Georitem 13 NSL.qxd 15.7.2009 7:53 Page 1 13 LU^KA A@MAN MOMIRSKI DRAGO KLADNIK PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE VENIJIO POKRAJINE V SL V SLOVENIJI TURNE POKRAJINE http://zalozba.zrc-sazu.si A PODE@ELSKE KUL ISBN 978-961-254-141-5 € PREOBRAZB 9 2 1 6 9 8 7 5 1 4 1 4 5 18,00 GEORITEM 13 GEORITEM 13 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 1 1 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 2 2 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 3 GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski Drago Kladnik Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 4 4 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 5 GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski Drago Kladnik LJUBLJANA 2009 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 6 GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Milena Hazler Papi~, Ale{ Smrekar Avtorji poglavij: @iva Deu (Tipologija poselitvenih oblik), Blà Komac (Ugotavljanje plazovitosti), Franci Petek (Spremembe rabe tal), Peter Repolusk (Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~), Ivan Stani~ (Modeli razvoja in naselbinskega sistema – scenariji; Predlogi instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja), Maja Topole (Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~), Marta Vahtar (Krajinska regionalizacija in tipologija), Matija Zorn (Ugotavljanje plazovitosti) Kartografi: Tomà Ber~i~, Blà Komac, Franci Petek, Miran Rusjan, Matija Zorn Fotografi: Tomà Ber~i~, Miha Bukovec, Marjan Garbajs, Drago Kladnik, Matev` Lenar~i~, Igor Maher, Matjà Prin~i~, Jurij Senega~nik, Maja Topole, Marta Vahtar, Matija Zorn Prevajalec: Hugh Brown (Amidas) Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Tiskarna Radovljica, d. o. o. Naklada: 250 izvodov V publikaciji so predstavljeni rezultati projekta {t. V5-0303 z naslovom Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca, ki sta ga iz dràvnega prora~una sofinancirala Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 711.3(497.4)(082) 911.53(497.4)(082) A@MAN Momirski, Lu~ka Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji / Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik ; [kartografi Tomà Ber~i~ … [et al.] ; fotografi Lu~ka Àman Momirski … [et al.] ; prevajalec Hugh Brown]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2009. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 13) ISBN 978-961-254-141-5 1. Kladnik, Drago, 1955– 246184192 6 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 7 GEORITEM 13 GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik AVTORICA Lu~ka Àman Momirski lucija.azman@fa.uni-lj.si http://www.fa.uni-lj.si Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala. Leta 1986 je diplo-mirala na Oddelku za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, leta 1993 je na istem oddelku zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom »Imaginariji arheolo{kih objektov« in leta 2004 doktorirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani z zagovorom disertacije »Arhitektura in arheologija: razlike in sorodnosti«. V tujini se je izpopolnjevala na Taideteollinen Korkeakoulu v Helsinkih na Finskem, Oslo School of Architecture na Norve{kem ter arheolo{kem parku Cam-bodunum v Kemptnu in TU München v Nem~iji. Od leta 1998 dela na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Leta 2004 je bila izvoljena v naziv docentke za podro~je arhitekture in urbanizma. Med letoma 2005 in 2007 je bila na fakulteti prodekanica za znanstveno raziskovalno delo. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih je prejela ve~ nagrad in priznanj. Na Fakulteti za arhitekturo je vodila tudi mednarodne raziskovalne projekte. Organizirala je {tevilne konference, arhitekturne in urbanisti~ne delavnice, je avtorica ve~ kot dvajset razstav. Njena bibliografija v do-ma~ih in tujih publikacijah obsega priblìno 190 enot. AVTOR Drago Kladnik drago.kladnik@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/kladnik Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 je diplo-miral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz geografije in zgodovine, leta 1999 je na Interdisciplinarnem podiplomskem {tu-diju prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Leksikon geografije podeèlja v lu- ~i prostorskega planiranja«, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z zagovorom disertacije »Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe«. Od leta 1979 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2007 je bil izvoljen v naziv vi{ji znanstveni sodelavec. Sprva je bila njegova raziskovalna usmeritev agrarna geografija, znotraj nje pa problematiki rabe tal in me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisnimi imeni in izrazi, regionalizacijami, varstvom geografskega okolja in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega priblìno 850 enot. 7 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 8 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo ter zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej. V njem je sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije GIS v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 8 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 9 GEORITEM 13 GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik UDK: 911.53(497.4) 911.373(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Knjiga podaja ve~plastne odgovore na obseg in vzroke prostorskih, pa tudi drùbenih, gospodarskih in fiziognomskih sprememb v kulturni pokrajini na slovenskem podeèlju. Predstavlja rezultate interdisciplinarnega raziskovalnega pristopa pri prepoznavanju prostorskih sprememb in usmeritev v okviru dvoletnega raziskovalnega projekta z naslovom Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca, ki sta ga v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2006–2013 financirala Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Podrobne raziskave so izvedene na treh pilotnih obmo~jih, ki so izbrana tako, da je zajet presek zna~ilnih slovenskih makropokrajinskih enot (sredozemske pokrajine, dinarske pokrajine, alpske pokrajine in panonske pokrajine), obenem pa pokrivajo tako procese intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. Primer intenzifikacije je izbor katastrskih ob~in @alec in Gotovlje v ob~ini @alec, ki sta na stiku alpskega in panonskega sveta. Za ponazoritev marginalizacije smo izbrali katastrsko ob~ino Kòbana v ob~ini Brda kot predstavnico sredozemskega sveta in katastrsko ob~ino Sela pri Hinjah v ob~ini @uèmberk kot predstavnico dinarskega sveta. Geografski oris povzema splo{en opis vsakega obmo~ja z njegovo umestitvijo v {ir{o pokrajinsko enoto, s podatki o kamninah, povr{ju in vodah, podnebju, prsti in rastlinstvu, prebivalstvu in naseljih. Dopolnjujeta ga orisa krajinske podobe ter kmetijstva in njegovega polpreteklega razvoja. Tematski zemljevidi poselitvenih vzorcev so izdelani na ravni katastrskih ob~in in posameznih naselij. Podrobno je opisano stanje izbranih kmetij na pilotnih obmo~jih in predstavljeni so razlogi za njihovo {iritev. Raba tal razkriva spreminjanje na~ina kmetovanja, njegovo opu{~anje, razra{~anje gozda, {irjenje urbanizacije ter industrializacije in podobnega. Krajinska regionalizacija in tipizacija obravnavanih obmo~ij pomenita nadgradnjo in dopolnitev obstoje~e regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji. V sinteznem delu predstavljamo tri razli~ice scenarijev prostorskega razvoja, predloge splo{nih in konkretnih smernic glede {iritve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Na primeru katastrske ob~ine Kòbana je obdelana tamkaj pere~a problematika plazovitosti, na primeru drugih dveh pilotnih obmo~jih pa so preu~ene prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~. Opredeljeni so tudi nekateri splo{ni problemi, ki nastajajo pri projektiranju novih objektov in prostorskih zasnov obmo~ij na podeèlju ter pri vrednotenju pokrajinskih sprememb z vidika naselbinskega sistema ali z vidika vrednotenja ter usmeritev za varovanje in urejanje posameznih krajinskih vrednot. Podani so predlogi instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja. KLJU^NE BESEDE geografija podeèlja, prostorsko na~rtovanje, urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura, kmetijstvo, podeèlje, preobrazba pokrajine, naselbinski vzorci, raba tal, prostorski razvoj Slovenije, pokrajina, krajina 9 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 10 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik GEORITEM 13 PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJI Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik UDC: 911.53(497.4) 911.373(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Transformation of Cultural Landscape in Slovenian Countryside The book offers multi-layered responses to the scope and causes of spatial, as well as social, economic and physiognomic changes in the cultural landscape in Slovenian countryside. It presents the results of an interdisciplinary research approach to recognising spatial change and trends within a two-year research project entitled »The Transformation of the Landscape by Agricultural Modernisation and Changes in Settlement Patterns«, which was financed by the Slovenian Research Agency and the Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia within the target research programme Slovenian Competitiveness 2006–2013. Similar research was carried out in three pilot areas, selected because they captured a cross section of typical Slovenian landscape macro-units (Mediterranean, Dinaric, Alpine and Pannonian), while also covering the processes of intensification and marginalisation. The cadastral communities of @alec and Gotovlje within the @alec municipality offer an example of intensification; the two are in contact with both the Alpine and the Pannonian regions. The cadastral community of Kòbana in the municipality of Brda, as a representative of the Mediterranean region, and the cadastral community of Sela pri Hinjah in the municipality of @uèmberk, representing the Dinaric region, were selected to illustrate marginalisation. The geographical outline includes a general description of each area, placing it within its wider landscape unit, with data on rock, surface features, and waters, climate, soils and vegetation, population and settlements. This is supplemented with an outline of the landscape form and agriculture and its recent historical development. Thematic maps of settlement patterns are produced at the cadastral community and individual settlement levels. The state of selected farms in pilot areas is also described and reasons for their expansion given. Land use reveals changes in agricultural methods, land abandonment, forest re-growth, the expansion of urbanisation and industrialisation and similar. Landscape regionalisation and typing of the selected areas is a development and supplementation of existing regional divisions by landscape type in Slovenia. The conclusion of the work presents three spatial development scenarios, proposed general and specific guidelines for settlement expansion and policies to protect and manage individual agricultural units at the local level. In the case of the Kòbana cadastral community the local issue of potential landslides is studied, while in another two pilot areas the spatial and function changes in settled land are studied. Some general problems are defined which arise in the projecting of new buildings and spatial plans for rural areas, and evaluating landscape changes in terms of the settlement system and in terms of the evaluation and policy-making to protect and manage individual features of landscape value. The book also sets out a series of proposed instruments to direct spatial development. KEY WORDS rural geography, spatial planning, urbanism, architecture, landscape architecture, agriculture, rural landscape, landscape transformation, settlement patterns, land use, spatial development of Slovenia, landscape 10 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 11 GEORITEM 13 Vsebina Predgovor .............................................................................................................................................................................. 12 1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 14 1.1 Metodologija ...................................................................................................................................................... 16 1.2 Uporabljena terminologija .................................................................................................................. 17 2 Geografski oris ............................................................................................................................................................ 19 2.1 Katastrska ob~ina Kòbana .................................................................................................................. 20 2.2 Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje .............................................................................................. 27 2.3 Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah .................................................................................................. 36 3. Zajem podatkov ........................................................................................................................................................ 41 3.1 Evidentiranje na podlagi kartografskih podatkov in izdelava zemljevidov ............................................................................................................................ 42 3.2 Evidentiranje stanja na kmetijah in obrazloìtev utemeljenosti posega na najbolj{e kmetijsko zemlji{~e .................................................................................. 47 4 Dolo~anje tipologije in vzrokov pokrajinskih sprememb ................................................ 64 4.1 Ugotavljanje plazovitosti ........................................................................................................................ 64 4.2 Spremembe rabe tal .................................................................................................................................... 70 4.3 Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~ ...................................... 92 4.4 Krajinska regionalizacija in tipizacija ...................................................................................... 109 4.5 Tipologija poselitvenih oblik .......................................................................................................... 122 5 Vrednotenje sprememb kulturne pokrajine ................................................................................ 125 6 Razvoj in naselbinski sistem – scenariji .......................................................................................... 129 6.1 Katastrska ob~ina Kòbana .............................................................................................................. 129 6.2 Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje .......................................................................................... 131 6.3 Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah .............................................................................................. 132 7 Predlogi splo{nih in konkretnih smernic prostorskega razvoja .............................. 133 7.1 Katastrska ob~ina Kòbana .............................................................................................................. 135 7.2 Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje .......................................................................................... 137 7.3 Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah .............................................................................................. 139 8 Predlogi instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja ........................................ 140 9 Sklep .................................................................................................................................................................................. 142 10 Seznam virov in literature ............................................................................................................................ 144 11 Seznam slik .................................................................................................................................................................. 152 12 Seznam preglednic .............................................................................................................................................. 154 13 Priloga z obrazci .................................................................................................................................................... 156 11 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 12 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Predgovor Publikacija predstavlja rezultat dvoletnega raziskovalnega projekta z naslovom Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca, ki sta ga v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkuren~nost Slovenije 2006–2013 financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Projekt spada v tematski sklop skladnej{i regionalni razvoj in izbolj{anje gospodarjenja s prostorom, s poudarkom na povezovanju ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Izvajala ga je skupina raziskovalcev s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Urbanisti~nega in{tituta Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica pod vodstvom Lu~ke Àman Momirski s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na javnem nate~aju je bil projekt izbran z namenom, da se dopolnijo raziskave na podro~ju spremljanja preobrazbe podeèlske kulturne pokrajine in na dolo~en na~in zapolni vrzel pri obravnavi kmetijstva kot dejavnosti, ki v prevladujo~i meri vpliva na krajinsko in arhitekturno podobo podeèlja ter njegovo prepoznavnost. Na spreminjanje podobe, nastale v preteklosti, vpliva posodabljanje kmetijstva. Pode- èlje postaja ìvljenjski in gospodarski prostor, ki ni pogojen le s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, pa~ pa tudi z najnovej{im razmahom urbanizacije, ki z razli~nimi proi-zvodnimi in storitvenimi dejavnostmi vedno bolj prodira nanj. Podeèlje ni le gospodarski prostor, ampak tudi prostor, ki omogo~a posebno kakovost ìvljenja, kjer se najbolj neposredno stikata naravna in kulturna dedi{~ina, zna~ilna za dolo~eno regijo. Ta dedi{~ina nikakor ni le materialna, pa~ pa predstavlja dedi{- ~ino znanj, obi~ajev, poimenovanj, jezika in kulture v naj{ir{em pomenu. To je tudi dedi{~ina, ki je ustvarila izjemne kulturne krajine (Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini 2003). Na~rtovanje razvoja podeèlja zato teì k celovitosti. To je razvidno iz na~el skupne evropske kmetijske politike in na njej temelje~em Nacional-nem strate{kem na~rtu razvoja podeèlja (MKGP 2007). S programi razvoja podeèlja, ki predstavljajo podlago za velik del na~rtnega vlaganja evropskih sredstev v razvoj podeèlja, je mogo~e v veliki meri vplivati na bodo~o podobo krajine in pokrajine. Skladno z usmeritvami iz strategije prostorskega razvoja Slovenije (Odlok … 2004) je ena od prioritet za dosego ciljev prostorskega razvoja na nacionalni ravni ohranjanje vitalnosti in privla~nosti podeèlja, to pa pomeni, da je tudi na podeèlju, kot prevladujo~em delu dràvnega ozemlja, predviden usklajen in na~elom trajnosti zave-zan prostorski razvoj. Po sedaj veljavni zakonodaji podeèlje v prostorskih aktih lokalne skupnosti ni opredeljeno; nekako pa~ velja, da je podeèlje celoten prostor, ki je zunaj mest in mestnih naselij. Ta prostor vsekakor ni enovit. Razli~ni dejavniki vplivajo na 12 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 13 GEORITEM 13 to, da danes na dolo~enih obmo~jih potekajo procesi intenzivnega gospodarskega razvoja s priseljevanjem prebivalstva, na drugih pa procesi opu{~anja kmetijstva in demografskega praznjenja. Raziskava, ki temelji na navedenih izhodi{~ih, se je oblikovala skozi naslednje vsebinske sklope: evidentiranje stanja krajine treh pilotnih obmo~ij, dolo~anje tipologije in vzrokov pokrajinskih sprememb na treh pilotnih obmo~jih, vrednotenje sprememb pokrajine, modeli razvoja naselbinskega sistema, scenariji razvoja pokrajine, predlogi konkretnih in splo{nih smernic prostorskega razvoja ter predlogi instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja. Tènja po celoviti obravnavi zahtevne tematike se je odrazila v vzpostavitvi interdisciplinarne raziskovalne skupine, v kateri so sodelovali strokovnjaki s podro~ja geografije, kmetijstva, krajinske arhitekture, arhitekture, urbanizma in prostorskega na~rtovanja. Vsaka od strok je na podlagi predhodno izoblikovanih teoreti~nih izhodi{~ poudarjeno obravnavala dolo~en vidik problematike, v lastnih sistemskih okvirjih, s sebi lastnim izrazjem. Pri tem je pri{lo do izraza, sicer ustrezno pojasnje-no, razlikovanje med pojmoma pokrajina in krajina. Pomemben prispevek h kvalitetnej{im strokovnim podlagam prostorskega na~rtovanja je empiri~na raziskava izbranih pilotnih obmo~ij in njihove preobrazbe v povezavi z oblikovanjem smernic za njihov nadaljnji prostorski razvoj. Poudarjena je vloga kmetijske stroke v postopkih prostorskega na~rtovanja, ki naj bi mònosti za ohranjanje kmetijskih zemlji{~ iskala skupaj z urbanisti in strokovnjaki za urejanje prostora. Opredeliti bi bilo treba glavne kmetijske dejavnosti v prostoru in zna~ilna proizvodna obmo~ja; na tak na~in bi se vzpostavile mònosti, da bo podeèlje ohranilo svojo podobo in bi se zaustavilo propadanje kulturne pokrajine ter praznjenje podeèlja. Pomemben prispevek raziskave Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca je osvetlitev problematike z vidika razli~nih strok, ki je prinesla dokaj {iroke in dopolnjujo~e se poglede na ta problem, odprla pa je tudi nove razmisleke o nujnosti demografskih raziskav in oblikovanju ustrezne demografske politike ter dopolnitvi raziskave z zgodovinsko-razvojno analizo prostora, ki je geografski oris ali krajinske analize ne morejo nadomestiti. Sinergijsko povezovanje skupnih znanj je nekaj, kar je pri interdisciplinarno zastav-ljenih projektih tèko dose~i. Raziskavi je v dolo~enem delu to uspelo, del pa je ostal na relativno splo{ni ravni, vendar z marsikatero pronicljivo zamislijo, predlogom in usmeritvijo. ^eprav je povezovanje dognanj razli~nih strok zahtevno, je po drugi strani vredno vse pozornosti in vzpodbude, saj se razli~ni pristopi in njihovi rezultati lahko povezujejo in dopolnjujejo samo v primeru, ko se njihove zna~ilnosti, razlike in povezave jasno prikaèjo. Je dodatna kakovost, ki v prostorskem na~rtovanju predstavlja nenehen izziv. Milena Hazler-Papi~ 13 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 14 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 1 Uvod Izhodi{~e raziskovalnega projekta z naslovom Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca temelji na spoznanju, da je dejansko stanje prostorskih razmerij, to je odnosov med posameznimi ustvarje-nimi prostorskimi prvinami, ~edalje slab{e. Razloge za tak{no