA keucif rzst efos še posebn o v aVli osnovn iteri bod< savsko domač« z bohinjsk avo kovinski! Bil h. u »odo ožeta V«dariča evi hiši v Rkdov- heg; t> "skoej_a l-oj 7 Sil*ni bodyWhv osredrm-J l/°idne ob JO. uri v dvorani ^.pfoslavo ob Prešernovem dnevu , * y.:-ue od Jb. un v a vorani kiiJi »So/a« v -Škof ji Loki.Prtprav. le^ipi^! Sk./eloške gimnazije. * t./pnložnos,, se bodo udele-je poirne je poinienov BPpmnili tudi revolucionarja Borisa Ziheria, po katerem bodo da,H,s Vana loška gimnazija. Obletnice Prešernove smrti pa se Pomnili tudi po vseh šolah v občini. Do, tržič anes |> strokovnim v! ) '^V/Hxi »dan kulture«. Obiskovalci si bodo lahko pod nikovo hišo V',K| v!)rn 'M on strokovnih razlagah ogledali muzej. Kur-podelitev Ki,?*'er'i° *n knjižnico. V Tržiču pa se pripravljajo tudi n.i I (!m plen '/Alenko Moti Prešernove nagrade gorenjskih občinskih skupščin bodo prejeli: -- •• Češkem. S starši pa je prišel v .Jugo- letih poskrbel tudi za strok« slavijo kot osemleten fantič, /a glasbo se je navdušil že V rani mladosti. Po štiriletni vojaški glasbeni šoli je najprej sodeloval v vojaškem d Joža Vari z Jesenic: -Jože Vari ji bil rojen leta 1920 v Kamni gorici. Se kot mlad fant se je takoj po okupaciji naš«' domovine vključil v partizanske vrste. Po končani vojni vihri pa se je ž«' v prvih dneh aktivno vključil v družbenopolitično življenje in bil na pomembnih položajih v organizacijah ZK, SZDL, ZSMS nekdanjega okraja Kranj in občine ■Jesenice. Se posebno je treba poudariti njegovo veliko vlogo, vlogo aktivista na kulturno prosvetnem področju. Bil je namreč član mnogih občinskih, okrajnih in republiških organov in inštituti j s področja kulture. Ze dvajset let je tudi predsednik delavsko prosvetnega društva »Svoboda — Tone Cufar« na .Jesenicah. V tem času j«' bil pobudnik mnogih kulturnih akcij in manifestacij v jeseniški občini. Pri tem pa je brez dvoma potrebno še posebno poudariti njegovo zavzemanje za krepitev stikov na kulturnem p«V-dročju s sorodnimi slovenskimi organizacijami na avstrijskem Koroškem. Zasluga -Jožeta Varla je prav tako, da že več kot tri desetletja na Jesenicah uspešno deluje likovni klub »Dolik«. da se razvija likovna dejavnost. Nagrajenec je še urednik lista »Z«'le/.ar«. urednik kulturne priloge tega časopisa »Listi« ter urednik »male CuCarjeve knjižnice«. Pripravil pa j«' že tudi izbor Cufar-jevih del. Skratka: delo Jožeta Varla je smol rno in v/t ra jim Zdenko Moti iz Kranja: Zd«nko Moti se j«' rodil pred devet inpel -desetimi leti v ki*a i U Ku/oinherk na pihalnem orkestru, komaj dvajset let pa mu je bilo, ko s«- je že vključil v pihalni orkester v Kranju. V njem' je igral vse do okupacije. In prav njegova zasluga je, da je kranjski pihalni orkester začel /. delom tudi takoj po končani vojni. Zdenko Moti je postal njegov dirigent in to vlogo uspešno opravljal na povsem amaterski osnovi vse do leta 1968. Takrat pa mu je njegovo dirigentsko mesto postalo poklic. V naslednjih letih je vodil še zabavni in simfonični orkester Zdenko Moti je v teb letih poskrbel tudi za st tokovno usposabljali j«' glasbenikov. V veliki meri je zato njegova zasluga, da je danes kranjski pihalni Orkester med najboljšimi v Sloveniji, da so se Kranjčani leta 1961 uvrstili na tekmovanju med štiri najboljše orkestre v Sloveniji, da so leta 1971 v drugi jakostpi skupini na republiškem tekmovanju zasedli prvo mesto in prejeli zlato plaketo ter da so se pred štirimi leti na področnem tekmovanju uvrstili v prvo jakost no skupino in dobili najvišje možno število točk. Pred štirimi leti je orkester praznoval 75*letnico obstoja, Zdenko Moti pa 30-letnico uspešnega dela z n jim. Nadaljevanje na 6. strani V četrtek velika športno zabavna prireditev Kranj — V organizaciji našega časopisa Glas in pod pokroviteljstvom medobčinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko, telesnokulturne skupnosti Kranj in skupščine občine Kranj bo v četrtek ob 18. uri v kinu ('enter svečana proglasitev najboljših športnikov Gorenjske za leto 1970. Prireditev bo trajala slabi dve uri, zato prosimo vse obiskovalce, da si pravočasno-preskrbe vstopnice, ki bodo na voljo pri blagajni kina Center od srede, 9. februarja, naprej in da tudi pravočasno zasedejo svoje prostore. Pričakujemo obisk tudi iz. drugih gorenjskih občin in ne samo DOGOVORIMO SE iz Kranja in okolice; vsakdo si lahko vstopnice rezervira tudi po telefonu 21-1122. Na svečani proglasitvi najboljših športnikov Gorenjske za leto 1970 bodo poleg nagrajencev nastopili kot gostje tudi športniki iz vseh petih gorenjskih občin. Povezovalci športno zabavne prireditve bodo znani novinarji in komentatorji športnih dogajanj Franci Pavšer, Stane Trbovc in Kranek Trefalt ter Dušan Humer. Podeljene bodo prvič tudi plakete Borisa Ručigaja najzaslužnejšim kranjskim športnikom in športnim delavcem. Za glasbeno in zabavno popestritev bosta skrbela glasbeni ansambel Dar in folklorna skupina tovarne Sava. -rc u'»ikovih naarad. 5. STRAN: Po dogovoru z inforniacijsko-dokumentacijskini centrom Škofje Loke, ki kot vzorčni center že uspešno deluje, smo sklenili, da pred sejami zborov občinske skupščine objavimo povzetke iz gradiv za seje /borov skupščin«'. Tako naj bi bili delegati s kratkimi, jedrnatimi informacijami o vsebini gradiv seznanjeni prek Glasa, ki ga bodo prejeli člani delegacij /a zbor združenega dela in za zbor krajevnih skupnosti. Prva seja vseb zborov skupščine občine v letošnjem letu prinaša kvalitetno novost: kot četrti zbor namreč nastopa-skupščina izobraže valne skupnosti Škoja Loka s pomembnimi vprašanji o uresničevanju družbenega dogovora o načelih in merilih kadrovske politike v občini ter o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanj«'. Vsi trije zbori skupščine občin«' pa bodo pod najpomembnejšo točko dnevnega reda razpravljali o predlogu osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občin«-Škofja Loka za obdobje 197f>do 1980 V letu 1977. Naročnik: Zlatnik za jubilej Na pobudo občinskega komiteja ZK v Majdanpeku so družbenopolitične organizacije te občine sklenile, da bodo v okviru proslav ob 40-letnici prihoda Josipa Broza-Tita na čelo komunistične partije Jugoslavije in ob proslavi dneva mladosti in njegovem 85. rojstnem dnevu, skovali jubilejni zlatnik z likom predsednika Tita. V majdanpeški zlatarni so se že začele priprave za proizvodnjo tega novega j jubilejnega zlatnika. Ta zlatnik bodo poklonili kot nagrado tistim delavcem, ki dosegajo največje uspehe v razvoju samoupravljanja in v krepitvi materialne osnove naše samoupravne družbe. Slovenija podarila hiše V vasi Čeneboli v Beneški Sloveniji so v soboto slovesno izročili ključe 5 družinam, ki so se vselile v nove montažne hiše, katere je prizadeti Benečiji podarila Slovenija. Hiše so narejene iz montažnih betonskih elementov in so potresno varno grajene. V dobrih dveh mesecih so jih postavili delavci SGP Gorica, ki so letos zgradili že 35 takšnih hiš v raznih krajih Beneške Slovenije. Vse te hiše je rojakom v zamejstvu poklonila kot pomoč naša republika. Veselje ob sobotni predaji ključev je bilo toliko večje, ker so se družine v hiše preselile izpod šo-torskih kril. Nov dom JLA Načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Poto-čar-Lazar, ki je pred poldrugim letom postavil temeljni kamen novega doma JLA v Novem mestu, je v soboto dom slovesno izročil namenu. Otvoritev doma je bila prva v vrsti proslav, ki jih v Novem mestu pripravljajo v počastitev prihoda predsednika Tita na čelo partije pred 40, leti in njegovem 85. rojstnem dnevu. Širjenje vrst Partijske organizacije v petnajstih občinah niške regije so v lanskem letu vključile v svoje vrste 4800 mladih delavcev, kmetovalcev, srednješolcev in strokovnjakov. Skoraj vsak tretji od 45.600 komunistov v niški regiji je iz vrst neposrednih proizvajalcev. Vloga delavskih univerz Število občanov, ki jih zajema marksistično izobraževanje v delavskih in ljudskih univerzah, stalno narašča. Leta 1969 se je tečajev, seminarjev in predavanj udeležilo 140.000 občanov, lani pa že več kot pol milijona. Te univerze so tako postale pomemben prispevek na področju izobraževanja delavcev, posebno v tistih okoljih, kjer ni rednih izobraževalnih ustanov. Štafetno palico bo izročil Hrvat Štafetno palico bo na sklepni slovesnosti ob dnevu mlado sti v Beogradu izročil ali izročila predsedniku Titu mladinec ali mladinka — učenka ali učenec sedmega razreda osnovne šole. Tako so se dogovorili v republiškem odboru za proslavo dneva mladosti v SR Hrvatski. Osrednja proslava dneva mladosti v Hrvatski pa bo v Kumrovcu, vendar se bo od prejšnjih razlikovala v tem, da se bo razširila tudi na slovenske Trebče, kjer je bila doma predsednikova mati in kjer je Tito preživel del svoje mladosti. Proslavo bosta skupaj organizirali ZSMS Slovenije in Hrvatske. Kranj Na 25. redni seji se je včeraj, 7. februarja, sestal izvršni odbor skupščine izobraževalne skupnosti kranjske občine. Razpravljali so o uresničitvi in stroških skupnosti v minulem letu in med drugim še o sodelovanju izobraževalne skupnosti v proslavah ob 40. obletnici prihoda tovariša Tita na čelo partije ter o programu sodelovanja izobraževalne skupnosti s pobratenimi mesti v letu 1977. Danes, 8. februarja, dopoldne se bo na redni 133. seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Med drugim bodo na seji razpravljali o spremembi organizacije upravnih organov kranjske občinske skupščine in o odloku o podelitvi domicila Kokrškemu odredu NOV in POJ. Na dnevnem redu pa je razen tega tudi stanovanjska in urbanistična problematika, ki bo na dnevnem redu prihodnje seje občinske skupščine. Sekretar izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze Kranj Franc Thaler je za danes, 8. februarja, opoldne sklical 10. redno sejo. Ocenili bodo letno poročilo družbenega pravobranilca in obravnavali oceno vključevanja informativnih glasil kranjske občine v splošna prizadevanja pri usposabljanju občanov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V četrtek, 17. februarja, popoldne bo v Kranju 12. seja občinske konference zveze komunistov. Sekretar komiteja občinske konference ZK Henrik Peternelj je predložil naslednji dnevni red: obravnava gradiva o uresničevanju sklepov pete seje CK ZKS; volitve organizacijskega sekretarja komiteja občinske konference ZK; obravnava finančnega zaključka za 1970 in finančnega načrta občinske konference ZK Kranj za leto 1977. A. Ž. Izšla je knjiga o Colombu Časopisno in založniško podjetje Komunist iz Ljubljane je izdalo knjigo o peti vrhunski konferenci voditeljev držav in vlad neuvrščenih dežel, ki je bila v glavnem mestu Sri Lanke Colombu. V tej knjigi so prvič v slovenščini objavljeni vsi dokumenti tega pomembnega srečanja: politična deklaracija, gospodarska deklaracija, akcijski program gospodarskega sodelovanja in 32 političnih in gospodarskih resolucij. Knjiga 0 Colombu vsebuje tudi govor predsednika Tita, govor predsednice vlade Sri Lanke Sirimavo Bandaranai-ke, izvlečke iz govorov voditeljev drugih delegacij in oceno konference v Colombu, ki jo je izrekel Stane Dolanc na zasedanju zvezne konference SZDL. Nekaj strani knjige je posvečenih tudi predstavitvi članic gibanja neuvrščenih Temeljito in hitro uresničevanje sklepov Colomba je ena najpomembnejših nalog naše politike, socialistične samoupravne družbe, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in državnih organov, družbenopolitičnih skupnosti, državnih organov in vseh drugih ustanov,, je med drugim poudaril Stane Dolanc na zasedanju zvezne konference SZDL. Vsi morajo pripraviti akcijske programe uresničevanja sklepov. O Colombu je tudi že razpravljal izvršni svet skupščine SRS in sprejel stališča in sklepe o uresničevanju zaključkov Colomba. Knjiga o Colombu velja 50 dinarjev, naročila pa sprejema Časopisno in založniško podjetje Komunist, Ljubljana, Zarnikova 3. -jk Radovljica Občinska konferenca zveze komunistov Radovljica, ki se je v četrtek, 3. februarja, sestala na štirinajsti redni seji, je med drugim potrdila program idejnopolitičnega usposabljanja v občini. Razpravljali pa so tudi o organizacijsko kadrovski in idejni krepitvi zveze komunistov pri izvajanju sklepov pete sejeCK ZKS. Pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze Radovljica se bo jutri, 9. februarja, popoldne sestal koordinacijski odbor za uresničevanje projekta celodnevne šole. Predsednik odbora Ferdo Bern je dal na dnevni red obravnavo o ugotovitvah koordinacijskega odbora za uveljavljanje celo-v dnevne šole. Razpravljali pa bodo s tem v zvezi tudi o nadaljnjih akcijah celodnevne šole v občini, in sicer v Begunjah ter o razširitvi koordinacijskega odbora. A. Z. Škofja Loka V četrtek, 10. februarja, bo skupna seja izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka in poslovnega odbora Ljubljanske banke, enote Škofja Loka. Na seji bodo razpravljali o predlogu osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka za obdobje 1975 do 1980 v letu 1977. V torek, 8. februarja, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o osnutku poslovnika o delu koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, o predlogu za podpis dogovora o odmeri in pobiranju vodnega prispevka v letu 1977 ter o predlogu za izdajo soglasja k statutu TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Združenega zdravstvenega doma Kranj. V torek, 8. februarja, bo seja okrožnega odbora aktivistov OF za okrožje Škofja Loka. Na seji bodo obravnavali program dela za leto 1977, razpravljali o finančnem programu ter o nalogah in sklepih pokrajinskega odbora aktivistov OF za Gorenjsko. V petek, 11. februarja, bo skupna seja delegacij družbenopolitičnega zbora in predsedstva občinske konference SZDL. Na seji bodo obravnavali predlog osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka v letih 1975 do 1980 za leto 1977 ter predlog organizacije usmerjenega izobraževanja v občini Škofja Loka. D. S. Tržič Včeraj je bila na občinski konferenci SZDL v Tržiču seja kordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje, ki ga vodi Marjan Markič. Na seji so razpravljali o predlogu sprememb družbenega dogovora za družbeno izobraževanje v letu 1977. Družbeni dogovor o družbenem izobraževanju bo tudi na današnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL važna točka dnevnega reda. Razen tega predlaga sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Jože Klofutar v razpravo tudi lanski zaključni račun občinske konference in predlog letošnjega. Člani izvršnega odbora bodo razpravljali tudi o predlogu okvirnega programa dela občinske konference SZDL za letos. -jk Priprave za srečanje pevskih zborov Radovljica — Osrednje srečanje vseh gorenjskih pevskih zborov, ki delujejo pri društvih upokojencev, bo letos v Radovljici. O pripravah na to kulturno prireditev so razpravljali predstavniki pevskih zborov z Jesenic, Javornika, iz Kranja, Radovljice, Škofje Loke in iz Tržiča konec januarja v Radovljici. Sklenili so, da bo srečanje 7. maja v avli osnovne šole A.T.Linharta v Radovljici in da bo celotno organizacijo prevzel domači pevski zbor Lipa. Ugotovili so tudi, da bo na srečanju sodelovalo okrog 120 pevcev, vsak pevski zbor pa bo zapel tri pesmi, in sicer eno narodno, umetno in partizansko pesem. Nazadnje pa bodo združeni pevski zbori zapeli štiri pesmi. Prireditev bo posvečena 40-letnici Tita na vodstvu KPJ, ustanovitvi KPS in zmagi nad fašizmom. Pokrovitelj srečanja bo občinski svet zveze sindikatov Radovljica, pri organizaciji prireditve pa bo pomagala tudi zveza kulturno prosvetnih organizacij Radovljica. Upajo, da bodo denarno podprle prireditev tudi družbenopolitične organizacije in skupščina. JR Podpis družbenega dogovora Selca — V soboto, 5. februarja, je bil v Selcah svečan podpis družbenega dogovora o organiziranosti krajevne skupnosti Selca v »izrednih razmerah« — to pomeni ob poplavah, potresih in drugih elementarnih nezgodah — ter v primeru morebitne vojne. Sporazum so podpisali predsednik zbora delegatov v krajevni skupnosti ter predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij v kraju. Pred slovesnim podpisom sporazuma je Roman Šmid prebivalcem selške krajevne skupnosti predaval o novem zakonu o ljudski obrambi ter družbeni samozaščiti. Po končanem predavanju so si udeleženci predavanja, več kot 120 se jih je zbralo, ogledali še film o Titu. Predstavnik izvršnega odbora krajevne konference SZDL pa je spregovoril o življenjski poti tovariša Tita, o jubilejih, ki jih bomo praznovali letošnje leto — 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije ter praznovanju njegovega 85. rojstnega dne. Svečanosti V društvo vključiti še več mladih Dobračeva pri 2ireh — Več kot sto članov gasilskega društva z Dob-račeve pri Zireh se je udeležilo obtf-nega zbora, ki je bil v soboto, 29. januarja. Na njem so dobračevski gasilci ugotovili, da so v preteklem letu izpolnili vse zastavljene naloge, da pa jih veliko dela čaka še tudi v prihodnje. V zadnjem času je bilo opravljenih izredno veliko število prostovoljnih delovnih ur, predvsem pri požarnem bazenu na Dobračevi, ki je bil zgrajen lani. Tudi pionirji so spomladi začeli z resnim delom. Ustanovljene so bile kar tri desetine za najmlajše gasilce, med njimi pa so tudi dekleta. Tudi načrti za delo v prihodnje, predvsem za letošnje leto, niso majhni. V svoje vrste bodo Dobra-čevci skušali pridobiti še več mladih. Zato bodo v šolo dali posebno okrož- nico, izkušeni gasilci pa bodo učence že v kratkem seznanili s pomenom dela v gasilski organizaciji. Prav zdaj gasilci v Račevi, v tem kraju je namreč gasilski vod G D Dobračeva, čakajo na novo moderno motorno brizgalno, gasilci z Dobračeve pa so se soglasno odločili, da v kraju zgradijo nov gasilski dom. Trenutno so manjše težave le še z zemljiščem, delovne organizacije v Zireh in posamezniki pa so že obljubili vso pomoč in podporo. Seveda bodo na Dobračevi tako kot lani tudi letos nakupili več modernih gasilskih pripomočkov. Občnega zbora so se udeležili tudi mnogi gostje. Na krajši slovesnosti pa so najprizadevnejši in najpožrtvo-valnejši člani društva prejeli priznanja. Posebno priznanje je prejel 75-letni Andrej Naglic, ki je gasilec že 50 let, 32 let pa blagajnik društva. -j g Lepi uspehi loških tabornikov Komemoracija za Kamnitnikom Škofja Loka — Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Škofja Loka in krajevna organizacija ZZB NOV Škofja Loka bosta tudi letos pripravila svečano komemoracijo ob spomeniku padlim borcem za Kamnitnikom. Udeleženci komemoracije se bodo ob tej priložnosti ponovno spomnili petdesetih padlih borcev, ki jih je sovražnik med zadnjo vojno vihro zverinsko umoril na tem mestu. Zbor za vse udeležence, ki se bodo na svečanosti poklonili spominu padlih partizanov in aktivistov, bo jutri, 9. februarja, ob 15.30 uri na škofjeloškem Mestnem trgu. Nato pa bo sprevod krenil proti spomeniku za Kamnitnikom. Tu pa bo tradicionalna vsakoletna spominska svečanost. -jg Škofja Loka - Člani taborniškega odreda »Svobodni Kamnitnik« iz Škofje Loke so tudi lani dosegali izredno lepe uspehe. Še posebno so zadovoljni s tem, da se je .