stanje lahko med drugim najdemo v preveliki splo{nosti programskih in prostorskih aktov. Posledica njihove posplo{enosti je slab{a uporabnost in nezmònost dovolj natan~nega prenosa s planske na projektno in izvedbeno raven. Zaradi tega je zaznati tudi odsotnost u~inkovite kontrole izvajanja prostorskih dolo~il. Problem, ki smo se ga lotili z raziskavo, so pokrajinske spremembe, ki nastajajo zaradi spreminjanja poselitve in posodabljanja kmetijstva. Podro~je urejanja prostora ima v postopkih prostorskega na~rtovanja najpomembnej{o vlogo kot koordina-tor oziroma usklajevalec {tevilnih razli~nih, tudi diametralno nasprotnih interesov v prostoru. Temeljna podmena raziskave je, da je mogo~e ve~plastne in celovite odgovore na obseg in vzroke sprememb, ki v pokrajini nastajajo zaradi spreminjanja poselitve in posodabljanja kmetijstva, pridobiti le z vklju~evanjem interdisciplinarnega pogleda na prepoznane spremembe in usmeritve. Poglavitna vpra{anja, ki smo si jih ob tem zastavili, so: kak{ne so te spremembe, v kak{nem obsegu se pojavljajo, kak- {ni so dejavniki in prvine sprememb, kako lahko nanje vplivamo in do kolik{ne mere jih lahko predvidimo. Hipotezo raziskave smo preu~evali na treh pilotnih obmo~jih, ki so izbrana tako, da je zajet presek zna~ilnih slovenskih makropokrajinskih enot (sredozemske pokrajine, dinarske pokrajine, alpske pokrajine in panonske pokrajine), obenem pa pokrivajo tako procese intenzifikacije kot marginalizacije v pokrajini. S pojmoma intenzifikacija in marginalizacija in posledi~no polarizacijo lahko namre~ v grobem ozna~imo aktualne procese na slovenskem podeèlju. Tako je za intenzifikacijo zna~ilno pove- ~evanje intenzivnosti obdelave kmetijskih zemlji{~, ki nastane ali zaradi ve~je koli~ine vloènega ìvega dela ali zaradi ve~je uporabe kapitala in energije v kmetijstvu. Intenzifikacijo praviloma zaznamujejo nara{~anje prebivalstva, pridelovalna specializacija in intenzifikacija v kmetijstvu, agrotehni~ni ukrepi, {irjenje industrijske in obrtne, {e zlasti storitvene dejavnosti, gradnja novih hi{ zunaj strnjeno pozidanih delov naselij, mo~na suburbanizacija in vna{anje novih arhitekturnih prvin. Za marginalizacijo so zna~ilni upadanje prebivalstva, ekstenzifikacija kmetijske pridelave in opu{~anje kmetijske dejavnosti, kar vodi v zara{~anje obdelovalnih zemlji{~ oziroma ogozdovanje, splo{no gospodarsko mrtvilo, propadanje naselij in znotraj njih propadanje tradicionalne stavbne dedi{~ine. Drug pol marginalizacije so novi prostorski posegi, ki pa jih z vidika zemlji{ke strukture, lociranja novogradenj, neustreznosti prenove ali drugih ureditev opredeljujemo kot neustrezne. Primer intenzifikacije je izbor katastrskih ob~in @alec in Gotovlje v ob~ini @alec, ki sta na stiku alpskega in panonskega 14 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 15 GEORITEM 13 sveta. Za ponazoritev marginalizacije smo izbrali katastrsko ob~ino Kòbana v ob- ~ini Brda kot predstavnico sredozemskega sveta in katastrsko ob~ino Sela pri Hinjah v ob~ini @uèmberk kot predstavnico dinarskega sveta. Publikacija predstavlja bistvene ugotovitve raziskovalnega projekta. Razdeljena je na sedem vsebinskih sklopov. Kartografsko in tekstualno gradivo je v primerjavi z izvornim gradivom raziskave precej skr~eno. Vsako od izbranih pilotnih obmo~ij je podrobno predstavljeno v geografskem orisu. Z njim izpostavimo pokrajinske zna- ~ilnosti z vidika prostorskega na~rtovanja, pri ~emer je poudarek na tistih pokrajinskih sestavinah in procesih, ki jih je pri na~rtovanju treba upo{tevati bodisi zaradi ustreznega ume{~anja v prostor bodisi zaradi morebitnih omejitvenih oziroma specifi~nih razvojnih dejavnikov. V poglavju o evidentiranju prostorskih prvin na kratko predstavljamo izdelavo potrebnih zemljevidov v funkciji kakovostnega izhodi{~a za vsako nadaljnjo vsebinsko interpretacijo in prostorsko presojo. Za vsako pilotno obmo~- je sta izbrana po dva zna~ilna zemljevida. Kljub splo{nim poudarkom na evidentiranju stanja na kmetijah in obrazloìtvah utemeljenosti posegov na najbolj{a kmetijska zemlji{~a, ta del prispevka predstavlja pomen podatkovnih baz, ki jih je treba vzpostaviti oziroma zagotoviti za prostorsko na~rtovanje. Evidentirano stanje na kmetijah je pri-kazano v izpolnjenih posebnih obrazcih, ki so jih za prostorsko in druga na~rtovanja pripravili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Za vsako pilotno obmo~je je predstavljena po ena izbrana kmetija. Obrazec je zaradi podatkov, ki jih pri iskanju najbolj{e lokacije {iritve kmetije potrebujejo prostorski na~rtovalci, dopolnjen s podatki o vseh zemlji{~ih v lasti posamezne kmetije (le znotraj mati~ne katastrske ob~ine), s tem pa je omogo~en tudi vpogled v razdrobljenost kmetijskih zemlji{~ posameznih lastnikov. To pa je poseben problem, ki presega v knjigi obravnavano tematiko. Interdisciplinarno naj{ir{e je poglavje o dolo~anju tipologije in vzrokov pokrajinskih sprememb. [tudija plazovitosti je izdelana le za katastrsko ob~ino Kòbana, kjer geomorfolo{ki dejavniki izrazito vplivajo na ~lovekove posege v prostor. V rabi tal se zrcalijo tako naravne prvine kot drùbene razmere dolo~ene pokrajine, spremembe v rabi tal pa kaèjo na njeno dramati~no preobrazbo v zadnjih dveh stoletjih; prikazane so za vsa tri pilotna obmo~ja. Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~ so bile podrobno raziskane v katastrskih ob~inah Gotovlje v Spodnji Savinjski dolini in Sela pri Hinjah v Suhi krajini. Poglobitev meto-dologije, opredeljene v {tudiji Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (Maru{i~, Ogrin, Jan~i~ in Bartol 1998), je za vsa tri pilotna obmo~ja predstavljena z ugotovitvami krajinske regionalizacije in tipizacije. Poglavje o tipologiji poselitvenih oblik opozarja na nekatere splo{ne probleme, ki se pojavljajo pri projektiranju novih objektov in prostorski zasnovi obmo~ij na podeèlju. Prav tako splo{en je prispevek poglavja o vrednotenju pokrajinskih sprememb, ki se lahko vrednotijo bodisi z vidika naselbinskega sistema bodisi z vidika vrednotenja ter usmeritev za varovanje in urejanje posameznih krajinskih vrednot. Scenariji so strate{ke usmeritve, s katerimi 15 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 16 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik predvidevamo spremenjeno podobo prostora in opredeljujemo moèn oziroma èlen prostorski razvoj. Za vsako pilotno obmo~je so predstavljeni v treh razli~icah. Predlogi splo{nih in konkretnih smernic prostorskega razvoja obsegajo usmeritve glede {iritve naselij ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni. Vsebinske ugotovitve raziskave zaklju~uje predlog instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja. 1.1 Metodologija Na~in, kako s premi{ljenim ravnanjem in postopki dose~i zastavljeni cilj in uresni- ~iti namen, imenujemo metoda. Razlikujemo splo{ne metode, katerih uporaba je zelo {iroka, mòna na vseh podro~jih, in posebne oziroma specifi~ne metode, ki jih je mogo- ~e uporabiti le na nekaterih podro~jih. V raziskavi so bile uporabljene tako splo{ne kot posebne metode. Zaradi njenega interdisciplinarnega zna~aja jim je treba nameniti nekaj ve~ pozornosti. V primeru opazovanja, vrednotenja, opozarjanja na vzro~ne povezave in kate-goriziranja uporabljamo opisno ali deskriptivno metodo, ki je tudi temeljna metoda geografskega orisa. Prav tako je deskriptivna metoda uporabljena pri evidentiranju stanja na kmetijah. Vzpostavitev kartografske podatkovne baze temelji na uporabi geografskega informacijskega sistema (GIS-a), ki se vsaj v arhitekturi in urbanizmu uveljavlja {ele v zadnjem desetletju. S pomo~jo geografskega informacijskega sistema je mogo~e izbolj{ati podatkovno bazo, ki jo odlikujejo ve~ja natan~nost, izbolj{ana preglednost in poenostavljeno, bolj u~inkovito povezovanje, prepletanje, kombini-ranje razli~nih vrst podatkov. Zlasti zadnje vpliva na oblikovanje novih, inventivnih sklepov ter ugotovitev, s ~imer se izbolj{ujejo tudi rezultati raziskovalnega in stro-kovnega dela. GIS metodologijo smo v kombinaciji s posebno deterministi~no metodo ponderiranja (van Westen in Terlien 1996; Zorn in Komac 2008) uporabili tudi pri ugotavljanju plazovitosti. Z uporabo GIS-a smo dopolnili tudi zgodovinsko metodo, namenjeno preu~evanju preteklih pojavov in zgodovinskih virov. Za obmo~ja obravnavanih katastrskih ob~in smo morali sestavljene liste franciscejskega katastrskega na~rta iz srede prve polovice 19. stoletja pretvoriti v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem (Petek in Fridl 2004), nakar smo lahko primerjali rabo tal in njene spremembe v razdobju med letoma 1819 (katastrska ob~ina Kòbana) oziroma 1825 (katastrske ob~ine @alec in Gotovlje ter Sela pri Hinjah) in 2004. Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~, nekak{en postmonitoring poselitvenega vzorca, temeljijo na analizi vnaprej opredeljenih obmo~ij strnjene in nestrnjene poselitve na obmo~- jih posameznih naselij. Metodologija, uporabljena za opredelitev krajinskih vzorcev in obmo~ij v {tudiji Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (Maru{i~, Ogrin, Jan~i~ in Bar-16 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 17 GEORITEM 13 tol 1998), je dopolnjena ter na vseh treh pilotnih obmo~jih na podlagi analize osnovnih podatkovnih baz (geolo{ka podlaga, relief, fitocenolo{ka karta, naravne vrednote, kulturna dedi{~ina, vode …) in terenskega dela nadgrajena z regionalizacijo oziroma ~lenitvijo obravnavanih obmo~ij na krajinske enote na regionalni ravni ter tipizacijo oziroma opredelitvijo krajinskih vzorcev na lokalni ravni. Tipologija poselitvenih oblik je sintezna ugotovitev, kako pristopiti k upo{tevanju meril in vrednot obstoje~ih identitetnih grajenih struktur, pa tudi splo{nih naravnih in drugih ustvarjenih zna~ilnosti. V arhitekturi in urbanizmu se za ugotavljanje pri-merljivosti posameznih prvin uporabljajo metode vrednotenja. Spremembe kulturne pokrajine smo vrednotili z vidika naselbinskega sistema ter vrednotenja in usmeritev za varovanje in urejanje posameznih krajinskih vrednot. Scenariji so prospektivne deskriptivne metode, namenjene predvidevanju druga~ne in spremenjene podobe prostora. Ker so za posamezno pilotno obmo~je podani v treh razli~icah, je omogo~ena tudi njihova primerjava. V zadnjih dveh poglavjih so v opisni obliki podani predlogi splo{nih in konkretnih smernic prostorskega razvoja ter predlogi instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja. 1.2 Uporabljena terminologija Pri pripravi knjige smo sodelovali predstavniki razli~nih znanstvenih disciplin, ki nekatere strokovne izraze è tradicionalno razli~no uporabljamo. Ker je v eni sami knjigi za isti pojem neprimerno uporabljati razli~ne izraze, smo se zavestno odlo~i-li za poenotenje, kar pa {e ne pomeni, da je uporabljeno izrazje edino mòno. Prav zato è v uvodu izpostavljamo poglavitna terminolo{ka razhajanja, dobro zaveda-jo~ se za zdaj nepremostljivega problema, ki è desetletja oteùje medsebojno strokovno razumevanje. Pri tem moramo poudariti, da knjigo izdaja geografska usta-nova, zato dajemo prednost izrazom v oblikah, kot jih uporablja geografija. Med neenotno rabljenimi izrazi lahko izpostavimo pomenski dvojnici pokrajina : krajina ter prst : tla. Ker geografija daje prednost obema prvonavedenima izrazoma, sta prednostno uporabljena tudi v tej knjigi, medtem ko so drugonave-deni obi~ajni pri strokah, ki se povezujejo v okviru Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Morda ni odve~ poudariti, da so geografski izrazi praviloma starej{i in so jih bolj specializirane discipline, v na{em primeru primarno krajinska arhitektura in pedologija, pozneje zaradi razli~nih razlogov vpeljale v drugih oblikah in jih pomensko prilagodile svojim potrebam. Nekateri mlaj{i izrazi so se zaradi zastopanosti v razli~nih razvojnih, strate{kih in drugih dokumentih s~asoma lepo uveljavili tudi v {ir{i strokovni javnosti. Ker pa za izobraèvanje o prostorskih pojavih in procesih na osnovno{olski in srednje{olski ravni {e vedno skrbi zlasti geografija, ki uporablja svoje, torej starej{e izrazje, je v praksi na tem podro~ju {e vedno precej{- nja zmeda. 17 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 18 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Glavno zadrego predstavlja pomenska dvojnica pokrajina : krajina. V knjigi dajemo prednost geografskemu izrazu pokrajina, ki je starej{i in je obenem glavni predmet preu~evanja geografije. Uporabljamo ga skladno z opredelitvijo v Geografskem terminolo{kem slovarju, kjer so mu pripisane {tiri pomenske razli~ice (Kladnik s sodelavci 2005, 292): » 1. spl. geogr. del Zemljinega povr{ja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in sou~inkovanje geografskih dejavnikov svojski zna~aj, videz, po katerem se razlikuje od okolice S: regija (2) 2. spl. geogr. ozemlje s prevlado ene ali ve~ pokrajinskih prvin 3. spl. geogr. videz Zemljinega povr{ja S: krajina (2) 4. spl. geogr. upravna enota vi{je ravni«. Tak{ni opredelitvi nasprotujejo krajinski arhitekti, za katere je krajina stanje zemeljskega povr{ja, ki se obravnava kot celota fizi~nih, naravnih, antropogenih in drùbenih pojavov ter njihove medsebojne povezanosti (Kladnik 1999). Tak{na raz-laga je povsem skladna z geografskim razumevanjem pokrajine, ki je nedvomno starej{i izraz. Angle{ko govore~i strokovnjaki tak{nih terminolo{kih problemov nimajo, saj uporabljajo le pomensko enoten izraz landscape. Ta ve~ kot tristo let stara angle{ka beseda izvorno pomeni del zemlji{~a, ki ga lahko zaobjamemo s pogledom, s~asoma pa se je njen pomen bistveno spremenil in raz{iril. Priznati je treba, da se je v zadnjem ~asu izraz krajina uveljavil v {tevilnih prostorskih strokah, prostorskih dokumentih, na primer v strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), in tudi v zakonodaji. Ker je Slovenija podpisnica Evropske konvencije o krajini (Zakon o ratifikaciji … 2003), naj bi se tudi v zaklju~kih in ugotovitvah, vezanih na prostorsko zakonodajo in programske dokumente, namesto izraza pokrajina uporabljal izraz krajina. V splo{nih dolo~bah konvencije je v 1. ~lenu, ki opredeljuje pomen izrazov, pod to~ko a opredeljen tudi pomen izraza krajina: »… izraz krajina pomeni obmo~je, kot ga zaznavajo ljudje in katerega zna~ilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali ~love{kih dejavnikov …«. [e enkrat ve~ moramo poudariti, da ta definicija v celoti ustreza tudi geografskemu razu-mevanju pokrajine. Terminsko dvojnost ob sicer{nji pomenski enotnosti ohranja tudi osnutek Terminolo{kega slovarja urejanja prostora (2005). To pa {e ne pomeni, da smo se v tej knjigi rabi izraza krajina povsem odrekli. Dosledno ga namre~ uporabljamo v smislu vidnega zaznavanja zemeljskega povr{- ja oziroma pejsaà, ki se v obliki krajinskih vzorcev oziroma gradnikov kaè kot kon~ni rezultat njegove tipizacije. V tem pomenu je krajina povsem enakovredna sopomen-ka geografski opredelitvi pokrajine v njenem tretjem pomenu. Ker je naslov pri~ujo~e knjige Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji, si oglejmo {e razlage izrazov kulturna pokrajina in kulturna krajina, kot ju podajata Geografski terminolo{ki slovar in Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004), ter izraza podeèlje, kot je zapisana v Geografskem terminolo{kem 18 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 19 GEORITEM 13 slovarju. Po Geografskem terminolo{kem slovarju (Kladnik s sodelavci 2005, 194) je kulturna pokrajina: »… pokrajina, kjer antropogene pokrajinske prvine prevladujejo nad naravnimi …«. Po strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Odlok … 2004, 10) je »… kulturna krajina rezultat vzajemnih u~inkov naravnih procesov in ~lovekovega delovanja. Pri tem lo~imo: • kulturne krajine, ki jih je oblikoval in ustvaril ~lovek zaradi estetskih razlogov, • organsko nastale kulturne krajine, ki so izvorno nastale iz socialnih, ekonomskih, administrativnih in/ali religioznih razlogov, • asociativne kulturne krajine, v katerih prevladujejo izrazite religiozne, umetni{ke ali kulturne povezave z naravnimi prvinami …«. Podeèlje je po Geografskem terminolo{kem slovarju (Kladnik s sodelavci 2005, 286): »… kultivirana pokrajina, kjer je v rabi prostora in pokrajinskem videzu opazna prevlada najpomembnej{ih dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, z nadpovpre~nim dele- èm kme~kega prebivalstva, ki je bolj preprosto socialno raz~lenjeno in tradicionalno, s poudarjeno prilagojenostjo poloàja naselij in oblike hi{ naravnim razmeram, kmetijskim opravilom …«. Pomenska dvojnica prst : tla je v tej knjigi manj trd oreh, saj preu~evanje pedolo{kih razmer ni v ospredju. V geografiji (Kladnik s sodelavci 2005) pojem prst pomeni preperel povr{inski del Zemljine skorje, ki je naravno okolje za uspevanje rastlin in nastaja ter se spreminja zaradi vplivov mati~ne podlage, podnebja, reliefa, vode, ~asa, delovanja organizmov in ~loveka. Kot sopomenki se pojavljata ljudski izraz zemlja in v pedologiji prednostni izraz tla, ki pa je v geografiji pomensko {ir{i in pomeni bodisi trdno plast Zemljinega povr{ja bodisi Zemljino povr{ino kot podlago, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji. V mati~ni stroki pedologiji so tla opredeljena kot naravno telo oziroma sloj preperelega in preoblikovanega materiala med zemeljskim povr{jem in mati~no kamnino, ki je nastal s preperevanjem mati~ne kamnine ali preobrazbo è preperelega materiala in je sestavljen iz posameznih, medsebojno razli~nih talnih horizontov. V Geografskem terminolo{kem slovarju (Kladnik s sodelavci 2005) je razloèn tudi pomen ve~ine drugih strokovnih izrazov, tako da je z njegovo uporabo tudi nestro-kovnjakom omogo~eno bolj{e razumevanje besedila. Med pogosteje uporabljanimi termini lahko v njem najdemo na primer razlage pojmov kmetijsko zemlji{~e, poselitev, prostor, raba tal, urbanizacija, zara{~anje in zemlji{ka razdelitev. 2 Geografski oris Geografski oris izbranih pilotnih obmo~ij vklju~uje: • splo{en opis obmo~ja z njegovo umestitvijo v {ir{o pokrajinsko enoto, • podatke o kamninah, povr{ju in vodah, • podatke o podnebju, prsti in rastlinstvu, 19 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 20 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik • podatke o prebivalstvu in naseljih, • oris krajinske podobe, • oris kmetijstva in njegovega polpreteklega razvoja. Z geografskim orisom predstavljamo temeljne pokrajinske zna~ilnosti obmo~- ja prostorskega na~rtovanja, pri ~emer je poudarek na tistih pokrajinskih sestavinah, ki jih je pri na~rtovanju treba upo{tevati bodisi zaradi ustreznega ume{~anja v prostoru bodisi zaradi morebitnih omejitvenih oziroma specifi~nih razvojnih dejavnikov. V geografskem orisu so za na~rtovanje, razumevanje prostora in pripravo planskih aktov zlasti pomembni podatki o prebivalstvu. Demografski kazalniki so kazalniki regionalnega razvoja, dolo~enih prebivalstvenih zna~ilnosti, pojavov in procesov, izra- ~unani ali izpeljani na podlagi razli~nih formul, na primer indeks starosti, selitveni prirastek, stopnja brezposelnosti. Projekcija prebivalstva je matemati~na ocena bodo~ega {tevila in sestave prebivalstva, ki najpogosteje temelji na predpostavkah o rodnosti, umrljivosti in selitvah. Na projekciji prebivalstva temelji tudi demografska politika, to so razli~ne oblike dràvnih spodbud in omejitev zaradi pospe{evanja ali zaviranja prebivalstvene rasti. Demografsko ogroèno obmo~je je obmo~je, na katerem prebivalstvo zaradi negativ-nega demografskega razvoja, zlasti zaradi odseljevanja in posledi~nega staranja, postopoma postaja nezmòno opravljati temeljne funkcije, med katerimi je tudi ohranjanje kulturne pokrajine. Po Zakonu o spodbujanju demografsko ogroènih obmo~ij v Republiki Sloveniji (UL RS 48/1990) je demografsko ogroèno obmo~je temeljno problemsko obmo~je. Z demografsko analizo in projekcijo ugotavljamo, ali sploh imamo na dolo~enem obmo~ju za koga na~rtovati in v kak{no smer velja usmerjati èleni razvoj. Prostorski na~rtovalci in urbanisti se namre~ zelo pogosto sre~ujemo z zahtevami, da moramo predvideti nova stanovanjska naselja, ~eprav na obmo~ju, za katerega pripravljamo akte, poteka izrazit proces depopulacije. Geografski opis pa ne more v celoti nadomestiti zgodovinsko-razvojne analize prostora, ki prikaè zna~ilnosti zgodovinskega razvoja s poudarkom na prostorskem prena{anju mo~i sredi{~ v prostoru, njihovih povezav in sprememb teh povezav ter zametkov, {irjenja oziroma propadanja prostorskih enot. Ker gre za obsèno znanje, ki je vklju~eno tudi v prikaz v knjigi, in ker naro~niki najve~krat ne vidijo neposredne povezave med prostorsko genezo in stanjem v prostoru, je zgodovinsko-razvojna analiza prostora tiste vrste delovni postopek, ki, ~e sploh, pride na vrsto zadnje, namesto da bi postalo obvezna sestavina skrbnega prostorskega na~rtovanja. 2.1 Katastrska ob~ina Kòbana Katastrska ob~ina Kòbana (v evidenci pod zaporedno {tevilko 2278; Povr{i-ne … 1975, 97) leì v zgornjih Brdih, med slovensko-italijansko dràvno mejo na zahodu in dolino So~e v spodnjem toku na vzhodu. 20 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 21 GEORITEM 13 Mikroregionalno je del Gori{kih brd, pokrajine, ki predstavlja najbolj sredozemski del na{ega Poso~ja. Gori{ka brda spadajo med kmetijsko (vinogradni{tvo, sadjars-tvo) najbolj intenzivne slovenske pokrajine na eni strani, ter med pokrajine, kjer se kmetijska zemlji{~a najhitreje zara{~ajo na drugi. Prav ta nasprotujo~a si procesa v enotni pokrajini jo z vidika preobrazbe pokrajine uvr{~ata med zelo ustrezne primere za preu~evanje preobrazbe pokrajine zaradi spreminjanja drùbenogeografskih dejavnikov v njej. Po Meliku (1960) so Gori{ka brda trikratna mejna pokrajina z vidika dràvne meje, v narodnostnem pogledu in po stiku gri~evja in ravninskega sveta. Mi bi dodali {e pomembno podnebno lo~nico, kajti proti severu in vzhodu blagodejni u~inki tople sredozemske klime v znatni meri izginejo, spremeni pa se tudi naselbinski sistem. Doma~ini razlikujejo vzhodna in zahodna Brda, {e bolj pogosto pa zgornja in spodnja Brda. Druga razmejitev temelji na razlikah v vi{ini, kakovosti prsti in kmetijskih kulturah, ki v zgornjih Brdih nudijo slab{e razmere za preìvljanje. V katastrski ob~ini Kòbana je sedem naselij, navedenih po abecednem zaporedju: Belo, Brdice pri Kòbani, Brezovk, Kòbana, Nozno, Pristavo in Slapnik. Katastrsko ob~ino obkroàjo (v smeri urinega kazalca) sosednje katastrske ob~ine Ukanje, Pla-ve, Krasno, Vi{njevik in Mirnik. Katastrska ob~ina Kòbana meri 9,31 km2 oziroma 931 hektarov. Po podatkih popisa v letu 2002 jo poseljuje vsega 114 ljudi; gostota poselitve je torej 12,2 prebivalca na km2, kar je zelo nizka vrednost, bistveno nìja od povpre~ja za celotna Gori{ka IGOR MAHER, ARHIV GIAM Slika 1: Zna~ilna pokrajina na prehodu iz spodnjih v zgornja Brda; v ozadju zasneèni vrhovi Julijskih Alp. 21 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 22 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik brda (80,1 prebivalca na km2). Najnìja to~ka na nadmorski vi{ini priblìno 110 m je ob soto~ju Kòbanj{~ka in Belskega potoka, najvi{ja, priblìno 700 m, pa visoko na pobo~ju Korade (812 m), nad samotno doma~ijo Vrisk. Obmo~je katastrske ob~ine Kòbana je za Gori{ka brda z izrazito tr`nim vinogradni{tvom dokaj netipi~no. Ker pa je komercializacija kmetijstva omejena skoraj izklju~no na spodnja Brda (Àman Momirski s sodelavci 2008), je tipi~no za zgornja Brda, kjer je razvoj ubral povsem drugo smer kot v jùneje leè~ih, nìjih, manj strmih in bolj rodovitnih spodnjih Brdih. Na drugi strani so razvojne zna~ilnosti precej sorodne zna~ilnostim ve~ine drugih slovenskih sredozemskih fli{nih gri~evij, denimo Koprskim in Vipavskim brdom, {e zlasti njihovim prometno bolj odmaknjenim predelom, kjer se prav tako è dalj ~asa pojavlja razkroj kulturne pokrajine. Zato je katastrska ob~ina Kòbana lahko reprezentativna za {ir{e obmo~je. Njena naselja so dostopna po treh prometnicah, ki se pod Slav~ami zdruìjo v cesto, dostopno iz Neblega. Prva prometnica se proti Kòbani odcepi od ceste v Golo Brdo, druga poteka ob potoku Kòbanj{~ku in od nje se odcepijo ceste do Kòbane, Brdic pri Kòbani in Brezovka, tretja pa prek Belega in Noznega vodi na Vrhovlje pri Kojskem. Od nje se odcepi pot v Slapnik. Notranjo raz~lenjenost Gori{kih brd ob odmaknjenosti od ve~jih mestnih sredi{~ in pomanjkanju blìnjih nekmetijskih delovnih mest pogojujejo naravne razmere, zlasti razli~na kamninska sestava, zaradi ve~je nadmorske vi{ine pa vsaj nekoliko bolj zaostrene podnebne razmere. Kamnine, povr{je, vode: Temeljna geolo{ka lastnost Gori{kih brd in tudi katastrske ob~ine Kòbana je prevlada mehkega fli{a; le v skrajnem severnem delu se na pobo~jih Korade pojavljajo tr{e in zato odpornej{e karbonatne kamnine. Fli{, v Brdih krajevno imenovan tudi »sovdan«, sestavljajo plasti finej{ih laporjev in bolj grobozrnatih pe{~enjakov. V osnovi je mehak, nagnjen k plazovitosti in vododrèn. Kot tak je erozijsko neodporen. Sovdan je tudi strokovni izraz v geolo{ki literaturi (Pavlovec 1974) in opredeljuje kamnino s hitrim menjavanjem tankih plasti laporjev in pe{~enjakov, drugih primesi pa je v njem zelo malo. Krajevni izraz za lapor ali hitro razpadajo~o fli{no kamnino je opoka (Pavlovec 1975). V fli{, ki je v jùnem delu Brd {e zelo drobne sestave in brez primesi bolj grobega gradiva, se proti severu vse bolj me{ajo primesi apnenih konglomeratov in bre~, plasti pe{~enjakov in laporjev pa postanejo bistveno debelej{e. Zato v spodnjih Brdih govorimo o tako imenova-nih medanskih plasteh, v zgornjih pa o kòbanskih plasteh (Kladnik 1998a). Zaradi izrazite erozije so za gri~evnata pobo~ja zna~ilni razmeroma strmi nakloni. Najve~je strmine so v spodnjem delu pobo~ij, zares uravnano je le polje na samem dnu tu zelo ozke doline Kòbanj{~ka. Povpre~ni naklon obmo~ja naselja Kòbana je 20°, najve~ji pa kar 48° (Àman Momirski 2008). Vodno omrèje sestavljajo potoki, med katerimi velja izpostaviti Kòbanj{~ek, ki ima tu povirni del, v katerem je izoblikoval pravcato grapo. Na tem obmo~ju je tudi obmo~je Nature 2000. Ker so potoki kratki in brez obsènega padavinskega zaledja, 22 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 23 GEORITEM 13 je njihova vodnatost v tesni zvezi s koli~ino padavin. Mnogi med njimi v su{nih poletnih mesecih, nekateri pa tudi pozimi, popolnoma presahnejo, njihove struge pa se ponovno napolnijo ob obilnej{ih padavinah. Zaradi neprepustnega fli{nega povr{- ja padavinska voda naglo odteka in marsikje nastajajo gole hudourni{ke struge in strmi erozijskìlebovi (Melik 1960). Podnebje, prst in rastlinstvo: V Kòbani so v primerjavi s spodnjimi Brdi bolj ostre mikroklimatske razmere, saj se neposredno nad naseljem dviga pobo~je do vrha Korade (812 m), kjer se è za~enja alpski svet. Korada obmo~je varuje pred mrzlimi severnimi vetrovi in vdori najhuj{ega mraza. Srednja letna temperatura je okrog 13 °C. Po Meliku (1960) je bila v blìnjem Mirniku povpre~na julijska temperatura 21,7 °C, povpre~na januarska pa 2,5 °C. Podobno kot za druga na{a gri~evja je tudi za Gori{ka brda zna~ilen termalni pas (Gams 1996), ki pa je manj izrazit kot v subpanonskih gri~evjih. V Brdih se namre~ toplotni obrat pojavlja v ozkih dolinah samo pozimi in je opazen po pojavljanju megle. Za termalni pas so zna~ilne toplej{e podnebne razmere od dna dolin in seveda vi{- je leè~ih predelov nad njim. ^e{nje v Kòbani dozorijo povpre~no 13 dni pozneje kot v Pevmi (Vri{er 1954). Koli~ina padavin v Gori{kih brdih nara{~a od morja proti notranjosti in z na-ra{~anjem nadmorske vi{ine. Po podatkih za obdobje 1971–1980 je blìnji Vedrijan prejel 1695 mm padavin letno (Kladnik 1998a). Vi{ek padavin je jeseni (november). Spomladi koli~ina iz meseca v mesec nara{~a in je najvi{ja v juliju, kar je zelo pomembno za kmetovanje. S kamninsko podlago in podnebnimi razmerami so povezane tudi lastnosti prsti. Fli{ na stiku z ozra~jem zelo hitro razpada in nastaja rodovitna prst, ki je zaradi precej{nje pe{~ene primesi zelo primerna za rast vinske trte. V grobem lahko prsti v Gori{kih brdih delimo na evtri~na rjava tla na fli{u ter rendzine na apnencih. Podrobnej{e preu~itve (Zgonik 1969) izdvajajo pet zvrsti prsti, od katerih se na obmo~ju katastrske ob~ine Kòbana pojavljajo: • Rjave prsti na fli{u, ki so po fizikalnih in kemijskih lastnostih precej raznolike. Odlo- ~ujo~a pri njihovem razvoju je bila mati~na podlaga, ki narekuje glavne lastnosti. ^istej{i fli{ daje pri razpadanju ve~ glinaste sestavine, v manj ~istih laporjih pa so primesi grobozrnatih delcev. Prsti so plitve do globoke, glinasto-pe{~ene, sivorjave in slabo humozne, primerne za vinsko trto, sadno drevje in rast trave. • Rjave prsti na nekarbonatnem fli{u in apnencu so razli~no globoke, ilovnate do glinasto-ilovnate. Podlago sestavljajo pe{~enjaki, skrilavci in apnenci. Karbonati so pove~ini sprani v ve~je globine. Barva prsti je rjava do rde~kasto-rjava. Gre za prsti, primerne za sadno drevje, njivske kulture, vinsko trto in rast trave. • Rendzine nastajajo na skeletni apneni{ki podlagi. So plitve in imajo samo zgornji horizont, neposredno na mati~ni podlagi, medtem ko se horizont nana{anja ni razvil. Na njih prevladujejo slab{i travniki, pa{niki in gozdovi. 23 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 24 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik V Gori{kih brdih se pojavljata dve poglavitni rastlinski formaciji. Vi{ji deli in seveda Korada nad njimi so zajeda srednjeevropske flore, ki se s posameznimi vrstami nadaljuje dale~ v Furlansko niìno. Nìji del pripada pontsko-ilirski flori, pome{a-ni s sredozemskimi prvinami (Vri{er 1954). Glavnina naravnega gozda v Gori{kih brdih pripada zdrùbi Ostryo-Quercetum pubescentis, to je primorskemu gozdu ter grmi{~em hrasta puhovca in ~rnega gabra. Na severu prehaja v zdrùbo Seslerio autum-nalis-Fagetum, to je v primorski gozd bukve in jesenske vilovine s primesmi hrasta gradna (Kladnik 1998a). Ena poglavitnih prvin ilirskega gozda je kostanj, ki ima v zgornjih Brdih zelo dobre razmere za rast (Vri{er 1954). V ve~jih koli~inah ga najdemo v okolici Kòbane, Noznega in Slapnika. Najbolj mu godijo zemlji{~a, ki niso ne pre-suha ne prevlàna in so izpostavljena soncu. Prevladujejo maroni z debelimi plodovi, ki uspevajo zlasti na nadmorski vi{ini ve~ kot 250 m. Pomembni sestavni deli gozda so {e hrast, gaber in zlasti leska. Bukev se pojavi {ele v skrajnem severnem delu, na prehodu v jùna pobo~ja Korade, kjer je je ve~ {ele nad 600 m visoko. Prebivalstvo in naselja: Gori{ka brda so poseljena od rimske dobe dalje. Poselitev se je zgostila v srednjem veku. Za to so poleg zgodovinskih virov na voljo tudi otipljivi arheolo{ki dokazi. Iz tega obdobja so utrjene postojanke v naseljih Belo, Kozar-180 160 140 ev 120 valc 100 ebi 80 evilo pr{t 60 40 20 0 Belo Brdice Brezovk Kòbana Nozno Pristavo Slapnik pri Kòbani 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Slika 2: Spreminjanje {tevila prebivalcev po naseljih v katastrski ob~ini Kòbana med letoma 1869 in 2002. 24 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 25 GEORITEM 13 no, Gradno in Kòbana, pa tudi najstarej{i cerkveni objekti v Gonja~ah, Noznem, Ceglem, Kòbani in Brestju (Kladnik 1998a). V spremembah {tevila prebivalcev so znotraj Brd precej{nje razlike. Opazno je mo~nej{e nazadovanje v naseljih zgornjih Brd (Brdice pri Kòbani, Pristavo, Vrhovlje pri Kòbani, Brezovk). Sicer pa so razlike o~itne tudi med posameznimi naselji znotraj katastrske ob~ine. Medtem ko se je v kraju Brezovk (s 160 prebivalci leta 1869 je bil sploh najbolj obljudeno naselje v katastrski ob~ini Kòbana vseh ~asov) {tevilo prebivalcev vseskozi zmanj{evalo, podobno pa je bilo tudi v Slapniku, je v krajih Belo, Nozno in Pristavo do konca 2. svetovne vojne v glavnem stagniralo, v Kòba-ni in Brdicah pri Kòbani pa se je celo pove~evalo. Po 2. svetovni vojni je povsod zaznavna pospe{ena depopulacija, ki je dosegla svoj àlostni vrhunec v devetdese-tih letih 20. stoletja, ko je naselje Slapnik izgubilo {e zadnjega prebivalca. V zadnjem desetletju, med popisnima letoma 1991 in 2002, se je {tevilo prebivalcev pove~alo v Noznem in Belem, v drugih naseljih, razen v Brezovku (kjer {e naprej izrazito naza-duje), pa se vsaj ohranja na ravni izpred desetletja. Negativna naravna rast je posledica dveh demografskih zna~ilnosti: • zaradi obsènih odseljevanj v preteklosti je delè starej{ega prebivalstva velik, zato letno {tevilo umrlih praviloma presega {tevilo rojstev – trend se bo v naslednjih 15 letih nadaljeval; • Brda spadajo med slovenske pokrajine (podobno kot {tevilne druge pokrajine v zahodnem delu dràve) z nìjo rodnostjo; koeficient celotne rodnosti v zadnjih letih je samo 1,17 (v Sloveniji 1,25). Posledica opisanega gibanja {tevila prebivalcev je neugodna starostna sestava. Migracije v zadnjem desetletju so demografsko podobo nekoliko popravile, zato so vrednosti indeksa starosti v naseljih katastrske ob~ine Kòbana celo nekoliko nìje kot v nekoliko jùneje leè~ih krajih na meji med zgornjimi in spodnjimi Brdi (Vrhovlje pri Kojskem, [martno, Brestje, Vedrijan, Imenje, Slav~e, Vi{njevik, Kojsko) (Kladnik in Repolusk 2008). Indeks starosti v katastrski ob~ini Kòbana je bil 83,8, v celotni ob~ini Brda pa kar 118,8. Neugodna starostna sestava je odraz tradicionalne agrarnosti in agrarne prena-seljenosti Gori{kih brd, ki ju spremlja pomanjkanje zaposlitvenih mònosti zunaj kmetijstva, do pred kratkim pa je bilo tudi skrajno oteèno (zamudno) pretakanje delovne sile v najblìja zaposlitvena sredi{~a. Zato ni ~udno, da so Brda {e vedno tako fiziognomsko kot zaposlitveno ena najbolj izrazitih kmetijskih pokrajin v Sloveniji. [e leta 1961 je bil v Gori{kih brdih delè kme~kega prebivalstva 76,7 % (v Sloveniji 31,1 %), do leta 1991 pa se je zmanj{al na {e vedno velikih 24,3 % (v Sloveniji 7,6 %). V zgornjih Brdih so vasi gru~aste in stojijo na polònej{ih delih pobo~ij nad str-minami v spodnjih delih dolin. Zanje sta zna~ilna sklenjen va{ki organizem z mreò lokalnih prometnic ter izjemno razgiban tloris. Med gru~asta naselja so vrinjene posamezne prvine alpske organizacije naselij s samotnimi doma~ijami. Sicer so oblike 25 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 26 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik poselitve podobne temeljnim poselitvenim vzorcem sredozemskega vplivnega obmo~- ja z gru~astimi naselji in zaselki. Tradicionalno so stavbe zgrajene iz kamna. Stavbno dedi{~ino je prizadela obnova objektov po furlanskem potresu leta 1976. Krajinska podoba: V zgornjih Brdih je zato kmetijska pokrajina è tako druga~- na, da nas na »pravo« bri{ko pokrajino spominjajo le {e redki vinogradi, sadno drevje in arhitektura starih hi{ (Pavlin 1991). Obmo~je katastrske ob~ine Kòbana je gospodarsko slabo razvito, kmetijsko, povsem neindustrializirano in slabo urbanizirano. Razgibanost povr{ja in ve~stoletna skrb za obdelovalno zemljo sta mu vtisnila svojevrstno podobo, ki pa je zaradi neugodnih demografskih tokov in z njimi povezanega nazadovanja kmetijstva oziroma ekstenzifikacije rabe tal v zadnjih desetletjih dodobra spremenila svojo podobo. Namesto nekdanje zna~ilne kmetijske pokrajine s terasi-ranimi vinogradni{kimi grudami in prostranimi senoètmi se je dodobra razrasel gozd. Njegovo {irjenje je doseglo tak{en obseg, da je pravzaprav è ogroèn nadaljnji obstoj kulturne pokrajine. Gozd se je razrasel zlasti na nekdanjih senoètih in na kmetijskih zemlji{~ih, bolj oddaljenih od naselij. Zna~ilna kulturna pokrajina s prepletanjem vinogradov, skromnih njiv in travnikov ter sadnega drevja je le {e v neposredni bliìni demografsko bolj vitalnih naselij, sicer pa se è tudi na va{kih zemlji{~ih v bliìni jeder vasi na parcelah razra{~a grmi~evje, znanilec zrele faze opu{~anja obdelave in ogozdovanja. Kmetijske terase: Kmetijske terase prekrivajo 92 ha ozemlja, kar je 9,8 % celotne povr{ine katastrske ob~ine Kòbana. Terasirana obmo~ja so izrazito navezana na jùne ter v manj{i meri na vzhodne in zahodne lege. Na proti severu usmerjenih pobo~- jih se pojavljajo le na obmo~ju Noznega. Na obmo~ju naselja Kòbana je terasiranega 22,0 % ali 18 ha povr{ja, vendar je glede na velike spremembe rabe tal v zgornjih Brdih in tudi Kòbani mogo~e predvidevati, da je bilo v preteklosti na tem obmo~ju {e ve~ teras (Àman Momirski s sodelavci 2008). Na terasah je kar 80,6 % kategorij kmetijske rabe tal. Na neterasiranem obmo~- ju absolutno, z okrog 90 % od celotne povr{ine, prevladujeta kategoriji »~isti« gozd in pozidana zemlji{~a. Na terasiranem povr{ju je tudi 90 % kmetijskih zemlji{~ v zara{- ~anju in 82 % {e uporabljanih travnikov in pa{nikov, ki skupaj sestavljajo kategorijo travinje (Àman Momirski s sodelavci 2008). Na terasah v katastrski ob~ini Kòbana je najve~ vinogradov (35,5 % oziroma 333 ha), nekoliko manj trajnih travnikov (28,9 % oziroma 272 ha) in {e manj gozda (15,0 % oziroma 141 ha). Zadnji podatek {e enkrat ve~ potrjuje izdatno ogozdovanje, ki ni zaob{lo niti trudoma narejenih kulturnih teras, vendar so negativne demografske tènje v polpretekli dobi z odseljevanjem mladih in pomanjkanjem kme~ke delovne sile v kulturni pokrajini zapustile neizbène posledice. V katastrski ob~ini Kòbana je v primerjavi z Gori{kimi brdi kot celoto na terasah polovica manj vinogradov in skoraj trikrat ve~ trajnih travnikov. Vinogradni{ke terase so predvsem v jugozahod-nem delu katastrske ob~ine, na obmo~ju naselij Pristavo, Belo in Nozno, ki imajo zaradi nìje nadmorske vi{ine nekoliko ugodnej{e podnebne razmere. 26 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 27 GEORITEM 13 A@ PRIN^I^TJ MA Slika 3: Za razgibano povr{je katastrske ob~ine Kòbana je zna~ilno prepletanje intenzivne in ekstenzivne rabe tal, ki pa je omejeno le na neposredno bliìno naselij. 2.2 Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje Katastrski ob~ini @alec (v evidenci pod zaporedno {tevilko 0996; Povr{ine … 1975) in Gotovlje (zaporedna {tevilka 0997) leìta v osrednjem delu Celjske kotline. Zavzemata obmo~je med jùnimi obronki Lòni{kega gri~evja na severu in reko Savinjo na jugu (jugozahodno od Vrbja sega katastrska ob~ina @alec malenkostno ~ez reko), po kateri je poimenovana Savinjska ravan. Po geografski regionalizaciji (Slovenija … 1998) imata tako razgibano Lòni{ko gri~evje kot ravninska Savinjska ravan status mezoregije. Katastrski ob~ini obkroàjo (v smeri urinega kazalca) sosednje katastrske ob~ine Levec, Petrov~e, Zabukovica, Gornja vas, [empeter v Savinjski dolini, Zalog, Ponikva, Studence in Velika Pire{ica. Obe katastrski ob~ini skupaj merita 16,51 km2 oziroma 1651 hektarov, od tega @alec 742 ha in Gotovlje 909 ha. Po podatkih popisa v letu 2002 v njih ìvi 7388 prebivalcev; gostota poselitve je torej 447,5 prebivalca na km2, kar je zelo velika vrednost, nekako na ravni povpre~ja celotnega ravninskega dela Spodnje Savinjske doline. ^e upo{tevamo, da je odlo~ilno za veliko gostoto prebivalstva @alca, pa tudi 27 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 28 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik AN GARBAJS, ARHIV GIAM MARJ Slika 4: Osrednji del Spodnje Savinjske doline s prostranimi hmelji{~i in tudi sicer intenzivno zemlji{ko rabo. naselij v njegovem neposrednem zaledju, je na dlani, da je zlasti severni del obravnavanega obmo~ja razmeroma redko poseljen. Obravnavano obmo~je katastrskih ob~in @alec in Gotovlje je Spodnja Savinjska dolina v malem. Njegovo notranjo raz~lenjenost narekujejo prodnata oziroma ilovnata podlaga na ravnini v ve~jem jùnem delu ter ilovnata, predorninska oziroma apneni{ka podlaga na gri~evnatih obronkih v manj{em severnem delu. Pomembna razvojna dejavnika sta tudi neposredna bliìna ve~jih mestnih sredi{~ in seveda mesto @alec, ki zagotavljajo oskrbo, sredi{~ne funkcije in delovna mesta. V novej{em ~asu se poselitev zgo{~a v mestnem zaledju, kar stopnjuje pritisk na pozidavo rodovitnih obdelovalnih zemlji{~. Na njihovo kr~enje {e dodatno vpliva gradnja prometnic in energetskega omrèja, ki ima »srce« v razdelilni postaji severno od blìnjega Podlo-ga v Savinjski dolini. Celinski podnebni in gospodarsko-kulturni vplivi z vzhoda se prepletajo in dopolnjujejo s predalpskimi z zahoda. Ravninskemu delu dajejo zna- ~ilno krajinsko podobo obsèna hmelji{~a. Na obravnavanem obmo~ju najdemo razli~ne stopnje urbaniziranosti naselij, ki se vrstijo vse od mestnega sredi{~a @alca, prek predmestja in obmestja do urbaniziranega in suburbaniziranega podeèlja, na drugi strani vrednostne lestvice pa so samotne doma~ije na obronkih Lòni{kega gri~evja. 28 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 29 GEORITEM 13 Kamnine, povr{je, vode: Povr{je se zniùje od severozahoda proti jugovzhodu. Tako je nadmorska vi{ina ob Lònici v severozahodnem delu Gotovelj 264 m, ob soto~- ju Struge in Savinje jugovzhodno od @alca pa manj kot 250 m. Ve~ina osrednjega dela povr{ja na obeh straneh Savinje je prekrita s sipkim kvartarnim gradivom, ki ga sestavljata ve~inoma karbonatni prod in pesek. Aluvialna ravnica ob Savinji in njenih pritokih je {e vedno ob~asno poplavljena. Ob Lònici so debelej{i glineno-pe{~eni aluvialni nanosi. Obrobne dele ravnine, ki prehajajo v pobo~ja gri~evnatega in hribovitega povr{- ja, sestavljajo pliocenski in pleistocenski nanosi, med katerimi prevladujejo silikatni prod, peski in ilovice. To blago razgibano, z majhnimi vodotoki razrezano ter z gozdom poraslo obmo~je severno od Podvina in Lònice predstavlja jùno obrobje Lòni{- kega gri~evja. Najvi{ja vzpetina na obravnavanem obmo~ju je Vinger (483 m), malo jùneje je izrazit tudi vrh Gradi{~e (451 m). V Lòni{kem gri~evju imajo posebno mesto vododr`ne triasne vulkanske kamnine na pire{i{kem predorninskem obmo~ju, kjer je eno najve~jih sklenjenih obmo~ij vulkanskih kamnin pri nas. V njih so pobo~ja {e posebej strma, manj strma pa so v delu, ki ga sestavlja pas terciarnih predornin s tufi. Na jùnem obrobju kra{ke Ponikovske planote so jurski »ponikvanski skladi« iz plo{~atega in listi~astega apnenca, ki se menjava z laporjem in roèncem, vendar na obravnavano obmo~je segajo le v njegovem skrajnem severnem delu; nedale~ proti zahodu je turisti~na kra{ka jama Pekel. Vodno omrèje v Lòni{kem gri~evju je v glavnem usmerjeno od severa proti jugu in od severozahoda proti jugovzhodu. Sestavljajo ga kratki levi pritoki Lònice, med katerimi je {e najdalj{i Vr{ca s pritokom Rupnico. Lònica je eden glavnih levih pritokov Savinje, ki odmakata Velenjsko kotlino in Lòni{ko gri~evje. V njeni strugi je najve~ vode novembra, najmanj{i pretok pa ima zgodaj jeseni. Na obravnavanem obmo~ju te~e Lònica vzporedno s Savinjo, njena struga pa je vzdol` celotnega toka regulirana. Sicer pa je ta hudourni{ka re~ica prej tekla v brez{tevilnih okljukih, kar je deloma {e opazno gorvodno od razdelilne postaje v Podlogu. Glavni vodotok Spodnje Savinjske doline je Savinja, ki je vzdol` svojega toka po Savinjski ravni izoblikovala do pet re~nih teras. Med [empetrom v Savinjski dolini in @alcem re~ne terase potonejo pod mlaj{o prodno nasutino; tam so {tevilni izviri podtalnice, ki napajajo poto~ke. Najve~ji med njimi je Lava, ki je tako izdatna, da je neko~ lahko poganjala mline. Lava se kot levi pritok izliva v Savinjo v bliìni Levca (Natek 1998b). Tako kot Lònica ima tudi Savinja dèno-snèni re~ni reìm, vendar je zaradi topljenja snega njen pomladanski vi{ek bolj izrazit. Po regulaciji Savinje v drugi polovici 19. stoletja se je strmec njene struge pove- ~al. Z regulacijami potokov, ki {e niso zaklju~ene, ter s podrtjem jezov in re~nih pragov se je pove~ala hitrost vodnega toka in zniàla gladina podtalnice. Zna~ilno zanjo je, da se pretaka od severozahoda proti jugovzhodu. Zaloge talne vode zado{~ajo za oskrbo celotnega obmo~ja, a so premalo izrabljene. Z odloki so zavarovana vodovarstvena 29 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 30 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik obmo~ja vodnih virov v Levcu, Vrbju in Rojah pri [empetru (Program priprave strategije … 2006). V Vrbju so v opu{~eni gramoznici uredili ribnik, ki je med najve~jimi tovrstnimi vodnimi telesi pri nas. Podnebje, prst in rastlinstvo: V podnebnih zna~ilnostih se kaè izrazit prehod med alpskimi, celinskimi in celo sredozemskimi vremenskimi vplivi. Povpre~na letna temperatura je priblìno 9 °C. Pozimi v osr~je Celjske kotline pogosto prodrejo hladne zra~ne gmote z obmo~ja Kamni{ko-Savinjskih Alp in s predalpskih kra{kih planot. Ko se pojavi toplotni obrat, jo »zalije« megleno morje. Reliefna zaprtost ravnine neposredno vpliva na onesnaènost ozra~ja, ki sta jo dolgo povojno obdobje pove~evala, zdaj pa è malo manj, okoljsko problemati~na celjska industrija in ter-moelektrarna v [o{tanju. V Spodnji Savinjski dolini prevladujejo jugozahodni in severovzhodni vetrovi, ki so lahko tudi precej mo~ni. Prva slana se pojavi na za~etku oktobra, zadnja pa v drugi polovici maja. Izjemoma je slana lahko è sredi septembra in tudi {e na za~etku druge polovice junija. Povpre~na letna koli~ina padavin je slabih 1200 mm. Najbolj deèvni so poletni meseci; drugotni padavinski vi{ek je novembra. Najbolj su{na sta zimska meseca februar in januar. V povpre~ju je med 140 in 150 padavinskih dni na leto, od teh je dobrih 20 dni s sneènjem. Prvi sneg obi~ajno pade sredi novembra, zadnji pa na za~etku februarja. Su{na obdobja so sicer pogostej{a v hladni polovici leta, a najve~ {kode povzro~ijo poleti oziroma v vegetacijski dobi. Zaradi globalnih podnebnih sprememb se v zadnjem desetletju posledice su{e stopnjujejo. Panonski podnebni vplivi se kaèjo v vinogradih, ki so bili v preteklosti bolj kot v sodobnosti raz{irjeni po vsem gri~evnatem obrobju Savinjske ravni. Podnebne zna- ~ilnosti, ki so za vinsko trto è skoraj preostre, so zelo primerne za hmelj. Kakovost hmeljskega pridelka je odvisna od talnih in {e zlasti od vremenskih oziroma podnebnih razmer. Ob Savinji, kjer je ravnica z najmlaj{im prodnim nanosom, je mlada, nerazvita aluvialna prst. Zna~ilno zanjo je, da je prepustna za vodo in zrak, a zelo siroma{na z organskimi sestavinami. Pojavlja se v dveh razli~icah. Ozek pas ob Savinji sestavljajo nerazvite naplavljene prsti, ki so slabo rodovitne in ve~inoma porasle z grmi~evjem, v novej{em ~asu tudi s topoli. Drugo razli~ico nerazvitih naplavljenih prsti sestavljajo plitva skeletna tla, kjer so posledice su{e v poletnih dneh {e posebej izrazite. Na njih so v preteklosti prevladovali pa{niki, danes pa travniki in redke njive (Natek 1998b). Na ravnini je najbolj raz{irjena rjava naplavljena (aluvialna) prst. Na njene lastnosti vpliva raven podtalnice, ki je v globini od 1,5 do 5 m. Kjer so prsti zelo plitve ali srednje globoke, se v poletnih mesecih pogosto pojavlja su{a. Na glinasti in ilovnati podlagi vzdol` Lònice je slab{e prepustna in slabo zra~na prst. Voda pogosto zastaja in povzro~a nastajanje oglejenih in psevdooglejenih prsti. Pred leti so na njih izvaja-li ekolo{ko sporne melioracije z osu{evanjem, zdaj pa se na istih zemlji{~ih nenehno ponavlja potreba po namakanju. Ve~ina obre~nih ravnic v Lòni{kem gri~evju je pre-30 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 31 GEORITEM 13 kritih z glejem, ki je nastal na glinasto-ilovnatih re~nih nanosih. Psevdooglejene in zakisane so tudi prsti na pliocenskih in pleistocenskih peskih in ilovicah. Na zaplatah triasnih apnencev in dolomitov so rendzine, na zaplatah andezitnih tufov pa ranker. Prsti dolo~ajo temeljno gospodarsko namembnost zemlji{~a in prispevajo k {tevilnim razli~icam kulturne pokrajine. Glede na gojenje hmelja, ki je v Savinjski dolini {e vedno glavni kmetijski tr`no-izvozni pridelek, lahko osnovne tipe prsti razdeli-mo v dve skupini. Rjava aluvialna prst, ki prevladuje na obmo~ju med Savinjo in Lònico, je zelo rodovitna. Tudi rahlo oglejena in psevdooglejena prst je {e lahko primerna za hmelji{~a, ~e se z melioracijami izbolj{ajo vodne razmere. Vse druge prsti, ki so na aluvialni ravnici ali na zamo~virjenih obmo~jih, za gospodarno pridelavo hmelja niso primerne (Natek 1998b). Savinjska ravan spada v predalpsko rastlinsko obmo~je. Pred kolonizacijo je bila pora{~ena predvsem s svetlimi listnatimi gozdovi in grmi~evjem, zdaj pa na obravnavanem obmo~ju rasejo le {e posamezne gozdne krpe. Ve~ gozda je ohranjenega na pliocenskih in pleistocenskih odkladninah v podnòju Lòni{kega gri~evja in na obronkih Lòni{kega gri~evja. Sestava gozda je pestra. V njej se zrcalijo najrazli~nej{i ~lovekovi posegi, s katerimi je èlel spremeniti in predvsem izbolj{ati vsakdanjo gospodarsko 6000 5000 ev 4000 valc ebi 3000 evilo pr{t 2000 1000 0 Gotovlje Lònica Podvin Vrbje @alec pri @alcu 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Slika 5: Spreminjanje {tevila prebivalcev po naseljih v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje med letoma 1869 in 2002. 