Število članov odreda močno povečalo, izboljšala pa se je tudi kvaliteta dela. To je predvsem opazno v »družini«, kije že nekaj časa slabše delovala. Številke povedo, da se je odred v dobrem letu povečal kar za 00 članov. Tako je sedaj v njem 274 tabornikov, ljubiteljev zdravega taborniškega življenja. Starejši člani pa se predvsem udejstvujejo v okviru občinske taborniške zveze. Kvaliteta dela je prav gotovo veliko pripomogla k razširitvi odreda. Zato bodo temu v Škofji Loki tudi v prihodnje posvečali veliko pozornost. Treba je namreč povedati že zdaj, da je bil v celoti izpolnjen in celo presežen načrt dela za lansko leto. Med letom je v odredu uspešno delovalo osemnajst vodov: sedem v družini in enajst v četi. Poleg tega pa je dosegla lepe uspehe še skupina »murnov«. Med drugim so se udeležili tudi področnega mnogoboja na Završnici. Člani kluba pa so se udeležili košarkarskega turnirja v Ljubljani, srečanja s klubom »Jež« na Visokem v Poljanski dolini in srečanja v Novi Gorici, uspešno pa so izpeljali še takmovanje »Glas svobodne Jelovice« Za vodnike so Škofjeločani med letom pripravili dva seminarja v domu tabornikov na Visokem. Udeležilo se ga je osemnajst tabornikov. Taborniki iz Škofje Loke so lani pripravili tudi več uspešnih manifestacij. Pripravili so Milovanovičev memorial na Visokem, taborniško tekmovanje Glas svobodne Jelovice in zimski tabor. Zaradi množične udeležbe na tradicionalnem pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« je odred »Svobodni Kamnitnik« ponovno prejel spominski trak »partizanski odred«. Prav tako so na republiškem tekmovanju v taborniškem partizanskem mnogoboju zasedli prvo mesto, na enakem tekmovanju v jugoslovanskem merilu, le-to je bilo v Novem Pazarju, pa drugo mesto. Kljub doseženim uspehom klu-bovcev je treba poudariti, da je vseeno pri njih vladalo nekakšno mrtvilo. Uspešno pa je bilo delo medvedkov, čebelic in murnov. Poleg odlično pripravljenega taborjenja v Fazani v poletnih mesecih je vsekakor treba omeniti, da so loški taborniki med letom pripravili še lepo število prireditev, kvizov in drugih srečanj. Akcij zares ni manjkalo. In tudi za letos je že veliko načrtovanih. . J. Govekar ob podpisu sobotnega družbenega dogovora v KS Selca se je udeležil tudi predsednik občinske konference SZDL Jože Šubic. Ob podpisu je bilo poudarjeno, da je družbeni dogovor velikega pomena za nadaljno krepitev koncepcije našega splošnega ljudskega odpora. Prav tak sporazum so na področju škofjeloške občine že podpisali v krajevni skupnosti Godešič 23. januarja, -j g Male šole Škofja Loka — V male šole so v občini vključeni vsi novinci in sicer jih je največ v osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki. Malo šolo obiskujejo v občini skupaj 048 otrok. Pripravo na šolsko delo so organizirali v vrtcih za otroke, ki obiskujejo varstvene zavode ter v šolah za vse -tiste, ki niso vključeni v organizirano varstvo. Dejavnosti male šole so v vzgojno varstvenih zavodih opravljali v obliki celoletne priprave na šolo, v osnovnih šolah pa le v skrajšani obliki v obsegu 120 ur. Celoletno malo šolo je obiskovalo 25 odstotkov vseh vpisanih novincev, kar je najnižji odstotek na Gorenjskem. Odstotek je odvisen od vključenosti šolskih novincev v vzgojno varstvene ustanove. Prav gotovo si bodo morali bolj prizadevati za vključevanje otrok v celoletno pripravo na šolo, na osnovnih šolah pa oddelke male šole organizirati tako, da bodo potekali v daljšem časovnem obdobju. Občinska izobraževalna skupnost je finančno podprla to dejavnost v šolah kot tudi v vzgojno varstvenih ustanovah. Del sredstev so v šolah namenili tudi za potrebno opremo in material. D..S. Bogat program prireditev Radovljica - Na drugi seji pripravljalnega odbora za praznovanje 40-letnice KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KPJ so v Radovljici sprejeli skupni program vseh prireditev in akcij, ki jih bodo organizirali v občini. Na sestanku so predstavniki vseh organizacij v odboru posredovali svoje programe. Prve prireditve so se začele že s proslavljanjem slovenskega kulturnega praznika in se bodo nadaljevale do dneva vstaje slovenskega naroda v juliju. Tudi zasnova celotne kulturne akcije za delovne kolektive, ki bo trajala celo leto, bo posvečena tem jubilejem. Zato bo glavni poudarek vseh dramskih, literarnih, likovnih in glasbenih prireditev n* socialno revolucionarni tematiki-Pomemben bo tudi prispevek osnovnih šol pri prireditvah in akcijah-Šole so program že sprejele in ga uskladile s programi ZSMS in JLA- Program, ko bo dokončno izdelan in časovno usklajen, bodo tudi javno objavili. JR Torek, S. februarja 1977 S SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Ker delavca nista prišla na delo v soboto, ko so v delovni organizaciji po sklepu delavskega sveta delali za solidarnostni »klad, sta hujše kršila delovno dolžnost Odločba sodišča združenega dela - S 105/76 . Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji sprejel delovni koled ar za leto 1976. Med drugim je tudi sklenil, da se zadnjo soboto V mesecu marcu dela za solidarnostni sklad. Več delavcev na delo ni prišlo in izostanka tudi niso opravičili. Po samoupravnem sporazumu ° medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovne organizacije so vsi delavci hujše kršili delovno dolžnost. Odbor za medsebojna razmerja jim je izrekel javni opomin. Dva delavca se s tem nista strinjala in sta pri delavskemu svetu zahtevala varstvo pravic. Ta zahtevi ni ugodil. S tako odločitvijo odbora za medsebojna razmerja in delavskega sveta delavca nista* bila zadovoljna in sta sodišču združenega dela predlagala, naj oba sklepa razveljavi. V svojem predlogu sta navajala, da je bil sklep delavskega sveta sprejet v nasprotju z določbami statuta. Ker gre tu za razdelitev dohodka, bi o tem morali delavci sami odločati ali so zato, da se dela ali ne. Ker delavci lahko tudi odločijo, da ta prispevek plačajo. Sodišče predlogu.ni ugodilo, ker je minilo, da je delavski svet lahko sprejel delovni koledar za leto 1970. On je tudi lahko sklenil, da se za združevanje sredstev solidarnostnega sklada v delovni organizaciji prispeva enodnevni zaslužek, kot je to določeno z zakonom o združevali ju. sredstev solidarnostnega sklada, Uradni list SRS, št. 3/75. Delavci delovne organizacije so bili že po samem zakonu dolžni del svojega osebnega dohodka prispevati v solidarnostni skjad. Za tako sklepanje pa je bil po 74. členu statuta delovne organizacije delavski svet pooblaščen. Po tej določbi je delavski svet pooblaščen odločati tudi o podaljšanem delovnem času izven delovnega koledarja. Delavski svet delovne organizacije je tako pravzaprav odločal le o načinu in času prispevanja v solidarnostni sklad, ne pa o sami potrebi, niti o višini prispevka. To je že. določeno v zakonu. Sklep delavskega sveta je bil veljavno sprejet. Nihče ni začel postopka za razveljavitev tega sklepa in je bil tako obvezen za vse delavce in so morali vsi delavci na določeno soboto delati. Kar delavca na določeno delovno soboto nista prišla na delo, nista pa bila opravičeno odsotna, sta s tem hudo kršila delovno dolžnost. Za tako hudo kršitev pa je po samoupravnem sporazumu mogoče izreči tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja. M. P. Požrtvovalni sovodenjski planinci Pohvala slovenski delegacij TrŽičani so ob obravnavi poročila o delu delegatov Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ opozorili tudi na slabosti delegatskega sistema v občini Tržič - Zbori tržiške občinske skupščine so ugodno ocenili poročilo o delu slovenskih delegatov v zveznem zboru skupščine Jugoslavije, ki ga je obrazložil član slovenske delegacije v zveznem zboru Anton Jurjevčič. Delo naših delegatov je dobro usklajevano in organizirano. Po njih se že zgledujejo tudi v drugih republikah. Žal, je dejal Anton Jurjevčič, imamo še vedno težave pri sodelovanju z volivci, republiško skupščino in predvsem občinskimi skupščinami. Preveč se dogovarjamo le, kako bomo družbena sredstva razdelili, poredko pa se srečamo in dogovarjamo tam, kjer se družbena sredstva ustvarjajo, je Poudaril Anton Jurjevčič. Ob obravnavi poročila delegatov v zveznem zboru skupščine so v Tržiču .opozorili na slabosti delegatskega sistema v občini. Opo- zorili so na težko delo skupine delegatov za republiško skupščino, na pomanjkljivo gradivo in na težave v občini. Marsikje se delegacije ne sestajajo in ne razpravljajo o gradivih za skupščino. To velja tako za nekatere organizacije združenega dela kot za krajevne skupnosti. Se slabše je pri skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Pri zbolj-šavi položaja morajo biti bolj aktivni in odgovorni komunisti, člani delegacij. Na to so delegati občine skupščine Tržič na zadnji seji opozorili tudi komite občinske konference ZKS. Dopolniti kaže statut občinske skupščine in poslovnike njenih teles ter oblikovati organe, ki bodo pomagali tako izvršnemu svetu občinske skupščine kot samim delegatom. Za zdaj ostaja breme dela le na skupščini in izvršnemu svetu. J. Košnjek Problemi mladih Ponavadi govorimo le o problemih nerešenih vprašanjih, ki ostajajo. Tudi mladi imajo take probleme, ki jih morajo reševati sami ali širša družbena skupnost. • Ob ocenjevanju dela mladinskih organizacij na Gorenjskem ni mogoče mimo finančnih problemov. Gre za minimalna sredstva, ki jih za akcije prejemajo mladi. Razen tega nekatere osnovne organizacije nimajo niti lastnih prostorov, zlasti na vaseh ali pa si jih delijo in so odvisni od dobre volje drugih. Posebno mesto zavzema kadrovska problematika in štipendiranje. Odprto ostaja vprašanje mentorjev, kajti številne organizacije mentorja nimajo, kar jih zelo ovira pri delu. Mladi so večkrat prepuščeni sami sebi, izgubljajo se v številnih vsakdanjih problemih. Precej mladih tudi še vedno stoji.ob strani in ne najdejo svojega mesta v mladinski organizaciji. Marsikje tudi niso zadovoljni z aktivnostjo konference mladih delavcev. Vse premalo se zavedajo svoje vloge in svojega položaja, ki ga imajo v delovnih kolektivih. Mlade peste še drugi, širši problemi, ki pa jih bodo morali z večjo aktivnostjo in svojim večjim družbenim vključevanjem ter ne ne-zadnje tudi ob sprejemljivosti in skrbi družbe za njihove probleme ustrezno reševati. J. Zerdin Sovodenj — Planinsko društvo v Sovodnju v Poljanski dolini je bilo ustanovljeno šele pred približno dvema letoma, vendar se njegovi člani zdaj že lahko pohvalijo z izredno lepimi rezultati, ki so jih dosegli v tem času. V društvo je trenutno včlanjenih 04 članov. K) mladincev, 48 pionirjev in 4 cicibani. Te številke pa kažejo, da se za »planinski naraščaj« v Sovodnju res ni treba bati. Sovodenjski planinci so se udeležili vseh pomembnejših akcij in manifestacij v lanskem letu. Udeležili so se zimskih pohodov na Stol in Po-rezen, in to zares množično, spominskega pohoda na Blegoš, spominskega pohoda na Češko kočo, proslave ob odkritju veličastnega spomenika v Dražgošah, izleta na Mangrt, le-ta je bil pripravljen predvsem za člane kolektiva Termopol, izleta krajevne organizacije ZZB NOV v Predme j o na Primorskem, pohodov na Mrzli vrh. Vršič in okolišče vrhove, Triglav, Ratitovec in Crno prst, izleta k zamejskim Slovencem na Vrh v občini Sovodnje v Italiji, srečanja z zamejskimi Slovenci-planinci na Vršiču, člani gorske straže pa so si ogledali tudi naravni park Alpine-tum-Juliana. Tesnejše povezovanje z mladimi Škofja Loka — Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin v občini Škofja Loka se v zadnjem času še. posebno zavzema za čim tesnejše sodelovanje z mladino, športnimi in seveda vsemi družbenopolitičnimi organizacijami na tem področju. Rezultati tesnega sodelovanja se že kažejo. To je bilo predvsem mogoče opaziti oh praznovanju dneva JLA ob koncu decembra lani, ko je na tekmovanjih in raznih prireditvah sodelovalo izredno veliko število učencev in dijakov. Popolno podporo so mladi v večini primerov dobili tudi pri učiteljih in profesorjih ter njihovih vzgojiteljih. Kritiko pa je vsekakor treba izreči na račun nekaterih družbenopolitičnih delavcev in ljudi, ki so sicer neposredno zadolženi za področje ljudske obrambe, vendar niso prišli niti na eno športno tekmovanje, pohod ali množično manifestacijo v zadnjih mesecih, niti niso izpolnili zastavljenih jim nalog. Pobuda in priprava vsega je torej še vedno »slonela« predvsem na ramenih članov ZRVS. V prihodnje se bo stanje moralo vsekakor popraviti. Kajti le tako bo delo organizacije ZRVS lahko še veliko bolj uspešno. In kateri so v zadnjem času najpomembnejši uspehi škofjeloškega občinskega odbora ZRVS, vseh članov ZRVS s področja občine Škofja Loka? Ni jih malo. V lanskem novembru so se rezervni starešine predvsem skrbno pripravljali na slovesno praznovanje dneva JLA in 35-letnice ustanovitve naše armade. Ob tej priložnosti so v Škofji Loki člani ZRVS v sodelovanju z osnovnimi in poklicnimi šolami pripravili množično tekmovanje za mladino, pripravili pa so tudi že tradicionalno tekmovanje v streljanju z vojaško puško na strelišču v Vincarjih za ekipe organizacij ZRVS, JLA, teritorialnih enot, strelskih družin, športnih društev in pripadnikov milice, tovariško srečanje, sodelovali pa so tudi pri pripravi svečane akademije ter pripravi obiska v kasarni Jožeta Gregorčiča v Škofji Loki. Veliko število članov ZRVS pa se je udeležilo tudi množičnih pohodov, ki sta jih ob krajevnem prazniku pripravili krajevni skupnosti Log in Poljane ter slovesnih proslav ob spominu na pomembne dogodke iz NOB. F. Galičič Še posebno je potrebno pohvaliti izredno požrtvovalno delo članov mladinsko-pionirskega odseka, odseka naravovarst venikov ter odseka markacistov. Le-ti so v preteklem letu opravili veliko število prostovoljnih delovnih ur. Sovodenjčane pa je prav tako potrebno pohvaliti, da izredno načrtno skrbe za vzgojo kadrov. Udeležujejo se mnogih tečajev s področja planinstva. Zavedajo se pač, da bodo z dobrimi kadri lahko dosegali še lepše uspehe. Člani planinskega društva Sovodenj so v sodelovanju s* turističnim društvom in vsemi organizacijami v kraju lani začeli graditi planinsko postojanko na Krmanovcu. Gradbeni odbor si je zastavil vse sile, seveda pa prav tako tudi vsi planinci, da bo dom čimprej zgrajen. Doslej so pri izkopu jarka in polaganju cevi za vodovod ter pri prvih zemeljskih delih Sovodenjčani žrtvovali že 769 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti 40.140 din. Ze v prvih pomladanskih mesecih pa naj bi pod vrhom Ermanovca začela zares »rasti« planinska postojanka. In treba je omeniti, da sovodenjski, planinci izredno tesno sodelujejo z vsemi družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami ter društvi v kraju. Kajti le s skupnimi močmi je mogoče priti do uspehov..J. Govekar KRANJ PUSTNE MASKE IN PUSTNA OBLAČILA fA VAŠE MALČKE VSEH VRST IN VELIKOSTI v Blagovnici Kokra — na oddelku za kozmetiko, Kranj v Veleblagovnici Globus — na oddelku papir, Kranj Elektrotehniško podjetje Kranj p. o. objavlja prosta delovna mesta I. kvalificirani elektroinstalaterji — 4 delavci Pogoj: poklicna šola — k V elektroinstalater II. nekvalificirani delavci — 4 delavci z možnostjo priučitve za poklic elektro- instalaterja Pogoj: osnovna šola Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c. Prijavi je treba priložiti potrdilo o izpolnjevanju pogojev, navedenih.v objavi. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije Kidričeva 2 Ljubljana objavlja prosto delovno mesto upravnika počitniškega doma Bohinj Po določilih pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: VK delavec gostinske smeri — poskusno delo Kandidati morajo izpolnjevati tudi pogoje iz 23. člena Zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije in 100. člena Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, (da niso v kazenskem postopku, da niso bili obsojeni na kakršnokoli kaznivo dejanje, storjeno iz nečastnih nagibov.) Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije, upravi za organizacijo in kadre, Kidričeva 2, Ljubljana. Odbor za medsebojna razmerja delavcev Vzgojno varstvene organizacije Jesenice objavlja na podlagi 187. člena SS o združitvi TOZD v VIZ Jesenice in 5. ter 24. člena SS o medsebojnih razmerjih delavcev v VVO — prosto delovno mesto materialni knjigovodja — blagajnik za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. srednja ekonomska šola — ekonomski tehnik 2. najmanj 2 leti delovnih izkušenj 3. da ima moralno politične lastnosti 4. možna je zaposlitev upokojenca Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa na naslov: Vzgojno varstvena organizacija Jesenice, Tavčarjeva 3a, Jesenice K prijavi priložite dokumente o izobrazbi in navedbo o praksi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po izteku razpisnega roka. Osrednja knjižnica občine Kranj Tavčarjeva 41, razpisuje prosto delovno mesto vodje oddelka za mlade bralce Pogoji: 1. bibliotekar oziroma profesor ali višji knjižničar 2. visoka ali višja izobrazba 3. ustrezna praksa v knjižnici in pri delu z mladino 4. moralno-politične lastnosti Kandidati vložijo prijave v času 15 dni po objavi razpisa .na upravo Osrednje knjižnice Kranj, Tavčarjeva 41, prijavi pa priložijo potrdilo o kvalifikaciji in opis dosedanjega službovanja. iz glasil delovnih organizacij Podražitve in pocenitve PROIZVODNJA PAPIRJA V TOZD »tovarna celuloze in papirja« Medvode uspešno osvajajo nov način proizvodnje papirja, kar pomeni, da se že obrestujejo napori pri usposabljanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter da so bila vsa dosedanja prizadevanja pravilna. Proizvodnja »specialnih« papirjev je že dosegla 6ft odstotkov celotne zmogljivosti novega stroja, ki so ga v tovarni kupili pred nedavnim. Mesečno tako izdelajo v ozo A ero — tozd »tovarna celuloze in papirja« v Medvodah že nad 1000 ton papirja. ODLIČNO SODELOVANJE Rezultati nedavno podpisanega sporazuma o poslovno-tehničnem sodelovanju med tovarno Alples iz Železnikov ter tovarno ZLIT iz Tržiča se že kažejo. Osnova tega sporazuma je namreč oblikovanje skupnega proizvodnega programa, ki bo tako enoten, da bo omogočal skupno nastopanje na domačem in tujem trgu. ZLIT bo v prihodnjem obdobju predvsem povečal svoj obrat tapetništva, kajti le tako bo lahko zadostil vsem potrebam Alp-lesa. Obe delovni organizaciji sta se tudi sporazumeli, da skupaj sodelujeta pri gradnji novih prodajnih površin in skupaj nastopata pri nakupih skladišč po Jugoslaviji. Tapetniški izdelki ZLIT pa so že del prodajnega programa Alplesovih trgovskih potnikov in obeh maloprodajnih Alplesovih trgovin. izobraŽevanje lesarjev V Sloveniji se pospešeno pripravljamo na usmerjeno izobraževanje. Kako gledajo torej na ta vprašanja lesarji in gozdarji? Usmerjeno izobraževanje za slovensko lestno industrijo in gozdarstvo naj bi v Sloveniji uresničevali trije centri usmerjenega izobraževanja za področje lesarstva: v Mariboru, Novi Gorici ter Ljubljani — Škofji Loki. Seveda pa bo se pred tem potrebno poskrbeti za ve potrebne objekte. To pa trenutno ni posebno lahko uresničiti! Pomembnost samoprispevka Škofja Loka — Številne krajevne skupnosti v občini so se že odločile, da z uvedbo samoprispevka urede pereče probleme. Brez samoprispevka in drugih prostovoljnih prispevkov in prostovoljnega dela, zlasti v krajevnih skupnostih vaškega značaja, ne bi dosegli pomembnega napredka v urejanju in vzdrževanju poti, cestnih ulic, v odstranjevanju posledic prometnih nesreč, izgradnji in obnovi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, pri urejevanju pokopališč itd. Posebno pri izgradnji plavalnega bazena v Železnikih se je pokazala učinkovitost ob združevanju sredstev organizacij in krajevne skupnosti, vendar so oblike