31 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 32 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik vlogo in donosnost gozdov. Pri tem je mnogokrat z vsakoletnimi posegi, na primer steljarjenjem, ru{il naravno ravnotèje v gozdu. V me{anih listnatih gozdovih prevladujejo sestoji bukve, kostanja in hrasta, na glinah in ilovicah dobro uspeva gozd rde~ega bora. Prebivalstvo in naselja: Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje sestavljajo naselja (razvr{~ena po abecednem zaporedju) Gotovlje, Lònica pri @alcu, Podvin, Vrbje in @alec, ki je leta 1964 postal mesto (Priro~ni … 1996). Medtem ko so Gotovlje, Lònica, Vrbje in @alec stara naselja, je kraj Podvin nastal {ele leta 1991 iz delov naselij Gotovlje in Lònica pri @alcu. Za @alcem, ki je imel leta 2002 malo manj kot 5000 prebivalcev, so drugo najve~je naselje Gotovlje s 1134 prebivalci (Popis … 2002). Za obravnavano obmo~je je zna~ilna nenehna prebivalstvena rast, ki se je usta-lila {ele v zadnjem medpopisnem obdobju. [e leta 1869 je v naseljih obeh katastrskih ob~in ìvelo vsega 1576 prebivalcev, leta 1890 je {tevilo malenkostno preseglo 2000, nad 3000 pa se je vzpelo {ele po letu 1953. Skokovita rast je bila zna~ilna za obdobje med letoma 1961 in 1991, ko se je {tevilo prebivalcev zaradi doseljevanja s podeèlskega zaledja in priseljevanja Neslovencev iz drugih delov nekdanje Jugoslavije ve~ kot podvojilo. Podrobnej{a analiza spreminjanja {tevila je razkrila, da sta se stopnji rasti v mestu in okoli{kih vaseh razlikovali, ~eprav so podeèlska naselja è mo~no deagrarizirana in industrializirana. V zadnjem desetletju pa je nasploh mogo~e opazova-ti razseljevanje iz mesta na njegovo obrobje, zato se je {tevilo ljudi v @alcu zmanj{alo za skoraj desetino, v skoraj povsem urbaniziranih okoli{kih vaseh z bolj privla~ni-mi bivalnimi razmerami pa je pri{lo do rahlega pove~anja prebivalstva. O razlikah med mestnim in nemestnim govori tudi podatek, da ima v @alcu povpre~no gospodinjstvo 2,6 ~lana, medtem ko je povpre~no {tevilo v Gotovljah, na Lo~ici in v Vrbju 3,0, v Podvinu pa celo 3,1. Stanovanj je 2915, kar pomeni, da na obravnavanem obmo~ju ìvi v stanovanju skoraj 1,1 gospodinjstva. ^e upo{tevamo, da so nekatera stanovanja nenaseljena, je ta {tevilka {e nekoliko ve~ja. Kme~kega prebivalstva je sicer le {e nekaj odstotkov, veliko ve~ pa je gospodinjstev s kme~kimi gospodarstvi, tako da se s kmetovanjem ukvarja {e kar precej ljudi. Ve~ina aktivnega prebivalstva je sicer zaposlena v neagrarnih dejavnostih. Deagrariza-cija se je za~ela è pred sto leti in ve~, ko so v Celju in ob Savinji nastali prvi industrijski obrati, ki so se energetsko opirali tudi na rudnike rjavega premoga v Libojah in Zabu-kovici ter na pogonsko mo~ Savinje in njenih pritokov. Vsa naselja med Celjem in @alcem so nastala na robu poplavnega sveta, ki so ga z juga zalivale poplavne vode Savinje in vrbenske Lave, s severa pa Lònice in njenih levih pritokov. V novej{em ~asu so nastajali novi domovi tako na najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ih kot tudi na (nekdanjem) poplavnem svetu. Spodnjo ravnico ob Savinji, ki je bila do regulacije v 19. stoletju redno poplavljena, so namenili tudi za gradnjo po~itni{kih domov. Na ravni dràve je v pripravi dràvni prostorski na~rt za gradnjo vodnih zadrèvalnikov v primeru poplav. 32 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 33 GEORITEM 13 Prevladujejo strnjena naselja, ki so v dobi industrializacije in urbanizacije izgubi-la nekdanjo podobo in namembnost. Naselja so deloma obcestna s hi{ami, obrnjenimi proti cesti, deloma gru~asta. Stara jedra vasi so ohranila nekdanjo zasnovo, na njihovem obrobju pa so zrasli novi deli naselij, ki se praviloma tudi po namenu in videzu razlikujejo od starej{ih delov. Na Lòni{ko gri~evje segajo gotoveljski zaselki Sv. Jedrt, Visoko, Gotoveljski Zalog, Gmajna in Plevna. Ve~ina doma~ij je postavljena na vznòju gri~evja, na prehodu ravnine v blaga in prisojna pobo~ja. Jùno obrobje in vznòje Lòni{kega gri~evja je obljudeno z razvle~enim nizom kme~kih domov, med katere so se v zadnjih letih vrinile delavske hi{e. Vmes so {e vedno tudi samotne doma~ije v celkih. Zazidalno obmo~je v industrijskih naseljih in njihovi sose{~ini so si prizadevali raz{iriti è med svetovnima vojnama. S tem se je krhala tradicionalna skrb za varovanje kmetijske zemlje in izgubljala uveljavljena meja med seli{~i in kmetijskimi zemlji{~i. Po 2. svetovni vojni, ko je postala industrija s spremljajo~imi in dopolnil-nimi dejavnostmi glavni nosilec gospodarskega napredka, socialnih sprememb in razkroja agrarne drùbe, se je bistveno spremenil odnos do nekdanjih vrednot, ki jih je ohranjal in negoval kme~ki ~lovek. Nagla rast {tevila prebivalcev in njihovo zgo{- ~anje na ravninskih obmo~jih sta prispevala k ozemeljski {iritvi naselij in spreminjanju njihovih funkcij. @alec (5314 prebivalcev leta 1991, 4919 leta 2002) se je kot sredi{~e slovenskega hmeljarstva povzpel nad druga savinjska tr{ka naselja {ele po 2. svetovni vojni, ko je postal sedè velike ob~ine. To upravno, gospodarsko, trgovsko in kulturno sredi{~e zahodnega dela Savinjske doline spada v tretjo hierarhi~no skupino sredi{~nih naselij v Sloveniji. Kljub njegovi sredi{~ni vlogi se njegov vpliv è mo~no prepleta z vplivi blìnjega Celja, s severa pa se ~edalje mo~neje ~utijo vplivi hitro razvijajo- ~ega se Velenja. Gotovlje so postale tipi~no predmestno naselje. Kanalizacijsko omrèje v @alcu je priklju~eno na è zgrajen primarni zbiralnik za tranzit odpadnih voda in centralno ~istilno napravo v Kasazah. Priklju~ena so naselja @alec, Vrbje in Lònica pri @alcu. Vodovod je vezan na zajetje izvirov v Libojah in Matkah ter na ~rpanje podtalnice (~rpali{~e Roje, Vrbje, rezervoar Plevna) (Program priprave strategije … 2006). Krajinska podoba: Obravnavano obmo~je katastrskih ob~in Gotovlje in @alec je gospodarsko razvito, mo~no deagrarizirano, industrializirano in urbanizirano. Raz~lenjenost povr{ja in ve~stoletno skrbno obdelovanje sta pokrajini in njenim naseljem vtisnila svojevrstno podobo. Na podeèlju, ki je v zadnjih petdesetih letih bolj kot kdaj prej spremenilo svoje zna~ilnosti, so se ohranili mnogi ostanki iz preteklosti. Med njimi je najbolj vidna iz srednjega veka podedovana podoba zemlji{ke razdelitve kmetijskega zemlji{~a (Natek 1998a in 1998b). Z arondacijami in komasacijami, izvedenimi najve~ v {estdesetih letih prej{njega stoletja za kmetijski kombinat, kmetijske zadruge in nekatere va{ke hmeljske skupnosti, so predvsem v osrednjem delu 33 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 34 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik ADNIK GO KLA DR Slika 6: V bolj mokrotnem severnem delu gotoveljskega va{kega zemlji{~a, ki se vle~e vzdol` Lònice, je zemlji{ka raba manj intenzivna in hmelji{~ skorajda ni. ravnine nastale velike njive, namenjene hmelji{~em. Do zlòb in zaokroèvanja zemlji{~ je pri{lo tudi po regulaciji Lònice in spodnjih delov njenih pritokov z Lòni{kega gri~evja. Ob Lònici prevladujejo polja v pravih ali prvotnih grudah. Med [empetrom v Savinjski dolini in Gotovljami so polja v sklenjenih progah ali v kombinaciji sklenjenih prog in pravilnih delcev. Nekdanje, predvsem pa{ni{ke gmajne so obsegale v glavnem poplavni svet Savinje in vseh njenih pritokov. Z regulacijami potokov in razkrojem starih va{kih skupnosti, sosesk, so novi gospodarski tokovi prispevali k razdelitvi ve~ine skupnega zemlji{~a. Na savinjskih prodnatih gmajnah so nastale {tevilne manj{e kme~ke doma~ije, po drugi svetovni vojni pa tudi hi{e delavcev in uslùbencev ter vikendi me{~anov (Natek 1998b). V Lòni{kem gri~evju na uravnavah, prisojnih pobo~jih in slemenih ter terasah in ravnicah prevladujejo samotne kmetije z zemlji{~em v obliki drugotnih grud oziroma odprtih celkov. Danes je domala celotno gri~evje poseljeno; v zadnjih desetletjih so se kme~kim domovom pridruìle {e delavske hi{e in po~itni{ke hi{ice, najve~ ob sadovnjakih, ki so jih uredili na obmo~jih nekdanjih vinogradov. Poselitev in pred-34 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 35 GEORITEM 13 vsem kmetijska raba sta {ele v zadnjih desetletjih izgubili zna~ilne arhai~ne poteze. V gri~evju so se v primerjavi s sosednjimi ravninskimi in dolinskimi predeli vse gospodarske novosti in civilizacijske dobrine uveljavljale s precej{njim ~asovnim zamikom. Raz~lenjeno gri~evnato povr{je ni najbolj primerno za velikopotezno kmetijsko tr`- no pridelavo. [e manj primerno je mokrotno pe{~eno-ilovnato podgorje med re~ico Lònico in jùnimi obronki Lòni{kega gri~evja, ki je skoraj neposeljeno in je med tamkaj{njimi gozdovi le nekaj ve~jih sadovnjakov. Kmetijstvo: Z razdelitvijo gmajn pred 1. svetovno vojno ali med svetovnima vojnama se je pove~ala povpre~na velikost kmetije in s tem tudi njena gospodarska mo~. Na kmetijskih obmo~jih je povpre~na velikost kme~kega gospodarstva skoraj 5 ha, v ob-mestnih naseljih pa je tudi mnogo manj{ih od 1 ha. V zadnjih letih se povpre~na velikost kmetije pove~uje, saj so bili administrativni ukrepi, ki so omejevali njihovo rast, z osa-mosvojitvijo Slovenije odpravljeni. Samooskrbno in polikulturno kmetijstvo je è v preteklosti iskalo nove oblike in mònosti za uspe{no tr`no usmerjeno pridelavo. Na nekaterih gra{~inskih posestvih so se ukvarjali s svilogojstvom. Sredi 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja so med @alcem, Dobri{o vasjo in Savinjo ter na Plevni nad Gotovljami zasadili nasade murvinih dreves. Na Plevni, kjer je bila najve~ja svi-logojnica na [tajerskem, so leta 1847 postavili odvijalnico z 18 pe~mi (Natek 1998b). Do krize konec 19. stoletja, ko so bolezni uni~ile nasade vinske trte, je dajalo pomembne dohodke tudi vinogradni{tvo. Vzporedno z njegovim usihanjem se je kot nova in izrazito tr`na poljedelska kultura uveljavljal hmelj. Njegova pridelava je ter-jala veliko sezonske delovne sile, ki je bila poprej namenjena vinogradni{tvu. Na za~etku 20. stoletja je trtna bolezen uni~ila ve~ino nasadov vinske trte in vinogradni{tvo v Lò- ni{kem gri~evju ni nikoli ve~ doseglo nekdanje veljave. V zadnjih sto letih se je pridelovalna usmerjenost savinjskega kmetijstva korenito spremenila. Postalo je specializirano in s tem tr`no usmerjeno. Nekdanja gospodarska trdnost kmetij je temeljila na prodaji ìta, letne prireje doma~e ìvine, vina ter manj{ih koli~in lesa in sadja, med svetovnima vojnama pa je stopil v ospredje hmelj, ki je z ugodnimi tr`nimi cenami zasen~il vse druge vire dohodkov. Zdaj imajo najve~jo tr`no veljavo hmeljarstvo, mle~no-mesna govedoreja in okopavine oziroma vrtni-ne. Kolikor bolj so se kmetije specializirale v pridelavo hmelja, toliko usodneje so bile povezane z vsemi krizami, ki prizadevajo svetovni gospodarski sistem. V sedemdesetih letih prej{njega stoletja je tudi kmetijstvo v gri~evnatih predelih doìvelo korenite spremembe. Polikulturno in samooskrbno kmetijstvo se je postopoma preoblikovalo in usmerilo v tr`no pridelavo. Mnoge njive, ki so bile neprimerne za strojno obdelovanje, so spremenili v travnike in deloma tudi v sadovnjake. Pridelovanje ìt so za~eli opu{~ati v sedemdesetih letih na ra~un pove~evanja posevkov s krmnimi rastlinami. Pove~ini se je ohranila drobna kmetijska pridelava zlasti okopavin in vrtnin, namenjenih predvsem doma~im potrebam. Glavne zvrsti sodobne ìvinoreje so pridelava mleka, mesna govedoreja in reja pi{~ancev. 35 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 36 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Cilj kmetijske pridelave, ki nima zgolj vloge oskrbe s hrano, pa~ pa tudi pogla-vitnega vzdrèvalca urejene, privla~ne kulturne pokrajine, bi moralo biti ekolo{ko manj obremenjujo~e pridelovanje, zlasti v ravninskih delih in na jùnih pobo~jih gri- ~ev, kjer je tovrstne proizvodnje najve~. Zato velja ohranjati primerne lege za trajne nasade (Program priprave strategije … 2006). Na obmo~jih z visokim pridelovalnim potencialom se mora zagotoviti varovanje podzemnih voda ter pitne vode in temu prilagajati kmetijske dejavnosti. Trajne nasade velja ume{~ati na obmo~ja hmeljarskih in sadjarskih okoli{ev, vendar ne na nestabilna zemlji{~a, zna~ilna za erozijska, plazljiva in plazovita obmo~ja (Program priprave strategije … 2006). 2.3 Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah (v evidenci pod zaporedno {tevilko 1440; Povr- {ine … 1975, 97) leì v osrednjem delu jùnega dela Suhe krajine, jugozahodno od njenega sredi{~a @uèmberka. Mikroregionalno spada k zahodni Suhi krajini, ki se razprostira med Dobrepo-ljem in dolino Krke in jo sestavlja niz dinarsko usmerjenih hrbtov ter vmesnih dolov oziroma uval. Ve~jih kra{kih dolov je enajst. Njihova dolìna je med 600 in 2000 m, ^NIK, ARHIV GIAM JURIJ SENEGA Slika 7: Zna~ilna dinarska pokrajina je Krimsko hribovje, ki ga preseka globoko vrezani I{ki vintgar; na njegovi zahodni strani je planota z vasjo Gornji Ig, vzhodno pa se pne Mokrec. 36 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 37 GEORITEM 13 {irina pa med 300 in 1000 m. Ploske ravnice v dnu teh kra{kih dolov so se oblikovale v nekdanji vi{ini kra{ke talne vode, po poglobitvi Krke pa so postopno zakrasele, nakar so se na nekdanjih poplavnih ravnicah razvile vrta~e. V drugem dolu jugozahodno od Krke so tudi vsa {tiri naselja katastrske ob~ine Sela pri Hinjah, ki si sledijo od severozahoda proti jugovzhodu v naslednjem zaporedju: Visejec, Vrh pri Hinjah, Sela pri Hinjah in Lopata. Katastrsko ob~ino obkroàjo (v smeri urinega kazalca) sosednje katastrske ob~ine [mihel pri @uèmberku, Veliko Lipje, Smuka, Hinje, @vir~e in Vi{nje. Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah meri 14,28 km2 oziroma 1428 hektarov. Po podatkih popisa v letu 2002 jo poseljuje 275 ljudi; gostota poselitve je torej 19,3 prebivalca na km2, kar je precej nizka vrednost, nìja od povpre~ja za celotno Suho krajino (26 prebivalcev na km2). Obravnavano obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah je Suha krajina v malem. Geograf Anton Melik (1890–1966) je menil, da je pokrajina dobila ime zaradi pomanjkanja vode, po ~emer naj bi se razlikovala od sicer vodnate Dolenjske. Melik je med drugim zapisal, da ime Suha krajina »… dandanes raje uporabljajo sosedje nego Krajin~ani sami. Kakor da bi se ga doma~ini radi otresli, smatrajo~, da ozna~uje neka neugodna, neimenitna svojstva …«. Notranjo raz~lenjenost Suhe krajine narekujejo jurske karbonatne kamnine, v katerih so se razvili povr{inski kra{ki pojavi, med katerimi so z vidika poselitve najpomembnej{e kra{ke uvale, z vidika rabe tal pa vrta~e in kamnatost povr{ja. Ve~ja gostota kamnov in vrta~ narekuje ve~jo gozdnatost in obratno. Pomemben razvojni dejavnik je odmaknjenost od ve~jih mestnih sredi{~ in pomanjkanje blìnjih nekmetijskih delovnih mest, zato so naselja {ibko urbanizirana, infrastrukturno omrèje pa redko in pomanjkljivo, tako da zemlji{ke rabe bistveno ne zaznamuje. Ker se na obravnavanem obmo~ju v primerjavi s suhokrajinskim povpre~jem vse razvojne poteze zrcalijo v {e bolj zaostreni pojavni obliki, je lahko obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah reprezentativno za {ir{e obmo~je. To ne velja zgolj z zornega kota Suhe krajine, ampak Slovenije kot celote, {e zlasti njenih razvojno najmanj pro-pulzivnih obmo~ij, med katere ob obravnavani pokrajini spadajo {e Gori~ko, Haloze, Pokolpje, Gorjanci, Brkini in Podgrajsko podolje. Izbrano obmo~je je na nek na~in popolno nasprotje obmo~ja Gotovelj in @alca v Spodnji Savinjski dolini, v naravnih razmerah se bistveno razlikuje tudi od obmo~ja Kòbane v Gori{kih brdih, s katerim pa ga povezujejo izrazito neugodne demografske in nekatere druge drùbenogeografske razmere. Vsa tri pilotna obmo~ja skupaj dobro odslikavajo zna~ilne slovenske razmere, saj se v njih zrcalijo tako na{e bistvene naravne kot drùbene in gospodarske poteze, v teh pa prostorska stvarnost z vsemi bistvenimi razvojnimi zna~ilnostmi. Kamnine, povr{je, vode: Kamninska sestava je razmeroma enoli~na. Ve~idel gre za kredne in jurske apnence. Pri Hinjah je manj{i otok fli{a, ki se lepo lo~i od kra{- ke okolice, na stiku z apnencem pa se je razvil sti~ni kras. Celotno povr{je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah je mo~no zakraselo, na kar kaè velika gostota vrta~. V zahodni Suhi krajini je od 40 do 80 vrta~ na km2. 37 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 38 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Tudi sicer je povr{je dokaj razgibano. Najnìja to~ka katastrske ob~ine je na dnu kra{kega dola jùno od Visejca (325 m nad morsko gladino), najvi{je nad morjem pa se pne vrh kopaste vzpetine Vrhunski kucelj (552 m) med Visejcem in Vrhom pri Hinjah. Obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah je brez povr{inskih teko~ih voda. Zaradi zakraselosti so se lahko do napeljave vodovoda ljudje oskrbovali samo z vodo iz kapnic. Podnebje, prst in rastlinstvo: Suha krajina ima zmerno celinsko podnebje. Povpre~ne oktobrske padavine so obilnej{e od aprilskih. Povpre~na letna koli~ina padavin je med 1000 in 1300 mm. Na obmo~ju Suhe krajine so med letoma 1961 in 1990 neprekinjeno merili temperaturo vsaj 10 let le na meteorolo{ki postaji v Ambrusu. V navedenem tridesetletnem obdobju je bila njena povpre~na letna temperatura 8,0 °C, povpre~na januarska –2,4 °C in povpre~na julijska 17,6 °C. Na skromno letno povpre~je odlo~ilno vplivajo nizke zimske minimalne temperature, saj je meteorolo{ka postaja postavljena na dnu kra{ke uvale, kjer se pojavlja toplotni obrat. Srednja minimalna januarska temperatura je –7,3 °C. Podobne srednje minimalne zimske temperature imajo na primer ve~ kot 1000 m vi{je leè~e gorske postaje, kakr{ni sta Komna in Krvavec. Tudi sicer je za uvale in kra{ka polja zna~ilen toplotni obrat. Vsa {tiri naselja v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah so na dnu kra{kih kotanj ali na pobo~jih blizu dna, zato so zanje zna~ilne podobno neugodne temperaturne razmere (Gabrovec 1998). Zna~ilno je zmanj{evanje koli~ine padavin od zahoda proti vzhodu. Najve~ padavin je v poletnih mesecih. Junij, julij in avgust so padavinsko precej izena~eni, v vsakem izmed njih pade okoli 130 mm dèja (Gabrovec 1998). Na apnencih prevladujejo rjave pokarbonatne prsti. Zaradi dolgoletnega obde-lovanja in dokaj skromnega gnojenja se je njihova kakovost v okolici naselij mo~no poslab{ala. Za zahodno Suho krajino je zna~ilno naglo zara{~anje pa{nikov. Sestava rastlinstva je precej pestra. Polovica vseh gozdov je gabrovih. Jùno od doline Krke so drugotni gozdovi belega gabra in prehlajenke, v nekoliko vi{jih legah pa prevladujejo preddi-narski bukovi gozdovi (Gabrovec 1996). Prebivalstvo in naselja: Suha krajina spada skupaj z vzhodnim in osrednjim dolenj-skim obmo~jem med pokrajine s {tevilnimi sledovi zgodnje, zlasti prazgodovinske naseljenosti. Pomemben razlog zanjo so velike koli~ine èleznega bobovca v kra{ki rde~i prsti, ki je lahko dosegljiv. Poselitev je od takrat naprej stalna in glede na neugodne naravne razmere razmeroma gosta. 19. stoletje je bilo zaradi fuìnarstva v dolini Krke ~as gospodarskega razcveta in nara{~anja prebivalstva. Po propadu èlezarstva sta za celotno 20. stoletje zna~ilna izseljevanje in upad prebivalstva. Katastrsko ob~ino Sela pri Hinjah sestavljajo naselja (razvr{~ena po abecednem zaporedju) Lopata, Sela pri Hinjah, Visejec in Vrh pri Hinjah. Za gibanje prebivals-38 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 39 GEORITEM 13 300 250 ev 200 valc ebi 150 evilo pr 100 {t 50 0 Lopata Selo pri Hinjah Visejec Vrh pri Hinjah 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Slika 8: Spreminjanje {tevila prebivalcev po naseljih v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah med letoma 1869 in 2002. tva je è dolgo zna~ilna izrazita depopulacija. Po prvih razpolòljivih podatkih je sredi 19. stoletja {tevilo prebivalcev stagniralo ali celo rahlo nara{~alo, ob koncu 19. stoletja se je zaradi izseljevanja mo~no zmanj{alo (zlasti med letoma 1900 in 1910), potem pa je znova stagniralo ali se celo rahlo pove~evalo do leta 1953, ko je znova pri{lo do desetletja z mo~nim nazadovanjem, saj se je med letoma 1953 in 1961 {tevilo ljudi zmanj{alo za ve~ kot petino. Sledilo je desetletje s skoraj popolno stagnacijo, ki pa je bilo le zati{je pred nevih-to, saj se je è takrat starostna sestava za~ela izrazito slab{ati, saj so se mnogi mladi ljudje za stalno odselili. Zato se je è v naslednjem desetletju, to je med letoma 1971 in 1981, {tevilo ljudi znova zmanj{alo za ~etrtino, potem pa se je nazadovanje sicer umirilo, a je {e vedno problemati~no, za priblìno desetino v vsakem desetletju, ob tem pa se vztrajno slab{a starostna sestava, tako da je prebivalstvo slabo pripravlje-no za nove razvojne izzive. Vse navedene zna~ilnosti spreminjanja {tevila prebivalstva se sicer odraàjo tudi v prebivalstvenem stanju posameznih naselij, vendar pa so med njimi nekatere razlike. Izrazitej{e nazadovanje je bilo v obeh ve~jih naseljih Lopati in Visejcu, zaradi hitrega nazadovanja v zadnjih desetletjih pa tudi v manj{em kraju Sela pri Hinjah, medtem 39 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 40 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik ko je bilo v prav tako majhnem kraju Vrh pri Hinjah manj izrazito. Zanimivo je, da gre prebivalstvena rast ob koncu 19. stoletja zlasti na ra~un Visejca, medtem ko se je {tevilo ljudi v preostalih treh naseljih è takrat praviloma rahlo zmanj{evalo. Na obmo~ju katastrske ob~ine Sela pri Hinjah je bilo leta 2002 81 gospodinjstev, kar pomeni, da ima povpre~no gospodinjstvo 3,4 ~lana, v celotni ob~ini @uèmberk pa 3,2. Sicer majhno razliko med celotno ob~ino in obravnavanimi {tirimi naselji gre pripisati poudarjeni agrarnosti in tradicionalnosti obmo~ja katastrske ob~ine. Leta 2002 je bilo na obmo~ju katastrske ob~ine 105 stanovanj, to pa pomeni, da jih je kar petina praznih oziroma nenaseljenih. Velika ve~ina stanovanj je v individualnih hi{ah. Prevladujejo strnjena va{ka naselja, ki so se s~asoma le malo spreminjala. Hi{e so postavljene tesno skupaj v gru~ah, le v kraju Visejec je v severozahodnem delu naselja zna~ilna tudi pozidava vzdol` prometnice. Krajinska podoba: Obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah je gospodarsko nerazvito, mo~no agrarno, povsem neindustrializirano in slabo urbanizirano. Raz- ~lenjenost povr{ja in ve~stoletna skrb za obdelovalno zemljo sta pokrajini in njenim naseljem vtisnila svojevrstno podobo. Najbolj opazna je iz srednjega veka podedovana podoba zemlji{ke razdelitve kmetijskega zemlji{~a. Tako kot v vsej Suhi krajini ^I^ OMA@ BERT Slika 9: Jùni del va{kega zemlji{~a naselja Visejec se spu{~a proti dnu kra{kega dola, onkraj katerega se pne z gozdom porasel hrbet, kjer so bili v 19. stoletju sami pa{niki in travniki. 40 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 41 GEORITEM 13 jùno od Krke prevladujejo polja v pravih ali prvotnih grudah. Ponekod so njivske parcele, ki so sicer v znatni meri è opu{~ene, urejene kot kulturne terase. Kmetijska zemlji{~a sklenjeno obdajajo posamezna naselja, posamezne komplekse va{kih zemlji{~ pa zaradi hitrega zara{~anja pa{nikov è razdvajajo gozdovi. Zaradi ostarevanja in pomanjkanja kme~ke delovne sile ter socialnega presloje-vanja prebivalstva je torej pri{lo do izrazite ekstenzifikacije rabe tal. Ta je dobila tak{no razsènost, da daje celotna kmetijska pokrajina vtis slabe vzdrèvanosti oziroma zanemarjenosti. Prav obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah je med vsemi suho-krajinskimi katastrskimi ob~inami jùno od Krke doìvelo najmo~nej{e ogozdovanje. Bolj zakrasela in vzpeta obmo~ja so è od nekdaj porasla z gozdom, vendar je tudi za njih zna~ilna izrazita kamnatost povr{ja, saj so tla na gosto prepredena s ve~jimi in manj{imi, iz preperine {trle~imi kamni in celo skalami. Tako v gozdu kot po kmetijskih zemlji{~ih je vse polno vrta~. Te se ponekod prepletajo v depresijah ve~jih dimenzij, ki imajo vse zna~ilnosti kra{kih dolov oziroma uval. Nad njimi se na obeh straneh podolja vzpenjajo nizke gozdnate kopaste vzpetine s praviloma manj kot 200 m relativne vi{inske razlike. Na nekaterih obmo~jih je v zadnjih letih pri{lo tudi do obratnega procesa, to je do intenzifikacije kmetijstva. K temu so najbolj pripomogle agromelioracije s treblje-njem oziroma odstranjevanjem kamenja s kmetijskih zemlji{~, ki jih je v osemdesetih letih prej{njega stoletja financirala dràva. S tem so iz zara{~ajo~ih se pa{nikov pridobili nove kakovostne travnike. @al so bili ti ukrepi preve~ prepu{~eni pobudi posamez-nikov, ki je bila v razmerah ostarelega prebivalstva precej {ibka. Gospodarstvo: Suho krajino lahko {e vedno opredelimo kot kmetijsko pokrajino. Ne zato, ker bi bilo tu kmetijstvo glavna gospodarska panoga, pa~ pa zato, ker se {e vedno ve~ina prebivalcev ukvarja tudi s kmetijstvom. Vsaj tri ~etrtine suhokrajin-skih gospodinjstev {e vedno poseduje kme~ko gospodarstvo. Vendar je med njimi le okrog 15 % ~istih kme~kih gospodinjstev, v polovici gospodinjstev s kme~kim gospodarstvom pa imajo vsi ~lani gospodinjstva dohodke iz nekmetijstva. ^e pogledamo starostno sestavo ~lanov aktivnih kme~kih gospodarstev, lahko ugotovimo, da jih je bilo è leta 1991 ve~ kot polovica starej{ih od {estdeset let (Gabrovec 1998). To pa pomeni, da se prakti~no nobeno gospodinjstvo, z izjemo posameznih ostarelih, ne preìvlja izklju~no s kmetijstvom. @al je zunaj te panoge premalo delovnih mest, zato veliko prebivalcev dnevno migrira v zaposlitvena sredi{~a, ki so od Suhe krajine precej oddaljena, tudi v Ljubljano in Novo mesto. 3 Zajem podatkov V raziskavi je zajem podatkov temeljil na dveh metodah. Prva je zajem in preob-likovanje zemljevidov splo{nih referenc, druga pa terensko delo, pri katerem velja 41 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 42 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik izpostaviti kartiranje in anketiranje. Oba na~ina zajema smo morali prilagoditi obliki, primerni za vnos v geografski informacijski sistem (GIS). S pomo~jo vnaprej priprav-ljenega vpra{alnika so bile na pilotnih obmo~jih izvedene ankete, katerih namen je bil zbrati dodatne potrebne podatke, ki so temelj za odlo~anje o morebitnem {irjenju kmetij na najbolj{a kmetijska zemlji{~a. 3.1 Evidentiranje na podlagi kartografskih podatkov in izdelava zemljevidov Zemljevid je obi~ajno papir, neko~ pa platno, na katerem so zemeljsko povr{je in objekti na njem upodobljeni v pomanj{anem merilu (Kladnik s sodelavci 2005, 439). Uporabljajo ga {tevilna podro~ja razli~nih ved kot nekak{en model tistega pojava ali objekta, ki ga predstavlja. Sopomenka zemljevida je izraz karta, ki lahko omogo~a tudi prepoznavnost strukture predstavljenega pojava. V prostorskem na~rtovanju je kon~ni rezultat kartiranja na~rt, to je grafi~ni prikaz objekta ali obmo~ja v veli-kem merilu (Kladnik s sodelavci 2005, 236). Najpomembnej{a lastnost na~rta je uporaba abstrakcij (miselnih konstruktov), ki opazovalcu ali raziskovalcu na~rta omogo~ajo, da prepoznava in razumeva prostorske povezave, vzorce in strukture. Glavna namena zemljevidov sta informiranje ter predstavitev pokrajinskih ali drugih prostorskih pojavov in procesov. Zato zemljevidi pogosto izkrivljajo resnico, ker je kartografske posplo{itve in grafi~na na~ela treba usklajevati ciljno, to je z namenom kar najve~je uporabnosti zemljevida. ^e temu ni tako, lahko pride do napak pri prepoznavanju in evidentiranju, to pa je slaba popotnica za nadaljnje delo, pa tudi ovira za ustrezno razumevanje in odlo~anje. Iz tega izhaja, da je klju~nega pomena za interpretacijo priprava natan~no izdelane, pogosto namenske kartografske baze. Tak primer lahko ponazorimo z izku{njo iz Gori{kih brd, kjer smo izdelali zemljevid terasiranih obmo~ij in z njim izvedli tipologijo pokrajine, saj gre v prvi vrsti za terasirano in {ele potem tudi za vinogradni{ko pokrajino. To dejstvo je bilo mogo- ~e potrditi {ele z natan~nimi merjenji in izdelavo {tevilnih tematskih zemljevidov (Àman Momirski s sodelavci 2008). Pri vzpostavljanju kakovostne podatkovne baze za urbanisti~ne na~rte obstoji nevarnost, da se ve~ina raziskovalne in strokovne energije porabi è za sam kartografski izdelek, tako da delo ostane zgolj na ravni evidentiranja. Nadalje lahko zemljevide raz~lenimo v splo{ne in tematske (Brewer 2008). Zemljevidi s prepletanjem obeh zvrsti so zemljevidi za posebne namene. Mednje lahko {tejemo tudi urbanisti~ne na~rte, ki za podlago uporabljajo splo{ne reference, prikazujejo pa tematiko, ki je za na~rt relevantna. Cilj referen~nih na~rtov je zagotoviti informacije o lokaciji, ki jih potrebujejo tako ob~asni uporabniki zemljevidov kot strokovnjaki. Na podro~ju na~rtovanja in usmerjanja prostorskega razvoja so najpomembnej{e kartografske podlage temeljni topografski na~rt (TTN5), dràvna topografska karta (DTK 25) in digitalni katastrski na~rt (DKN; UL RS 57/1999). 42 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 43 GEORITEM 13 Temeljni topografski na~rti so izdelani enotno za celotno obmo~je Slovenije, na ravninskih, kmetijsko pomembnih obmo~jih in za ve~ja naselja v merilu 1 : 5000, v hri-bovitih in gozdnatih predelih pa v merilu 1 : 10.000. Na njih predstavljeni pojavi in oblike so v glavnem prikazani v merilu, razen nekaterih manj{ih objektov, ki so prikazani s simboli. Med letoma 1993 in 1995 so bili vsi temeljni topografski na~rti skenirani, pozneje pa se je ob vsakem vzdrèvalnem posegu na posameznem listu izvajalo dodatno skeniranje. Listov TTN se zaradi prevelikih stro{kov ne vzdrùje ve~. Za opravljeno raziskavo so bili iz lo~enih vsebinskih slojev TTN zajeti naslednji rastrski podatki: naselja s prometno mreò (NP), zemljepisna imena (I), vodno omrèje (H), plastnice in druge reliefne zna~ilnosti (RP) ter zdruène karte (ZDR) (Medmrèje 1). Dràvna topografska karta v merilu 1 : 25.000 je prva slovenska dràvna karta v topografsko-kartografskem sistemu. Je na{ edini tiskani zemljevid, ki v najve~jem mònem merilu pokriva ozemlje celotne dràve in ga je mòno vzdrèvati, posodab-ljati v realnem roku. Ko je bil posamezen list DTK 25 izdelan, je bil po posameznih vsebinskih slojih tudi skeniran. Ti vsebinski sloji so naselja, prometna mreà, zemljepisna imena (NPI), plastnice in druge reliefne zna~ilnosti (RP), hidrografska mreà z imeni, vodni objekti, ledeniki (H) ter gozdovi in znaki za druge vrste vegetacije (G). Digitalni katastrski na~rt je niz mej parcel in parcelnih delov ter centroidov parcelnih delov s parcelnimi {tevilkami. Gre za prikaz lege parcel in parcelnih delov v prostoru z namenom vodenja in vzdrèvanja evidence zemlji{kega katastra. Geodet-sko-izvedbenemu sektorju so namenjeni podatki o geodetskih postopkih, posameznim resorjem ob~inske in dràvne uprave pa sluìjo kot podlaga za vodenje politike gospodarjenja s prostorom, varovanje okolja, vrednotenje in obdav~evanje nepremi~nin, upravljanje z objekti prometne in komunalne infrastrukture in podobno. Nujna je tudi uporaba digitalnih ortofoto posnetkov (DOF), to je skeniranih aeroposnetkov, ki so z upo{tevanjem centralne projekcije posnetka in modela reliefa transformirani v dràvni koordinatni sistem. Ti posnetki so v metri~nem smislu ena-ki linijskemu na~rtu ali zemljevidu. DOF-i s slikovnim elementom 0,5 m in izrisom ortofoto zemljevida v merilu 1 : 5000 so izdelani na podlagi aeroposnetkov v merilih od 1 : 17.400 do 1 : 25.000 (Medmrèje 1). Pomemben podatek je {e dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKPG), ki je vsebinsko dopolnjen digitalni katastrski na~rt in vsebuje podatke o {ifri katastrske ob~ine, imenu katastrske ob~ine, {tevilki parcele in povr{ini parcele. Evidenco dejanske rabe kmetijskih zemlji{~ v grafi~ni obliki na osnovi DOF-ov, satelitskih posnetkov in drugih virov, kot so digitalni model reliefa, topolo{ke karte, podatki iz Registra kmetijskih gospodarstev (kjer se upo{tevajo obvestila uporabni-kov in pristojnih ustanov o morebitnih spremembah ali neskladjih zajete rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~ z dejanskim stanjem v naravi, terenski ogledi …), vzpostavlja in vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~ se vodi za obmo~je celotne 43 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 44 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik dràve. Za dolo~anje dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~ se uporablja interpre-tacijski klju~, ki vsebuje {ifrant vseh vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~ ter ostalih vrst zemlji{ke rabe in povr{ine zajema posameznih vrst dejanske rabe. Strnjeno zemlji{~e z eno samo vrsto rabe je tako imenovana grafi~na enota rabe kmetijskih zemlji{~ (GERK). GERK-i temeljijo na dejanskem stanju v naravi in so namenjeni uveljavljanju ukrepov kmetijske politike (Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~, UR RS 90/2006). V evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~ so zajeta vsa kmetijska zemlji{~a s povr{ino, ve~jo od 1000 m2, in gozdna zemlji{~a s povr{i-no, ve~jo od 5000 m2. Izjema so zemlji{ke kategorije vinograd, mati~njak, olj~nik, hmelji{~e in ostali trajni nasadi, ki se zajemajo è od velikosti 500 m2 dalje ter rast-linjaki, ki se zajemajo od velikosti 25 m2 naprej. Iz kategorije njiva ali vrt se izlo~ajo vsa nekmetijska zemlji{~a, ki presegajo povr{ino ve~je od 25 m2 (seniki, lope, drevesa, kupi kamenja in podobno). ^e so kmetijska zemlji{~a znotraj pozidanih zemlji{~ ali gozda, so zajeta le, ~e so ve~ja od 5000 m2. ^e nosilec kmetijskega gospodarstva ali drug uporabnik podatkov ugotovi, da se dejanska raba razlikuje od objavljene, lahko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano priglasi predlog sprememb. Ministrstvo preveri dejansko stanje rabe in na podlagi ugotovitev popravi evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~. Vanjo vnese tudi spremembe dejanske rabe, ki jih pri svojih preverjanjih na terenu ugotovi bodisi samo bodisi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeèlja (Àman Momirski s sodelavci 2007). Uporabili smo tudi na~rt administrativnih mej naselij. Naselje je strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno ozemeljsko enoto (mesto, trg, vas, zdravili{~e …) s skupnim imenom, lastnim sistemom o{tevil~enja stavb in je dolo~e-no kot obmo~je, ki ga sestavlja eden ali ve~ statisti~nih okoli{ev. Obmo~je in ime naselja ob~inski svet dolo~i z odlokom. [ifre naselij dolo~ajo obmo~ne geodetske uprave v okviru ob~in. Med zgodovinske referen~ne vire spada franciscejski kataster, dostopen v Arhivu Republike Slovenije. Pregled map zemlji{kega katastra iz prve polovice 19. stoletja je v obliki digitaliziranega arhivskega gradiva oblikovana zbirka skeniranih slik katastrskih kart. V Arhivu RS je ohranjeno gradivo iz obdobja od leta 1811 do okrog leta 1880. Pridobljene rastrsko digitalizirane liste franciscejskega katastra je za nadaljnjo uporabo treba georeferencirati in jih vpeti v obstoje~i dràvni koordinatni sistem. Z GIS orodji se jim pripi{e vrednosti, ki jih imajo na originalnih upodobi-tvah. Za namen raziskave so bili izdelani {tevilni novi zemljevidi, ki jih je bilo mòno pripraviti z interpretacijo iz obstoje~ega kartografskega gradiva ter z ra~unalni{ko obdelavo z GIS in drugimi orodji. Mòne so tudi najrazli~nej{e kombinacije vseh pred-stavljenih zemljevidov. 44 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 45 GEORITEM 13 Digitalni model vi{in je vektorsko digitaliziran zemljevid plastnic terena samo v okviru na{e raziskave (ker drugih podatkov ni bilo na razpolago), sicer pa je to digitalna ponazoritev izoblikovanosti povr{ja, izraèna z mreò to~k z vi{inskimi koordina-tami, ponavadi rastrsko mreò kvadratov ali mreò trikotnikov. Praviloma se pridobi z daljinskim zaznavanjem, na primer radarjem in lidarjem, le izjemoma pa neposredno na terenu. Na Geodetski upravi RS obstaja è izdelan DMR z lo~ljivostjo 12,5 krat 12,5 m, ki pa se je za na{e analize izkazal za premalo natan~nega. Zato smo na podlogi TTN5 oziroma njegovega sloja s plastnicami, ki se jim dolo~i pripadajo~a vi{ina, z GIS orodji izdelali rastrski digitalni model vi{in z lo~ljivostjo 5 krat 5 m. Gozdna meja je bila opredeljena na podlagi interpretacije DOF-a. Vektorizirani podatki so primerni za nadaljnje statisti~ne analize z GIS orodji. Zadnje stanje raz{irjenosti gozdnih zemlji{~ sovpada z zadnjim aeroposnetkom, v na{em primeru z letom 2004. Zemljevid grajenih objektov je kombinacija ve~ zemljevidov. Podlaga je vektorizacija DOF-a v kombinaciji s TTN5. TTN5 vsebuje podatke, ki omogo~ajo klasifikacijo stanovanjskih in gospodarskih stavb. Zaradi razlik, ki se pokaèjo med DOF-om in TTN5 (najbolj aùrni podatki so na DOF-u, TTN5 pa se ve~ ne obnavlja), je za zagotovitev to~nosti podatkov potrebna preveritev na terenu. Pri izdelavi tematskih na~rtov smo uporabili naslednje vnaprej opredeljene lastnosti: merilo, obseg na~rta, izbor podatkov ter kodiranje oziroma kartografsko ponazoritev. Za raziskavo so bili izdelani zemljevidi v merilih 1 : 10.000 (poselitveni vzorci v pokrajini: obmo~je katastrske ob~ine), 1 : 5000 (poselitveni vzorci v pokrajini: obmo~je naselja) in 1 : 1000 (obmo~je vasi) (Àman Momirski s sodelavci 2007; Àman Momirski s sodelavci 2008). Vsako od pilotnih obmo~ij je bilo predstavljeno z naslednjimi zemljevidi: Poselitveni vzorci v pokrajini: obmo~je katastrske ob~ine (merilo 1 : 10.000): • Zemljevid 1: Digitalni ortofoto posnetek (stanje 2004). • Zemljevid 2: Digitalni ortofoto posnetek (stanje 2004), TTN5 sloj s prometno mreò, zemljepisnimi imeni in administrativnimi mejami naselij. • Zemljevid 3: Digitalni model reliefa, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektorizirani stavbni fond, administrativna meja naselij, vodno omrèje. • Zemljevid 4: Digitalni model reliefa, vektoriziran stavbni fond glede na namembnost, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), administrativna meja naselij, vodno omrèje. • Zemljevid 5: Digitalni model reliefa, nadmorske vi{ine, vektorizirano cestno omrè- je (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektoriziran stavbni fond. • Zemljevid 6: Digitalni model reliefa, gozdna obmo~ja, vektorizirano cestno omrè- je (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektoriziran stavbni fond, administrativna meja naselij, vodno omrèje. 45 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 46 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik • Zemljevid 7: Digitalni model reliefa, obmo~ja kmetijskih teras, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektoriziran stavbni fond, administrativna meja naselij, vodno omrèje (izdelano samo za obmo~je katastrske ob~ine Kòbana). • Zemljevid 8: Digitalni model reliefa, obmo~ja kmetijskih teras glede na administrativno mejo naselij, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektoriziran stavbni fond (izdelano samo za obmo~je katastrske ob~ine Kòbana). • Zemljevid 9: Digitalni model reliefa, obmo~ja vasi glede na administrativno mejo naselij, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektoriziran stavbni fond. • Zemljevid 10: Digitalni model reliefa, obmo~ja vasi glede na prilagojeno mejo naselij, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektoriziran stavbni fond. • Zemljevid 11: Digitalni model reliefa, primerjava rabe tal pozidanih in sorodnih zemlji{~ leta, franciscejski kataster 1819, raba tal 2004. • Zemljevid 12: Digitalni model reliefa, raba tal leta 1819, franciscejski kataster. • Zemljevid 13: Digitalni model reliefa, raba tal leta 2004, dejanska raba tal (MOPE). Poselitveni vzorci v pokrajini: obmo~je naselja (merilo 1 : 5000): • Zemljevid 1: Administrativna meja naselja, digitalni ortofoto posnetek. • Zemljevid 2: Administrativna meja naselja, vektoriziran TTN5 sloj s krajevnimi imeni, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), digitalni ortofoto posnetek. • Zemljevid 3: Administrativna meja naselja, vektoriziran TTN5 sloj z krajevnimi imeni, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), digitalni model reliefa. • Zemljevid 4: Administrativna meja naselja, vektoriziran stavbni fond s tipom pozidave, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), digitalni model reliefa. • Zemljevid 5: Administrativna meja naselja, vektoriziran stavbni fond, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), nadmorske vi{ine, digitalni model reliefa. • Zemljevid 6: Administrativna meja naselja, vektoriziran stavbni fond, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), vektorizirana gozdna meja, digitalni model reliefa. • Zemljevid 7: Administrativna meja naselja, vektoriziran stavbni fond, vektorizirano cestno omrèje (regionalne in lokalne ceste ter kolovozi), obmo~ja kmetijskih teras, digitalni model reliefa (samo za naselje Kòbana). • Zemljevid 8: Administrativna meja naselja, primerjava rabe tal pozidanih in sorodnih zemlji{~ leta, franciscejski kataster 1819, raba tal 2006, digitalni model reliefa. 46 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 47 GEORITEM 13 Slika 10: Situacijski zemljevid katastrske ob~ine Kòbana. p str. 48 Slika 11: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Kòbana leta 2004. p str. 49 Slika 12: Situacijski zemljevid katastrskih ob~in @alec in Gotovlje. p str. 50 Slika 13: Dejanska raba tal v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje leta 2004. p str. 51 Slika 14: Situacijski zemljevid katastrske ob~ine Sela pri Hinjah. p str. 52 Slika 15: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah leta 2004. p str. 53 • Zemljevid 9: Administrativna meja naselja, raba tal leta 1819, franciscejski kataster, digitalni model reliefa. • Zemljevid 10: Administrativna meja naselja, raba tal leta 2004 (MOPE), digitalni model reliefa. Poselitveni vzorci v pokrajini: obmo~je vasi (merilo 1 : 1000): • Zemljevid 1: Digitalni ortofoto posnetek, vektoriziran stavbni fond s tipi pozidave. 