sodelovanja še preskromne, kar se je pokazalo pri nadaljnjem načrtovanju. V 21 krajevnih skupnostih občine je 23 samoprispevkov, nekateri pa se letos pripravljajo na nove. Vendar pa je ob tem potrebno opozoriti, da so akcije neusklajene in da nekatere krajevne skupnosti ne spoštujejo dogovora, po katerem naj bi ti samoprispevki ne tekli tudi po letu 1980. S tem se onemogoči uresničevanje srednjeročnega programa razvoja občine, obenem pa se s tem zadrži in onemogoči vsakršna usklajena akcija v občini, ki naj bi predvidevala hitrejši razvoj manj razvitih predelov. Vse odločitve je tako potrebno ponovno pretehtati in družbenopolitično oceniti. I). S. Od petka dalje je treba za določene artikle široke potrošnje odšteti nekaj odstotkov več kot doslej, za nekatere izdelke pa celo precej manj. V veljavo je namreč stopil predpis o novih stopnjah temeljnega prometnega davka. Te spremembe so bile predvidene že poprej in naj bi jih uveljavili v začetku leta — skladno s povečanim republiškim prometnim davkom — vendar je šele sedaj prišlo do uskladitev med posameznimi republikami. Davek se je znižal pri vrsti tekstilnih izdelkov. Tako je treba po novem odšteti od 1 do 4 odstotke manj pri tkaninah in konfekcijskih izdelkih iz lanu, pri izdelkih in tkaninah, ki vsebujejo več kot 20 odstotkov umetnih vlaken itd. V enaki meri se je pocenila obutev, ki je izdelana iz več kot polovice umetnih materialov, pralno milo, ter peči in štedilniki na trdo gorivo. Medtem ko so cene pralnih strojev in hladilnikov ostale nespremenjene, so barvni televizorji cenejši kar za 0 odstotkov, prav za toliko odstotkov so se pocenili tudi avtomobilski plašči in zračnice in vsa domača in uvožena avtopnevmatika za osebna vozila. Pocenile so se od 6 do 30 odstotkov britvice, za 10 odstotkov so cenejši parfumerijski izdelki, za 47 odstotkov so cenejša olja, mleko in peneče kopeli za otroke, kozmetični izdelki pa so dražji za 5 odstotkov. Zdravila in sanitetni material je cenejši za 2 odstotka, izven- krmni motorji za motorne čolne pa so se pocenili za 26 odstotkov. Za 6 odstotkov manj je treba odšteti za izdelke iz okrasnega kamenja, marmorja in granita. Za enak odstotek so cenejši električni, plinski in kombinirani štedilniki ter otroški vozički. Domače brušeno kristalno steklo pa je cenejše za 27 odstotkov. Cenejši so stereo radijski sprejemniki in gramofoni. Cenejše so tudi vžigalice. Več kot dosedaj je treba odšteti za izdelke iz krzna in kož plazilcev, za izdelke iz zlata in srebra, za izdelke iz uvoženega kristalnega stekla, za stenske in namizne ure, plinske in druge vžigalnike. Vsi ti izdelki so se podražili od 5 do 35 odstotkov. Za dva odstotka so dražji tudi pomivalni stroji. Izračunane so tudi nove davčne osnove in stopnje za avtomobile. Davčna osnova je povečana od 42 na 52 tisoč dinarjev. Obračunava se od cene proizvajalca. Do te vsote je treba plačati 6 odstotni davek. Za avto, ki je dražji, je treba odšteti še fiksni znesek 3120 dinarjev in 100-odstotno razliko med prodajno ceno proizvajalca in 52 tisoč dinarjev. Za uvožene avtomobile ali avtomobile, ki so sestavljeni iz uvoženih delov pa je davčna osnova 50.000 dinarjev. Na to vrednost je treba plačati 10.000 dinarjev in še 100 odstotkov davka na vrednost avtomobila nad 50.000 dinajrev. To pomeni, da so se uvoženi avtomobili že podražili. Gradnja doma starostnikov v Tržiču Miren kotiček za starejše občane V novem splošnem socialnem zavodu za varstvo starejših občanov bo prostora za 120 ljudi — Zemljišče v Bistrici že kupljeno — Sofinanciranje republike zagotovljeno Tržič — Negotovosti, ali bodo v Bistrici pri Tržiču začeli graditi nov splošni socialni zavod za varstvo ostarelih, je konec. Zemljišče je kupljeno, republiška skupnot pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bo marca zagotovila več kot staro Sovjetska delegacija v Iskri Kranj, 7. februarja — Na povabilo skupnosti jugoslovanskih PTT se mudi te dni pri nas tričlanska delegacija sovjetskega ministrstva za zveze, ki jo vodi namestnik ministra V.I.Glinka. Danes se je mudila najprej v stolpnici Iskre, kjer jo je sprejel generalni direktor Jože Hujs s sodelavci. Nato pa si je ogledala obe Iskrini tovarni v Stegnah in na Laborah, ki se ukvarjata s proizvodnjo telekomunikacijskih naprav. Popoldne se je v Kranju pogovarjala s predstav-, niki industrije telekomunikacij o nadaljnjem sodelovanju. Prav sedaj Iskrini strokovnjaki montirajo v Moskvi prvo elektronsko avtomatsko telefonsko centralo vrsteMetaconta. M. K. milijardo dinarjev sredstev. Ostalo bodo s samoprispevkom, za katerega so se odločili na referendumu decembra lani, zbrali prebivalci tržiške občine. Program gradnje so sprejeli tudi zbori občinske skupščine. Tudi inačice načrta so izdelane. Tržičani jih bodo posredovali republiškim organom. Le-ti bodo upoštevali najboljše rešitve, ki bodo osnova za projekt. Glavni projekt naj bi bil po predvidevanjih izdelan do 20. junija letos. Če bo šlo vse po sreči, bodo v Tržiču že za letošnji občinski praznik vzidali temeljni kamen novega potrebnega zavoda za starejše občane. V objektu bo prostora za 120 oskrbovancev, kar ni pretirano, saj precej ostarelih Tržičanov prebiva v podobnih ustanovah v drugih krajih republike, pa tudi sicer je v tržiški občini odstotek upokojenih in ostarelih občanov visok. Zavod bo grajen tako, da ga bo mogoče v skladu s potrebami povečati. Temu bodo že v prvi fazi prilagojeni nekateri zavodski objekti in naprave, kot na primer kuhinja, ki bo sposobna pripraviti več obrokov. Prezreti ne kaže, da živi v Bistrici veliko upokojencev in starejših občanov, ki bodo iskali usluge doma starostnikov. Ob polni zasedenosti bo v domu zaposlenih 35 ljudi. J. Košnjek Skupnost za zaposlovanje Kranj Visokošolski informativni dan Enkrat na leto se na vseh višjih in visokih šolah v Sloveniji odpro vrata srednješolcem — bodočim študentom, da si lahko na kraju samem ogledajo svojo bodočo šolsko ustanovo. Letošnje leto je ta visokošolski informativni dan, kot ga imenujemo, v petek, 11. februarja 1977, in sicer na vseh visokošolskih organizacijah v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Portorožu. Pričetek je ob 9. uri, ponovitev za vse, ki bodo želeli dobiti informacije na dveh visokošolskih organizacijah, pa bo ob 15. uri istega dne. Izbira ustrezne študijske poti je za marsikaterega maturanta gimnazije enako težka kot je izbira poklica ali šolanja težka za učence, ki zaključujejo osnovno šolo. Pa ne le gimnazijci, tudi mnogo diplomentov ostalih srednjih šol razmišlja o nadaljevanju študija. Tudi ti so v dilemah: zaposliti se, nadaljevati študij v svoji stroki ali se usmeriti na drugo področje. Cesto so odločitve premalo pretehtane, prehitre, zato je to tudi eden izmed vzrokov visokega osipa študentov po prvem letniku študija. Visokošolski informativni dan ima namen čim bolje seznaniti vse, ki jih zanimajo možnosti in pogoji šolanja, vsebina, študijski sistem, posebnosti, prednosti in težave in tudi možnosti zaposlitve. Informacije posredujejo predavatelji visokošolskih organizacij, pa tudi študentje, ki probleme osvetlijo s svoje plati. Prav tako organizirajo na mnogih informativnih mestih oglede laboratorijev ali drugih mest, kjer se študentje praktično usposabljajo za poklic. Seveda pa je namen informativnega dneva tudi ta, da vsak obiskovalec lahko sani postavlja vprašanja tako predava* tel jem kot študentom in s tem dobi najustreznejše informacije glede vseh nejasnih vprašanj. Letos je izšla knjiga izbira visokošolskega študija, ki je namenjena prav bodočim študentom in jih podrobno seznanja s študijem na posameznih višjih in visokih šolah. Knjigo imajo vse srednje šole, kjer si jo lahko dijaki sposodijo, dobi pa se tudi na skupnosti za zaposlovanje. Kljub temu pa je za večino informativni dan še vedno zelo koristen, predvsem če so dijaki sami aktivni in zastavljajo vprašanja. Mnogo visokošolskih organizacij je pripravilo tudi dodatni informativni material. Zaradi pomembnosti tega dneva imajo vsi dijaki gimnazij pouka prost dan. Vsi ostali so tega dne opravičeni od pouka, če se bodo udeležili informativnega dne. Na svojih šolah lahko dijaki dobe načrte informativnih mest v Ljubljani ali Mariboru. Upam, da smo prepričali bodoče študente, da je obisk visokošolskega informativnega dne koristen. Posebej opozarjamo, da bo možno dobiti tudi vse ustrezne informacije za šolanje za vojaške poklice. Vsa podrobnejša navodila dobe dijaki na svojih šolah. Predvidevamo pa, da bo ta dan zanimiv tudi za nekatere druge, ki se želijo vpisati na visokošolske organizacije, a-letos ne obiskujejo srednjih šol. Vsi ti lahko dobijo podrobnejša navodila in načrte informativnih mest pri skupnosti za zaposlovanje. Branka Košič PRIKOLICE SO UPORABNE TUDI POZIMI - Rašica in še nekatera druga ljubljanska podjetja so pripeljala lansko pomlad v Kranjsko goro 13 avtomobilskih prikolic, v katerih so letovali njihovi delavci. Prikolice, ki stoje Za Gmajnico pri gostilni Mojca, tudi pozimi niso prazne. V njih prebivajo delavci Rašice in drugih podjetij, ki so se odločili za smuko v Kranjski gori. Zaradi mraza so uredili dodatno ogrevanje. Lokacija prikolic je posrečena, saj stoje zraven naravnega drsališča, pa tudi do vitranških smučišč ni daleč. Izredno dragocen je mir, ki kljub vrhuncu sezone vlada v tem kotičku Kranjske gore. (jk) — Foto: F. Perdan Odbor za kadrovske zadeve Grafičnega podjetja GORENJSKI TISK KRANJ po 22. členu statuta objavlja prosto vodilno delovno mesto 1. vodja komercialnega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delovnih mestih v komerciali, — da ima ustrezne moralnopolitične vrline. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter s kratkim življenjepisom sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi pod šifro »125«. Razvoj zdravstva Škofja Loka — Lani je regijska zdravstvena skupnost varčevala s sredstvi in sledila načelom varčevalnega programa na vseh področjih. Tako je bilo manj denarja za zdravila, uvedli so večji nadzor nad bolniškim staležem in nad boljšo organizacijo neposrednega zdravstvenega varstva. V škofjeloški občini so lani uresničili investicijski program, saj so dogradili in opremili prizidek temeljne organizacije združenega dela Zdravstvenega doma Škofja Loka. Vendar pa si bodo tako kot povsod drugod na Gorenjskem morali prizadevati za enakomerni razvoj zdravstva z organizirano mrežo osnovnega zdravstvenega varstva, s splošnimi zdravstvenimi ambulantami, zobnimi ambulantami, lekarnami, z enotno reševalno službo in dežurno službo ter patronažno službo. Varstvo je treba organizirati predvsem v zdravstveno deficitarnih krajih kot je zgornja savska dolina, Bohinj, Selška in Poljanska dolina. Občinska zdravstvena skupnost Škofja Loka šteje med prednostne naloge v zdravstvu za letošnje leto predvsem boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebival- stva. Posebno skrb bodo namenili zmanjševanju izostajanja z dela, si prizadevali za učinkovitejšo varnost pri delu, za preprečevanje prezgodnje invalidnosti in množičnih obolenj. Pri tem gre zlasti za boljše zdravstveno varstvo v gospodarskih panogah, ki so imele visoko bolniško odsotnost v letu 1970 (elektroindustrija, gozdarstvo). Udeležencem NOV naj bi omogočili boljše zdravstveno varstvo in prednost v splošnih ambulantah ter v zobnih ambulantah ter jim nudili ugodnejše pogoje za zdravljenje v zdraviliščih. V Škofji Loki opozarjajo tudi na problem racionalno razporejene dežurne službe in reševalnih postaj na Gorenjskem ter na novo obliko varstva, na nego na domu, na pomembnost higiensko-epidemiološke dejavnosti ter na to, da bo v občini potrebno slediti stabilizacijskemu programu uresničevanja neposrednega zdravstvenega varstva predvsem na tistih področjih, ki jim lani niso uspeli posvetiti dovolj pozornosti. Investicijskemu programu bodo sledili po srednjeročnem programu razvoja, ki pa v letošnjem letu v Škofji Loki ne predvideva večjih investicijskih del. D. S. Stanovanjska gradnja v tržiški občini Zgraditi in tudi prodati Lani so v tržiški občini zgradili 55 družbenih stanovanj, 22 stanovanjskih hiš, v katerih je 42 stanovanj in z dozidavami pridobili še 16 novih stanovanj — V prihodnje graditi stanovanja, ki bodo tudi prodana Tržič - Leto 1970 je bilo pomembno pri uresničevanju srednjeročnega programa stanovanjske gradnje. Dopolnjen je bil pravilnik o dodeljevanju stanovanj, na osnovi katerega so v Tržiču razdelili 20 solidarnostnih stanovanj. Sicer pa je bilo lani v Bistrici zgrajenih 55 novih stanovanj s skupno površino 3202 kvadratna metra. Tržičani so planirali 01 stanovanj, vendar program ni bil uresničen zaradi neod-kupljehe Romihove hiše. Živahna je bila tudi zasebna gradnja. Plan je bil presežen. 22 novih stanovanjskih hiš s skupno 42 stanovanji je bilo /grajenih lani, razen tega pa je bilo z dozidavami pridobljenih še 16 novih stanovanj. Zal pa lani prodaja stanovanj ni bila povsem uspešna. Na koncu leta 1970 je na kupce čakalo še vedno 10 stanovanj! Letošnji program predvideva zgra- ditev 00 do 65 stanovanj v blokih in od 50 do 60 stanovanj v zasebnih stanovanjskih hišah. Tudi letos nameravajo v Tržiču na osnovi prednostne liste razdeliti 20 solidarnostnih stanovanj. Program ni neu-resničljiv. Precejšnje težave pa utegne povzročati urejevanje starih stanovanj v mestu Tržiču. Po podatkih je kar 486 stanovanj v tržiški občini starejših od 200 let in neprimernih za bivanje. Urejevanje teh stanovanj bi primanjkljaj zmanjšalo, poseg pa sodi v oživitveni načrt starega mestnega središča. Ko v Tržiču razpravljajo 0 programu stanovanjske gradnje, opozarjajo, da kaže graditi takšna stanovanja, po katerih bo povpraševanje. Opozorilo je na mestu, saj je neprodanih še deset lanskih stanovanj. J. Košnjek Torek, 8. februarja 1977 ©ŠKOFJA LOKA 1. skupna seja zborov skupščine občine Škofja '-oka in skupščine izobraževalne skupnosti Škofja '-oka ter 19. skupna seja zborov °bčinske skupščine Škofja Loka, sreda 16. februarja, °b 16. uri v osnovni šoli Peter Kavčič vPodlubniku DOGOVORIMO SE Plan razvoja Delegati vseh zborov skupščine občine bodo razpravljali o temeljnih nalogah in ciljih pri uresničevanju družbenega plana razvoja občine v letu 1977 — Krepiti samoupravljanje in povezovanje združenega dela ter njihovo gospodarsko rast Preobrazba šolstva Po široki javni razpravi bodo delegati vseh zborov in skupščine izobraževalne skupnosti odločali o organizaciji usmerjenega izobraževanja v občini — Zgradili naj bi nov center za 1600 otrok Dnevni red 1. SKUPNA SKJA ZBORA ZDRUŽF-NRC.A DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE SKOPJA LOKA TER SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI: — verifikacija pooblastil delegatov — poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini — poročilo o vzgojno izobraževalnem delu vzgpjno-izohražcvalnih zavodov v občini Škofja Loka za šolsko leto 1975/76 — predlog za potrditev mreže osnovnih sol v občini — preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v občini 19. SKUPNA SEJA ZluAtA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA: — potrditev zapisnika 18. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, zapisnika 11. seje zbora združenega dela in zapisnika 13. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 22. decembra 1976 —_ predlog osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka za obdobje 1975 do 1980 v letu 1977 — poročilo o stanju prometne varnosti za leto 1975 — poročilo o poteku radiofotografi-ranja prebivalcev v občini Škofja Loka — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih izdatkov občine Škofja Loka v prvem polletju 1977 — predlog odloka o spremembi odloka o »državnem kapitalu« v občini Škofja Loka — predlog odloka o obratovalnem času v gostinstvu na območju občine Škofja Loka — predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za financiranje programa varstva pred požarom, v občini Škofja Loka za obdobje 1976 do 1980 — predlog odloka o rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimo-vodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih — osnutek odloka o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča — predlog odloka o spremembi urbanističnega načrta mesta Škofja Loka in predlog odloka o zazidalnem načrtu Jelovica Škofja Loka - TOŽI) Montažni objekti — delegatska vprašanja ŠKOFJA LOKA - Ko so načrtovali najpomembnejše družbenoekonomske naloge in razvojne cilje za leto 1977, so izhajali iz dejstva, da bo gospodarjenje odvisno predvsem od ukrepov ekonomske politike iz srednjeročnega plana ter od samega prizadevanja in aktivnosti gospodarskih organizacij ter njihove učinkovitosti v družbenoekonomskih razmerah. Najpomembnejše slabosti lanskega leta so vsekakor nizka produktivnost, nizka akumulativna sposobnost, pritiski na povečanje cen in, če jih letos ne bodo odpravljali, bodo uspehi v stabilizaciji gospodarstva kaj pičli. Med temeljne naloge razvoja za letos pa uvrščajo: naložbe v tržno preusmerjeno kmetijstvo, usposobitev novih površin za proizvodnjo prehrambenih proizvodov, razvoj predvsem deficitarne obrti, modernizacijo trgovske mreže, krepitev gostinstva in turizma ter usposobitev predelovalne industrije za prihodnje potrebe trga. Vsekakor pa se bo gospodarstvo moralo tesneje povezovati, ustrezno samoupravno organizirati, večati produktivnost in učinkovitost poslovanja' ter primerno nagrajevati. Ker se bodo tudi družbene dejavnosti hitreje razvijale in pri tem krepile svojo materialno osnovo, naj bi odgovorno nadzorovali tudi njihovo delo ter si prizadevali za racionalno uporabo družbenih sredstev. Treba bo slediti tudi kriterijem zaposlovanja, spoštovanju dogovorov in sporazumov ter načrtovanjem ter vztrajati, da se letos dokončno uskladi in sprejme urbanistični program razvoja. Tako bodo morale organizacije, skupnosti in drugi sproti in nenehno analizirati razmere in programe razvoja, krepiti samoupravljanje in stremeti po družbenem dogovarjanju in sporazumevanju na vseh področjih. Akcijski programi dela naj bi bili takšni, da poraba naraščali počasneje od rasti dohodka, česar lani niso uspeli uresničiti. Če ne bodo upoštevali vseh dogovorov in sporazumov ter zagotovili počasnejše, ali vsaj usklajeni rasti realnih osebnih dohodkov s produktivnostjo, predvidenih rezultatov ne bodo mogli doseči. Predlog osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja kot letni dokument opredeljuje konkretno določila in smernice srednjeročnega razvojnega programa in znova in znova poudarja odgovornost vseh, kajti ob neuresničevanju programa ne bodo dosegli večje produktivnosti, ne bodo med drugim mogli vložiti predvidenih 575 milijonov dinarjev v investicije in ne doseči načrtovanih 30 milijonov dolarjev izvoza. Zato ga bodo morali delegati na sejah vseh treh zborov sprejeti z vso odgovornostjo, kajti osnove politike razvoja občine v letu 1977 niso le akcijski dokument s stabilizacijsko vsebino in ne le formalna zakonska obveznost. Ko ga bodo delegati potrdili, so se s tem izrekli tudi za to, da se bodo vsi skupaj in vsak posebej trudili za njegovo uresničevanje. Delegati iz samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij se morajo zavedati, da bodo na seji sprejemali pomemben dokument in za njegovo temeljito uresničevanje bodo tudi sami odgovorni. IZ POROČILA O PROMETNI VARNOSTI ZA LETO 1975 več nezgod s smrtnim izidom; /a kar WJ{ odstotkov je poraslo število povzroči-'i'ljev nezgod med voz.niki avtobusov; naj-ve«' nesreč izven mesta; črn« torka še vedno knžiš("e pri Petrolu; vzroki za nesreče so w 'Vsiljevanju prednosti, neprimerni vožnji, previdnost! in vinjenosti; žrtve nezgod Predvsem pešci; zimska služba: kakor kdaj; VrSni svet pa priporoča: omejiti hi-na cesti Grenc —Forme; urediti £J_'*«šče pri TuSku na Cesti talcev; y av°*asno plužiti in posipati; zaostriti c *n°valno politiko; vzgoja udcležen-za v cestnem prometu ter čimprejšnja torja" cestno-prometnega inšpek- v_, IZ POROČILA O DELU v VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH... I" odstotkov predšolskih otrok v vrtcih v r,a '..''''