3.2 Evidentiranje stanja na kmetijah in obrazloìtev utemeljenosti posega na najbolj{e kmetijsko zemlji{~e Splo{na zna~ilnost slovenskega kmetijstva je iz leta v leto manj{a pridelava in zmanj- {evanje proizvodnega potenciala. Leta 1900 je bilo v Sloveniji 1.102.900 ha kmetijskih zemlji{~ ali 54 % od celotnega ozemlja, leta 1950 1.054.600 ha ali 52 %, leta 2005 pa le {e 650.000 ha ali 32 % (Perpar in Kova~i~ 2006). Ker so kmetijska zemlji{~a temeljni proizvodni potencial na podeèlju, jih je treba v ~im ve~ji meri ohraniti in izbolj{evati. Gospodarnost kmetijske pridelave pomembno omejuje slaba posestna sestava, ki se kaè tako v (pre)majhnih kmetijah kot v njihovi veliki zemlji{ki razdrobljenosti. V takih razmerah lahko izbolj{anje stanja kmetijskih zemlji{~ in z njimi povezane infrastrukture opredelimo kot eno najpomembnej{ih prvin za izbolj{anje strukturnih razmer na podeèlju. Danes pa kmetijstvo na podeèlju ni edina, pogosto pa tudi ne ve~ prevladujo~a dejavnost. Razvoj raznolikih dejavnosti je temelj dolgoro~nega dviga kakovosti ìvljenja na podeèlju. Ta cilj je mogo~e uresni~iti z neprekinjenim razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in razvojem mikropodjetni{tva na pode- èlju. Kmetijam, ki z obstoje~o pridelavo ne dosegajo zadostnega dohodka, pomagajo zagotoviti dodaten vir zaslùka dopolnilne dejavnosti; pomenijo prvi korak k podjetni{ki prenovi podeèlja. Nadgradnja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa je pove~anje {tevila mikropodjetij. Kot najpomembnej{e razvojne prilònosti se kaèjo aktivni oddih, ve~je potrebe po rekreaciji me{~anov ter razvoj turizma v razmeroma dobro ohra-njenem okolju. Pri tem mora biti ponudba visoko kakovostnih dobrin in storitev tesno povezana s privla~no celostno podobo kmetij. Pogoj za hitrej{i razvoj podjetni{tva je tudi izbolj{anje podjetni{ke infrastrukture. Prilònost za bolj u~inkovito trènje 47 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 48 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 700 600 500 400 300 Brezovk Brdice pri 400 Kòbani Slapnik 40 Kòbana 0 300 500 200 300 Nozno 200 300 Belo 200 Pristavo Legenda 0 500 1000 1500 m cesta pozidano Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ vodotok kmetijsko zemlji{~e Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: TTN5, DMR 5 × 5 m meja naselja gozd © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 48 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 49 Legenda 0 500 1000 1500 m njiva in vrt gozd Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ vinograd pozidano Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: TTN5, DMR 5 × 5 m, MKGP 2006 travinje drugo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 49 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 50 40 400 0 00 4 300 400 300 30 300 0 300 300 Gotovlje Podvin Lònica pri @alcu @alec Vrbje Legenda 0 500 1000 1500 m cesta pozidano vodotok kmetijsko zemlji{~e Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: TTN5, DMR 5 × 5 m meja naselja gozd © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 50 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 51 Legenda 0 500 1000 1500 m njiva in vrt travinje drugo Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ sadovnjak gozd Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: TTN5, DMR 5 × 5 m, MKGP 2006 vinograd pozidano © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 51 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 52 300 400 Vise jec 40 4 5 00 0 4 0 0 0 0 Vrh pri H injah Sela pri H injah 400 Lopa ta 400 400 400 Legenda 0 500 1000 1500 2000 m cesta pozidano Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ vodotok kmetijsko zemlji{~e Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: TTN5, DMR 5 × 5 m meja naselja gozd © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 52 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 53 GEORITEM 13 Legenda 0 500 1000 1500 2000 m njiva in vrt travinje drugo Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ sadovnjak gozd Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: TTN5, DMR 5 × 5 m, MKGP 2006 vinograd pozidano © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 53 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 54 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik in nadaljnji razvoj je medsebojno povezovanje mikropodjetij in njihovo vklju~evanje v skupno ponudbo (Àman Momirski s sodelavci 2007). Zaradi pri~akovanih strukturnih sprememb v kmetijstvu bi lahko kmetije glede na pri~akovani razvoj raz~lenili v tri skupine. V prvo spadajo kmetije, ki bodo s primarno kmetijsko pridelavo in morebitno dopolnilno dejavnostjo na kmetiji dosegale zadosten obseg prihodkov za zaposlitev vsaj ene profesionalne delovni mo~i. Drugo skupino sestavljajo kmetije, kjer bo ob kmetijski dejavnosti {e dopolnilna ali dodatna dejavnost zunaj kmetije. Kmetovanje zgolj kot dodatna dejavnost podeèlskih gospodinjstev pa bo potekalo na kmetijah v zadnji skupini (Àman Momirski 2008). Pri opredelitvi kriterijev za {irjenje poselitve oziroma kmetij na kmetijska zemlji{- ~a so bili pripravljeni posebni obrazci za vzor~ne kmetije v izbranih pilotnih obmo~jih. V nadaljevanju predstavljamo po eno kmetijo z vsakega pilotnega obmo~ja, za katero so podatki izpolnjeni v posebnem obrazcu in predstavljeni v prilogi. Katastrska ob~ina Kòbana: Zmanj{evanje kmetijske pridelave je najbolj izrazito na obmo~jih s tèjimi pridelovalnimi razmerami, kamor spadajo tudi zemlji{~a v strmih legah. V delu Primorske, kjer uspeva vinska trta, se povr{ine vinogradov in pridelava v zadnjih petdesetih letih ne zmanj{ujejo, znatno pa je opu{~anje pridelave na strminah in nagnjenem povr{ju, pri ~emer je opazna selitev vinogradni{tva in sad-jarstva v bolj polòne in ravninske predele. Tak{en premik je posledica spro{~anja zemlji{~ v ravninskih legah, ki so bila v~asih namenjena zgolj pridelavi hrane. Znano je, da je bilo nekdaj sajenje trte v ravninskih predelih prepovedano in so lahko kmetje zasadili le eno vrsto, tako imenovano planto, ob robu njive ali travnika. Sajenje vinske trte je do nedavnega omejeval tudi pravilnik o rajonizaciji vinogradni{kih povr- {in, danes pa so na Primorskem obmo~ja pridelovanja vinske trte zaokroèna in omejena le z naravnimi omejitvenimi dejavniki, nadmorsko vi{ino, apnen~astimi narivi in izjemno strmimi legami. Ekonomske razmere v vinogradni{tvu in vinarstvu se sicer ~edalje bolj zaostrujejo, vendar, dokler bo vinogradni{tvo gospodarska dejavnost z zadovoljivim dohodkom, bodo tudi razmeroma strme lege ostajale obdelane. Pridelavo in predvsem vzdrèvanje kmetijskih zemlji{~ pa bo zagotovo treba {e dodatno racionalizirati. V preteklosti, to je pred letom 1991, je bilo v kmetijstvu izvedenih veliko prostorskih posegov, od melioracij, komasacij, skupne oziroma celovite obnove sadovnjakov ter vinogradov in podobno. V zadnjih petnajstih letih je tak{nih velikih posegov malo ali skoraj ni~, ~e pa è so, se izvajajo v okviru obstoje~ih panog. Ve~ina ali kar vse na{te-te ureditve so se izvajale bodisi na od deset do sto hektarjev velikih obmo~jih bodisi po posameznih panogah. Zdaj takih omejevanj skoraj ni. Izjema je vinogradni{tvo, Slika 16: Pozidano obmo~je naselja Kòbana z vrisanimi parcelnimi mejami. p Slika 17: Podrobno preu~ena kmetija v katastrski ob~ini Kòbana (obravnavana kmetija je sredi naselja). p str. 56 54 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 55 GEORITEM 13 215/1 1893/1 1902/1 226/2 209/2 231 225 209/2 231 224/1 214/1 196 197 215/2 214/2 1893/2 199 1967 1902/1 224/2 10 209/1 214/3 /211/1 211 213/1 /2 11/1 10 10 11/1 /2 10 213/2 210/3 11/ 11 2 /1 10 210/3 200/2 210/1 200/1200/1200/3 210/5 200/1 210/5 1894 210/4 201/1 210/4 13/2 206 210/2 202 202 13/2 3/2 206 202 55 206 54 53/3 1894 13/2201/2 202 206 54 52/1 54 54 52/2 52/2 216 52/1 53/153/1 53/3 204/2 52/1 52/2 53/2 53/3 48/2 54 26 52/3 52/2 52/3 52/4 52/3 51 51 48/4 48/3 48/1 204/1 48/1 25 49 204/3 47/2 27 47/1 39/2 952 45 45 45 39/1 43 58/2 28/1 1897/1 42/1 42/2 58/2 1897/1 58/258/2 29/1 28/2 44 59/3 44 1897/2 58/1 1897/3 59/1 59/4 28/3 30/1 30/1 30/1 38 44 59/5 37 35 38 30/2 33 33 60/1 29/2 29/3 31 61/1 86/2 86/1 62 86/3 87 1894 Legenda 86/4 0 25 50 75 m stanovanjska zgradba 85 63/1 Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ nestanovanjska zgradba Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: DKN, ortofoto, GURS 33 digitalni katastrski na~rt © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 55 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 56 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 223 186 191/1 191/2 230 191/3 194 234/1 309 1953 192 231 180/1 1893/1 396 215/1 193 1902/1 195 218 209/2 226/2 231 179 6/1 209/2 231 178 196 224/1 391/4 197 215/2 6/2 391/3 225 5/1 214/1 1893/2 214/2 7/2 217 6/3 7/1 199 395 1967 5/2 5/2 7/3 11/211/1 10 209/1 224/2214/3 10 211 213/1 7/5 7/511/1 10 10 210/3 7/4 1902/1 210/1 1899 210/3 13/1 200/1 210/5 206 1894 210/4 3 4 18/114 13/113/2 202 206 210/4 210/2 17 202 55 17 5 54 54 53/3 18/2 201/2 206 1894 202 20/1 17 2/1 53/3 216 2 1898 204/2 /152/2 53/3 48/2 391/1 391/2 26 52/3 22/2 57 23/1 51 5152/4 48/4 22/1 48/ 48 1 60/2 21 48/3 1 168/2 204/1 /11 1 1902/1 25 204/3 49 47 23/224 27 1897/1 47/1 61/2 39/2 389 45 59/2 20/2 89 39/1 43 45 58/2 59/3 28/1 167/3 1898 28/2 1897/1 42/1 58/258/2 59/4 88/2 29/1 44 44 58/1 60/1 64/2 30/ 30/ 1 1 30/1 38 44 59/1 28/3 37 35 59/5 388/2 30/2 38 61/1 67/5388/1 29/3 33 33 29/2 88/3 65/2 31 62 66/2 86/2 86/1 63/2 67/4 167/2 86/3 90 64/1 87 86/4 88/1 65/1 63/1 67/3 67/6 66/1 66/3 Legenda 0 50 100 150 200 m 85 1894 1902/2 67/7 138/2 84 1952 82 67/8 1951 83 67/2 1896 Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ blìnja zemlji{~a v lasti kmetije predvidena {iritev 82 Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ 67/1 69/31894 68 138/1 92 69/2 94 Vir: DKN, or 81/4 tofoto, GURS 69/1 81/681/5 132/1 lokacija obravnavane kmetije 33 digitalni katastrski na~rt 95/1 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 93 81/3 70/2 96 70/1 132/2 97 130 81/2 70/3 95/2 80/9 80/9 71 A@ PRIN^I^TJ MA 56 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 57 GEORITEM 13 pri ~emer so bile è pred leti dolo~ene meje vinorodnih okoli{ev, kjer se lahko goji vinsko trto in prideluje grozdje. Razlog za razmejevanje vinorodnih obmo~ij je v varovanju geografskega porekla vin. Ker so vinorodni okoli{i velika obmo~ja, ne nastajajo problemi z omejevanjem pridelave, zato lahko vsi vinogradniki pridobijo primerna zemlji{~a za sajenje vinske trte (Àman Momirski s sodelavci 2007). Do neskladja med razvojem z vidika prostorskega na~rtovanja in z vidika kmetijstva prihaja, ker se ureditve prostora niso nikoli izdelovale na ravni kmetije in za kmetijo. Pri urejanju prostora kmetije ali skupine kmetij niso bile nikoli merilo njene oziroma njihove potrebe po kmetijskih zemlji{~ih na eni strani ter po povr{inah za bivalne prostore in potrebne gospodarske objekte na drugi. Danes vemo, da sta zemlji{ka in posestna struktura med najve~jimi razvojnimi problemi slovenskega kmetijstva, ~eprav se s propadanjem manj{ih kmetij postopoma izbolj{uje. Povpre~no slovensko kmetijsko gospodarstvo je junija 2007 obdelovalo 6,5 ha kmetijskih zemlji{~, v letu 2005 pa 6,3 ha kmetijskih zemlji{~ (Struktura kmetijskih gospodarstev 2009), ki so se v povpre~ju razprostirala na 22 parcelah. [e leta 1991 je imela povpre~na slovenska kmetija le 3,2 ha kmetijskih zemlji{~ (Kladnik 1998b). Zemlji{ka in posestna razdrobljenost predstavljata eno glavnih ovir pri nadaljnjem razvoju kmetij in zmanj{ujeta konkuren~nost tako na ravni posameznih pridelovalnih usmeritev kot tudi na ravni kmetijstva v celoti. Podatki kaèjo, da so bile kmetije pred desetimi leti {e bistveno manj{e, saj jih je bila ve~ kot polovica manj{ih od 2 ha. Kljub pove~anju zemlji{~ na kmetijo pa ostaja klju~ni problem njihova prostorska razdrobljenost, ki se ga skorajda ne re{uje. V osnutku Programa razvoja podeèlja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 so med ukrepi za izbolj{anje konkuren~nosti kmetijskega in gozdarskega sektorja predvidene tudi nalòbe v nakup kmetijskih zemlji{~ (opravi~ljivi stro{ki le v vi{ini 10 % vrednosti celotne nalòbe) in tudi nalòbe v komasacije ter posledi~no v infrastrukturo, ki nastane ob komasaciji. [e vedno pa ni predvidenih nobenih sredstev za zaokroè- vanje kmetij oziroma za zmanj{evanje zemlji{ke razdrobljenosti (Àman Momirski s sodelavci 2007). Katastrska ob~ina @alec in Gotovlje: Izbolj{evanje kmetijskih zemlji{~ z melioracijami se je izvajalo zlasti v zadnjih dveh desetletjih prej{njega stoletja, ko se je obstoj dolo~enih kmetij re{evalo s pove~evanjem in izbolj{evanjem kmetijskih zemlji{~ za ve~jo pridelavo hrane in krme za doma~e ìvali. Melioracije so zajemale zlasti osu- {evanje zamo~virjenih travnatih zemlji{~ in s tem njihovo preobrazbo za intenzivnej{o njivsko obdelavo, hkrati pa se je z melioracijskim gnojenjem (z vnosom ve~jih koli~in slabo mobilnih elementov oziroma hranil globlje v prst) re{evala tudi slab{a zaloènost Slika 18: Pozidano obmo~je jedra naselja Gotovlje z vrisanimi parcelnimi mejami. p str. 58 Slika 19: Podrobno preu~ena kmetija v katastrski ob~ini Gotovlje. p str. 59 57 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 58 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 457/30 457/26 457/20 457/8 458/90 457/27 457/34 457/11 *26/3 15 457/29 1750 458/98 457/27 457/10 15 457/34 457/35 15 458/140 15 16/3 16/2 14/2 13/2 12/2 457/12 *279 14/2 12/ 12/ 2 2 16/2 16/4 14/2 458/16 12/1 12/2 457/46457/46 *576 *318/2 *26/2*26/2*26/2 14/2 14/1 *318/2 458/138 457/45 458/34 458/139 457/16 14/2 13/3 458/34 457/24 17 *24/2 458/34 457/13 *24/1*24/3 458/33 *24/2 *24/310/2 *24/1 10/2 10/2 *317 10/2 457/18 *24/3 *24/1 10/1 *24/3 10/1 13/1 *393/2 10/2 *393/2 10/2 *317 *393/1 10/1 457/22 9 457/22 *393/1 10/1 *317 457/22 457/22 9 8/2 8/2 1720/5 8/1 16/1 1727/2 457/15 9 8/2 457/14 457/38 7 457/38 5/1 459/35 5/4 *18/1 5/1 5/2 *18/1 6 5/3 5/2 *20 5/4 344/1 *18/1 *559 5/3 5/2 5/2 *41 *18/2 *41 *18/2 5/2 *41 *18/2 *18/2*18/2 4/2 3/4 3/3 18/1 344/1 *44 344/2 2 18/3 343/6 3/3 4/1 18/2 343/2 *16 *11/1 3/1 *46 18/2 *16 *13 1/2 *46 21 *16 18/2 1/1 1759/1 *14 *14 *11/1 *14 *14*14 *14 *14 *13 21 *13 21 1/1 *13 *11/1 *14 21 20 *11/1 *14 21 *11/2 3/2 337/2 1762 21 21 *69/1 21 21 *68/1 19 *69/1 337/2 *69/3 *9 *69/3 1734 *6 338 334/5 *6 22 334/5 *7 337/1 334/5 *8 338 334/4 *5 334/2 334/1 24 338 334/1 334/2 334/2 334/3 *1/1 29/2 322/3 *71 29/6 322/3 *4/2 *4/2 *1/2 *71 332 *483 *4/3 *4/3 *63/2 330/5 *63/2 330/6 330/6 *4/1*4/1 27 29/5 330/5 29/6 330/6 Legenda *73 0 25 50 75 m 325 stanovanjska zgradba 1733/1 324/1 330/4 Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ nestanovanjska zgradba 29/1 330/4 Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ 327 28 Vir: DKN, or 29/6 tofoto, GURS 324/3 1733/2 33 digitalni katastrski na~rt *3 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 330/1 29/7 29/3 324/2 330/3 330/2 29/7 29/4 58 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 59 GEORITEM 13 4 5 9 /1 5 4 5 9 /3 9 *3 3 8 4 5 8 /9 9 4 6 1 4 5 9 /7 9 4 5 9 /1 6 4 5 9 /5 5 4 5 9 /7 8 4 6 6 4 5 8 /7 1 4 5 8 /2 3 4 5 8 /9 4 6 0 /1 4 5 2 /1 4 5 9 /3 8 *3 3 8 4 5 8 /8 4 5 9 /8 0 4 5 9 /8 4 4 5 9 /1 8 4 5 9 /1 9 4 5 8 /2 8 4 6 2 4 5 8 /9 3 4 8 2 4 7 8 /1 4 5 9 /9 0 4 5 8 /1 3 4 4 5 0 /2 4 5 9 /9 1 4 5 8 /1 2 0 4 5 0 /1 4 5 9 /1 7 4 8 0 4 7 9 4 5 2 /2 4 4 6 4 5 9 /9 0 4 5 9 /4 3 *2 3 0 4 5 8 /3 4 4 5 8 /1 3 3 4 7 8 /2 4 5 9 /7 0 4 5 8 /3 5 4 4 9 4 5 9 /3 6 *3 9 0 4 5 9 /5 3 *3 1 9 4 5 8 /1 3 3 4 5 8 /2 2 1 7 3 7 4 4 5 4 5 8 /11 5 4 5 9 /2 2 4 5 8 /1 0 4 5 8 /2 1 4 5 9 /2 1 4 5 9 /2 4 4 4 4 /3 4 4 7 4 4 9 4 5 9 /7 7 4 5 8 /8 6 4 5 8 /2 2 4 5 8 /1 2 1 4 5 9 /2 0 4 5 9 /5 6 4 4 4 /1 *5 7 9 4 5 9 /9 4 4 5 9 /8 7 4 4 4 /3 *3 2 3 4 5 8 /7 3 4 5 4 /1 *3 8 3 4 5 8 /5 2 4 4 8 /1 4 5 4 /3 4 5 9 /7 4 4 5 9 /2 5 4 4 4 /2 4 4 4 /3 4 5 8 /3 6 *3 2 3 4 5 8 /7 0 4 1 4 /4 4 5 9 /2 6 4 5 8 /11 4 4 5 8 /11 3 4 4 8 /2 1736 *3 8 3 *5 7 8 *3 2 3 *2 8 4 4 5 8 /11 4 5 8 /11 3 6 4 0 4 2 1 /3 4 1 4 /4 4 1 2 4 5 8 /7 9 4 5 9 /2 6 *3 6 9 *3 2 3 4 5 8 /1 2 7 *4 5 7 4 5 8 /5 4 4 5 8 /2 0 4 5 8 /2 0 4 2 2 4 1 8 /2 4 5 8 /6 0 4 3 4 /1 4 2 3 /2 4 1 7 /2 4 5 8 /11 2 4 2 1 /3 4 1 4 /5 4 0 7 /2 4 5 8 /1 2 6 4 5 8 /1 9 4 5 7 /4 6 3 9 /1 4 3 4 /5 4 2 3 /4 4 5 8 /7 2 4 1 4 /3 4 0 7 /2 4 5 8 /6 9 4 5 8 /1 2 8 458/13 0 458/53 4 0 7 /2 4 5 8 /1 2 4 5 8 /1 2 4 5 8 /1 8 4 5 8 /4 5 3 9 9 6 3 8 4 5 8 /5 5 *3 3 7 /3 4 5 7 /5 1 7 3 8 4 1 0 /1 4 5 8 /4 6 4 0 8 4 5 8 /1 3 6 3 7 *2 7 /2 *2 7 /1 *3 3 6 4 5 8 /6 4 *3 3 6 4 5 7 /6 4 0 3 4 0 4 4 5 8 /6 4 4 3 4 /3 3 9 7 4 5 6 4 5 8 /9 7 4 5 8 /4 1 4 5 5 4 5 8 /3 1 4 5 7 /2 3 4 3 4 /6 4 2 3 /3 4 0 7 /1 4 4 2 4 2 1 /2 4 5 8 /1 4 8 4 5 9 /2 9 4 4 3 4 1 4 /1 4 5 8 /1 0 0 *2 6 4 *4 5 3 4 1 7 /3 1 7 2 0 /5 4 5 8 /8 7 4 5 8 /1 0 5 4 5 7 /3 7 4 5 7 /4 3 *2 9 4 4 5 8 /1 0 0 4 5 8 /1 4 8 4 5 8 /1 7 4 5 8 /9 5 4 5 8 /9 6 4 5 7 /3 7 4 5 9 /2 8 4 5 9 /3 0 4 5 7 /4 7 4 4 1 4 5 8 /1 3 2 4 5 8 /1 4 4 5 8 /8 8 4 5 8 /9 1 4 5 7 /3 4 4 3 9 4 3 7 3 8 8 /2 4 5 8 /3 9 4 4 0 4 3 2 4 2 9 3 8 7 *2 9 1 7 5 0 4 3 8 4 3 6 4 5 8 /8 9 4 5 8 /9 0 4 5 7 /11 4 3 5 4 5 8 /3 2 4 3 3 4 2 6 4 3 0 3 8 6 /1 3 8 6 /2 4 5 7 /2 9 *3 0 4 5 7 /3 5 1 5 4 2 7 4 2 5 4 3 1 7 2 8 3 9 1 3 8 6 /2 4 5 8 /5 7 1 5 3 8 4 1 2 /2 4 5 8 /1 4 0 1 4 /2 4 1 3 4 5 7 /1 2 3 8 3 382/1 4 5 8 /1 5 1 3 /2 4 0 1 4 5 8 /1 6 1 2 /1 3 8 2 /2 *3 1 *2 7 9 4 5 9 /5 8 *3 2 1 4 /1 3 9 8 *3 2 3 5 0 4 5 7 /4 5 14/2 1 3 /3 4 5 8 /1 3 8 4 5 8 /3 4 3 9 6 3 8 0 3 8 1 3 5 1 /2 3 4 8 4 5 8 /3 3 1 0 /2 1 0 /1 4 3 4 /4 *3 9 3 /2 1 0 /1 *3 4 /2 3 7 9 3 4 5 3 4 6 3 7 8 1 0 /2 *3 1 7 4 5 7 /2 2 *3 9 3 /1 4 3 4 /2 3 5 1 /1 1 3 /1 4 0 9 4 0 6 3 7 4 9 4 1 0 /2 *4 0 4 0 2 *3 1 7 4 5 7 /1 5 4 5 7 /1 4 9 4 0 5 3 7 3 *3 7 *4 0 *4 0 8 /1 9 4 2 3 /1 4 1 8 /14 1 7 /1 3 5 4 4 5 7 /3 8 3 7 6 4 5 9 /3 5 8 /2 7 3 7 7 1 6 /1 4 1 4 /2 3 4 7 5 /1 5 /1 3 9 2 3 5 2 *1 8 /1 6 5 /2 5 /4 *4 1 *1 8 /1 1 8 /1 3 7 1 3 7 0 3 4 4 /1 5 /3 3 5 5 *4 1 *3 9 *1 8 /2 *5 5 9 5 /2 5 /2 3 6 9 3 4 4 /1 *4 1 3 /3 3 /4 4 /2 1 8 /3 3 6 7 3 6 6 3 6 8 3 6 9 3 4 3 /1 3 4 4 /2 3 4 3 /3 2 3 /3 4 /1 6 9 7 /1 3 6 7 3 6 5 1 8 /2 3 4 2 *4 6 *1 6 3/1 *11 /1 1 8 /2 3 4 0 2 1 6 4 2 /1 3 4 1 *4 6 *1 6 3 9 5 3 5 6 *1 4 *1 3 *11 /1 1 7 4 0 3 9 4 3 9 3 3 4 1 3 4 0 3 4 0 1 /1 2 1 *1 3 *11 /1 2 1 *1 4 2 0 4 2 4 2 1 2 1 3 6 4 *5 8 *5 9 /3 *6 8 /1 *1 4 3 /2 *11 /1 6 4 3 /1 3 5 8 3 5 8 3 0 7 3 0 8 *2 3 4 *6 7 *6 7 2 1 2 1 3 5 8 *5 8 *6 9 /1 1 7 3 4 *9 *5 0 4 3 5 8 3 5 8 *5 5 /1 *6 *7 2 9 2 3 0 7 3 3 4 /5 2 2 3 6 2 *5 9 /1 *6 7 *6 3 3 4 /2 *8 3 0 7 307 *5 0 3 6 0 /1 50 100 3 3 8 2 4 6 4 4 1 7 4 1 *5 9 /1 3 3 4 /1 3 150 3 4 /2 Legenda 200 m 2 7 7 *5 8 *1 /1 3 6 0 /2 2 7 5 2 7 6 3 6 0 /1 3 2 2 /1 *7 1 2 9 /6 2 7 8 2 8 1 3 3 2 *1 /2 2 8 0 2 8 2 3 0 9 /2 3 1 7 2 8 3 2 8 5 /2 2 9 4 3 6 1 3 0 7 3 1 8 /1 *6 3 /2 *7 1 *4 /3 2 7 9 2 8 4 2 9 0 3 6 0 /2 2 8 6 2 8 7 2 8 9 2 9 1 3 0 4 *7 3 3 3 0 /5 *4 /1 2 7 3 0 9 /1 2 9 /6 2 9 5 Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momir 3 3 0 /6 ski, Tomà Ber~i~ blìnja zemlji{~a v lasti kmetije predvidena {iritev 2 9 6 2 8 5 /1 3 6 0 /2 3 6 0 /1 1 7 6 2 2 8 8 3 0 9 /1 3 2 4 /1 1 7 3 3 /1 3 3 0 /4 Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ 3 2 4 /3 *3 2 8 2 9 /6 1 7 4 3 /1 3 0 2 3 11 /2 3 2 7 3 3 0 /1 Vir: DKN, ortofoto, GURS 3 2 1 /1 3 2 4 /2 2 9 /7 2 9 /7 lokacija obravnavane kmetije 33 digitalni katastrski na~rt 3 3 0 /3 3 3 0 /2 2 9 7 /1 2 9 9 /1 3 11 /1 2 9 8 /1 3 1 6 © Fakulteta za arhitekturo Unive 3 r 2 4 /2 2 9 /4 2 9 /3 3 ze v Ljubljani, 2009 0/3 3 0 1 3 2 8 3 2 1 /2 3 2 9 /3 3 0 /4 3 0 /3 2 9 3 3 0 0 /1 3 1 2 3 2 9 /2 3 2 9 /1 3 0 /2 3 0 /4 3 0 /1 3 2 3 VECO MIHA BUK 59 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 60 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik teh prsti. Vsi ti posegi so bili za posamezne kmetije finan~no zahtevni. Razmere po opravljenih prostorskih posegih bi bilo treba ponovno preu~iti in ovrednotiti, v kak- {ni meri ti sistemi {e vedno delujejo. Kmetijska zemlji{~a imajo majhen, srednji in velik pridelovalni potencial tudi glede na talno {tevilo (talno {tevilo je mera za nava-janje kakovosti prsti z vidika pridelovalnega potenciala zemlji{~, neodvisna od njihove dejanske rabe, izvedena na podlagi podatkov o teksturi in razvojni stopnji prsti, mati~- ni podlagi in vodnih razmerah, pri ~emer ve~je {tevilo pomeni bolj{o kakovost prsti), kmetije pa so glede na kakovost zemlji{~a usmerjene v raznovrstno pridelavo. Posodabljanje pridelave na kmetijskem gospodarstvu bo, vklju~no z novogradnjami gospodarskih poslopij, kmetijskim gospodarstvom omogo~ilo prilagajanje in izvajanje zahtev navzkrìne skladnosti. Te novogradnje so opredeljene v Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (UL RS 21/2005). Uredba dolo~a pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kmetovalci za nemoteno prejemanje neposrednih pla~il. Za preverjanje izvajanja je pristojna Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeèlja (ARSKTRP). Navzkrìna skladnost, ki je bila uvedena z reformo skupne kmetijske politike leta 2003, vzpostavlja povezavo med neposrednimi pla~ili EKO 0, pridelavo semenskega krompirja in oljnih bu~ ter izpolnje-vanjem dolo~enih okoljevarstvenih zahtev, varne hrane, zdravja in dobrega po~utja ìvali, ob so~asnem upo{tevanju na~el dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja. Izpostaviti je treba tudi neugodno starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev. Zato je treba k prevzemanju kmetij spodbujati mlade naslednike, kar bo pomenilo bolje usposobljene nosilce kme~kih gospodarstev in ve~jo delovno storil-nost v kmetijstvu. Mladim prevzemnikom je treba omogo~iti gradnjo stanovanjskih hi{ za njihove druìne (Àman Momirski s sodelavci 2007). Pri razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti so v prednosti tr`no usmerjene druìnske kmetije. Poleg znanja so glavni razvojni dejavniki dopolnilnih dejavnosti na kmetiji naravne razmere, trg in tradicija. Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah: Vzporedno s spremembami v kmetijstvu se spreminjata gospodarska in demografska struktura podeèlskega prostora. To velja tudi za obmo~ja z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, kamor so razvr{~e-na vsa zemlji{~a na obmo~jih vasi Visejec, Vrh pri Hinjah, Sela pri Hinjah in Lopata. V teh naseljih ni ~utiti ve~jega demografskega pritiska in tako tudi ne pritiskov urbanizacije. Ve~ja nevarnost z vidika urejenega prostora je zara{~anje kmetijskih zemlji{~. Urejeno podeèlje je namre~ pomembno tako kot prostor za bivanje ter prijetno okolje za delo in rekreacijo prebivalstva (ekonomsko-socialna dimenzija urejanja prostora) kot tudi prostor varovanja oziroma ohranjanja naravnih virov (ekolo{ka dimenzija urejanja prostora). V tem se odraà multifunkcionalnost kmetijske dejavnosti. To {e Slika 20: Pozidano obmo~je naselja Visejec z vrisanimi parcelnimi mejami. p Slika 21: Podrobno preu~ena kmetija v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah. p str. 62 60 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 61 GEORITEM 13 56 *176 58/2 36 *177 58/1 *176 43/1 *177 *176 40 51 *176 120 117 *48 41/1 43/2 *48 *48 114/1 41/3 44 *47 *31/1 43/2 41/3 57 41/3 *31/1 48 41/3 43/2 *31/1 41/3 2837 *31/1*31/1*31/1 41/3 46 49/2 2835 *24 43/2 *175 104/1 43/3 *34 *175 *23 43/2 *46 33 49/1 43/3 *46 *175 *23 *35 60 *46 *23 32/2 *35 *40 32/2 32/2 *35 *19 *35 *38 32/2 *39 *19 32/2 45 *19 *38 *39 32/1 *39 *43 *18 45 *38 *38 67 2823 *19 *43 *17/2 *43 *18 *19 *41 27 2851 *18 *18 *1/1 *1/1 *41 *44 *17/1 *18*18 *41 *41 *41 *18 *1/2 25/1 *17/1 *1/1 *17/1 *6 *2 *42 61 *6 *1/2 *15/1 *204 *10 *7 *7 *14 *6 *15/1 *14 *10 *7 *3 *205 *14 *14 *10 *14 25/1 *10 *13 *10 *5 *3 *13 *13 25/2 *13 *9 1/2 *8 4 69 *4 620 *12 5 *212 *11 65/1 13 9 6 11/1 65/2 *224 72 1/1 372 1/1 227 71 Legenda 2847 0 25 50 75 m 357 stanovanjska zgradba 226 359 232 226 2845 365 Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ nestanovanjska zgradba 361/1 Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ 2846 Vir: DKN, ortofoto, GURS 33 digitalni katastrski na~rt 375 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 232 361/2 61 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 62 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 37/3 *27/1 40 41/3 51 41/3 117 104/1 *27/1 41/1 57 2835 2844 31 41/343/2 48 *31/1*31/1 168 *31/1 43/2 44 *26 41/3 *25 *24 43/2 46 49/2 104/1 49/1 *175 946 33 43/3*34 99/2 *23 43/2 *46*175 166/2 98 *22 43/3 2837 *23 *35 60*175 99/1 166/2 *21 *46 166/1 32/1 *23 32/2 *35 *40 2835 165/1 32/2 32/2 *19 *35*35 *38 32/2 *39 *17/3 *19 947 *17/3 *19 45 *38 *39 32/2 *43 *17/3 *18 45*38*38*39 67 95 94/3 *19 *43 165/2 27 *17/2 *18 *43 *19 94/1 950 2851 *1/1*1/1 *41 *41 *18 *44 *17/1 *18 *41 94/1 170/3 *41 *17/1 *17/1 *18 *1/1 *1/2 *6 *16 *6 *42 *15/1 *10 *7 *7 *2 *1/2 *204 90 170/1 *14 *14 *6 21 *15/1 *10 *7 94/2 *3 *14 *205 25/1 *14 *10 62 19 *13 *10 *5 *13 *3 *10 171 *209 25/2 *13 *9 *8 *4 42823 69 61 174 174174 *12 *185 5 16 *174 *20 *1 3 71 *11 *212 1/2 172 *174 *15/2*171 13 *174 9 85 6 88 *15/2 2845 63 620 11/1 65/1 84/1 372 *224 65/2 175/1 1/1 72 175/2 1/1 374 178/2 232 226 72 86 87/1 357 177/1 384 226 365 71 76 84/2 177/2 227 375 72 72 359 378/2 74 82 87/2 379/2 361/2 2847 232 378/1 361/1 77 181/2 2846 397 363/1 223 387 82 363/2 379/1 223 352 Legenda 0 50 100 150 200 m 352 82 79/1 235 390 82 346 347 223 79/2 Avtorja vsebine: Lu~ka Àman Momirski, Tomà Ber~i~ blìnja zemlji{~a v lasti kmetije predvidena {iritev 234 225 82 181/1 344 236 Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ 391 330 343 344 Vir: DKN, ortofoto, GURS 186 lokacija obravnavane kmetije 33 dig 349 italni katastrski na~rt © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 392 322/ 324 1 327 330 221/2 335 221/1 185 182/1 332 408 322/2 338 340 241 2834 ^I^ OMA@ BERT 62 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 63 GEORITEM 13 zlasti velja za obmo~je, ki je predmet obravnave, saj so na podeèlju v vseh strate{- kih dokumentih kot pomemben potencial in razvojna prilònost {ir{ega obmo~ja opredeljene razli~ne oblike turizma. Na izbranih kmetijah, ob ~emer je treba poudariti, da so izbrane le »najperspektivnej{e« kmetije na tem obmo~ju, se ne izvaja intenzivna kmetijska pridelava, kar zaradi