.iver potreb v sami Škofji Loki, za pri ^e'ca, Poljane, Sv. Duh; prostor ("lali'-'.raV° nrani' v *"'ah ne ustrezajo; v "°k ^l"*"1 "»vanju za 2 odstotka več Sfl,,vn l>reJ; 'zr'w't'n ('V'K uspešnosti <>k|j,.h^.a šolanja; končni uspeh je bil na vt()„, 1 It'sni šoli, na poklicni kovinarski in pot dabši. '"»IjSj- ''"k" S<" : I I , (l<>tria' |'>["<>s,("'sl,).! odstotkov občanov, starih nad 2-1 let, udeležilo i adiolotograliranja. Od 17.11H udeležencev so na kontrolni pregled poklicali floti oseb ali .'J.H.i odstotka - kai je nekoliko nižje od slovenskega poprečja. Stroški radiototografiran ja so znašali 2IH.4(M) dinarjev. Stroški' slikanji v višini 149,782 dinarjev je poravnala regionalna zdravstvena skupnost Kranj, stroške organizacije v višini 88.624 dinarjev pa sla si delili skupščina občine ter regionalna zdravstvena skupnost Kranj. Šepava kadrovska skrb Predsedstvo občinske skupščine in drugi organi ugotavljajo, da je v nekaterih delovnih organizacijah kadrovska politika zelo slaba ali je sploh ni — Zakaj prenašati odgovornost izven delovnih organizacij? Škofja Loka - Da bi uresničili letu izobraževalo 311 delavcev. fojevne skupnosti v občini si prizadevajo, da bi s samoprispevkom in ostalimi prostovoljnimi prispevki čimprej razrešile vrsto problemov. Med Juni tudi krajevna skupnost Železniki, ki je ob pomoči organizacij združenega dela dobila nov toplovod... Foto: F. Perdan bodo razvojne naloge resnično pravočasno in kvalitetno opravili. Kot izredno pregledno in kvalitetno ocenjujejo razvoj posameznih dejavnosti v letu 1977; med drugim pričakujejo še nadaljnjo gospodarsko rast. Vsekakor bodo lahko ob koncu leta zabeležili ugodno gospodarsko sliko, če se bodo organizacije še bolj kot doslej prilagajale pogojem zunanjega in notranjega tržišča ter se intenzivneje samoupravno organizirale in poslovno povezovale. V tem letu naj bi družbeni proizvod porasel od 5 do 6 odstotkov, industrijska proizvodnja za 8 odstotkov, zaposlenost za 2,5 odstotka, produktivnost od 2 do 3 odstotke, izvoz od 5 do 7 odstotkov, uvoz za 10 odstotkov, osebna potrošnja za 4 odstotke, delež investicij za 15 odstotkov in delež investicij v negospodarstvo za 5 odstotkov. Pričakovana rast osebne potrošnje in družbenega standarda temeljita na predpostavki, da bodo letos osebni dohodki in skupna naloge in cilje za enotno razreševanje kadrovske politike in kadrovskih problemov v občini, je že marca 1975. leta 129 podpisnikov iz delovnih organizacij in družbenih skupnosti podpisalo družbeni dogovor 0 enotnih načelih in merilih kadrov ske politike v občini. Vsi podpisniki naj bi vsaj enkrat letno ocenili uresničevanje nalog iz dogovora, obravnavali lastne razvojne programe, letne in sred nje toč nt-. Predvsem pa naj bi spodbujali sposobne delavce za izobraževanje ob delu, ob določilih dogovora ustrezno dopolnili svoje samoupravne akte in organizirali strokovne kadrovske službe. V občini je skupna komisija za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora ocenila razmere: od 57 organizacij združenega dela jih je izdelalo analize in program kadrovske politike le 11 organizacij združenega dela, 22 organizacij analize šele pripravlja, 8 organizacij pa sploh še ni razpravljalo o kadrovski politiki (te štejejo do 100 zaposlenih: Avto-kovinar, Dom-oprema Železniki, Mizarstvo Žiri, EGP, Čevljarna Ratitovec, Slikopleskarstvo, Tehtnica Železniki). Sistemizacije delovnih mest po dogovoru nima še nobena podpisnica, ob delu pa se je v lanskem šolskem 32 organizacij sploh še ni razpravljalo o tem, kateri delavci lahko ostanejo na delovnih mestih, za katere nimajo ustrezne izobrazbe, medtem ko je o tem sklepalo 14 podpisnic, 11 pa sploh nima takih primerov. Nerazumljivo pa je, da nobena podpisnica dogovora ni navedla, kako spodbuja mlade delavce, da bi dokončali osnovno šolo in tako ni jasno, koliko je takih primerov. Teh podatkov nima niti delavska univerza, ki pa na tem področju priporoča širšo družbenopolitično akcijo. Določbe družbenega dogovora je v svoje samoupravne akte vključilo 9 organizacij, 12 podpisnic ima organizirano kadrovsko službo, 24 organizacij rešuje kadrovske probleme v okviru drugih služb, v 5 manjših te naloge opravlja direktor ali administrator, organizacije s področja negospodarstva pa nimajo kadrovskih služb. Pri razpisih za prosta delovna mesta so organizacije bolj disciplinirane, a so nekatere kršile dogovor z utemeljitvijo, da gre za »reelekcijo« ali ni »reelekcija« (Šešir, Gorenjska predilnica, Peks, Knjižnica Ivana Tavčarja); ali pri zahtevah o izobrazbi, ko so navedli dve alternativi (Tehtnica, SGP Tehnik, Poliks, Bistra); kršili so tudi pri zahtevanih delovnih izkušnjah, ki presegajo dogovorjeno mejo petih let (Šešir, SGP Tehnik, Alpina, Alples, Bistra, Poliks). V občini so v 116 poročevalnih enotah popisali ali evidentirali 1026 oseb ali H odstotkov vseh zaposlenih. Tako je sestava kadra v kadrovski evidenci naslednja: z višjo in visoko izobrazbo je popisanih 55 odstotkov zaposlenih, ostalih pa je 44,5 odstotka. Ob tem pa so tudi ugotovili, da je od leta 1970 do leta 1975 število zaposlenih v občini poraslo za 18 odstotkov, zaposlenih z visoko izobrazijo za 22 odstotkov in zaposlenih z višjo izobrazbo za 64 odstotkov. V okviru Slovenije je bilo v tem obdobju 25 odstotkov več kadra z visoko in 47 odstotkov ver kadra z višjo šolo. Vsekakor so bila prizadevanja v občini na področju kadrovske politike intenzivna, sledile pa so jim le nekatere organizacije, medtem ko bodo morale ostale še temeljito razpravljati o določilih dogovora in poživiti svojo aktivnost. Tako ugotavlja tudi predsedstvo občinske skupščine, ki vztraja pri sklepih, da je potrebno vso pozornost nameniti izobraževanju ob delu takšnih kadrov, ki so občini potrebni. Nujno bo v takšna prizadevanja treba vključevati delegacije v delovnih organizacijah, skrb za kadre in kadrovsko politiko pa nenehno spodbujati z oceno in programi v lastni sredini. Skratka: dosledno Uresničevati družbeni dogovor o kadrovski politiki. Kaj vsebuje predlog odloka o ... začasnem financiranju proračunskih izdatkov občine Škofja Loka v prvem polletju 1977? Zaradi načel zakona o združenem delu zdaj še ni mogoče sprejemati proračunov za leto l!)77, ampak jih bo mogoče šele v drugem Iromesečju leta. Da bi delo organov skupščine normalno potekalo v času, ko o tem razpravlja združeno delo, naj bi za obdobje, dokler proračun še ni sprejet, začasno financirali splošne družbene potrebe . . . ... obratovalnem času v gostinstvu na območju občine? Pobude je dala konferenca delegacije obrtnikov, ki je predlagala podaljšanje poslovnega časa ob petkih, obenem pa so morali spremeniti tudi nekatera druga določila. Najvažnejše novosti: odslej naj bi bili ob petkih m sobotah gostinski obrati odprti do 24. ure; izjemni obratovalni čas naj hi se podaljšal do 4. ure zjutraj; gostinski obrati naj bi bili izjemno tudi dva dni v tednu zaprti; gostinski obrati so dolžni svoj delovni čas usklajevati s krajevno skupnostjo in drugimi; kaxni za prekrške pa so po odloku višje ... ' .. določitvi obveznega prispevka za financiranje programa varstva pred požarom v občini za naslednja Štiri leta? Vsi listi, ki niso podpisati sporazuma o združevanju sredstev za uresničevanje programa varstva pred požarom bodo sredstva morali prispevati.• kajti skupnosti primanjkuje 50.000 dinarjev, nima rezerve, ne more uresničevati niti nujnih nalog . .. ,. . rokih čiščenja kurilnih naprav na trda goriva, dimovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih? Pravilnik sicer zahteva čiščenje enkrat mesečno, a so hude kadrovske težave v dimnikarski stroki, zato z odlokom predpisujejo daljši čas; dva meseca ... .. . spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča? Prispevek bo višji in bodo s te/n lahko bolje uresničevali programe pri urejanju komunalnih zadev, saj so sredstva namenska. Prispevek se plačuje na področjih, ki se urejajo z zazidalnimi in urbanističnimi načrti (Železniki, Škofja Loka, Gorenja vas. Žiri) in se tja tudi vračajo. Prispevek se plačuje od kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske in poslovne površine in nezazidanega zemljišča . . . . spremembi urbanističnega načrta mesta in zazidalnem načrtu Jelovica Škofja Loka - TOZD Montažni objekti? Na Trati ima Jelovica proizvodnjo montažnih objektov, skladišča in pomožne prostore, a so objekti nefunkcionalno razporejeni in prostor sko neustrezni. Za nove objekte, za zunanji in interni promet in za idejno rešitev komunalnih naprav so za novo površino izdelali zazidalni načrt, ki ne posega na nova zemljišča, saj izredno funkcionalno uporablja sedanje površine. Tu ima prostor že Termika, Jelovica pa bo svoje razmere le sanirala ... ... spremembi odloka o prenosu sredstev, pravic in dolžnosti občine za sredstva ukinjenega družbenega investicijskega sklada in sredstev za sanacijo gospodarstva in pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, ukinjenega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ukinjenega stanovanjskega sklada in sklada za pospeSevanje kmetijske proizvodnje in strokovnega izobraževanja v kmetijstvu na ustrezne samoupravne interesne skupnosti? Ta sredstva se ne ukinjajo, temveč se za iste namene prenesejo na samoupravne interesne skupnosti v skladu z resolucijo SRS 0 družbeno ekonomski politiki in z ustavnimi določili . . . Pripravili: INDOK center Škofja Loka iti I )arinka Sedej Podelitev Prešernovih nagrad Nadaljevanje s 1. strani Egi Gašperšič iz Radovljice: Egi Gašperšič je takoj po opravljenih študijih na akademiji že leta 1954 začel aktivno delovati v kulturno umetniškem društvu »Stane Žagar« v Kropi. Najprej je sodeloval pri pihalni godbi in glasbenem orkestru, nato pa se je vključil v pevski zbor. Ze več kot petnajst let je vodja zbora. Po diplomi na akademiji za glasbo v Ljubljani se je zaposlil na glasbeni šoli v Radovljici in leta 1966 postal tudi njen ravnatelj. Zaradi velikih strokovnih in pedagoških sposobnosti in z veliko mero požrtvovalnosti mu je uspelo, da je danes ta šola med najboljšimi v republiki. To dokazujejo mnogi nastopi gojencev in priznanja za njihove uspehe na številnih nastopih in radijskih snemanjih. Še posebno se je uveljavil harmonikarski orkester. Kgi Gašperšič je napisal že mnoge izvirne skladbe, aranžmaje in priredbe za različne glasbene in pev- ske sestave. Tudi komorni zbor KlU) »Stane Žagar« i/. Krope je v preteklih petnajstih letih pokazal velik napredek. Za svoje uspehe je prejel občinsko priznanje OF. priznanje KS Kropa. Prešernovo nagrado Gorenjskih občin in druga odličja. Kgi Gašperšič je kot pevo-vddja še posebno cenjen med našimi rojaki v zamejstvu. Njegovo veliko delo pa je tudi almanah »Naš plamen kulture«, ki ga je napisal lani ob 100-letnici zborovskega petja v Kropi in Upniški dolini. Strokovne članke piše še v revije in časopise, skratka, popolnoma na amaterski osnovi se udejstv.ilje na številnih področjih kulturnega življenja. Ivan Mohorič iz Tržiča: Ivan Mohorič iz Tržiča je bil rojen leta 1988 v Idriji. I'o gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na univerzo v Pragi in tam uspešno končal študij prava in ekonomije. Nato se je zaposlil kot generalni tajnik v ljubljanski trgovski in obrtni zbornici. Gorenjski muzej V mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-Zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V '1. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v gornjega vski dolini. V galeriji Mestne hiše je v okviru vsakoletne likovne izmenjave odprta razstava del pomurskih slikarjev Štefana Galiča in Zdenka Huzjana. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava: Simon Gregorčič — ob sedemdesetletnici pesnikove smrti. V kleti razstavlja Peter Jovanovič risbe na temo Prešernovih pesmi. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava del IvejSubica Partizanska grafika. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od Ki. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade. V_,-, Vodnik »Kovaški muzej v Kropi« Po nekajletnem pričakovanju je januarja izšel 68. zvezek i/, zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije z naslovom Kovaški muzej v Kropi. Avtor besedila te publikacije je inž. Janez Šmitek iz Krope, ki je v zgoščenih, a vendar dovolj preglednih podatkih, kronološko orisa! nastanek in razvoj Krope in Kamne gorice od 16.stoletja do danes. Posebno zanimiv je opis kroparskega plavžarstva, rudarstva, ogljarstva, žebljarstva in umetnega kovaštva, po čemer je Kropa znana širom po svetu. Podatki o industrijskem razvoju so slikovito podani v sklepnem besedilu. Povzetki iz opisa muzeja so natisnjeni tudi v angleščini in nemščini. Publikacija je opremljena z Valvasorjevimi in Beneschovirni ilustracijami in dokumentarnimi fotografijami, ki jih je preskrbel kovaški muzej. Slika na naslovni strani, ki predstavlja nedavno umrlega in zadnjega kovača Daniela Šolarja pri delu v vigenjcu, je delo fotografa Marjana Pfeiferja. tj> Radovlj ica — Kulturno skupnost m delavska univerza Radovljica ter muzeji radovljiške občine so r počastitev Prešernovega dne, 10 letnice pri hoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije m 40 letnice ustanovitve K P Slo venije pripravili razstavo partizanske grafike akademskega slikarja leeta Subiea. Razstavo so odprli e petek, 4. februarja. v Šitčeei hiši v Radovljica odprta pa bo do 14. februarja. Na srečam otvoritvi so izvajali recital Prešernovih pesmi reeitatorji radovljiške delavske univerze, (jg) — Foto: F 1'erdan Tržič — V paviljonu NOB v Tržiču so v petek, 4. februarja, odprli razstavo oljnih platen in akvarelov akademskega slikarja Kamila Legata. S svojimi deli slikar predstavlja Haloze in ptujsko polje. V kulturnem programu ob otvoritvi so nastopili sopranistka Sonja Hočevar, basist l.adko Korošec in pianistka Zdenka Lukee. — -jg) — Foto: F. Perdan V tisth letih je predvsem skrbel za »kulturo« poslovnega jezika in za odpravo nemščine in uveljavljanje slovenščine v takratnem poslovnem svetu. Na pobudo tovarišice Lidije Šentjurc je po osvoboditvi uredil arhiv zbornice. Kot znanstveni sodelavec ekonomske fakulteti' v Ljubljani se je lotil pisanja gospodarske zgodovine slovenske industrije od zemljiške odveze leta 1948 do sedanjosti, predvsem pa s poudarkom na povojni obnovi. Do leta 1970 je tako izšlo osem njegovih del s področja slovenskega gospodarstva, dve pa sta še v rokopisu. Ze leta 19,57 je izšla tudi knjiga Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, leta 1960 knjiga Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču, pet let kasneje pa še Zgodovina industrije, gozdarstva in obrti v Tržiču. To so velike osnove za nadaljnji' raziskovalno delo in spremljanje razvoja gospodarstva na tržiškem področju. Besedilo: -I. G o vek ar Slike: K. Perdan Pripis: Slike letošnjega Prešernovega nagrajenca Ivana Mohoriča žal ne moremo objaviti. Tržiški Prešernov nagrajenec je namreč trenutno na zdravljenju v Opatiji. Prešernove nagrade za ustvarjalno delo in uspehe LJUBLJANA - Sinoči je bila v Slovenski filharmoniji v Ljubljani svečana podelitev tradicionalnih republiških Prešernovih nagrad. Prejeli so jih: univerzitetni profesor Boris Kobe za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo; arhitekta Branko in Ivan Kocmut za arhitektonske in urbanistične rešitve na mariborskem področju; Lojze Krakar za pesniško zbirko »Nekje tam čisto na robu«; Miha Maleš za grafični, slikarski in ilustracijski opus; Igor Pretnar za režijo filma Idealist in za celotni filmski opus; Tatjana Remškar za baletno in umetniško ustvarjalnost; skupina Jože Babic, Polde Bibič, Darijan Božič, Beno Hvala, Primož Kozak, Peter Skalar in Matjaž Vipotnik za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli Hubert Bergant, Vlado Habjan, Tone Lapajne, Janez Marinšek in Koni Stein-baher, Valentin Polanšek, Majda Potokar, Milan Stibilj, Zvone Šedlbauer, Anton Tomašič, Janez Vidic, Radojka Vrančič, Joco Žnidaršič ter skupina Zala Dobnik, Hugo Porenta, Milan Štrukelj, Alenka Velkavrh in Jože Dobrin. -jg Teden slovenske drame KRANJ - Zanimanje za teden slovenske drame, ki se je začel v četrtek, 3. februarja, in bo trajal do sobote, 12. februarja, je zelo veliko. Dvorana Prešernovega gledališča v Kranju je vsak večer polna. Sicer pa to niti ni čudno, saj so se in se bodo igralci osrednjih slovenskih gledaliških hiš Kranjčanom in obiskovalcem »Talijinega hrama« od drugod predstavili s svojimi najbolj uspelimi stvaritvami v zadnjem času. Drevi bodo na deskah kranjskega Prešernovega gledališča člani Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice zaigrali delo Francka Rudolfa »Lenega čaka dolgčas«, jutri se bodo obiskovalcem predstavili domačini — Prešernovo gledališče iz Kranja - z uprizoritvijo Kreflov Ivana Potrča, v četrtek, 10. januarja, pa bo v Kranju gostovalo SNG Drama iz Ljubljane z dramo Gregorja Strniše »Driada«. V petek, 11. februarja, bo že dopoldne ob 10. uri v kranjskem Prešernovem gledališču okrogla miza ob tednu slovenske drame. Razgovor bo vodil Bojan Stih. Zvečer pa bo Slovensko narodno gledališče iz Maribora uprizorilo delo Toneta Partljiča »O, ne, ščuke pa ne«. Letošnji teden slovenske drame se bo'končal v soboto, 12. februarja, z gostovanjem Mestnega gledališča ljubljanskega in uprizoritvijo dela Pavleta Lužana »Sreča neposrednih proizvajalcev«. Vse predstave v Prešernovem gledališču se bodo začele ob 19.30. -jg Kranj — V četrtek, 3. februarja, se je v Prešernovem gledališču v Kranju začel tradicionalni »teden slovenske drame«. Slavnostni govornik na svečanosti ob otvoritvi je bil sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Henrik Peternelj. Obiskovalcem »Talijinega hrama« so se v tednu dni predstavila vsa osrednja slovepska gledališča s svojimi najboljšimi deli. Kranjski »teden slovenske drame« se bo končal jutri, (-jg) — Foto: F. Perdan Kranj — V galeriji Mestne hiše v Kranju si obiskovalci od preteklega petka dalje lahko ogledajo razstavo del prekmurskih likovnikov. S svojimi grafikami se predstavlja akademski slikar Štefan Galič, s svojimi slikami pa akademski slikar Zdenko Huzjan. Razstavo sta pripravila Gurenjski muzej in razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka iz Murske Sobote. Razstava bo odprta do 20. februarja, (jg) — Foto: F. Perdan Kranj — V stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so v petek, 4. februarja, v počastitev Prešernovega dne in v počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja odprli razstavo »Ivan Cankar in gledališče«. (-jg) — Foto: F. Perdan Kranj — V petek, 4. februarja, so v prostorih galerije Prešernove hiše v Kranju v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo »Simon Gregorčič — ob 70-letnici pesnikove smrti«. Razstavljena