naravnih in drùbenih razmer (reliefna razgibanost terena, slab{a kakovost kmetijskih zemlji{~, neugodna posestna struktura, kapitalska nesposobnost kmetij …) ni pri~akovati niti v prihodnosti. Kljub ekonomski nekonkuren~nosti pa mora ohranjanje kmetijske dejavnosti ostati tako nacionalni interes kot interes lokalne skupnosti, slednji zaradi pridelave kakovostne hrane in lokalne oskrbe s hrano, ob uspe{nem prostorskem na~rtovanju pa tudi z namenom optimalnega izkori{~anja naravnih danosti in zagotavljanja kakovostnega ìvljenjskega prostora. Ohranjanje kmetijske dejavnosti in dejavnosti izbranih ter njim podobnih kmetij nasploh je klju~nega pomena za ohranjanje urejenega prostora oziroma okolja, v katerem prebivajo ljudje na tem obmo~ju (Àman Momirski s sodelavci 2008). Glede na pridelovalni potencial spada ve~ina kmetijskih zemlji{~ na obravnavanem obmo~ju v drugo kategorijo. Gre za zemlji{~a, ki so {e vedno primerna za kmetijsko pridelavo, vendar zaradi slab{ih naravnih razmer nimajo posebno velike vrednosti. Na takih obmo~jih je kmetijska dejavnost »omejena«, na obravnavanem obmo~ju tudi zaradi uvrstitve obmo~ja med obmo~ja pojavljanja zveri. Prevladujo~a dejanska raba zemlji{~ je zaradi teh omejitvenih dejavnikov travinje. Prav zato je na obravnavanem obmo~ju ohranjanje kmetijske dejavnosti klju~no za doseganje enega izmed poglavitnih ciljev, to je ohranjanja tradicionalnega videza kulturne pokrajine, verjetno tudi zagotavljanja kakovostnega ìvljenjskega prostora prebivalcev z vidika varnosti pred medvedi. Manj{i del kmetijskih zemlji{~ je uvr{~en v tretjo kakovostno kategorijo. Ta zemlji{~a je zaradi majhne ustreznosti za kmetijsko pridelavo (slab{a prst, ostanki zemlji{~ znotraj pozidanih obmo~ij …) mogo~e prepustiti drugim vrstam rabe, a le v obsegu, da je primarno {e vedno omogo~ena infrastrukturna {iritev vitalnih kmetij. Na obravnavanem obmo~ju je za usmeritve {iritve individualnih kmetijskih gospodarstev klju~no, da z namenom prepre~evanja zara{~anja kmetijskih zemlji{~ z ne najvi{jim pridelovalnim potencialom omogo~imo vse v nadaljevanju opredeljene potrebne posege v prostor, ki naj zagotovijo ohranjanje kmetijske dejavnosti. Glede na naravne razmere je mogo~e pri~akovati razvoj zlasti na dveh podro~jih: ekstenzivne (tudi ekolo{ke) ìvinoreje ter raznovrstne dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetijah. Pri tem je treba upo{tevati, da se na ìvinorejskih kmetijah zaradi posodabljanja tehnolo{kih postopkov sistem gradnje spreminja (primerna velikost hleva zaradi druga~nih kriterijev gradnje za ohranjanje dobrega po~utja doma~ih ìvali, velikost spremljajo~ih objektov, na primer skladi{~ za ìvalske odpadke z namenom varovanja voda, nagib streh, vi{ina spremljajo~ih objektov, na primer dvoetànih za 63 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 64 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik su{ilnice, objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije …). Na ve~ini ìvinorejskih kmetij je ne glede na vrsto doma~ih ìvali nujno urejanje pa{nikov. Razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah bo pomembno vplival tudi na ohranjanje temeljne kmetijske dejavnosti in bo tudi vnaprej potekal zlasti v dveh smereh. Na eni strani bo {lo za dejavnosti, ki bodo omogo~ale doseganje paritetnega dohodka, na drugi pa za dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijsko pridelavo in bodo pomenile aktivnej{e vklju~evanje kmetijstva v mreò podjetni{tva. V primeru usmerjanja v turisti~no dopolnilno dejavnost je zainteresiranim kmetijam treba omogo~iti ustrezne prostorske mònosti za oblikovanje celovite ponudbe (igri{~a, rekreacija v naravnem okolju …). Poudariti je treba, da pri zagotavljanju razvoja dopolnilnih in dodatnih dejavnosti kmetije z vidika prostorskega urejanja potrebujejo prakti~no enake pogoje, kot veljajo za iste dejavnosti, ~e se izvajajo kot glavna dejavnost (dovozi, parkirne povr{ine …). Profesionalizacije kmetij z izklju~no kmetijsko pridelavo tudi v prihodnosti ni pri~akovati, kar potrjuje tudi vzor~ni izbor »najvi-talnej{ih« kmetij. Poselitveni vzorec na obravnavanem obmo~ju z vidika prostorske utesnjenosti ni upo{tevanja vreden omejitveni dejavnik. Vsekakor pa je v prihodnje tudi pri na~rtovanju ostalih posegov v prostor (ostale gradnje) treba paziti, da se vitalnim kmetijam (na obravnavanem obmo~ju torej vsem, ki se {e ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo) ne onemogo~i razvoja. Kmetijska zemlji{~a, ki skupaj z gospodarskim obratom vitalnih kmetij sestavljajo zaokroèn kompleks, je treba ohranjati tako za trajno kmetijsko rabo kot za spremljajo~e dopolnilne in dodatne dejavnosti, tudi ~e so znotraj zazi-dljivih obmo~ij naselij (Àman Momirski s sodelavci 2008). 4 Dolo~anje tipologije in vzrokov pokrajinskih sprememb 4.1 Ugotavljanje plazovitosti Plazovitost kot dejavnik razvoja kulturne pokrajine smo ugotavljali na primeru katastrske ob~ine Kòbana v Gori{kih brdih, pokrajine, kjer ugodne naravne razmere omogo~ajo intenzivno kmetijsko pridelavo, {tevilni dejavniki pa ~lovekovo dejavnost onemogo~ajo. Med njimi so tudi zemeljski plazovi, ki so v Gori{kih brdih stalen problem (Vri{er 1954; Vri{er 1956; Grim{i~ar 1962). ^e izhajamo iz drùbenih prilagoditev na naravne razmere, ki so rezultat dolgotrajnega ìvljenja na plazovitih obmo~jih, lahko ugotovimo, da je preventivno delovanje dolgoro~no najcenej{i in poleg umika na varna obmo~ja edini smotrni na~in sobivanja ~loveka z naravnimi procesi. Geografski informacijski sistemi so olaj{ali preventivo, saj lahko z njimi izdelamo zemljevide plazovitosti. Te izdelamo s pomo~jo razli~nih naravnogeografskih podlag (na primer kamninske sestave, naklona in ukrivljenosti povr{ja, padavin) in podatkov 64 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 65 GEORITEM 13 o dejanskih zemeljskih plazovih. Zemljevid ogroènosti zaradi zemeljskih plazov pa dobimo, ko na zemljevid plazovitih obmo~ij poloìmo podatkovne sloje z drùbe-nogeografskimi prvinami oziroma upo{tevamo ~lovekovo delovanje v pokrajini. Na njem je za vsak objekt ali obmo~je razvidno, kak{na je kategorija njegove ogroènosti. V tej fazi se pribliàmo temeljnim geografskim na~elom, saj zemljevid ogroènosti prikazuje sou~inkovanje naravnogeografskih in drùbenogeografskih dejavnikov v pokrajini. Tovrstni zemljevidi so eden od preventivnih ukrepov v boju proti naravnim nesre- ~am, saj prikazujejo ogroènost obmo~ij ~lovekove dejavnosti ali bivanja, z njihovo pomo~jo pa lahko dolo~imo primernost nekega obmo~ja za dolo~eno rabo. Izdelu-jemo jih z deterministi~nimi (Zorn in Komac 2004), statisti~nimi in probabilisti~nimi ali verjetnostnimi metodami (Zorn in Komac 2007; Zorn in Komac 2008). Zemljevid na sliki 24 je bil izdelan z deterministi~no metodo ponderiranja (van Westen in Terlien 1996; Zorn in Komac 2008). Tako kot v celotnih zgornjih Brdih tudi v katastrski ob~ini Kòbana prevladujejo zgornjepaleocenske kòbanske plasti, ki so nastale iz usedlin velikih podmorskih plazov. V njih so poleg glinovca, laporja in pe{~enjaka pogosti {e konglomerat, bre~a in apnenec. Fli{ na Primorskem, v katerem se hitro menjavajo laporovci in pe{~enjaki, se imenuje sovdan (Pavlovec 1974, 146; Ar~on 2004, 17–31), ki pa je zna~ilen za spodnja Brda, v zgornjih pa so kamnine pogosto preme{ane in neurejeno razpore-jene. Zaradi raznolike kamninske sestave so geomorfni procesi v nekaterih delih pokrajine intenzivnej{i kot v drugih. Poglavitni vzrok za to je dejstvo, da fli{ s preperevanjem zelo hitro in do velike globine razpada v preperino, ki je posebej gibljiva, ~e leì na strmih pobo~jih, ki jih v zgornjih Brdih ne primanjkuje. Naklon povr{ja je namre~ poleg kamninske sestave eden od poglavitnih vplivnih dejavnikov plazenja. Z vidika kulturne pokrajine oziroma z vidika zemlji{ke rabe so zato najbolj problemati~ne lege na strmih pobo~jih, na konveksnih, izpostavljenih delih pobo~ij ter v dolinskih zatrepih in na pobo~jih grap. V splo{nem velja, da se na obmo~jih z naklonom nad 20° skoraj ne moremo izogniti nastanku nevarnih pobo~nih procesov. Zakonitost vzajemne povezanosti naravnogeografskih prvin, ki vplivajo na plazovitost, odseva tudi bri{ki izraz opoka za lapor ali hitro razpadajo~o fli{no kamnino, iz katere nastaja rodovitna »… prst, ki ugaja zlasti vinski trti …« (Pavlovec 1975, 55). Raba tal je tretja pomembna pokrajinska prvina, ki vpliva na plazenje. Je zunanji izraz kulturne pokrajine in s tem ena od njenih najpomembnej{ih prvin. ^eprav je v kulturni pokrajini mo~no odvisna od ~loveka, jo lahko uvrstimo tudi med narav-nogeografske pokrajinske prvine, saj je pomembna za razumevanje geomorfnih procesov. S posegi v preperino namre~ ~lovek na plazenje vpliva neposredno, s spre-minjanjem rabe tal pa tudi posredno (Komac in Zorn 2008b). V zgornjih Brdih so zemeljski plazovi in manj{i pojavi (usadi) pogosto povezani s sicer redkimi njivami 65 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 66 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik in sadovnjaki ter pogostej{imi travniki in pa{niki. Njive na pobo~jih so tako kot vinogradi v spodnjih Brdih z vidika pobo~nih procesov nadvse problemati~na raba tal. Na njih prevladuje povr{inski vodni odtok z erozijo, ki preme{~a preperino na spodnje dele parcel, zato so tam plazovi pogostej{i kot sicer. Denudacija in erozija tudi razgaljata povr{je, kar omogo~a in pospe{uje pronicanje vode v preperino ter z njenim vsesavanjem ali sukcijo hitro, globinsko razpadanje fli{a. Plazovitost se lahko pove~a s kmetijsko dejavnostjo in kupi preperine na omejkih, to je v spodnjih delih njiv in vinogradov. Gozdna obmo~ja so manj ogroèna, vendar lahko krhko naravno ravnovesje na pobo~jih poru{i è manj{i ~lovekov poseg, kot je na primer gradnja ceste ali posek gozda. Problemati~ne so tudi gozdne poti, vlake, saj so lahko izvor pospe{ene erozije. Najpomembnej{i povod za plazenje na fli{u je voda, seveda v povezanosti z omenjenimi dejavniki. Fli{ je za vodo slabo prepusten, plazovi pa nastanejo zlasti na obmo~jih, kjer se temu dejavniku pridruìjo »… neugodno leè~e plasti lapornih glin in glinastih laporjev …« ter dovolj velik naklon pobo~ij (Grim{i~ar 1962, 8–9). Do plazenja oziroma »… zdrsa preperine po lapornati podlagi …« pride è, ~e se podzemna voda dvigne le nekaj centimetrov do nekaj decimetrov nad njo, odvisno pa~ od debe-line preperine. Pri na primer meter debeli preperini oziroma preorani ali rigolani prsti pride do plazenja, ~e se podzemna voda dvigne 30 cm nad podlago (Petkov{ek, Klop- ~i~ in Ma~ek 2007, 18). Iz povedanega lahko utemeljeno sklepamo na tesno povezanost plazovitosti in delovanja ~loveka. To je na primeru Haloz dokazal Natek (1990, 14; 1996, 144), ki je ~love{kim vplivom pripisal slabo polovico usadov, sproènih ob neurju julija 1989. Pomembno vlogo pri nastanku pobo~nih procesov imajo zlasti cestni useki oziroma vkopi ob cestah in poteh. Plazovi zelo pogosto nastanejo nad cestami, kar je posledica gradnje vkopov, zaradi slabega odvajanja vode pa nastajajo tudi pod njimi. @iberna (1992, 14) je ob neurju novembra 1991 neustreznim ~love{kim posegom pripisal dobro polovico plazov, ponekod celo tri ~etrtine. S preu~itvijo 1179 plazov in usadov v Halozah je Natek ugotovil (Natek 1990, 71), da je 44,9 % pojavov povezanih z gradnjo prometnic, 28,1 % pa z obdelavo njiv in vinogradov. Na spodnjem robu njiv in vinogradov je nastalo kar 27,7 % plazov. Na podlagi povedanega je razumljivo, da lahko zemeljski plazovi v Gori{kih brdih povzro~ajo veliko gmotno {kodo. V vinogradih na strmih pobo~jih morajo kmetje nenehno popravljati terase, za kar ponekod porabijo ve~ tednov letno (Komac in Zorn 2008a). Na pomen stalnega popravljanja posledic geomorfnih procesov kaè tudi dejstvo, da je po Natku (1990, 71) v Halozah kar petina (22,1 %) plazov nastala na opu{~enih omejkih. Plazovitost lahko torej vsaj za~asno stopnjuje opu{~anje intenzivne rabe tal, kar je zna~ilno tudi za katastrsko ob~ino Kòbana. Pomenljivo je dejstvo, da je z gradnjo stavb povezan manj{i del (v Halozah le 0,1 %) zemeljskih plazov, kar lahko pripi{emo umikanju vplivnim obmo~jem naravnih pro-66 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 67 GEORITEM 13 ORN ZA TIJ MA Slika 22: Erozijsko àri{~e nad opustelo vasjo Slapnik. cesov (predvsem) v pretekli dobi, ko so naselja nastala, manj pa upo{tevanju njihovega pomena pri sodobnem {irjenju naselij. Z depopulacijo je tak{nih nesmotrnih posegov vse manj. V zgornjih Brdih je kljub ve~jim naklonom povr{ja zaradi druga~ne kamninske sestave (Pavlovec 1974) in manj intenzivne obdelave kot v spodnjih Brdih »… zelo malo plazov …« (Grim{i~ar 1962, 8–9; Komac in Zorn 2008a). Ve~ji je pomen ero-zijskih procesov v òjem pomenu besede, ki dolgoro~no na pokrajinsko podobo u~inkujejo podobno kot plazovi. Povr{je razgalijo, gradivo premestijo na nìje dele pobo~ij, njihov manj{i del pa doseè dolinsko dno. V za~etnih fazah gre za pozitivno-povraten proces, kar pomeni, da erozija na pobo~ju odstrani rastlinstvo in prepre~uje rast novih rastlin (slika 22). Na pobo~ne procese v katastrski ob~ini Kò- bana je opozoril è Vri{er (1954, 58), ki pi{e, da ponekod »… šplaze’ cela pobo~ja (Slapnik) …«. ^ez dalj{i ~as nas na erozijsko problemati~na obmo~ja opozarjajo reliefne (vbo-kline v pobo~ju, grape), rastne (mlaj{a rastlinska odeja kot v okolici) ali vodne (mo- ~ila, izviri) razmere, nenazadnje pa tudi prilagojenost antropogenih prvin kulturne 67 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 68 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 80 70 60 50 otki 40 odst 30 20 10 0 1 2 3 4 kategorija plazovitosti ceste stavbe Slika 23: Kategorije ogroènosti stavb in cestnega omrèja v katastrski ob~ini Kòbana zaradi plazenja. pokrajine geomorfnim procesom, pri ~emer moramo izpostaviti zlasti lego naselij ali tradicionalnih doma~ij (Komac in Zorn 2007). Prometnice in zlasti naselja so naravnim razmeram oziroma plazovitosti razmeroma dobro prilagojeni tudi v zgornjih Brdih: na bolj plazovitih obmo~jih je namre~ le nekaj cest, naselja pa stojijo na razmeroma varnih obmo~jih (slika 23). Pobo~nim procesom se lahko izognemo zlasti z izogibanjem nevarnim obmo~- jem oziroma previdnim poseganjem v preperino ali pobo~ja. Pri tem velja opozoriti na pomembno dejstvo, da sta raba tal in videz tradicionalne kulturne pokrajine zelo verjetno povezana tudi s celostnimi izku{njami z naravo povezanega ~loveka pri gospodarjenju z labilnim naravnim okoljem, ne pa zgolj z gospodarskim pomenom in naravnimi omejitvami. Na to verjetno kaè zelo pestra, raznolika raba na majhnih parcelah v nekaterih slovenskih pokrajinah (Radinja 1983, 72). Slika 24: Plazovitost v katastrski ob~ini Kòbana. p 68 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 69 GEORITEM 13 Legenda 0 500 1000 1500 m neplazovito 3 pozidano 1 4 cesta Avtorja vsebine: Blà Komac, Matija Zorn Avtorja zemljevida: Blà Komac, Matija Zorn 2 5 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2009 69 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 70 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 4.2 Spremembe rabe tal V rabi tal se zrcalijo tako naravne prvine kot drùbene razmere dolo~ene pokrajine. Preu~ujemo jo lahko z razli~no natan~nostjo, najve~krat pa lo~imo njive, trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, olj~niki in drugo), travnike, pa{nike, gozdove, nero-dovitna in pozidana zemlji{~a. V kontekstu obravnave podeèlja namenjamo pozornost zlasti kmetijski in gozdni rabi. Kmetijska in gozdna zemlji{~a namre~ v Sloveniji prekrivajo kar okrog devet desetin celotnega ozemlja in odlo~ilno zaznamujejo videz na{e deèle. [e ve~ o pokrajini povedo spremembe rabe tal, ki jih ugotavljamo s primerjavo dveh ~asovnih prerezov stanja rabe tal v dolo~eni pokrajini. Spremembe rabe tal kaèjo na dramati~ne spremembe v obdobju zadnjih dveh stoletij. Njihove interpretacije govorijo o spreminjanju na~ina kmetovanja in njegovem opu{~anju, spremembah lastni{ke sestave in vrednotenja zemlji{~, razra{~anju gozda, {irjenju urbanizacije ter industrializacije in podobnem. Njihovo poznavanje je pomembno za razumevanje prostorskega razvoja, seveda pa ne morejo v celoti nadomestiti zgodovinsko-razvojne analize prostora. Zna~ilnost tovrstnih analiz je, da so zelo podrobne in natan~ne znotraj izbranega obmo~ja (katastrske ob~ine), è v so-sednjih katastrskih ob~inah pa so lahko rezultati zaradi druga~nih naravnih ali/in drùbenogospodarskih razmer bistveno druga~ni. Rabo tal smo ugotavljali za ~asovno obdobje med letoma 1819 in 2004. Za obdobje prve polovice 19. stoletja smo uporabili podatke iz franciscejskega katastra in sicer sumarne podatke o povr{inah kategorij rabe tal za obmo~ja katastrske ob~ine Kò- bana z letnico 1819 (Arhiv Republike Slovenije 2006), katastrskih ob~in Gotovlje in @alec z letnico 1825 (Arhiv Republike Slovenije 2007) in katastrske ob~ine Sela pri Hinjah z letnico 1825 (Arhiv Republike Slovenije 2007). Za obmo~ja preu~enih katastrskih ob~in smo morali sestavljene liste franciscejskega katastrskega na~rta pretvoriti v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem (Petek in Fridl 2004). Pri tem smo si pomagali z ra~unalni{kim paketom ARC GIS 9. Osnova za aktualno stanje rabe tal je bila karta Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, ki prikazuje stanje v letu 2004 (MKGP 2006). Zaradi làje preglednosti smo se odlo~ili, da rabo tal ugotavljamo s sedmimi temeljnimi zemlji{kimi kategorijami, ~eprav tako starej{i kot novej{i vir vsebu-jeta in navajata precej ve~ kategorij. S pomo~jo è uporabljenega klju~a (Petek 2005), predstavljenega v preglednici 1, smo jih smiselno zdruìli. Zdruène kategorije so naslednje: njive, vinogradi, sadovnjaki, travinje, gozd, pozidano in poti ter drugo. V izbranih katastrskih ob~inah smo spremembe rabe tal ugotavljali s prekriva-njem vektorskih slojev za leti 1825 in 2006. Dobili smo nov sloj, iz katerega smo lahko ugotovili, kje se raba tal ni spremenila, ter vrsto novih poligonov z ve~ deset mònimi 70 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 71 GEORITEM 13 Preglednica 1: Usklajevanje in zdruèvanje kategorij rabe tal med franciscejskim katastrom (Arhiv Republike Slovenije 2006; Arhiv Republike Slovenije 2007) in karto Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKGP 2006). osnovne kategorije usklajene in zdruène osnovne kategorije leta 1819 kategorije leta 2004 vrtovi njive njive in vrtovi njive za~asni travniki njive z vinogradi vinogradi vinogradi vinogradi olj~niki vinogradi z drevesi oljk travniki s sadnim drevjem sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki sadni vrtovi pa{niki s sadnim drevjem intenzivni sadovnjaki skupni pa{niki s sadnim drevjem travniki travinje trajni travniki in pa{niki travniki z drevjem travniki z grmi~evjem pa{niki pa{niki z drevjem skupni pa{niki pa{niki z drevjem gozd gozd z gozdnim drevjem porasla kmetijska zemlji{~a zemlji{~a v zara{~anju grmi~evje drevesa in grmi~evje gozd stavbe pozidano in poti pozidana in sorodna zemlji{~a dvori{~a poti, ceste vode drugo vode pu{~e odprta zamo~virjena zemlji{~a trsti~je obroba suha odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom 71 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 72 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik kombinacijami spreminjanja rabe tal. Pri analizah sprememb smo opredelili pogla-vitne smeri spreminjanja rabe in jih sintetizirali v naslednjih procesih: • ogozdovanje (ko so se druge zemlji{ke kategorije spremenile v gozd), • ozelenjevanje (ko so se druge zemlji{ke kategorije zatravile), • intezifikacija (ko so se druge zemlji{ke kategorije spremenile v obdelovalna zemlji{~a oziroma v intenzivnej{o kategorijo obdelovalnih zemlji{~) in • urbanizacija (ko so se druge zemlji{ke kategorije spremenile v pozidana zemlji{~a, vklju~no s cestami in potmi). S tem smo sledili Medvedovi metodologiji (Medved 1970), ki je bila è ve~krat uspe{no preizku{ena in uporabljena (Gabrovec in Kladnik 1997; Gabrovec, Kladnik in Petek 2001; Petek 2002; Petek 2005). Metodologijo smo le delno prilagodili bolj natan~nemu merilu baze podatkov. Podlaga za ugotavljanje sprememb rabe tal glede na reliefne prvine je bil digitalni model reliefa s stranico 5 m, ki je bil izdelan posebej za ta projekt (Ber~i~ 2007). Katastrska ob~ina Kòbana: Obmo~je katastrske ob~ine Kòbana spada med najbolj gozdnata v Sloveniji, ~eprav v preteklosti ni bilo tako. Danes je kar 85 % povr{ja prera{~enega z gozdom, od tega je dejansko gozda è 79 %, preostalih 6 % pa se zara{- ~a. Terenske izku{nje kaèjo, da je zara{~anje na demografsko depresivnih obmo~jih praviloma nepovraten proces. Gozdu po obsegu sledi travinje, ki ga je 8 %, vinogradov je dobrih 4 %, sadovnjakov manj kot odstotek in njiv zanemarljivo malo. Pozidanega je 2 % ozemlja katastrske ob~ine. Zna~ilno je, da se je kmetijska raba tal ohranila zlasti na medanskih plasteh, kjer so neko~ prevladovali vinogradi, na kòbanskih plasteh, kjer so è prej prevladovali travniki in pa{niki, pa je zdaj gozd. Zna~ilno je tudi, da je Kòbana è na obmo~ju rasti{~a kostanjev maronov (Pavlin 1996, 154). V prvi polovici 19. stoletja je imelo obmo~je katastrske ob~ine zelo druga~no podobo od dana{nje, saj je prevladovalo travinje, ki je zavzemalo skoraj polovico celotnega ozemlja (pa{niki 33 % in travniki 13,6 %). To kaè na nekdaj ve~ji pomen ìvinoreje v zgornjih Brdih. Druga~ne naravne razmere kot v spodnjih Brdih so vplivale na manj{o raz{irjenost vinogradov, ki jih je bilo v Kòbani 15 % od celotne povr{ine. Delè ~istih njiv je bil enak sodobnemu, sadovnjaki so bili omejeni na vrtove v ohi{nicah, kjer je bila raba verjetno dokaj pestra. Gozd je pora{~al le slabih 33 % ozemlja, od tega je bilo 0,7 % kostanja. V kategoriji drugo so leta 1819 prevladovale pu{~e. Neposredna primerjava deleèv osnovnih kategorij rabe tal med letoma 1819 in 2004 kaè, da je bilo leta 1819 ve~ vinogradov in predvsem travinja, leta 2004 pa se je na ra~un drugih kategorij rabe tal mo~no okrepil zlasti delè gozda. Raba tal se ni spremenila na skoraj 40 % ozemlja katastrske ob~ine. Taka zemlji{~a in zemlji{~a, Slika 25: Sestavljen franciscejski katastrski na~rt za katastrsko ob~ino Kòbana. p Slika 26: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Kòbana leta 1819. p str. 74 72 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 73 GEORITEM 13 0 500 1000 1500 m Priprava zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: Arhiv RS 2006 73 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 74 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Legenda 0 500 1000 1500 m njiva in vrt travinje drugo Avtor vsebine: Franci Petek sadovnjak gozd Avtorja zemljevida: Tomà Ber~i~, Franci Petek Vir: Arhiv RS 2006, DMR 5 × 5 m vinograd pozidano © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2009 74 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 75 GEORITEM 13 kjer smo ugotovili ogozdovanje, zavzemajo skupaj kar devet desetin njene celotne povr{ine! To pa pomeni, da so se drugi procesi zgodili le na desetini katastrske ob~i-ne, kar nakazuje zelo omejeno povr{ino dana{njih »aktivnih« zemlji{~, ki ostajajo na bolj ugodnih tleh. Na za kmetijstvo manj ugodnih obmo~jih se je {e enkrat ve~ potrdilo hierarhi~no zaporedje selektivnega opu{~anja kmetijskih zemlji{~ oziroma ekstenzifikacije (Petek 2005, 181): spreminjanje njiv v travnike, travnikov v pa{nike