so dela iz zbirke dr. Frana Juriševića iz Kopra. Razstava bo odprta do 21. februarja, pripravil pa jo je Gorenjski muzej, (jg) — Foto: F. Perdan Koroški pevci v Kranju V soboto, 12. februarja, ob 19.30 bodo imeli primskovški pevci, ki slave desetletnico svojega obstoja, v gosteh celoten mešani pevski zbor SP »Danice« iz Št. Vida v Podjuni. Zbor, ki velja za najboljšega na Koroškem, bo pod vodstvom pevovodje Kejžarja zapel vrsto najlepših pesmi, ki iih poio v Žili, v Rožu in v Podjuni. Vabimo vse prijatelje pesmi in prijatelje slovenskih Korošcev* da v soboto zvečer pridejo v" veliko dvorano zadružnega dom* na Primskovem. S svojo prisotnostjo bomo izpričali našo čustveno navezanost z rojaki onkraj Karavank. CZ. ODMEV/ IZ TAŠKENTA Tudi obešali so v Jasenovcu. Napravili so vešala, na katerih je lahko viselo tudi po 7 žrtev neankrat/Posebno priročen za obešanje in druga mučenja se Je zdel krvnikom mogočen, razvejan topol ob vodi, na katerega so obešali žrtve. Če je zmanjkalo vej, so zabili vanj še kline in »klamfe« in jih obešali nanje. Na sliki je nekaj teh pripomočkov s »topola vzdihov«, kakor so to drevo poimenovali zaporniki. Jasenovac Sem so prihajali transporti ujetnikov največ po železnici. Tiri so bili speljani v taborišče. Največ jih je prišlo s Kozare. Tam so gestapovci v s pomočjo ustašev obkoljevali cele vasi in zajeli vse prebivalstvo. Močne, mlade ljudi so pošiljali v delovna taborišča v Nemčijo, ženske, otroke, starce pa vodili v taborišča, kot je bil Jasenovac, Stara Gradiška in druga. V Jasenovcu se je sicer vodila taboriščna kartoteka, kdo je prišel, kdaj in od kod, toda le v primeru, če so bili ti ljudje nastanjeni po barakah. Dostikrat pa se je zgodilo, da so prišli v taborišče, pa jim je bilo takoj ukazano, da se slečejo, zvezali so jim roke z žico, potem pa ali v krematorij, na vislice ali pa čez Savo v Gradino pod nož . .. Ob koncu vojne, ko so zaslutili ustaši v Jasenovcu tudi svoj konec, so uničili dokaze. Tedaj so ocenjevali, da je bilo žrtev vsega okrog 600.000. Toda vsa nadaljnja raziskovanja so ugotavljala, da je bilo število žrtev zagotovo čez 700.000. Uiti iz tega pekla na zemlji je bilo praktično nemogoče. Sezidan je bil visok zid, žica, bunkerji na eni strani, na drugi pa močvirja, voda in pa na vsako žrtev v taborišču je praktično prišel po 1 ustaš, kajti taboriščnikov je bilo dnevno v taborišču lahko 3000 do največ 4000, za kar je bilo potrebno že posebno dovoljenje vodstva, ustašev je bilo pa okrog 3500. Torej, kadar se je število nevarno povečalo, so bile nujne moritve. Žrtve so se vedno morale sleči do golega, potem so jim zvezali roke na hrbtu in take odgnali pred klavce. Pod nože so stopali kot hipnotizirani. Lakota, mraz, vsakodnevna zverinska izživljanja nad ljudmi so naredila svoje: v smrti so videli edino rešitev. Upirale so se največkrat le žene, matere, ko so jih ločevali od otrok. Kolikor smrti, toliko zgodb se je odigralo v Jasenovcu. Najbolj presunljive so tiste okrog otrok. V knjigi dr. Nikole Nikoliča Otroci s Kozare ta preživeli taboriščnik opisuje strahote, ki so jih doživljali tu nebogljeni otroci, njihove posamezne podvige, masovna uničevanja teh otrok m njihovo reševanje iz taborišča Stare Gradiške v letu 1942, ko se je razvedelo za strahote, ki jih ustaši počenjajo v Jasenovcu, in je o tem po svetu poročal tudi zavezniški radio. Takrat so malo popustili in dovolili, da so par tisoč otrok odpeljali in so Zagrebčani in okoličani rešili, kar se je rešiti še dalo. Ko pa so ustaši videli vso to zavzetost ljudi pri reševanju otrok, njihovo enotnost in nesebičnost ter uspehe, jim je bilo kmalu žal, da so jim odprli vrata Stare Gradiške, Jasenovca in drugod in so jim drugače nagajali; zgodilo se je, da so jim vseeno še oddajali otroke, toda še prej so jim dali piti mleko, v katerega so dali lug .. . Morili so in morili. Ne moreš jih primerjati z živalmi, saj živali ne zmorejo nikoli česa takega, kar si lahko izmisli človek. Bil je v Jasenovcu Žile Friganovič, eden najhujših klavcev. Klal je res s pravim užitkom. Bolj so žrtve trepetale pred njim, bolj je užival. Pa se mu je zgodilo nekoč, da je naletel na starca, ki mu je mirno, skoraj prijazno zrl v oči. Tedaj se mu je zgodilo, da ni mogel klati. Ko je starec videl, da omahuje, ga je opogumil: »Daj, sinko, kolji, to ti je posao.« Pa ni mogel. Kmalu po tem dogodku je iskal pomoči pri psihiatru, kajti ni mogel doumeti, da ne more opravljati tega dela, ker se je našel nekdo, ki ga ni bilo strah. In tega večera so šli on, Pero Brzica, Zrinušič in Sipka stavit, kdo jih bo več in jih je on, Žile sam že v nekaj urah zaklal 1100, ostali pa komaj po 300 do 400... In potem zaradi enega starega Vukašina iz Klepaca, ki se ni bal smrti in ni hotel vzklikniti Živel Ante Pavelič, naenkrat ne more več. Pa je vedno pri klanju mislil, da je v devetih nebesih ... Da so otroke lahko spravili iz barak, so jim v začetku obljubljali, da gredo delat na polje, obirat slive in podobno. Toda ko so prvič te otroke odpeljali čez Savo v Gradino v smrt, je vsakokratna novica, da gredo pomagat kmetom, otroke povsem ohromila. Vedeli so, kaj to pomeni. Nihče ni prišel ven živ. Pa so bili tudi med temi otroki pravi mali junaki. Kol mali Zvonko iz neke vasi blizu Petri- nJe- (Se ho nadaljevalo) Črtomir Zoreč« Tržaško slovenska deželica ob morju (5. zapis) Le to je nenavadno: Lahi niso hoteli, ali niso znali poitalijančiti vseh slovenskih krajevnih imen. Pa so se zatekli k rešitvi, ki je drugod ne poznajo: slovenskim krajem so krat-komalo dali laško ime po svetniku, ki ga časte kot vaškega zavetnika (patrona); npr.: Ricmanje se »po laško« imenuje S. Giuseppe d. Chiu-sa» Dolini pravijo S. Dorlieo della Jezeru S. Lorenzo, Borštu k- Antonio in Bosco.^Korošcem s- Barbara, Dragi S. Elia ipd. Bistroumno in diplomatsko, ni kaj! Najbolj spoznaš ljudske nravi ob *žegnanjih«, ki ga imajo v Dolini Vsako prvo nedeljo v maju; pravijo mu »majenca«. V Boljuncu pa podajo svojevrsten občinski »praznik p"°zdja«. Ta dan prično v kleteh l°čiti novo vino. 1° 8mo ta^° pripotovali (s ko-\)v stran') v prijazno slovensko v°"no pri Trstu in gledamo te vrto-(H)\.Stl1J malo, gozda pa skoro nič (pa 0 ,ie bolj grmičevje), se radozna- lemu popotniku kar sama od sebe utrne misel: kako je s kmetijstvom na tem koščku naše izgubljene domovine? Zapisalo se mi je — »koščku«. Pa vendar meri ozemlje Tržaškega kar celih 21.000 hektarjev! Celotno Ozemlje je razdeljeno (po upravni razdelitvi od 5. oktobra 1954 dalje) na šest občin: Trst na 8260 ha, De-vin-Nabrežina na 439/) ha, Zgonik na 3129 ha, Dolina na 2578 ha. Milje na 14.57 ha in Repentabor na 1226 ha. Kako pa je s številom prebivalstva v posameznih občinah? Najštevilnejše je seve na področju Trsta 283.842, slede mu Milje 12.099, De-vin-Nabrežina 5873, Dolina 5376, Zgonik 1.565 in Repen tabor 566. KAKO J K Z NARODNOSTJO? Najprej je treba povedati, da se je narodnostno razmerje med Lahi in Slovenci od fašizma naprej iz leta v leto slabšalo, seveda v našo škodo. Nič kaj boljše to razmerje ni sedaj, v letih po drugi sve tovni vojni . . Usodni prstan Kmalu zatem, ko so ranjenega stotnika odnesli jz boja, je stopilo v akcijo naše topništvo, lahko in težko. Težko je vzelo na muho zasilni pontonski most, lahko je pa usmerilo svoj ogenj na tisti žep in začelo goniti Ruse iz njega. Le-ti so se kmalu zatekli v varno zavetje naših okopov in od tam streljali po nas, ko smo lezli po vzpetini navzgor. Zep, ki so ga bili Rusi napravili, smo čez dan osvojili in se v njem vkopali.. Do večera smo ostali ondi. Ponoči pa, je bilo rečeno, napademo Ruse in jih pre-ženemo iz naših okopov. Popoldne se je lepo vreme sprevrglo. Začelo je rositi, zatem deževati, zdaj manj zdaj bolj, menaže pa ves dan nič. Ze v mraku smo dobili pomoč. Madžare. Poslali so nam jih, da nam, ki smo imeli precejšnje izgube, pomagajo v nočnem napadu. Psujoč Ruse in dež, se je zleknil poleg moje jame Madžar srednjih let, bradat in kosmat kot divji mož. Ko je Ruse obdelal in jih poslal k hudiču na večerjo, je začel godrnjati in zabavljati na našo zanikrno preskrbo: »Ninč kenjer, ninč vorvvarts!« je brundal predse in klel po svoje. »Si lačen, kamerade?« ga vprašam. »Sit prav gotovo ne,« odgovori nejevoljno. »Potem si lahko roke podava, sit tudi jaz nisem, menažo in večerjo je reka San odnesla v Visio.« Tedaj je prišlo povelje: »Auf! Vorvvarts!« Leno smo začeli vstajati in se počasi postavljati v bojno vrsto. Na ponovni »Vorvvarts«, ki se je širil od moža do moža, smo se zganili in začeli lest i proti okopom. Na levem krilu bojne vrste sem bil skrajni, dva metra od mene pa lačni Madžar. Nenadoma mi na mokri travi ob robu vzpetine zmanjka tal, padem in se podrič-nem po strmini. Ustavim se na ozkem kolovozu, ki je bil, kakor sem se pozneje prepričal, speljan po globeli proti našim okopom. Obstal sem pred neko votlino, izkopano v pobočje tiste vzpetine. »Kdo tu?« vzkliknem polglasno po nemško in prisluhnem. Odgovora ni bilo. »Je kak ruski soldat notri?« jo u režem kar po slovensko, prepričan, da me bo Rus razumel. Odziva tudi sedaj ni bilo. Potegnem iz žepa svetilko in pri odprtini previdno posvetim v jamo. Jama je bila prazna, tla pa postlana s slamo. Ravno prav, pomislim, na mehki, suhi slami lepo pod streho varno prenočim. Še na kraj pameti mi ni padlo, da bi zdaj to jamo zapustil, lezel po vseh štirih po strmini nazaj gor in capljal za kameradi v nočni napad. Kar brez mene naj opravijo. Ce me pa jutri vprašajo, kje sem bil čez noč, porečem, da sem pregledoval kaverne v pobočju globeli, hoteč se prepričati, če so jih Rusi res izpraznili. Zadovoljen s to domislico ležem v slamo in takoj zaspim. Prebudilo me je sotirc, ki mi je skozi širok vhod v jamo posijalo naravnost v obraz. Vstanem in se razgledam Nova negativna postavka \ demografskih statistikah — vsaj za nas -je_ naselitev številnih ezulov (hal. esulo — slov. izgnanec) iz Istre. Reke m'Zadra. Ti e/.uli pravzaprav niso izgnanci, sami so se odločili za preselitev v Italijo. Mi smo jim njihove posesti celo plačali, tako da so premožni odšli. In Lahi ne bi bili Lahi, če teh nacionalno prenapetih, skoro užaljenih ezulov ne bi naselili predvsem na slovenskem ozemlju in tako »popravili« narodnostno podobo Tržaškega V svojo korist. Pretežni del teh ezulov je kar čez noč pozabil našo strpnost do manjšin, našo korektnost in celo pomoč pri njihovi izselitvi. Postali so najbolj zagrizeni nasprotniki vsega, kar je našega. Tudi ta »šiba božja« je morala pasti po dobrih slovenskih Tržačanih . . . Druga negativna postavka v naši narodnostni bilanci je širjenje mesta v slovensko'okolico, torej tudi širjenje mestne mentalitete. Desettisoče delavcev iz lačne južne Italije si je našlo delo v tržaški industriji. Stotine hektarjev obdelovalne Zemlje slovenskih kmetov je bilo razlaščene za postavitev novih industrij. Glede narodne pripadnosti in uporabe jezika zdaj ni moč dobili nobenih uradnih podatkov. Francozi v Val d'Aosti in Nemci v Južni Tirol ski statistično obstojajo; Slovencev, Fuilanov in Rctoromanov pa taiste po kaverni. Bila je razmeroma velika. Deset vojakov je lahko spalo v njej. Štirje prazni zaboji, obrnjeni /. odprtinami k tlom in ena ruska puška v kotu, to je bilo vse, kar sem našel v njej. Puška je pritegnila mojo pozornost. »Saprabolt,« si rečem, zadovoljen s to najdbo, »če me res kdo vpraša, kje sem tičal ponoči, bo tale puška najboljši dokaz za mojo sinočno pogruntaci jo. Dodam le še majhno, a zelo verjetno laž, da sem enega ruskega soldata poslal na oni svet, tu pa je njegova puška. Kdo naj še dvomi o moji junaški nočni akciji? Kje je ruski soldat, ki je nosil in streljal s to puško? . . . Vojak in puška spadata skupaj. Kdor pred bojem odvrže puško, je slabič, strahopetec ali celo izdajalec. Kaj j in kdo je torej ta, čigar puška tu sameva? Kje je in kaj počne medtem, ko se njegovi tovariši bore in prelivajo kri za blagor domovine . . .?' Vprašanja so se mi zastavila sama od sebe. In nisem si mogel nanj a odgovoriti. Odgovoril pa je ruski ^soldat sam. Kako, poglejmo! Vzamem njegovo puško v roke, da se prepričam, ali je nabita ali prazna. Odprem jo in vidim, da tiči v njej še en naboj. »Tega izstrelim jaz«, si rečem, »v spomin na moj ognjeni krst« — Enega od tistih štirih zabojev postavim tik vhoda v kaverno, sedem nanj in pripravim puško za strel. Ko pa se oziram po globeli, po kateri je žuborel potoček, in iskal primerno točko za tarčo, ki bi vanjo ustrelil, zagledam na dnu globeli okroglo, lijaku podobno jamo, poleg nje pa nekaj, kar je prikovalo nase mojo pozornost. Ležalo je negibno kot odžagan čok, pokrit z rjavo plahto. Kakih 20 m je bilo do tistega čoka, zato nisem mogel ugotoviti, kaj pravzaprav leži tam v travi. Stopim dol, da se prepričam. Čok je bil ubit ruski soldat! Mrlič napravi na človeka poseben vtis, pa Čeprav na fronti, pa čeprav je pripadnik sovražne vojske. S smrtjo se neha sovrašt vo! Odločil sem se, da ubitega pokopljem, čeprav to ni bila moja dolžnost. Bil je v razpetem plašču, ki mu je segal skoraj do peta. Na nogah je imel dobro ohranjene, skoraj nove škornje, ob škornjih, tik vodice, pa je ležal prevrnjen bakren kotliček. Glavo je imel oblepljeno z ustrjeno krvjo, tako da nisem mogel videti rane in ugotoviti, od česa jo je dobil. Kapa je ležala dober meter od glave. Kotliček ob vodi mi je pa dal pomisliti tole: Vojak je najbrž za trenutek pustil svojo puško v kaverni in odšel s kotličkom po vodo, da se je napije, morda celo, da jo zajame in ponese s seboj m si skuha čaja. V trenutku pa, ko je vodo zajemal ali pil, je prižvižgala usodna krogla ali privršal oskolek granate ali šrapnela ter ga ubil. Prijel sem ga za roko, bila je čisto mrzla, dokaz, da je že več ur mrtev. Držeč ga za levo roko v zapestju, sem opazil na kazalcu zlat poročni prstan. Začudil sem se, da nosi prstan na kazalcu. Pri nas ga nosijo na prstancu, Rusi pa, kakor kaže, na bolj vidnem prstu na roki. »Sicer pa je to njihova reč, vsaka dežela in vsak narod ima svoje običaje, šege in navade«, sem sam sebe zavrnil, »zato se temu ne čudi, prijatelj s Sorskega polja.« Bolj kot tole razsojanje me je zanimal prstan. Hipoma mi je omamil duha in pritegnil nase vso pozornost, ves moj smisel bojevanja z Rusi. Ali ni škoda, mi je nekaj nekje v globini mikavno začelo prišepet a vat i, da bi zlat prstan šel z mrtvecem v grob . . .? Da bi v njem postal nema priča njegovemu trohnenju . . .? Ko pridejo grobarji, danes ali jutri, da ga zagrebejo, ga prav gotovo ne bodo položili v zemljo z zlatim prstanom na roki. Tako gotovo mu ga sna-mejo kot je dvakrat dve štiri. Ce pa tO stori Pavel Mrak, bo dosežen isti cilj: prstan bo rešen in ne bo priča trohnenju svojega lastnika. Zatorej, Pavel, pohiti in ne čakaj grobarjev. Kdor prej pride, prej mel je . . .! Tako sem podlegel. Prstan se je hipoma znašel v moji roki, nakar je neutegoma smuknil v moj žep. Kakor žepar sem previdno segel z roko v njegov napeti žep tužuike pod plaščem in potegnil iz njega nekaj v plav robec zavitega. Raz-inotam robec in najdem beležko y rdečimi platnicami. Notranja strai zadnje platnice je imela zavih. L njega sem potegnil sliko mlade, lepe ženske in popisan kartonček — vojaško izkaznico. Napisana je bila seveda / rusko cirilico, ki sem jo le s težavo bral, zato sem branje izkaznice odložil. Bi se predolgo zamudil z njo. Zavil sem torej beležko nazaj v svilen robec, potisnil vse skupaj v žep svojega plašča in že hotel oditi. Skrivnosten glas v moji notranjosti me pa nenadoma zadrži in mi poočita: »Ali nisi rekel, da me boš pokopal? Me boš mar zdaj, ko si mi vse vzel, pustil kar tako?« Zadržal sem korak, malo pomislil, nato brez obotavljanja zgrabil mrtveca za roko in pleča in ga zavalil v jamo. Uravnal sem ga tako, da je ležal na hrbtu, mu posadil kapo na glavo, nakar sem vzel v roke svojo vojaško lopato in začel truplo zasipati. Prsti je bilo dosti ob robeh tiste lijaku podobne jame in mehka je bila od dežja. Vsega sem skrbno zasul. Delo me je ogrelo. Obrisal sem si pot s čela, si umil roke v potočku, vzel tisti Jtotliček, ga položil na gomilo in rekel za slovo: »Mir tvoji duši, neznani soldat!« Vrnil sem se v kaverno, sedel na zaboj pri vhodu vanjo in se lotil pregleda mrtveče ve lastnine. Najprej prstan, zlat poročni prstan! sem si dejal in ga potegnil iz žepa. Na notranji strani je imel vrezan dan poroke in ime neveste: 13-7-1914 - Vanda.« - Bolj kot ime neveste me je zanimal dan poroke: 13. julij 1914. Po pravoslavnem koledarju seveda, ki je trinajst dni za našim, po našem torej 2(5. julija. Franc Valjavec statistike ne poznajo... Pač so v tem pogledu Lahi podobni Bolgarom: kdor živi v Bolgariji, je Bolgar pa konec! Pred številno makedonsko manjšino njihova uradna statistika zapira oči. TRŽAŠKO OZEMLJE No. neke podatke pa le i likamo, resda že precej stare, iz leta 1950. Takrat je zavezniška vojaška uprava v knjižici »Trieste Handbook« objavila, da živi v coni A, t. j. današnje tržaško ozemlje. 2:59.000 Italija- nov in 6:5.000 Slovencev. In sicer v Dolini, Zgoniku in Repentaboru sami Slovenci in nobenega Italijana; v Devinu-Nabrežini 3500 Slovencev in 1200 Italijanov, v Miljah 3000 Slovencev in 8000 Italijanov; v mestu Trstu samem naj bi po zavezniški statistiki živelo poleg 230.000 Lahov še 50.000 Slovencev! Na čisto slovenske ali vsaj pretežno slovenske občine (t. j. Dolina, Zgonik, Repentabor in Devin-Na-brežina) odpade več kot polovico ozemlja Tržaškega. V sami tržaški občini, ki ima svoje središče v Trstu, so skoro vse primestne vasi še vedno slovenske ali vsaj pretežno slovenske Sv. Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Bane, Trebče, Gropada in Bazovica). Tudi številne druge vasi in vasice v okolici Trsta so bile še do prihoda istrskih ezulov v pretežni meri naseljene z avtohtonim slovenskim življem. To so bile Barkovlje, Carbola, Greta, Kjadin, Kolonja, L on jer, Rojan, Sv. Marija Magdalena in Skedenj. Spominjam se nekaterih teh vasi iz svoje mladosti: vrišč in vpitje vaških otročajev je bilo le slovensko — laščina sploh ni bila prisotna. A že kake pičle kilometre stran - na tržaških ulicah so se podili paglavci in se zmerjali le po laško. Za slovenske otroke, ki so zašli mednje, so že imeli pripravljeno psovko »ščavi« (ital. schiavo - slov. suženj) . . . Ko zatrobi lovski rog . Tudi psi so v megli pripomogli k uspehu Gorenja vas v Poljanski dolini, Zirovski vrh — Gremo na brakado! Bi šel z nami? Ja, kajpada bi šel, šel bi, sem trdno sklenil tistikrat, ko so me povabili nanjo, na lovski pogon, na »pohod« nad zajce in lisice, na katerega so se odpravljali gorenjevaški lovci, člani številne gorenjevaške »zelene bratovščine«. In pozneje mi za odločitev ni bilo žal. Malo zaradi poklicne radovednosti seveda, malo zaradi- prijetne družbe; pa tudi znane »lovske latinščine« na snidenju ni ravno manjkalo. TemA je še bila. Trda tema\ Zgodaj zjutraj. Pred vrati pa me je s svojim »folksvagnom« že čakal prijatelj Jože, ki je bil močno v skrbeh, če mi bo uspelo vstati tako zgodaj. Pa mi je! Luči, žarometi Jožetovega avtomobila, so se le nekaj trenutkov kasneje »zapičili« v gosto meglo, ki je Zadovoljstvo na obrazih. Doma ni bilo treba uporabljati »lovske latinščine« ... Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto računovodje za nedoločen čas Pogoj: ekonomska srednja šola in 10 let ustreznih izkušenj. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. V krajevni skupnosti Gorje so bilo ceste ob zadnjem novoza-padlem snegu hitro in dobro očiščene, česar so bili krajani izredno veseli. V Gorjah želijo, da bi bilo tudi v prihodnje tako, saj sneg letošnjo zimo se ni »rekel« zadnje besede. Na fotografiji Andrej Cundrič pri čiščenju snega. — J. A. Vzreja in vzgoja psov LESCE — Na zadnji seji na novo izvoljenega upravnega odbora kluba za vzrejo in vzgojo športnih in službenih psov so sprejeli program dela za prihodnje obdobje. Predvsem so se člani zavzeli za to, da bi delo v posameznih komisijah bolj zaživelo in da bi pri delu sodelovalo več članov kluba, ki jih je v Lescah, v Radovljici in na Jesenicah ter na Bledu kar precej. Klub za vzrejo in vzgojo športnih in službenih psov Bled je v zadnjem času uspešno deloval, saj so organizirali več tekmovanj, sistematično skrbeli za vzgojo psov v tečajih, se posebno z vsakoletnim lavinskim tečajem pod Bogatinom. Tudi letos marca nameravajo pripraviti lavinski tečaj, skrbeti za boljše sodelovanje z ostalimi klubi ter poiskati primerne prostore za delo kluba. Nedvomno pereč problem so prav prostori, saj člani nimajo prostora, kjer bi lahko nemoteno delali. ^ Sodelovanje mladine Iskre z vojaki Komisija za kulturo pri koordinacijskem svetu osnovne organizacije ZSMS Iskre-Elektromehanike je 28. januarja v sodelovanju z vojaki garnizije Stane Žagar Kranj pripravila spoznavni večer. Prireditev je bila v Iskrini restavraciji na Laborah. Enourni program sta povezovala Anka Konjar in vojak Dragiša Đorđevič. Nastopila je tudi folklorna skupina iz Kranjske Save. Po zabavnem programu pa je zaigral se ansambel SMB 220. Srečanja se je udeležilo okrog 400 Iskrasev in vojakov. Zbori članov RD Kranj Na podlagi statuta oziroma pravil ribiške družine Kranj, ki jih je sprejela prejšnje leto vskladu z delegatskim sistemom in odnosi, bodo ta teden na območju ribiške družine zbori oziroma posveti članov na območju posameznih lovnih revirjev družine. Na posvetih bodo razpravljali o delu družine v minulem letu ter se dogovorili za naloge, ukrepe, dolžnosti in lovni režim v letošnji sezoni. Na posvetih bodo razen tega volili tudi enega člana v izvršni svet ribiške družine. A. Z. Konjeniški klub bo ocenil delo BLED - Konjeniški klub Triglav Bled bo v soboto, 12. februarja, ob 18. uri na rednem občnem zboru ocenil delo v minulem letu. Občni zbor bo v salonu gostišča pri Koku v Radovljici. Na zboru bodo md drugim dopolnili tudi pravila kluba, izvolili organe in delegate ter sprejeli program in proračun za letos. A. Z. V Gorjah brez trafike in frizerja GORJE — Lansko jesen so v središču Zgornjih Gorij zaprli trafiko, v kateri so prebivalci krajevne skupnosti Gorje (skupno jih je 2680) lahko marsikaj kupili. Sedaj morajo prebivalci Gorij po marsikaj na Bled. Zato je nujno čim prej poiskati možnosti ponovnega odprtja trafike. Ta problem kaže odstraniti na skupnem sestanku predstavnikov Tobaka iz Ljubljane in krajevne skupnosti Gorje. Razen tega v Gorjah tudi nimajo frizerja. Ženske so na boljšem, saj za zdaj še imajo frizerja v poslopju Kmetijske zadruge, moški pa morajo na Bled ali v druge bližnje kraje. Cesta skozi tako imenovano Kravjo dolino v radovljiški občini, ki naj bi preurejena pomenila obvozno cesto za Radovljico, je v teh zimskih dneh podobno kot prejšnja leta zelo slaba. Celoten promet, posebno pa avtobusni, se po njej težko odvija. Posnetek, ki nam ga je poslal naš sodelavec Franc Debeljak, to sicer ne kaže najbolj verodostojno, vendar je ugotovitev, da je ta cesta zares slaba, upravičena. Nedvomno bi pri urejanju cest v radovljiški občini ta prometna žila morala imeti določeno prednost. - A. Z. - Foto: F. Debeljak Do prvih stikov med mladinsko organizacijo Iskre-Elektromehanike je prišlo decembra lani. Tako sp že organizirali šahovski turnir, organizirali ogled Iskrinih tovarn in razstavo izdelkov Iskre v garniziji Staneta Žagarja. Tesno sodelovanje pa načrtujejo mladi iz Iskre z vojaki iz kranjske garnizije tudi v prihodnje. Tako nameravajo, v začetku marca pripraviti srečanje s kulturnim programom, konec marca pa partizanski marš in kviz tekmovanje. Načrtujejo tudi različna predavanja in športna srečanja v šahu, košarki, kegljanju, streljanju, plavanju, namiznem tenisu itd. Večkrat pa bodo organizirali tudi podobne večere, kot je bil spoznavni večer konec januarja, ki se ga je udeležil tudi polkovnik Momčilo Marjanac. S. Sladic Občni zborZSAM KRANJ - V soboto, 12. februarja, ob 18.30 bo redni občni zbor združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj.-Občni zbor bo v dvorani delavskega doma v Kranju, vhod številka 6. Naš sodelavec Franc Debeljak z Zgornje Dobrave pri Kamni gorici v radovljiški občini nam je že pred dobrimi tremi meseci poslal podobno fotografijo in z njo opozoril na znak ob cesti, ki označuje kraj Kamno gorico. Že takrat je bil ta »krajevni napis« na tleh. Posnetek, ki nam ga je poslal pred dnevi, kaže, da se glede tovrstnega reda in table v Kamni gorici ni kaj dosti spremenilo. Zanimivo pa je, da se je nekdo vseeno toliko potrudil, da je tablo postavil na sneg. Skoda in čudno, da se »odgovorni« niso še toliko potrudili, da bi jo pritrdili na drog, meni naš sodelavec. — Foto: F. Debeljak prekrivala strmine nad Gorenjo vasjo, dolg hrbet Zirovskega vrha. Megla je bila tako gosta, da bi jo lahko kar »tipal«. Cesta pa precej strma in ovinkasta. In zaradi megle in teme, ceste ter poti na tem področju pa so neverjetno razvejane, bi kmalu zgrešila zbirališče. Šele soj luči iz lovskega doma lovske gorenjevaške družine, luči, ki so »pronicale« v temo, so nam dale vedeti, da sva prišla na pravo mesto. Lovcev tistikrat na zbirališču še ni bilo veliko, zato pa so prihajali iz minute v minuto. Nazadnje se jih je zbralo toliko, da so Gorenjevaščani ugotovili, da je bila brakada na Zirovskem najbolj množična do tedaj ... V lovskem domu so tistikrat gostom že »delili« dobro kapljico. Zato, da se ne bi kdo prehladil, kajti kapljice, ki. so sprva pronicale iz do tal segajoče megle, so se spremenile v debele deževne kaplje. .Začelo je pošteno liti. Toda neustrašeni Gorenjevaščani so se odločili, da »prvi del brakade«, prvi pogon, vsekakor morajo izpeljati. Iz varnega zavetja pred dežjem smo se zato pomaknili na piano in se pripravili »za akcijo« ter si drug drugemu zaželeli čimveč lovske sreče. Vodja brakade Maks Božnar, že šestnajst let je član lovske druščine, je najprej obrazložil potek pogona. Nato'pa je zatrobil lovski rog .. . In brakada se je začela... Po dežju, ki se je vse bolj »ponujal« smo se napotili pod grebenom Zirovskega vrha navzdol proti dolini, proti potoku, ki teče nekoliko nižje. Megla se je bila tistikrat ravno toliko razkadila, da se je videlo vsaj za nekaj deset metrov dlje. Razmere za »dobre zadetke« so se torej izboljševale. Vodje lova so že v kratkem času, v nekaj minutah razporedile »jagre« na prava mesta. Še na posebno pomembna mesta tiste s psi. Potlej se je začelo zares .. . Čisto »na dnu« lovskega revirja tistega dne sem bil takrat, ko se je začelo. Najprej se je zaslišal pasji lajež. Potem strel. In še eden! »Mejdun, eden je gotovo zgrešil, pa je njegovo napako popravil drugi,« mi je dejal moj spremljevalec Jože. »Trofeja mora biti!« Potem je bilo nekaj časa čisto tiho. Udeleženci brakade so se pripravljali za drug napad. Dež pa je vse bolj neusmiljeno lil iz temnih oblakov. Še strel ali dva sem potlej slišal in se nato raje umaknil v varno zavetje lovskega zavetišča. Tu sta za premočene »brakadirje« že pripravljala okusne dobrote oskrbnika lovskega doma Kati in Vinko Bevk. Dišeče in okusne pečenice z zeljem so bile to! Pa kaljica tudi, kajpada! Lovci so se začeli vračati prav kmalu. Trije med njimi so bili še prav posebno vedrih obrazov. Kajti Jaki Ušeničniku, Vinku Demšarju in Jožetu Cepinu se je zares nasmehnila lovska sreča. Imeli so pač najbolj »oster pogled«. Zajci v njihovih rokah so pričali o tem. Vodja brakade Maks Božnar se je po končanem lovu kajpak najbolj pritoževal ned slabim vremenom. »Prepričan sem, da bi v lepšem vremenu prinesli sem gor še več zajcev in lisic,« je zatrjeval. »Za to vreme pa je uplen kar dober. Teren je namreč tu za lov odličen. Njegova prednost je, ker ni preveč v bližini ceste.« Tudi gost na brakadi v Zirovskem vrhu — tajnik lovske zveze za Gorenjsko Branko Galjot - je bil z uspehom kljub slabemu vremenu zadovoljen. Z letošnjimi brakadami, kar osem jih je bilo, pa so zadovoljni tudi gorenjevaški lovci. Prav tako tudi z »lovskimi uspehi« svojih psov. Lovska družina Gorenja vas trenutno šteje 57 članov. Članstvo v zadnjih letih močno narašča. Vsi člani pa so tudi izredno aktivni. V preteklih mesecih so obnovili mnoga krmišča, prek zime poskrbijo za hrano za divjad po kozolcih, že takoj na začetku pomladi pa bodo poskrbeli tudi za solnice za gamse in srnjad. »Naše lovišče meri približno 6300 hektarov,« mi je oni dan na Zirovskem vrhu pripovedoval starešina lovske družine Gorenja vas Herman Lunder. »Razteza se vse do Blegoša, Polhograjskih dolomitov in do meje z Žirovci. V lovišču je največ srnjadi, zajcev in lisic, divji petelin pa se zaradi hrupa vse bolj odmika. Le še v Zali ga je v glavnem mogoče najti. Moram povedati, da na našem področju uničujemo ropa-rice kolikor se le da. S tem se ukvarjajo predvsem starejši člani. Sicer pa moram pristaviti še to, da se je stalež divjadi na našem področju zaradi načrtnega dela izredno popravil, da je tu vse več vrednih trofej. Največjo srečo je, denimo, v zadnjem letu Zatrobil je lovski rog... Vodja brakade Maks Božnar imel naš gost Lado Kenda iz Cerkna, ki je uplenil enkratno — ,kapitalno' — trofejo, 6 let starega srnjaka. To je za lovca res lahko enkratno doživetje.« V lovski koči na zirovskem vrhu, ki so jo gorenjevaški lovci zgradili s prostovoljnim delom, ki je zares lepo urejena, ki je lahko v ponos gorenjevaški »zeleni bratovščini«, je bilo iz minute v minuto bolj prijetno. Oskrbnika Kati in Vinko zares znata poskrbeti za goste. Še posebno veselo je takrat, ko Vinko prime za hramoniko in začne v koči igrati vesele domače viže. Tudi tisto popoldne bi jih bili še radi poslušali. Toda treba se je bilo odpraviti v dolino. Čas in tema sta nas že skorajda preganjala. No, saj se bomo še kdaj srečali. .. Besedilo in slike: J. Govekar vasa pisma MLADI V KS VODOVODNI STOLP »Pred nedavnim sem imel priliko slišati poročilo nadzorne komisije pri OO ZSMS Vodovodni stolp v Kranju. Iz poročila je bila opazna neaktivnost mladih v tej krajevni skupnosti, ki je ena največjih v kranjski občini. Kaže, da mladi radi postanejo člani mladinske organizacije v tej krajevni skupnosti le takrat, ko je govora o kakšnem plesu ali družabni prireditvi. Ko pa je treba »prijeti« za delo, mladih nenadoma ni! Naj omenim samo nekaj primerov: neuspešnost aktivov; med mladimi je malo članov ZK; v krajevni skupnosti ni mladih delegatov; med slabšimi komisijami je socialno-ekonomska, ki obravnava štipendijsko politiko in stanovanjsko problematiko mladine. Edine komisije, ki vsaj kolikor toliko delajo so komisija za telesno kulturo in prireditve, za kulturo in idejno-politična komisija. To pa je nedvomno premalo. Alije res treba, da mladi preživljajo prosti čas v kavarni, ko bi morda takrat naredili marsikaj koristnega v krajevni skupnosti oziroma v svoji orga nizaciji!« KJE STE SREDNJEŠOLCI?! »Kmalu bo leto dni, ko je bil pri občinski konferenci ZSMS Kranj ustanovljen aktiv mladih novinarjev. Dosegel je že nekaj lepih uspehov. Mladi novinarji so se naučili oblikovati novinarsko besedo. Navezali so stike z uredništvi Dela, Antene, Stopa, Jane in Glasa. Sodelovali so tudi v dveh akcijah: Kranjčani o Kranju in Armada smo mi vsi. Še vedno pa aktiv nima pripadnikov med srednješolci, med katerimi 80 nedvomno tudi posamezniki, ki se bodo odločili za študij novinarstva. Aktiv bi jim že pred študijem lahko veliko pomagal. Na nezanimanje zo aktiv pa kaže tudi dopis Centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Kranj, ki je na vse srednje šole poslal dopis in vabilo, naj se mladi srednješolci vključijo v aktiv mladih novinarjev. Žal tudi na to vabilo ni bilo odziva.« (Obe pismi) Džilio Filipčič Begunjska 11, Kranj Torek, 8. februarja 1977 Prisrčen sprejem zaAlpski kvintet Škofja Loka - Lepo je bilo minuli četrtek zvečer v Centru za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki. Zares lepO in prijetno! Kar nekoliko toplo ti je bilonn stiskalo te je pri srcu, ko si gledal zadovoljne obraze varovancev centra, obraze, Po katerih je bilo mogoče soditi, da je pri njih tisti večer, čeprav je bil teman, ponovno »posijalo sonce«, da so se za dobro urico odtrgali od vsakdanjih tegob in slfrbi. Marsikatera solza je v tistih Šestdesetih minutah spolzela po licu. Spolzela Pa je spontano, spričo navdušenja in pozornosti, ki so jo slepim in slabovidnim ter vodstvu centra izkazali člani Alpskega kvinteta, priljubljenega ansambla domače zabavne glasbe doma in v tujini, fantov, ki prav te dni praznujejo 10-letnico obstoja ansambla, ki so se po uspešnih nastopih po Avstriji, Švici in Nemčiji prav ob jubileju odločili za nastop v centru slepih v Škofji Loki, pevka Ivanka Kraševec ter humorist Rado Ferlan. Poslušalci so si ob poslušanju »četrtkovega večera« Alpskega kvinteta zares ogreli dlani. Zato tudi fantom in Ivanki Kraševec zlepa ni zmanjkalo polk in valčkov ter lepih pesmi. Svoj predvideni koncert so morali kar nekajkrat podaljšati. »Za nas je bilo to enkratno doživetje,« mi je po nastopu pripovedoval vodja ansambla Jože Antonič. »Zares smo presenečeni in naravnost presrečni. Že doslej smo radi prirejali take koncerte v domovih za slepe in slabovidne, za ostarele in v podobnih ustanovah, odslej pa jih bomo še raje. Čeprav smo na tesnem s časom, že zdaj lahko obljubim, da se bomo tule v Škofji Loki zagotovo že prav kmalu spet videli.« Alpski kvintet je pred dnevi slovesno proslavil 10-letnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil namreč leta 1966, • v njem pa igrajo sami »pravi« Gorenjci. In zato je prav, da najprej predstavimo vse člane ansambla. Kitarist Jože Antonič ter trobentar in orglar Ivan Prešeren igrata v kvintetu od vsega začetka. 9Da tudi pojeta. Kasneje pa so se jima zaradi odhoda nekaterih članov ansambla spričo službene prezavze-tosti, skratka, zaradi sprememb v ansamblu, pridružili še harmonikar Jože Burnik, baritonist in bas kitarist Janez Per ter klarinetist Vinko Sitar. Večina od članov Alpskega kvinteta se »spozna« tudi na druge glasbene inštrumente, domala vsi, če Je treba, pa tudi zapojejo. No, in lani se je temu priljubljenemu ansamblu domače zabavne glasbe pridružila še Pevka Ivanka Kraševec. »Naši nastopi po Avstriji, Nemčiji in Švici so izredno uspešni,« pripoveduje vodja ansambla Jože Antonič. »Na koncerte privabljamo po več tisoč ljudi. Niso pa redki tudi naši nastopi n« radiu in televiziji. Do lanskega leta smo gramofonske plošče snemali pri »gramofonski hiši' Tvrolis v Avstriji, zdaj pa smo Podpisali ekskluzivni pogodbi za snemanja pri kasetni produkciji RTV Ljubljana in ameriški firmi RCA. Že na prvem nastopu na .bit paradi' na avstrijskem radiu smo si s skladbo »Mladi lovec' na področju narodne glasbe priborili tudi prvo mesto. Tekmovanje velja za področje zgornje Avstrije in je za nas vsekakor prvo mesto velik uspeh.« Ze v kratkem bodo člani Alpskega kvinteta s pevko Ivanko Kraševec odpotovali na novo turnejo. Tudi letos bodo nastopali veliko po Švici. Avstriji in Nemčiji. Čakajo pa jih še snemanja na prvem in drugem pro-Sfamu nemške televizije ter na avstrijski televiziji. In ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta jih čaka tudi nekaj več kot enomesečna turneja po deželah vzhodne Azije. To turnejo gorenjski godci in Pevci pričakujejo še posebno z nestrpnostjo. Pa doma? »Tudi doma bomo imeli precej nastopov,« zatrjujejo člani Alpskega kvinteta. »Prav vsakemu povabilu za koncert ali nastop na veselici se bomo radi odzvali. Ka-{Jar bomo prosti, seveda. Poleti °omo imeli namreč nekoliko več *asa. V kratkem pa bodo ,pri-vfŽenci' naše glasbe že lahko kupili tudi novo veliko ploščo z na- -imi najnovejšimi vižamj-« - - mali oglasi • mali oglasi Alpski kvintet je te dni proslavil 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so fantje s pevko Ivanko Kraševec in humoristom Radom Ferlanom iz Škofje Loke v škofjeloškem Centru za rehabilitacijo in varstvo slepih pripravili koncert. — Foto: Stane Jerko Alpski kvintet je »most dobre volje« med narodi, je dejal na nedavnem praznovanju ob l()-letnici eden od povabljenih gostov iz Avstrije. Karavanke pa naj postanejo »gora prijateljstva«, je še pristavil. In tako bi tudi moralo biti. Kajti člani Alpskega kvinteta radi nastopajo prav povsod, kjer radi poslušajo našo pesem! J. Govekar 20 let turističnih, potopisnih in planinskih predavanj svetovnega popotnika Staneta Tavčarja iz Kranja Jubilejno predavanje posvečeno domovini Svetovni popotnik Stane Tavčar bo v petek, 11. februarja, ob 18. uri v kinu Center v Kranju proslavil 20. obletnico svojih turističnih, potopisnih in planinskih predavanj s pripovedovanjem o lepotah slovenske zemlje, njene besede in melodije — Karkoli sem videl, sem hotel vedno povedati in pokazati tudi vam, pravi Stane Tavčar, ki je na kolesu in na mopedu prepotoval skoraj 60.000 kilometrov in obiskal 35 držav Evrope, Azije in Afrike Kranj - Leta 1953 se je Kranjčan Stane Tavčar odpravil na prvo popotovanje v svet. S kolesom se je odpravil na Dunaj. Potem mu svetovljanska žilica ni več dala miru. Pedala je po Dunaju vrtel Se v drugih številnih evropskih in azijskih državah. Staneta in njegovo kolo so videli v Rimu, Parizu, Londonu, Bruslju, Amsterdamu, Kjoebenhav-nu, Oslu, Stockholmu, Sofiji, Carigradu, Ankari, Smirni in v Atenah. 22.000 kilometrov je na teh popotovanjih prevozil Stane Tavčar. Potem je »presedlal« na Tomosov moped. Odločil se je za popotovanje v Egipt in sosednje dežele ter se prek libijske puščave vrnil domov. Ze med povratkom v Kranj je snoval nova potovanja. Zamikala ga je avanturistična pot z mopedom prek Sahare, kar, kot mu je znano, še nobenemu popotniku doslej ni uspelo s takšnim vozilom prevoziti največjo puščavo sveta. Načrt je uresničil leta 1909. S popotovanja je prinesel skoraj 2400 izjemnih posnetkov. Dve leti kasneje je Stane Tavčar ponovno »zajahal« moped in se podal na Si-najski polotok. To je bilo njegovo zadnje potovanje. Potem mu je kljub pripravljenosti in močem, da gre ponovno v svet, vedno zmanjkalo časa . . . Stane Tavčar je v Letih popotovanja prekolesaril in z mopedom prevozil skupno skoraj 00.000 kilometrov. Svojih vtisov in bogatega slikovnega gradiva ni obdržal zase. Vneto je pripravljal predavanja, bodisi potopisna, turistična ali planinska, in z njimi prepotoval večino slovenskih krajev. 216 jih je obiskal in svoja bogata spoznanja posredoval skoraj 000.000 hvaležnim poslušalcem. »Kjerkoli sem hodil, vedno sem mislil tudi na ljudi. 20 let prostega časa sem posvetil tudi fotografiji; v želji, da bi to, kar sem videl, pokazal tudi našim ljudem,« pripoveduje pred jubilejem, 20. obletnico predavateljskega dela, Stane Tavčar. »Prvič sem predaval leta 1957. Članom kranjskega esperantskega društva sem pripovedoval o lepotah skandinavskih držav.« Stane Tavčar se je tri leta pripravljal na proslavitev 20. obletnice predavateljskega dela. Svojevrstno se ga je odloČil proslaviti. Med popotovanji po svetu je spoznal, da tujina ponuja obilo lepega in enkratnega, da pa je domovina nekaj najlepšega, najčudovitejšega! Naslov jubilejnemu predavanju, ki bo v petek, 11. februar ja, ob 18. uri. v kinu Center v Kranju, je »Lepote slovenske zehllje«. Občinstvo bo ob 4.15 velikih diapozitivih, izvirni slovenski glasbi in besedi popeljal v najlepše kotičke domovine. To bo izjemno doživetje za vse, ki teb krajev še niso uspeli videti, prav tako pa tudi za one, ki so lepote naše domovine že uživali; tako kot Stane Tavčar, predavatelj, jubilant! I. Košnjek prodam Prodam PLKTILNI STROJ na kartice EMPISA KNITM ASTER. Cena 7000 din. Savska loka 18, Kranj 782 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, 120 kg težkega, traktorske BRANE, traktorski zadnji NAKLA-DALEC in traktorski PLUG. La-hovče 42, Cerklje 78.1 Prodam tri mesnate PRAŠIČE po 110 kg, cena 25,00 za kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 784 Prodam črno-beli TELEVIZOR EI NIŠ. Kerec, Suha 1, Škofja Loka 785 Prodam dve PREPROGI. Kovač Marija, Mencingerjeva 1, Kranj 780 Dobi se večja količina dolenjskega CVIČKA in RIZLINGA. Cena 20 dinarjev za liter. Informacije: Sne-dičeva 11, K ranj, Kokrica 787 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Cerklje 35 788 Prodam SLAMOREZNICO tempo. Lahovče 55, Cerklje 789 Prodam mlado KOBILO ali zamenjam za starejšega. S p. Brnik 15, Cerklje 790 Prodam KRAVO, ki bo maja tretjič telila in TELETA za skrinjo. Stiska vas 6, Cerklje 791 Prodam kasetni MAGNETOFON stereo, znamke EREF in PROGRA-MATOR za italijanski pralni stroj indesit. Zg. Brnik 6, Cerklje 792 Prodam rotacijsko KOSILNICO in PRIKOLICO za avto. Komend-ska Dobrava 12, Komenda 793 Prodam pohištvene CEVI 18 X 18. Visoko 27 794 Prodam komplet SMUČARSKO OPREMO, pancarje št. 41-42, smu-če 185. Čotar, Ljubno 82, Podnart 795 Prodam nemški globok in športni VOZIČEK, dobro ohranjen. Kalan Andreja, Planina 37, ali tel. 20-819 796 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co, ki bo v kratkem četrtič telila — simentalka. Visoče 3, Tržič 797 TV Gorenje, črno-beli, odličen, prodam. K ranj, Maistrog trg 5 798 Prodam dva KAVČA. Mlakarjeva 22, K ranj 799 Prodam PLINSKO PEČ COL-GED, električni užig za 500 din in PEČ na olje EMO 5 za 250 din. Zumer, Benedikova 11, Stražišče 800 Prodam KRAVO simentalko s četrtim teletom, BIKCA sivca, 300 kg. Černivec, Sinkov turn 36, Vodice 801 F* rod a m dve PEČI na olje. Eržen Slavita, Huje 12, Kranj 802 stanovanja Oddam ogrevano in opremljeno SOBO s kopalnico dekletu. Stražišče, Benedikova 11, Kranj 814 Dvosobno novo komfortno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču, zamenjam za enako v Kranju. Ponudbe pod »Tržič« 815 Zakonski par nujno išče enosobno STANOVANJE ali SOBO v Škofji Loki ali okolici. Ponudbe pod »Stanovanje« 816 Sprejmem kot SOSTANOVALKO na Planini za eno leto solidno žensko srednjih let proti enoletnemu predplačilu. Naslov v oglasnem oddelku. 817 Iščem opremljeno SOBO v Škofji Loki do 30.9.1977. Dam sto tisoč nagrade in plačam pol milijona vnaprej. Ponudbe pod šifro »Cena ni važna« 818 zaposlitve Prosti sta dve delovni mesti za MIZARJA. Možnost priučitve. Mizarstvo Ovsenik, Jezerska 108 c, Kranj 819 Sprejmem mlajše dekle, ki ima veselje za priučitev v PLETILSTVU. PLETILSTVO, Knific Jožica, Kranj, Oprešnikova 29, Primskovo 820 Iščem VARSTVO za dva otroka na domu, starih 8 in 19 mesecev. Belehar, H rastje 74 821 dežurni veterinarji od 11. do 18. februarja 1977: Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl vet., Škofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske kupim Takoj kupiva NAHRBTNIK za prenos otroka. Jelka in Janez Aljan-čič, Luznarjeva 26, Primskovo, Kranj 812 Kupim DVIGALO za zidavo hiše. Telefon 23-203 813 vozila Prodam PEUGEOT 204-karavan, letnik 1970. Franc Smerkolj, Obrtniška 10, Domžale Prodam MINI AUSTIN 1000, letnik 1971. Informacije tel. 81-647 od 6. do 14. ure. 803 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, 500 kg nosilnosti. Jezerska 80, K ranj 804 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1970, registrirano do avgusta, lahko tudi po delih. Kejžar Miha, Stara Loka 54, Škofja Loka 805 Prodam avto PRIKOLICO. Mengeš, Prešernova 32 800 Prodam R 10, karamboluan, letnik 1908. Kadak, Virje 38,Tržič 807 Prodam NSU 1200, letnik 1970. S t rab in j 10, Naklo 808 Prodam ZASTAVO 750. Luže 43, Šenčur 809 Prodam avto ZAPOROŽEC, Češ-njica 5, Podnart 810 Prodam TRAKTOR ZETOR 2511, letnik 1971, KM 25, prevoženi!) 1300 ur. Telefon 24-891, Kranj 811 obvestila KRANJČANI! Najnovejša metoda čiščenja PREPROG, TAPISO-MA. Pokličite nas na telefon 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja. 822 izgubljeno Izgubil se je PES VOLČJAK. Kdor karkoli ve o njem, naj sporoči proti nagradi. Bodovi je 8, Škofja Loka 823 V sredo dopoldan sem izgubila ZLATO ZAPESTNO URO od kina Center do Globusa ali v Globusu. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti visoki nagradi na naslov: Pri Bežkovih, Koroška cesta 27, Kranj 824 čestitke Martini in Jožu BUKOVEC z Brega ob Savi 10, ob 30. obletnici skupnega življenja iskreno čestita sin .Jože z družino. 825 Izdaja ČP Glaa, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Krapj, tiak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moie P^adeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Svetovni popotnik in predavatelj Stane Tavčar med piramidami Egipta, sredi svoje poti z mopedom prek Sahare, največje puščave sveta. Podviga Staneta Tavčarja še nihče doslej ni ponovil! ...... Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj sprejme med sodelavce šoferja za tovorni avto s prikolico. Pogoji: - ustrezna kvalifikacija, pomoč pri nalaganju, razlaganju in poštenost Nastop dela je mogoč takoj, z vožnjo prične 15. 3. 1977. Prijave s kratkim življenjepisom in kvalifikacijo pošljite do 15. 2. 1977 v upravo zadruge Gasilska ul. 5 (Stražišče). nesreče Otrok pred avto V četrtek, 3. februarja, ob 11.30 se je na lokalni cesti Naklo-Kokrica pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Florijan Plevel (roj. 1927) z Visokega je peljal po lokalni cesti, ko mu je pri hiši št. 86 iz skupine otrok pritekel na cesto 3-letni Dušan Ažman iz Naklega, tako da ga je avtomobil zadel. Hudo ranjenega Dušana so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zadel pešca V četrtek, 3. februarja, se je na Ljubljanski cesti "v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Jelovčan (roj. 1940) iz Škofje Loke je vozil od Suhe proti Trati; pred križiščem s prednostno cesto je ustavil, nato pa speljal in na drugi strani regionalne ceste zadel pešca Antona Pogačnika (roj. 1916), ki je hodil po desni strani ceste. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Nenadoma na cesto V četrtek, 3. februarja, ob 6.35 se je v Škofji Loki na cesti od Petrola proti Spodnjemu trgu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Lepold Tušek (roj. 1952) iz Bukovice je vozil proti Spodnjemu trgu. Nekaj metrov pred križiščem in 13 metrov pred prehodom za pešce mu je nenadoma stopila pred vozilo Sefija Ćauševič (roj. 1955) z Zirovskega vrha; kljub zaviranju jo je avtomobil zadel, da je padla in se huje poškodovala. Neprevidno čez cesto V petek, 4. februarja, nekaj pred 18. uro se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Jemc Barbara (roj. 1952) z Bleda je nenadoma izven prehoda za pešce stekla čez cesto tik pred avtobusom, ki ga je vozil Alojzij Špan iz Sp. Gorij. Kljub zaviranju je avtobus Jemčevo zadel, da je padla in se ranila. Pretesno srečanje V soboto, 5. februarja, ob 18.30 se je v Škofji Loki na Poljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Jožef Dermota (roj. 1955) iz Gorenje vasi je vozil od Škofje Loke proti Gorenji vasi. Na Poljanski cesti mu je nasproti pripeljal v osebnem avtomobilu Ferdinand Špiček (roj. 1944), ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Pri srečanju je voznik Špiček zapeljal preveč v levo, tako da voznik Dermota kljub umikanju v desno na bankino nesreče ni mogel preprečiti in sta se vozili oplazili; voznik Špiček je nato zapeljal s ceste na travnik, trčil v kozolec in leseno ograjo ter se končno ustavil pri hiši št. 54. V nesreči je bil voznik Špiček ranjen v koleno. L. M. Izlet v gore Maroka Planinci se nameravajo povzpeti tudi na najvišji vrh Visokega Atlasa Toubkal, kije visok 4165 metrov bo Ciril Hudovernik, tehnični vodja Kranj - Planinsko društvo pa Roman Herlec. S skupino bodo Kranj bo organiziralo med 14. in odpotovali tudi zdravnik in gorski 17. marcem planinsko potovanje v vodniki Planinskega društva Kranj. Maroko in gore Visokega Atlasa, Pri varni hoji v gorah Maroka bodo katerega najvišji vrh Toubkal je izletnikom pomagali še domačini, visok 4105 metrov. Vodja potovanja imenovani Berberi. KRANJSKOGORSKI KAMEN SPOTIKE - V Kranjski gori je letos slišati precej pripomb na račun slabega čii.čenja snega. V središču kraja, predvsem pred Prisankom in pred potrošniškim centrom, ga je na kupe. To še zmanjšuje sicer pretesne parkirne prostore, pešcem pa onemogoča varno hojo. Se posebno bodejo v oči velike luknje pred Prisankom. Avtomobilisti se boje peljati čeznje, pa tudi marsikateri pešec je na njih že zgubil ravnotežje, (jk) — Foto: F. Perdan * * Zaradi deževja, zmrzali in odjuge pozimi se je del rekonstruirane ceste v Soteski pri Potokih prelomil in začel drseti proti njivam in travnikom belske-ga polja. Zato so na tem mestu morali postaviti ustrezne prometne znake. — Foto: B. B. ZAHVALA Vsem, ki ste v tako velikem številu spremljali Andreja Česna na njegovi zadnji poti, poklonili vence in cvetje, kakorkoli pomagali v njegovi bolezni ali lajšali trpljenje, prisrčna hvala. Še posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Bajžlju za njegovo zdravniško pomoč, duhovniku in pevskemu zboru Društva upokojencev za občutene poslovilne besede ob odprtem grobu in za lepe pesmi ob zadnjem slovesu. Žalujoči: hčerka J usti in sin Tone Česen. Kranj, 4. februarja 1977 Gorje in Bohinj Po Šestem kolu medobčinske odbojkarske lige za moške in ženske vodita ekipi TVD Partizan Gorje pri ženskah in TVD Bohinj pri moških. Lestvica: ženske: 1. Gorje 2. Kanina gorica 3. Dobrava 4. Bled 5. Bohinj (-1) 6. Podnart - 1) 7. Kovinar 8. Radovljica 9. Plamen moški: 1. Bohinj 0 15: 3 10 2 15: 8 10 13:10. 10 13: 4 11: 5 8:11 6:12 2:15 0:15 6 5 1 15: 2 11 2. Žirovnica 5 5 0 15: 3 10 3. Plamen 5 3 2 10:10 8 4. Radovljica 5 2 3 11:12 7 5. Triglav 5 14 5:12 6 6. Kamna gorica (- 1) 5 0 5 3:15 5 7. Gumar (- 1) 4 0 4 5:12 4 M. Faganel ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete Elce Tomše roj. Klemenčič se iskreno zahvaljujemo dobrini sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ji poklonili toliko cvetja, jo spremili na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali. Prisrčna hvala za izkazano pozornost sodelavkam in sindikalni organizaciji tovarne Planika, zlasti govorniku za tople besede o pokojni, hvala kolektivoma Save in Merkurja. Hvala g. župniku in pogrebcetn v Poljanah, hvala vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Vsi njeni! Kranj, 3. februarja 1977 Izletniki se bodo zbrali na letališču Brnik v ponedeljek, 14. marca, ob petih zjutraj, od koder jih bo letalo popeljalo do letališča v Ma-rakešu v Maroku. Skupina mlajših planincev bo takoj odšla v podnožje Atlasa in se povzpela do koče Neltner, ostali izletniki pa bodo prenočili v hotelu Toubkal. V torek in v sredo, 15. in 16. marca, se bodo izletniki v dveh skupinah povzpeli na Toubkal, ki je s 4165 metri najvišji vrh Visokega Atlasa, in obiskali še nekatere druge vrhove, ki so prav tako visoki okrog 4000 metrov. Planinci se bodo v četrtek, 17. marca, spet zbrali v podnožju gora in odpotovali v Marakeš, od koder jih bo letalo popeljalo v domovino. Povratek na brniško letališče je planiran za deseto uro zvečer. Izlet, za katerega prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj, velja 3200 dinarjev. V ceno so vračunani letalski prevoz, dva obroka hrane v letalu, avtobusni prevozi v Maroku, spanje v hotelu Toubkal in koči Naltner ter prenos nahrbtnikov do koče Neltner. Pri prijavi mora vsak izletnik plačati 1600 dinarjev, ostalo pa mora poravnati nakajsneje štiri dni pred odhodom. Vsak popotnik mora imeti potni list in primerno planinsko opremo, predvsem spalno vrečo, nahrbtnik, volneno kapo, veterni jopič, rokavice, volnene nogavice in primerne pla-ninske^ čevlje. Dobrodošli bodo tudi sončna očala in razna drobna oprema kot sveča, svetilka, nož, vžigalice, vrvice, čutarica itd. Suhe hrane ne kaže preveč nositi s seboj, ker bo vsak pred odhodom prejel komplet suhe hrane, nahrbtnik pa ne sme biti težji od 12 kilogramov. Kdor ima doma staro in dotrajano planinsko opremo, naj jo vzame s seboj in podari Berberom, ki dokaj skromno žive na območju Toubkala in Visokega Atlasa. J. Košnjek Zakaj tako? Bilo je med zimskimi počitnicami. Šola je organizirala smučarski tečaj, tako kot že vrsto let doslej in vselej ga je lahko pripeljala do konca. Zgodilo pa se je, da enega takih tečajev niso uspeli izvesti. Pa ne zaradi pomanjkanja snega, temveč zaradi nerazumevanja! Nerazumevanja za sprostitev, rekreacijo naših malčkov-smučarjev, tečajnikov zbranih iz učencev od prvega do četrtega razreda osnovne šole. In kaj se je pravzaprav zgodilo? Štiri, pet dni je tečaj v redu potekal, snega je bilo dovolj, skupin veliko, tako da so se razkropili po vseh travnikih, kjer je le bilo dovolj snega. Pa je prišel nekdo, polomil kole, ki so označevali progo, kjer so vadili mladi tečajniki ter zagrozil, da bo že uredil tako, da tam ne bodo več smučali. Grožnjo je uresničil ter čez dva dni popoldan, ko so malčki doma pripovedovali kako je na smučišču lepo, kako že znajo smučati, posul »njihovo« smučišče s pepelom in gnojem ter prevozil s traktorjem. Malčki, njihovi vaditelji, starši in vsi prebivalci kraja so bili nemalo presenečeni, ko so naslednje jutro to videli oziroma o tem slišali, saj so s tem malčki izgubili smučišče, na katerem so prej pet dni vadili in se učili prvih smučarskih korakov. Zakaj tako? Odgovorov je več. Nekateri bodo seveda zagovarjali lastnika, češ, da je imel vso pravico. Res je! Ime} jo je! Toda kakšno škodo pa bi mu napravili mladi smučarji? Verjetno prav nobene. In zakaj potem tako nerazumevanje? Zakaj tak odnos do najmlajših, zakaj vse to? Mogoče se je lastnik bal, da bodo tam ostale smeti, odpadki, papirčki od malice teh malčkov. Tudi za to so poskrbeli, saj so vsak dan pobrali prav vse odpadke. Pa še to. Zakaj pa so se tam že prej -lahko smučali? s tem namreč ni preprečil smučanja le tečajnikom temveč tudi otrokom tistega kraja. Vprašanj je veliko. Odgovorov prav toliko. Vsak naj si pač ustvari svoje mnenje. Za konec naj povem še to, da pa vsi le niso enaki, da so tudi taki, ki so v vsakem trenutku pripravljeni nuditi pomoč mladim, kar se je posebno pokazalo v trenutku ko je skupina potrebovala prevoz do ambulante. To je torej ena od počitniških dogodivščin. Zal ena manj prijetnih in prav gotovo ena tistih, ki bo dolgo, dolgo ostala v spominu!!! J. Kikel Škrjanc tudi republiški prvak Mladi smučarski skakalec iz Cerkelj Martin Škrjanc je osvojil še tretji naslov, in sicer naslov republiškega prvaka v konkurenci cicibanov. Zmagal je prepričljivo, saj je pustil drugo-uvrščenega Mura iz Žirov za 11 točk prednosti. Sicer pa so imeli podobno kot na gorenjskem prvenstvu tudi na tem najvišjem tekmovanju za cicibane največ uspeha skakalci iz Zirov in Triglava. Skupaj je nastopilo okoli 30 najmlajših skakalcev iz 10 klubov. Prvaki: Ropret, Pegam in Škrjanc Na 25-metrski skakalnici v Besnici je bilo prvo prvenstvo na novo ustanovljene tekmovalne skupnosti kranjske občine v smučarskih skokih. Nastopilo je okoli 50 mladih skakalcev iz kranjskih aktivov in ŠŠD. Rezultati — starejši pionirji: 1. Andrej Ropret (Krvavec) 201,0 (21, 21), 2. Roman Beton (Center) 200,0 (20, 19,5), 3. Zvone Bernard' 197,5 (19, 19,5), 4. Marko Rogelj 193,5 (20,5, 21), 5. Krištof G ašpirc (vsi Krvavec) 187,5 (19, 18), 6. Aleš Bogataj (Orehek) 175,5 (18, 18,5), 7. Rado Šimnovec (Center), 8. Janko Kuhar (Grintavec), 9. Tomaž Udir (Orehek) in Marko Arh (OŠ Lucijan Seljak); mlajši pionirji: 1. Miran Pegam (OŠ Lucijan Seljak) 188,0 (18,5, 18,5), 2. Robi Cimžar 185,0 (18,5, 18) in Peter Slatner (oba Krvavec) 185,0 (19, 19) , 4. Peter Kuhar (Adergas) 171,5 (18, 18), 5. Iztok Melin (Center) 167,0 (18,5, 18), 6. Slavko Kotnik (Adergas) 159,5 (17, 17), 7. Marko Oblak (Orehek), 8. Franci Zorman (Adergas), 9. Vesna Gorjup (OŠ Lucijan Seljak), 10. Bojan Pun-gartnik (Adergas); cicibani: 1. Martin Škrjanc (Krvavec) 173,5 (18,5, 17,5), 2. Jožko Kešnar (Adergas) 159,5 (18, 17,5), 3. Mitja Vidmar (Orehek) 155,0 (18, 17), 4. Jože Jagodic (Krvavec) 152,5 (18, 17), 5. Ivo Gorjup (OŠ Lucijan Seljak) 151,0 (16, 16,5), 6. Roman Semenič (Center) 149,0(17, 17). J. Javornik Norčič četrti v Švici V Engelbergu se je končala tradicionalna švicarska skakalna turneja, kjer je bil zmagovalec domačin VValter Šteiner. Na zadnji, to je 4. tekmi, seje odlično uvrstil Kranjčan Bogdan Norčič, ki je zasedel 4. mesto. V skupnem seštevku vseh štirih tekem pa je Norčič osvojil 8. mesto. Ostali Jugoslovani so se uvtstili takole: 15. Dolhar, 31. Zupan, 33. Loštrek. Zdaj so se vsi skakalci vrnili v Planico, kjer bo v soboto državno prvenstvo za člane in starejše mladince na srednji skakalnici (90 m), v nedeljo pa se bodo najsposobnejši pomerili še za naslov državnega prvaka na veliki skakalnici (120 ni). J. J. Rezultati: 1. Martin Škrjanc (Triglav) 189,5 (19,5, 19), 2. Borut M ur (Ziri) 178,5 (18,5, 18,5), 3. Janez Debelak (Braslovče) 177,0 (19, 18), 4. Jožko Kešnar (Triglav) 176,0 (18,5, 18,5), 5. Jože Jagodic (Triglav) 173,0 (18, 18), 6. Drago Kramparšek (Žiri) 166,0 (18,5, 17,5), 7. Ivo Gorjup (Triglav) in Iztok Bačnar (Ziri), 9. Robi Pogačnik (Križe), 10. Jožko Šmid (Jesenice) in Edo Snedic (Grintavec), 12. Roman Simonič (Triglav), 14. Meta Pibernik (Kamnik — en skok padec). J. Javornik Jutri planinske predavanje Kranj - Jutri, 9. februarja, ob 19. uri bo v Delavskem domu v Kranju novo planinsko potopisno predavanje. Kranjčanom se bosta predstavila alpinista Jože Hočevar in Vanja Matijevec iz Medvod in občinstvo z besedo in sliko popeljala v indijski del Himalaje, katere najvišji vrh je 7120 m visoki Trisul. Medvoška alpinista sta bila člana jugoslovanske alpinistične odprave, ki je 15. maja lani pod vodstvom Toneta Sazonova osvojila Trisul po dotlej še nepreplezani zahodni steni. Premagana stena se imenuje »Salonit«, ker je bila istoimenska tovarna iz Anhovega pokrovitelj odprave. M.B. V Gorjah prvenstvo SFRJ v smučarskih tekih Gorje bodo zopet gostile najboljše tekače na smučeh. Organizacijski odbor je na delu že več kot mesec dni. Gorjanski Partizan, ki je prevzel izvedbo državnega prvenstva v tekih, ima dovolj svojega strokovnega kadra, da brez tuje pomoči izvede tovrstno tekmovanje. Kljub trenutni odjugi snega še ne bo pobralo in tekmovanje zagotovo bo, toda ne v samih Gorjah, temveč na dolgobrdski planoti, to je 200 do 300 metrov naprej od doma Partizan. Vse informacije se dobijo v domu Partizana Gorje, kjer bo v dneh tekmovanja stalno odprta informativna pisarna. Razpored tekmovanja je naslednji: Četrtek, K). 2., ab 14.30 bo svečana otvoritev tekmovanja ob 15.00 uri je start na 30 km Petek, 11.2., ob 10.00 uri so skoki za klasično kombinacijo na Pokljuki Sobota, 12. 2., ob 9.00 uri teki za vse kategorije ob 19.00 uri bo svečana akademija v domu Partizana Nedelja, 13. 2., ob 8.30 štafeta za vse kategorije (čas se bo štel tudi za slovensko prvenstvo), ob 14.00 uri bo svečan zaključek, podelitev nagrad in diplom najboljšim v domu Partizana Gorje. JožeAmbrožič Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica razpisuje a) 2 delovni mesti v oddelkih PB nižje stopnje in b) 1 delovno mesto v oddelku PB višje stopnje, vse s skrajšanim delovnim časom Pogoji za delovni mesti pod a) dovršena ped. akademija za razredni pouk, b) dovršena ped. akademija za predmetni pouk; v poštev pridejo tudi učitelji z nedokončano akademijo Nastop službe takoj. Rok prijave 15 dni po objavi. Torek, 8. februarja 1977 Glas — 23. stran Prvenstvo SFRJ v alpskih disciplinah za mlajše mladince in mladinke Kobla že tretjič gostila najboljše ROKOMETAŠI IZ ZRENJANINA - Sterilni noši športni kolektivi odhajajo pozimi na priprave v Kranjsko goro. Omenimo naj le nogometaše, košarkarje, namiznoteniške igralce itd. Športnikom, ki so že bili na pripravah «' Kranjski gori, so se pretekli teden pridružili tudi rokometaši Proleterja iz Zr enjanina. ki jih vidimopned treningom vzdržljivosti, (jk) — Foto: F. Perdan Končan »evropski del« za točke SP Ali res samo Bojanova smola? St. Anton — S slalomom za pokal Kan-dahar se je delno končala alpska smučarska sezona za točke v svetovnem pokalu na evropskih tleh. Finale bodo v paralelnem slalomu v Španiji na koncu sezone. Svojo pot pa bo ta karavana sedaj nadaljevala na Japonskem in v Ameriki. Nedeljski slalom, na katerem so nastopili skoraj vsi najboljši, je tokrat že petič zapored prinesel zmagoslavje »elanovcu« Svedu Inge-niarju Stenmarku, ki je tako prevzel vodstvo v svetovnem pokalu — seveda če'ne bo še zadnjega smuka, ki je bil v soboto zaradi neugodnih snežnih razmer preložen — in pri tem ima Sved lepe možnosti, da ubrani lani osvojeni alpski »Zlati globus« kot najboljši smučar sezone. Stenmark je povedel že v prvi vožnji z malenkostno prednostjo. Vsi napadi ostalih, da bi mu ogrozili peto zmagoslavje, so bili zaman, saj je Šved tudi v drugi vožnji krmaril zanesljivo in zmaga mu ni ušla. Posebno poglavje zadnjega »evropskega« slaloma pa je bil naš Bojan Križaj. 2e takoj po startu je bilo jasno, da bo vozil na vse ali nič. Toda dobil ni nič. Vse do merjenja vmesnega časa - imel je sedmi do osmi najboljši čas — je vozil zanesljivo. Tu pa ga je polomil, naredil napako, zavozil v »garažo« in upanje za dobro uvrstitev, z ugodno startno številko 17 in nove točke v svetovnem pokalu so ostale v snegu. Sedaj se samo lahko sprašujemo, kaj je z njim. V točkovanju za svetovni pokal je osvojil edino dobro uvrstitev le v Kitz-biihlu, ko je bil trinajsti. Morda mu bo japonsko-ameriska turneja prinesla kaj več? Rezultati: 1. Stenmark (Švedska) 110,38, 2. Heidegger (Avstrija) 110,47, 3. P. Frommelt (Liechtenstein) 110,52, 4. Bieler 110,89, !">. Gros (oba Italija) 111.04. slavil Navillod (Francija). Naši niso vozili slabo, najbolje pa se je odrezal Križaj, ki je dosegel peti najboljši čas. . Rezultati: 1. Navillod (Francija) 89,84, 2. Jakobsson (Švedska) 90,57, 3. Kaivva (Japonska) 90,64, 4. Morisset (Francija) 91,77, 5. Križaj 92,02, 10. A. Koželj 93,69, 11. Magušar 94,04, 12. Zibler 95,05, 13. Oberstar (vsi Jugoslavija) 95,35. -d h Bohinjska Bistrica - Na lani odprtih smučiščih na K obli so res izredni tereni, ne samo za smučarje rekreativce, temveč so tudi odlične proge za razna tekmovanja. Ze na lanskem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah za starejše in mlajše mladince je to smučarsko središče ne daleč od Bohinjske Bistrice odlično prestalo svoj prvi uradni tekmovalni krst. Ker je lani to prvenstvo uspelo, je bilo tudi letos na njih že republiško in med Zadnjim vikendom tudi državno prvenstvo /a mlajše mladince m mladinke. Na trodnevnih borbah — smuk. veleslalom in slalom — je nastopilo nad 120 mladih obetajočih tekmovalcev Na zahtevnih progah, ki so bile odlično urejene, so mladi pokazali pravo borbenost, saj so o zmagovalcih odločale le pičle sekunde. Na slalomskih progah je pri mlajših mladincih slavil Nnvogoričun. sicer član ljubljanske Olimpije, Iztok Franko, ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah. Pri dekletih pa je še pionirka Olimpije Jcrmannvu obračunala z ostalimi tekmovalkami. Rezultati: mlajše mladinke: I. Jerman (Olimpija) 87.19, 2. K lanjšček (Branik) 87,30. 3. Likozar 87,31, 4. Kolenc (obe Alpetour) 87,64, 5. Koklič (Branik) 88,32. ti. Pintar (Alpetour) 89,15, 7. Kožar (Medveščak) 91,80, 8. Car-nikov (Branik) 93,25, 9. Rakovec (Jesenice) 94,57, 10. Ravnikar(Alpetour) 95,03; mlajši mladinci: 1. Franko (Olimpija) 83,89, 2. Sitar (Branik) 85,45, 3. Benedik (Jesenice) 86,12, 4. Kreačič (Triglav) 87,50, 5. Virk (Olimpija) 87,56, 6. Hafner (Radovljica) 87,93, 7. Kar-ničar (Jezersko) 88,35, 8. Marčič (Tržič) 88,52, 9. Podrekar (Jesenice) 88,63, K). Flajs (Tolmin) 88,73; Na zahtevni veleslalomski progi je pri fantih tako kot v slalomu slavil Olimpijce Franko. Najresnejše konkurente za drugi naslov pa je imel v Tržičanu Markiču in Jeseničanu Benedikti. Oba sta namreč z dobro vožnjo pripravila prijetno presenečenje in kaj kmalu bi se zgodilo, da bi bil Franko ob drugi naslov. Pri mlajših mladinkah je naslov osvojila Mariborčanka Klanščkova, ki je premagala klubsko kolegico Kokličevo in članico Alpetoura Liko-zarjevo. Rezultati — mlajše mladinke: 1. K lanjšček 1:21,49, 2. Koklič (obe Branik) 1:22.11, 3. Kolenc 1:22.50, 4. Likozar 1:22,70, 5. Pintar (vse Alpetour) 1:22,75; mlajši mladinci: 1. Franko (Olimpija) 1:18.07, 2. Markič (Tržič) 1:18,27, 3. Benedik (Jesenice) 1:18,37,-I. Podboj (Olimpija) 1:19,14, 5. Hibnikar (Tržič) 1:20.3«), (i Sitar (Branik) 1:20,91, 7. Kreačič (Triglav) 1:21,37, 8. Ahčm (Alpetour) 1:21.60, 9. Parte (Jezerske)) 1:28.58, K). Kune (Jesenice) 1:21,76. V dobrih, skoraj idealnih pogojih, so prvi dan letošnjega državnega prvenstva mladinci in mladinke nastopili v smuku. Med 72 tekmovalci je na 2100 ni dolgi progi z 800 m višinske razlike pri mlajših mladincih imel najhitrejši čas Branikovec Sitar, pri dekletih pa je po za slugi Pintarjcvc državni naslov odšel v Loko. Rezultati — mlajše mladinke: 1. Pintar (Alpetour) 1:22,93, 2. Koklič 1:23,09. 3. K lanjšček (obe Branik) 1:24,23, 4. Jerman (Olimpija) 1:26,76, S. Jarič (Izletnik) 1:26,91, 6. Likozar (Alpetour) 1:27,18, 7. Crnko (Branik) 1:28,15, 8. Ferjan (Radovljica) 1:28,36, 9. Sajovic 1:28,58, 10. Porenta (obe Alpetour) 1:28,62; mlajši mladinci: 1. Sitar (Branik) 1:20,95, 2. Ribnikar (Tržič.) 1:21,17,3. S. S ter (Alpetour) 1:21.29, 1 Markič (Tržič) 1:21,59, 5. J. Franko (Olimpija) 1:21,69, (i. Vučko (Alpetour), 7. Karničar (Jezersko) 1:23.88, 8. Piber (Bled) 1:24,05, 9. Ahčin (Alpetour) 1:24,65, 10. Kla-kočer( Izletnik) 1:25,01. -dh II. zvezna košarkarska liga — zahod Prijetno presenečenje Kranj — Splitski Dalvin je tudi po tem kolu še vedno vodilno moštvo. Le za dve točki pa mu zaostajajo košarkarji ljubljanske Ilirije. Oba sta namreč v sobotnem osemnajstem kolu premagala svoja nasprotnika. Dalvin je dobil srečanje z Mariborom, Ilirija pa s Šibenikom. V preostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi, le v Kranju je zmagal slabši nasprotnik Triglav. TRIGLAV : MEDVEŠĆAK 76:75 Kranj - II. ZKL, Triglav : Medveščak 76:75 (69:69, 24:42), telovadnica OŠ F. Prešeren, gledalcev 200, sodnika Ivanuš (Ljubljana), Ostojič (Slavonski Brod). Triglav: Košir 5 (2:1), Skubic 6 (6:3), Lipovac 14 (10:10), Stefe 4 (2:2), Hribernik 2, Mavric 27 (14:9), Omahen 4, Štrekelj 6. Medveščak: Zmire 17 (2:1), Polak 19 (3:1), Blaževič 6, Blagojevič 9 (7:5), Božanovič 15 (6:5), Filipan 5 (5:1), Gubic 4 (2:2). Izključitev: Skubic (20); Pet osebnih napak: Filipan (23), Košir (25); Tehnična napaka: Božanovič (31); Prosti meti: Triglav 34:26, Medveščak 26:15 ; Osebne napake: Triglav 25, Medveščak 24. Mladi na drsalnem tečaju Tržič — Ker je med Tržičani veliko zanimanje za drsanje, je hokejskodrsalna sekcija TVD Partizan Tržič organizirala med zimskimi počitnicami drsalni tečaj. Tečaja se je udeležilo 150 učenk in učencev, ki so vadili pod vodstvom izkušenih drsalcev in študentov Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane. Čeprav vreme za led ni bilo ugodno, so organizatorji v sodelovanju z osnovnimi šolami tečaj vseeno pripeljali do konca. Za zaključek so pripravili revijo, ki si jo je ogledalo precej Tržičanov -jk DVAKRAT PETI Terbeg - Tu je bil mednarodni FIS slalom z dokaj močno mednarodno udeležbo. Zmagovalec je bil ponovno Francoz Navil-J°d, ki je v štirih dneh kar trikrat slavil. JW naših se je najbolje uvrstil Križaj, ki je b" po prvi vožnji šesti, v drugi četrti, kar mu je v končni razvrstitvi prineslo peto mesto. V prvem nastopu je osmi čas dosegel tudi Ločan Strel, ki pa je v drugem vijugal preveč zadržano, saj mu je ušla uvrstitev med prvo deseterico. Rezultati: 1. Navillod (Francija) 94,88. 2. Hasseberger 95,65, 3. Hauser (oba Avstrija) 2*4, 4. Hardv (Francija) 96,12, 5. Križaj „.!'*•••. 13. Strel 99,31, Zibler 101,12, Pečnik iu'^' ''a*"v''' (vsi Jugoslavija) 103,29. Maribor — Ko so na Pohorju po dveh dneh ~ slalom in veleslalom — končale tekmovanje ženske za točke v SP in za »Zlato lisico«, so mariborski smučarski delavci Branika tretji dan pripravili še moški mednarodni FIS slalom. L'eprav je bila udeležba s tujimi predstavniki nc>lj pičla, je tako kot prejšnji dan v Trbižu. Zaje in Peneš TRŽIČ - V organizaciji smučarskega kluba Tržič pa je bilo v nedeljo na smučišču na Zelenici medregijsko tekmovanje v veleslalomu /a cicibane in cicibanke. Nastopilo je 153 smučarjev in smučark iz 14 klubov. Progo je postavil Milan Nadišar; imela pa .je 32 vralic. Kljub slabemu vremenu je bila dobro pripravljena, tekmovati je pa odlično organizirano. Rezultati: cicibanke: I. Zaje (Olimpija I 54,40, 2. Hafner (Alpetour) 55,57. 3. Kaprol (Olimpija) 55.82, 4. Dežman (Triglav) 56,88. 5. Leskovšek (Novinar) 57,47; cicibani: 1. Peneš (Triglav) 52,37, 2. Zan (Jesenice) 53,99. 3. Likozar (Alpetour) 56.55, 4 Uzar (Tržič) 57,88. 5. Hobič (Jesenice) 58,34. Janez Kikel Rekreacija v novi telovadnici Komisija za kulturo in šport pri krajevni skupnosti v Zireh je skupno z upravo žirovske šole in športnih organizacij že pripravila urnik vadbe v novi telovadnici. Zal pa rekreacija za zdaj »poteka« še dokaj neorganizirano. Za bolj organizirano vadbo za delovne kolektive in krajane naj bi v prihodnje poskrbel domači TVD Partizan. Ce drži pregovor, da ima sreča (včasih) mlade, ta prav gotovo drži za zmago triglava-nov v sobotnem derbiju z dna prvenstvene lestvice. Šele v podaljšku je Mavnču, pri neodločenem izidu, uspelo, da je premagal Zagrebčane. Le-ti so kranjski parket tokrat za uteho zapustili kot moralni zmagovalci, saj so bili vse do sedemintridesete minute srečanja boljši nasprotnik. Gostje so tokrat začeli izredno dobro, saj so že po nekaj minutah krepko vodili. In to po zaslugi slabih domačinov, ki so v desetih minutah dosegli le devet točk in pokazali eno od najslabših predstav v prvenstvu. To napako pa so Zagrebčani krepko izkoristili in na odmor odšli z zadovoljivo prednostjo. V nadaljevanju pa so se domačini le zbrali in po odlični igri veterana Mavrica nižali razliko in v zadnjih treh minutah izenačili. Tu pa so nato hoteli že zmagati. Gostje se niso predali in Mavric je tik pred koncem iz dveh prostih metov izid izenačil in izsilili podaljšek. Toda gostje niso popustili. Vendar so na koncu prvega podaljška naredili napako in Mavric je bil spet tisti, ki je z enim prostim metom le zagotovil zmago domači ""izidi: Triglav : Medveščak 76:75 (69:69, 24:42), Ilirija : Šibenik 97:76 (39:30), Puljanka : Celje 104:88, (55:40), Dalvin : Maribor 98:91 (46:33), Jug : Željezničar 92:83(53:32), Slovan : Oriolik 92:93 (49:42). Lestvica: Dalvin Ilirija Puljanka Oriolik Jug Maribor Slovan Celje Šibenik Željezničar Triglav Medveščak (-D Pari prihodnjega kola: Slovan : Triglav, Oriolik : Željezničar, Jug : Dalvin, Maribor : Puljanka, Celje : Ilirija, Šibenik : Medveščak. D. Humer Z občnega zbora PK Triglav Absolutni prvaki SRS in peti v SFRJ Kranj — Eden od najboljših športnih kolektivov v občini, absolutni prvaki SR Slovenije in peti v državi olavalni klub Triglav je pretekli četrtek pregledal na rednem občnem zboru svoje delo, uspehe za leto 1976 in si zadal nove smernice za letošnjo sezono. Čeprav so se lani od aktivnega plavanja poslovili starejši »asi« kranjskega plavanja brata Slavec in trojka najboljših plavalk Rebeka Porenta, Boni Pajntar in Breda Pečjak ter Linhart in še nekateri, pa za njimi raste nov rod mladih in nadarjenih plavalcev, ki bodo že čez par let s trdim delom ponesli slavo triglavanov po državi in tujini. Torej pri PK Triglav ne počivajo na lovorikah, ki so jih dosegli bivši plavalci, ki so na državnih in republiških prvenstvih osvajali prva mesta in rušili stare in postavljali nove rekorde. Da te govorice niso zvite iz trte, kaže podatek, da so pionirji najboljši v državi, da imajo v svojih vrstah evropskega mladinskega prvaka in udeleženca olimpijskih iger Boruta Petriča ter mladinsko balkansko prvakinjo Barbaro Štemberger ter še kopico dobrih in talentiranih rekorderjev, nam že to zgovorno priča, daje plavanje v občini v nenehnem vzponu. Da to trditev še bolj podkrepimo, so njihovi plavalci v lanski sezoni v 229 nastopih v vseh konkurencah izboljšali kar 452 rekordov, nam je .jasno, da bomo o bodočih tekmovalcih še slišali in to z najlepšimi vtisi. Torej rezultati in uspehi so znani, za bodočnost se torej ni treba bati, saj je ponovno oživela eksperimentalna plavalna šola, iz katere klub dobiva neusahljivi vir talentov. Raje se ustavimo pri nalogah za leto 1977. Število plavalnega kadra se v bistvu ne bo povečalo, le večji poudarek bo na eksperimentalni plavalni šoli za selekcioniranje. Štirje amaterski trenerji in profesionalni so dovolj kot v klubu zatrjujejo in načrtujejo. Ker jih kot vse kranjske klube pestijo finančna sredstva, se bodo udeleževali vseh tradicionalnih tekmovanj, na obe prvenstvi pa pošiljali le tiste, ki imajo realne možnosti za vstop med osem najboljših. Ker klub prav v tem letu vstopa v tridesetletnico organiziranega plavanja, bodo kandidirali za izvedbo pionirskega in članskega posamičnega in ekipnega državnega prvenstva. Opustili pa ne bodo tudi testiranja plavalcev prvega in drugega razreda eksperimentalne šole. Vse večji zamah pa kaže, naj bi Kranj dobil v bližnji prihodnosti novi letni in zimski olimpijski bazen. Ker pa le-ta pride na vrsto šele po srednjeročnem programu pri izgradnji novih športnih objektov šele v letu 1981, se bodo morali nadaljnja štiri leta zadovoljiti še z obema starima. S tem pa se bo moralo sprijazniti tudi 30.000 občanov Kranja. Vseeno pa kljub temu niso štedili s pohvalami na račun TKS Kranj, saj jim je omogočila res vse pogoje za treninge in tekmovanja v ogrevanem letnem in prostor v zimskem bazenu. Čeprav bodo varčevali na vsakem koraku — starši bodo še vedno brezplačno vozili otroke na tekmovanja — bodo za novo sezono potrebovali čez 61 starih milijonov. To pa res ni pretirana številka pri teh uspehih in postavljenih rekordih in osvojenih kolajnah na prvenstvih. Če hočejo res obdržati vodilno mesto v Sloveniji in si v jugoslovanskem plavalnem prostoru zagotoviti še višje mesto, jih bodo vsekakor potrebovali. Na koncu so izvolili nov upravni odbor, ki mu bo še naprej predsedoval Štefan Kadoič, pozabili pa niso tudi na Rebeko, Boni in Bredo. Od teh, in nenazadnje je bila vse pohvale deležna tudi bivša trenerka Anka Colnar-Košnik, so se dostojno poslovili z željo, da bi klubu pomagale v svojih zmožnostih. Torej pred kranjskim plavalnim kolektivom so nove naloge. Vsekakor bo treba upravičiti pridobljeno mesto in še s tršim delom dokazati, da uspehi iz zadnjih let niso le muhe enodnevnice. D. H umer Zanimanje za strelski šport 18 14 4 1606:1483 28 18 13 5 1796:1523 26 18 12 6 1651:1661 24 18 11 7 1650:1649 22 18 10 8 1534:1475 20 18 10 8 1671:1556 20 18 10 8 1650:1639 20 18 9 9 1574:1650 18 18 7 11 1650:1737 14 18 6 12 1657:1732 12 18 4 14 1470:1655 8 18 2 16 1262:1479 3 Ziri - Strelska družina »Tabor« iz Z i rov ima /i prek 100 članov, predvsem mladih. 1'od nje uliti okriljem deluje več sekcij »Kladiv ar«. »Alpmu«. »Mizarsko podjetje«, »mladincu, m »pionirji osnovne šole Ziri". Najboljše rezultate trenutno dosegajo pionirji osnovne šole Padlih letos ev l/ Zllov žirovski strelski družini 'Tabor., tudi /a načrtujejo več tekmovanj v streljanju / zračno in vojaško puško na strelišču, ki so si ga uredili \ glavnem sami s prostovoljnim de Nun in ol> pomoči nekaterih delovnih organi /ji II ,\ .i lin nožii' nejše ho prav golOV'O tislo \ počastitev dneva mladosti 25, maju Bedne tre miigc / zračno puško imajo Zirovci v prostorih osnovne šole vsak ponedeljek, sredo, petek m -.oholo popoldne, udeležuje pa se jih lahko vsak. ki upošteva navodila in pravila strelske družine Pričakovati je. da se bo \ strelsko družino v prihodnje vključilo še v eč pionirk in pionir je V, ('lam družine si trenutno najbolj želijo, da hi v čim krajšem času dokončno uredili strelišče za streljanje / malokalihrsko in vojaško puško Na strelišču na Ledini« i pri Zireh ho namreč še tudi letos potrebno za dokončno ureditev žrtvovati precej prostovoljnih delovnih ur. Pred* nedavnim je SI) »Tabor« **• pripravila eno od množičnih tekmovanj — tekmovanje za »zlato puščic o.. Rezultati: l Mrak (494 krogov od i;im) mož nihi SS •mlacinec«. 2 Burjek (4911 SS »pionirji OS,.. .! Zakclj 1190) SS »Mizarsko podjetje«. 1 Gladek t IMl'l SS »Kladivar«, 5 Kenila i j05> SS »Kladiv.-iI.. Mrak Občni zbor NK Partizan Britof Britof — V soboto, 5. februarja, zvečer so se v Britofu v dvorani doma Andreja Kme,ta zbrali na rednem občnem zboru čhmi nogometnega kluba društva Partizan Britof. Nogometni klub je v društvu edina sekcija, ki ima blizu 70 članov. Letos klub praznuje 20-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Klub ima nogometno moštvo, ki redno nastopa v Gorenjski nogometni B ligi. V jesenskem delu prvenstva 1976/77 si moštvo z. moštvom Primskovega brez izgubljenega srečanja deli prvo do drugo mesto. Pri tem pa je še posebno pomembno, da društvo oziroma moštvo kar dve leti ni moglo igrati na domačem igrišču zaradi urejanja. Člani društva in odbora ter mladinske organizacije so v tem času pri urejanju igrišča opravili 2100 prostovoljnih delovnih ur. Tako je danes igrišče nared za tekmovanja. Potrebna bodo le še manjša dela in dopolnitev opreme. To nalogo pa so si zadali kot osnovno tudi za nadaljnje delo. iPredsednik kluba oziroma društva pa je na zboru opozoril tudi na tesnejše sodelovanje na področju športne dejavnosti s krajevno skupnostjo Predoslje. Osnova za to je med drugim na primer tudi zelo aktivna in uspešna strelska družina v Predosljah. Na zboru pa so opozorili tudi na pomanjkanje igrišč za odbojko in rokomet ter košarko in tudi za najmlajše prebivalce krajevne skupnosti Britof, ki so v organiziranem ali domačem varstvu. Seveda pa društvo in klub pri tem sama ne bosta zmogla vseh nalog. Zato bo potrebna širša družbena pomoč in sodelovanje V občini in tudi tesnejše sodelovanje s sosednjo krajevno skupnostjo Predoslje. Na zboru so nazadnje 17 članom, ki so sodelovali in si najbolj prizadevali pri urejanju igrišča in na drugih področjih, podelili priznanja. Med drugimi so p