ali gozd, pa{nikov v gozd. Kako zelo je nazadovala ìvinoreja, ki je bila v preteklosti o~itno glavna kmetijska usmeritev v zgornjih Brdih in so bili zato tudi v Kòbani pa{niki in travniki najbolj raz{irjena kategorija rabe tal, kaè podatek, da je bilo leta 1900 v Kò- bani in Mirniku skupaj 437 glav govedi in 158 ovac (Leksikon ob~in za Avstrijsko-Ilirsko Primorje 1906), leta 2000 pa je bilo v celotni ob~ini Brda le 190 glav govedi (Popis kmetijskih gospodarstev Slovenije 2000). Preglednica 2: Deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrski ob~ini Kòbana. proces spreminjanja rabe povr{ina (ha) delè (%) povpre~ni povpre~na naklon (o) nadmorska vi{ina (m) druge spremembe rabe 0,2 0,0 10,5 117 ogozdovanje 493,3 52,8 22,3 361 ozelenjevanje 40,5 4,3 14,7 315 intenzifikacija 21,7 2,3 16,4 242 urbanizacija 14,7 1,6 16,4 330 brez sprememb rabe 364,0 39,0 22,7 381 Nekdanjih travnatih zemlji{~ se je zaradi ogozdovanja ohranilo zelo malo, vsega priblìno 7 %. Skromno zastopano ozelenjevanje gre na ra~un zatravljanja nekaterih nekdanjih njiv in vinogradov. Skoraj polovico nekdanjih vinogradov danes prera{~a gozd. Ohranila se je le petina njihovega nekdanjega obsega, kar pomeni 3 % ozemlja. Zlasti v skrajnem jugovzhodnem delu katastrske ob~ine je nastalo tudi nekaj novih vinogradov, kar na sliki procesov spreminjanja rabe tal nakazuje kategorija intenzifikacija. Zanimivo je, da je sodobni delè njiv enak deleù iz leta 1819. Realno je bil delè njiv oziroma njivske rabe tal leta 1819 ve~ji kot ga navajamo, saj so bile takrat njive zastopane tudi v me{ani kategoriji »njive z vinsko trto«, ki smo jo uvrstili k vi-nogradom. Nekdanjih »~istih« njiv ni ve~, saj so zdaj tam travnata zemlji{~a, zato pa Slika 27: Procesi spreminjanja rabe tal v katastrski ob~ini Kòbana med letoma 1819 in 2004. p str. 76 75 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 76 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Legenda 0 500 1000 1500 m intenzifikacija urbanizacija Avtor vsebine: Franci Petek Avtorja zemljevida: Tomà Ber~i~, Franci Petek ozelenjevanje drugo Vir: Arhiv RS 2006, GURS, DMR 5 × 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ogozdovanje ni spremembe rabe GIAM ZRC SAZU, 2009 76 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 77 GEORITEM 13 90 80 70 60 50 otki 40 odst 30 20 10 0 njive sadovnjaki pozidana drugo vinogradi gozdovi travinje zemlji{~a in poti 1819 2004 Slika 28: Zastopanost zdruènih kategorij rabe tal v katastrski ob~ini Kòbana v letih 1819 in 2004. so njive zorane ponekod na obmo~jih nekdanjih vinogradov, torej na kulturnih terasah. Vzroki spreminjanja rabe tal na obmo~ju katastrske ob~ine Kòbana so jasni. Gre za sklop socialnih dejavnikov, ki so vplivali na selektivno prilagajanje zemlji{ke rabe naravnim razmeram. Naselje Kòbana, na primer, spada glede razvojnih gibal na pode- èlju med najslab{e ocenjena slovenska naselja (Kladnik in Ravbar 2003, 122 in 174). Na velike socialne spremembe v kratkem ~asu kaè mo~no zmanj{anje {tevila prebivalcev, zaposlenih v kmetijstvu. [e leta 1991 je bilo v kmetijstvu 43% od vseh zaposlenih, leta 2002 le {e 16 %. Poleg tega na primer v naselju Kòbana prideluje hrano le {e 16 % gospodinjstev. Ob tako dramati~nih spremembah v strukturi prebivalstva so razumljive tudi dramati~ne spremembe v rabi tal. Spremembe rabe tal smo ugotavljali tudi glede na naklon povr{ja. Najve~ji povpre~ni naklon imajo procesi ogozdovanja oziroma zemlji{~a, ki so na novo porasla z gozdom. [e rahlo ve~ji povpre~ni naklon imajo zemlji{~a, na katerih se raba ni spremenila, kar je posledica dejstva, da v tej kategoriji povr{insko mo~no prevladujejo gozdovi, ki so bili tudi v preteklosti na bolj strmih zemlji{~ih. Intenzifikacija ima bistveno manj{i povpre~ni naklon od ogozdovanja, vendar ve~jega od ozele-77 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 78 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik njevanja. Inzenzifikacijo zaznamujejo zlasti spremembe v vinograde, ki »prenese-jo« ve~je naklone. Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje: Obmo~je katastrskih ob~in Gotovelj in @al-ca lahko glede na reliefne razmere raz~lenimo na severni gri~evnati del ter jùni ravninski del. Temu je bila zemlji{ka raba prilagojena è v prvi polovici 19. stoletja, kar smo ugotovili z analizo franciscejskega katastra iz leta 1825 in analizo digitalnega modela reliefa. Na nagnjenem in vzpetem povr{ju so bili predvsem gozdovi, vmes pa kr~evine z vinogradi, travniki z drevjem, travniki in pa{niki. V tem delu so bile tudi posamezne njive, kar je bilo skladno s socialnimi in gospodarskimi razmerami takratnega ~asa, za katere je bilo zna~ilno samooskrbno kmetijstvo. K intenzivni obde-lanosti manj ugodnega povr{ja je pripomogla zlasti agrarna prenaseljenost, ki je ljudi silila k pridelovanju hrane tudi v manj ugodnih okoli{~inah. V jùnem, ravninskem delu so prevladovale njive, v bolj mokrotnih predelih pa travniki in pa{niki. Pa{ni-ki so bili praviloma bolj oddaljeni od naselij kot travniki ali pa so bili na slab{ih, mokrotnih tleh ob Savinji in Lònici. Naselja @alec, Gotovlje in Vrbje so bila gru~asta, da so zavzemala ~im manj rodovitnih zemlji{~. Neposredno ob naseljih so bili travniki s sadnim drevjem (kme~ki sadovnjaki), kar je bilo zna~ilno {e zlasti za Gotovlje. Sicer so takrat na obmo~ju obeh katastrskih ob~in prevladovali travniki (22 %) in pa{niki (19 %). Kot skupna kategorija travinje so zavzemali 680 (41 %) od 1651 hektarjev, kolikor meri celotno obravnavano obmo~je. Po zastopanosti so sledile njive z 31 %, gozdovi z 18 %, vodovje ter stavbe in poti z okrog 3 %, vinogradi z 2 % in kme~ki sadovnjaki s slabim odstotkom od celotne povr{ine obravnavanega obmo~ja. Prilagojenost zemlji{kih kategorij reliefnim razmeram je razvidna tudi iz tega, da so imeli najve~ji povpre~ni naklon (21°) in najve~jo povpre~no nadmorsko vi{i-no (355 m) vinogradi, kar kaè na to, da so bili vinogradi izklju~no v toplotnem pasu v gri~evju. To potrjuje tudi dejstvo, da so imeli gozdovi manj{o povpre~no in tudi manj{o najnìjo nadmorsko vi{ino kot vinogradi. Njihov povpre~ni naklon je bil 15°, povpre~na nadmorska vi{ina pa 326 m. Nadmorsko vi{ino 300 metrov in povpre~- ni naklon 10° so presegali le {e travniki s sadnim drevjem (315 m oziroma 11°), saj je bilo ve~ kme~kih sadovnjakov v severnem delu obmo~ja ob vinogradih, sicer pa je bilo zanje zna~ilno, da so bili locirani v neposredni bliìni kme~kih domov. Druge kategorije zemlji{ke rabe so imele povpre~ni naklon manj{i ali enak 3°, torej so mo~no prevladovale na ravnini. Reliefnim razmeram je raba tal prilagojena tudi v sodobnosti. V gri~evnatem delu na severu prevladujejo gozdovi, ki jih je zunaj tega obmo~ja le malo. V gri~evju so tudi preostali vinogradi. V gri~evje se je raz{irila tudi urbanizacija s stalnimi in za~a-snimi bivali{~i, ~eprav je teì{~e {irjenja pozidanih zemlji{~ {e vedno na ravnini, kjer Slika 29: Sestavljen franciscejski katastrski na~rt za katastrski ob~ini @alec in Gotovlje. p Slika 30: Dejanska raba tal v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje leta 1825. p str. 80 78 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 79 GEORITEM 13 0 500 1000 1500 m Priprava zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: Arhiv RS 2007 79 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 80 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Legenda 0 500 1000 1500 m njiva in vrt travinje drugo Avtor vsebine: Franci Petek sadovnjak gozd Avtorja zemljevida: Tomà Ber~i~, Franci Petek Vir: Arhiv RS 2006, DMR 5 × 5 m vinograd pozidano © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2009 80 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 81 GEORITEM 13 je bolj{i dostop in gradnja làja. Danes so prevladujo~a kategorija zemlji{ke rabe njive, ki zavzemajo 35 % celotnega obmo~ja. K njivam so uvr{~ena tudi hmelji{~a, ki zavzemajo 14 % preu~enega obmo~ja. Predvidevamo lahko, da so hmelji{~a obsta-jala è leta 1825, vendar jih franciscejski kataster kartografsko ne lo~i od drugih kategorij. Delè gozda se je pove~al na 23 %. Pa{niki in travniki skupaj zavzemajo le {e 19 %, medtem ko se je delè pozidanih zemlji{~ pove~al na kar 18 %. Delè sadovnjakov se je pove~al na 1,2 %, vinogradov pa zmanj{al na vsega pol odstotka ozemlja obravnavanega obmo~ja. Povr{ina vodovja se je zaradi regulacije vodotokov zmanj- {ala na 2 %. Preglednica 3: Deleì osnovnih kategorij rabe tal leta 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrskih ob~inah Gotovlje in @alec. zemlji{ka kategorija povr{ina (ha) delè (%) povpre~ni povpre~na naklon (o) nadmorska vi{ina (m) intenzivni sadovnjak 1,2 0,1 11,0 320 trsti~je 1,5 0,1 1,2 259 zemlji{~e v zara{~anju 4,8 0,3 9,3 344 vinograd 8,2 0,5 16,7 349 ekstenzivni sadovnjak 18,6 1,1 9,3 301 drevesa in grmi~evje 23,2 1,4 4,0 272 vode 29,5 1,8 1,6 259 hmelji{~e 243,3 14,7 0,4 258 pozidano in poti 308,9 18,7 2,1 266 travnik in pa{nik 318,9 19,3 4,2 278 njiva 335,4 20,3 1,6 266 gozd 358,0 21,7 14,9 320 Vinogradi so {e vedno prilagojeni reliefu, saj so izklju~no na severu obravnavanega obmo~ja, v gri~evju. Njihov povpre~ni naklon je {e vedno najve~ji med vsemi zemlji{kimi kategorijami, ~eprav se je, tako kot povpre~na nadmorska vi{ina, nekoliko zmanj{al. Tudi gozdovi imajo nekoliko manj{i povpre~ni vrednosti obeh reliefnih prvin, kar kaè na to, da se je gozd raz{iril v ravninski del, kjer ga opazimo ob Savinji, na skrajnem jugovzhodu obmo~ja. Zemlji{~a v zara{~anju sicer predstavljajo zanemarljiv delè v celotni povr{ini, vendar je o~itno, da so se zarasla zlasti obmo~ja v ve~jih nadmorskih vi{inah. Med podatki so nova kategorija hmelji{~a, ki so kljub mo~no raz- {irjenim naseljem na ravnini (@alec in Gotovlje sta danes neprekinjeno poseljeno obmo~je) na{la prostor, zlasti zaradi regulacij vodotokov osu{enih zemlji{~. Zato 81 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 82 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Slika 31: Procesi spreminjanja rabe tal v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje med letoma 1825 in 2004. p dandanes najdemo njive tudi tik ob vodotokih, kar za obmo~je ob Savinji v prvi polovici 19. stoletja ni bilo zna~ilno. Neposredna primerjava zastopanosti zdruènih kategorij rabe tal v letih 1825 in 2004 kaè na svojstven tip sprememb rabe tal. ^e je za Slovenijo kot celoto najbolj zna~ilen proces spreminjanja rabe ve~anje zemlji{~, poraslih z gozdnim drevjem, sta za katastrski ob~ini @alec in Gotovlje zna~ilni rast pozidanih zemlji{~, pa tudi intenzifikacija. Delè pozidanih zemlji{~ se je kar {estkratno pove~al (z 2,8 % na 18,7 %). Najbolj so se pozidana zemlji{~a raz{irila na ravnini, zlasti v okolici @alca, raz{irila pa so se obmo~ja vseh naselij, tudi dela Gotovelj v gri~evju. Opazen je tudi mo~an vpliv avtoceste, ki, kljub temu, da gre za linijski poseg v prostor, pomembno vpliva na spremembe rabe tal v smeri urbanizacije. Trasa avtoceste kaè, kako mo~an je pritisk urbanizacije na ravnini, na razvoj preu~evanega obmo~ja pa je zagotovo vplivala tudi èleznica, ki so jo skozi @alec speljali è v drugi polovici 19. stoletja. Ugotovili smo, da je bilo najve~ sprememb rabe tal v ravninskem delu katastrskih ob~in in ne v vzpetem svetu, kot je zna~ilno v gorskem in hribovitem svetu Slovenije. Delè gozda se je pove~al le za 4,7 %, vendar se je raz{iril tudi v ravninskem delu. Za 3,5 % se je pove~al tudi delè njiv. Glede na to, da se je delè pozidanih zemlji{~ pove~al zlasti na ra~un njiv, bi pri~akovali, da se je povr{ina njiv glede na leto 1825 zmanj{ala. Vendar so predvsem regulacije vodotokov omogo~ile, da so se njive raz{irile v njihovo neposredno bliìno, zato pa se je zmanj{al delè travnikov in pa{nikov. Teh je kar enkrat manj kot v prvi polovici 19. stoletja, njihov delè pa se je zmanj{al tudi na ra~un pozidave. Nekdanje vrtove v neposredni bliìni hi{ so domala v celoti pozidali. Delè Preglednica 4: Deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1825 in 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrskih ob~inah Gotovlje in @alec. proces spreminjanja rabe povr{ina (ha) delè (%) povpre~ni povpre~na naklon (o) nadmorska vi{ina (m) druge spremembe rabe 11,8 0,7 1,1 260 ogozdovanje 104,1 6,3 8,7 294 ozelenjevanje 144,2 8,8 5,9 287 intenzifikacija 277,5 16,8 1,7 266 urbanizacija 281,9 17,1 2,2 266 brez sprememb rabe 827,6 50,3 6,8 286 82 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 83 GEORITEM 13 Legenda 0 500 1000 1500 m intenzifikacija urbanizacija Avtor vsebine: Franci Petek Avtorja zemljevida: Tomaž Ber~i~, Franci Petek ozelenjevanje drugo Vir: Arhiv RS 2006, GURS, DMR 5 × 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ogozdovanje ni spremembe rabe GIAM ZRC SAZU, 2009 83 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 84 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 45 40 35 30 25 otki 20 odst 15 10 5 0 sadovnjaki vinogradi pozidano drugo gozd njive travinje in poti 1825 2004 Slika 32: Zastopanost zdruènih kategorij rabe tal v katastrskih ob~inah Gotovlje in @alec v letih 1825 in 2004. vinogradov se je z 2,1 % zmanj{al na 0,5 % obravnavanega ozemlja, kar dokazuje, da imajo sodobni vinogradi bolj ljubiteljski kot ekonomski zna~aj. Delè sadovnjakov se je pove~al zlasti na ra~un intenzivnih sadovnjakov. Kar na polovici obravnavanega obmo~ja se raba tal med letoma 1825 in 2004 ni spremenila. Zanimivo je, da se je kot najbolj »stabilno« obmo~je izkazal gri~evnati del, ki je bil z gozdom v veliki meri porasel è v prvi polovici 19. stoletja. Najobsè- nej{a urbanizacija vklju~uje 17 % zemlji{~, ki so spremenila rabo. Intenzifikacija zavzema le nekaj desetink odstotka manj{i delè zemlji{~ kot urbanizacija, ozelenjevanje pa 9 % zemlji{~, med drugim tudi nekdanje njive v gri~evju, kar dokazuje ve~ji povpre~ni naklon zemlji{~, za katera je ta proces zna~ilen. Ogozdovanje zavzema za slovenske razmere presenetljivo majhen delè zemlji{~, pojavlja pa se zlasti v manj ugodnih reliefnih razmerah, kar dokazujejo najve~ji povpre~ni nakloni in najve~je nadmorske vi{ine povr{ja med vsemi procesi. ^e izhajamo iz predpostavke, da se v rabi tal zrcalijo dejavnosti in lastnosti drù- be na dolo~enem obmo~ju, lahko zaklju~imo, da je obmo~je katastrskih ob~in @alec in Gotovlje lep primer gospodarjenja z zemlji{~i na ravninah. ^e je v hribovjih in gorov-jih temeljni problem opu{~anje kmetijskih zemlji{~, ki se kaè v nara{~anju povr{ine 84 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 85 GEORITEM 13 gozda, je na ravninah glavna teàva ~edalje ve~ji pritisk zaradi {irjenja pozidave na najbolj ugodna kmetijska zemlji{~a, kar je posledica lahke dostopnosti in neteàvne gradnje. Prepletanje najrazli~nej{ih interesov na teh zemlji{~ih pa je poleg trajne izgu-be najbolj kakovostnih zemlji{~ lahko tudi okoljsko problemati~no. Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah: V prvi polovici 19. stoletja je bila izrazita prevlada travnikov in pa{nikov, ki so skupaj prekrivali kar 78,8 % povr{ine katastrske ob~ine. Z okrog osmino (12,7 %) povr{ja so jim sledili njive in travniki. Gozda je bilo zelo malo (4,4 %) in ni pora{~al niti vzpetin, ki so v sodobnosti sklenjeno porasle z gozdnim drevjem. [e enkrat manj je bilo sadovnjakov (2,2 %), vinogradi pa so bili prej izjema kot pravilo (vsega 0,1 %). ^e si stanje ogledamo po osnovnih zemlji{kih kategorijah je opazno, da so pravzaprav prevladovale ko{enice ali senoèti, ki se skrivajo v zemlji{kih kategorijah travniki z drevjem (33,8 %), pa{niki z drevjem (21,1 %), skupni pa{niki z drevjem (10,5 %) in travniki z grmi~evjem (2,2 %). Skupaj so torej ko{enice zavzemale kar dve tretjini (66,7 %) ozemlja katastrske ob~ine. Pravih travnikov je bilo 64 ha ali 4,6 %, {e skoraj 30 ha ali 2,1 % pa je bilo travnikov s sadnim drevjem, ki smo jih uvrstili k sadovnjakom. Pa{niki so zavzemali 6,7 % povr{ine katastrske ob~ine, od tega dve tretjini skupni pa{niki in tretjino navadni pa{niki. ^eprav je bilo gozdov izjemno malo, so pora{~ali najve~je strmine (njihov povpre~ni naklon je bil 15,3°), torej za kmetijstvo najmanj ugodne lege. Na precej{nji strmini je bil tudi edini vinograd (11,2°), kar velja tudi za travnike z drevjem (10,2°) in pa{nike (10,1°). Ker pa ravnega povr{ja v katastrski ob~ini skorajda ni, so tudi vse druge zemlji{ke kategorije na nagnjenih legah, tako da so bili povpre~ni nagibi zemlji{kih kategorij med 6,6° (pa{niki s sadnim drevjem) in 9,6° (pa{niki z gozdnim drevjem); njive in vrtovi so imeli na primer povpre~ni naklon 8,5°. ^e upo{tevamo le nagib zdruènih zemlji{kih kategorij, lahko {e enkrat ve~ ugotovimo, da so bili v povpre~ju v najbolj strmih legah gozdovi in vinogradi, ki jim sledijo travniki in pa{niki, njive in vrtovi, sadovnjaki ter pozidana zemlji{~a in poti. Na najve~ji povpre~ni nadmorski vi{ini so bili sadovnjaki in gozdovi, na najmanj{i pa vinogradi ter njive in vrtovi. Vendar je treba poudariti, da je razlika med najve~jo in najmanj{o povpre~no vrednostjo zna{ala vsega 20,8 m. Leta 1825 je gozd pora{~al le severna pobo~ja Vrhunskega kuclja (552 m) in vzpetine Selski hrib (481 m) jugozahodno od Sel pri Hinjah, pa tudi dno kra{kega dola severozahodno od Sel. Majhne gozdne zaplate so bile tudi na mo~no zakraselem, z vrta- ~ami na gosto prepredenem obmo~ju jugovzhodno od Lopate. Edini vinograd je bil Slika 33: Sestavljen franciscejski katastrski na~rt za katastrsko ob~ino Sela pri Hinjah. p str. 86 Slika 34: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah leta 1825. p str. 87 85 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 86 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 0 500 1000 1500 2000 m Priprava zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: Arhiv RS 2007 86 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 87 GEORITEM 13 Legenda 0 500 1000 1500 m njiva in vrt travinje drugo Avtor vsebine: Franci Petek sadovnjak gozd Avtorja zemljevida: Tomà Ber~i~, Franci Petek Vir: Arhiv RS 2006, DMR 5 × 5 m vinograd pozidano © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2009 87 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 88 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik na prisojnem pobo~ju vzhodno od Lopate. Sicer pa je v takratni rabi tal prevladoval zna~ilen vzorec. Pozidano obmo~je naselij so obkroàli sadovnjaki oziroma travniki s sadnim drevjem, ki so na obmo~jih Lopate in Sel pri Hinjah zasedali tudi malce bolj oddaljena va{ka zemlji{~a severno in severozahodno od obeh va{kih jeder. Sicer so pozidana zemlji{~a na razdalji do okrog kilometra v polmeru obdajale njive, ki so jih obkroàli travniki in pa{niki. Povsod so prevladovale ko{enice, ki jih je bilo {e nekoliko ve~ na od naselij bolj oddaljenih obmo~jih. V slabih dveh stoletjih med letoma 1825 in 2004 se je ustroj rabe tal povsem spremenil. Za sodobnost je zna~ilna velika prevlada gozdov, ki pora{~ajo è 71,8 % povr{ja katastrske ob~ine. S skoraj ~etrtinskim (24,5 %) deleèm jim sledijo travniki in pa{ni-ki, medtem ko so deleì vseh preostalih zemlji{kih kategorij zelo skromni in ne dosegajo niti dvoodstotne vrednosti. Ob tem je pozidanih zemlji{~ s cesti{~i ve~ kot njiv in vrtov ter sadovnjakov skupaj (1,8 oziroma 0,9 in 0,8 %), delè vinogradov pa je {e vedno zelo majhen (0,2 %). Preglednica 5: Deleì zdruènih kategorij rabe tal leta 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah. zemlji{ka kategorija povr{ina (ha) delè (%) povpre~ni povpre~na naklon (o) nadmorska vi{ina (m) vinogradi 2,5 0,2 10,5 432 sadovnjaki 11,5 0,8 9,0 396 njive 12,9 0,9 8,0 410 pozidana zemlji{~a in ceste 26,3 1,8 7,4 402 travniki in pa{niki 349,7 24,5 8,4 386 gozdovi 1024,1 71,8 10,1 397 Ker gozdovi pora{~ajo ve~ji del katastrske ob~ine, je razumljivo, da je njihov sodobni povpre~ni naklon (10,1°) manj{i kot je bil v preteklosti. ^eprav so majhni vinogradi na drugih lokacijah kot neko~, so zanje {e vedno zna~ilne strme (10,5°) prisojne lege. Njive so na najbolj blagih zemlji{~ih (povpre~no 8,0°), v povpre~ju le malo bolj strme (8,4°) pa so lege travnikov in pa{nikov. Na {e nekoliko manj strmih zemlji{~ih (povpre~no 7,4°) so sezidane hi{e in zgrajena cesti{~a. Vinogradi so urejeni v precej vi{jih legah kot prej, kar izdaja povpre~na nadmorska vi{ina (432 m) njihovih parcel. Zanimivo je, da so na drugem mestu njive (410 m), ki jim sledijo pozidana zemlji{- ~a (402 m), njim pa gozdovi (397 m), sadovnjaki (395 m) ter travniki in pa{niki (386 m). Razlika med povpre~no najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino se je pove~ala na 48 m. 88 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 89 GEORITEM 13 Tipi~ni vzorec rabe tal se je v sodobnosti korenito spremenil. Pozidana va{ka obmo~ja obkroàjo va{ki sadovnjaki (kjer ob~asno pasejo tudi ìvino), {e najbolj izrazito v kraju Lopata. Na Visejcu je nekaj sadovnjakov razmetanih tudi po va{kem zemlji{~u vzhodno od naselja, kjer se me{ajo med redke preostale njive, ki jih je malce ve~ na obmo~ju naselij Lopata in Vrh pri Hinjah. Zna~ilno je, da so preostale njive praviloma le malo oddaljene od poselitvenih jeder vasi. Nekdanja njivska zemlji{~a na intenzivneje obdelanih va{kih zemlji{~ih zdaj prekrivajo zlasti travniki in pa{niki, ki so v ve~ji oddaljenosti od naselij ponekod le {e fragmentarno razmetani med gozdom, ki tako reko~ sklenjeno prera{~a preostala va{ka kmetijska zemlji{~a. Zaradi hitrega zara{~anja je pri~akovati, da se bo tak{no »obkoljevanje« z gozdom {e stop-njevalo. @e iz opisa stanj rabe tal v letih 1825 in 2004 je razvidno, da se je, kljub medsebojno ne povsem primerljivim zemlji{kim kategorijam v obeh obdobjih, stanje zelo, zelo spremenilo. To povsem jasno pokaè tudi grafikon na sliki 36, iz katerega je razvidno, da se je na ra~un zmanj{anega deleà travinja mo~no pove~al delè gozdov. Pove~anje je tako izrazito, da se je pokrajina iz skoraj brezgozdne spremenila v izrazito gozdnato. Druga zelo opazna sprememba je izrazito zmanj{anje deleà njiv in vrtov, ki jih je bilo {e leta 1825 12,7 %, leta 2004 pa jih ni bilo niti za odstotek ozemlja katastrske ob~ine. Deleì preostalih zdruènih zemlji{kih kategorij so se sicer spreminjali, vendar niso doìveli ob~utnej{ih sprememb, ki so se dogajale ob njihovi è tako majhni zastopanosti. Preglednica 6: Deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1825 in 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah. proces spreminjanja rabe povr{ina (ha) delè (%) povpre~ni povpre~na naklon (o) nadmorska vi{ina (m) druge spremembe rabe 1,1 0,1 8,4 404 intenzifikacija 6,8 0,5 9,9 410 urbanizacija 20,8 1,5 7,9 400 ozelenjevanje 164,8 11,9 8,4 388 brez sprememb rabe 244,4 17,7 10,0 394 ogozdovanje 946,1 68,4 9,9 396 Poglaviten proces spreminjanja rabe tal je seveda ogozdovanje, ki se pojavlja na kar dobrih dveh tretjinah (68,4 %) povr{ine katastrske ob~ine. Na drugem mestu je kategorija brez sprememb rabe (17,7 %), kar pomeni, da so na dobri {estini povr{- ja katastrske ob~ine enake zemlji{ke kategorije v obeh primerjanih obdobjih. Dobra 89 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 90 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik desetina (11,9 %) njenega povr{ja je doìvela proces ozelenjevanja, pri ~emer gre zlasti za spreminjanje njiv v travnike in pa{nike. Odstotek in pol ozemlja katastrske ob~ine je zajela urbanizacija, intenzifikacija pa le pol odstotka. Zanimivo je, da med povpre~nimi nagibi zemlji{~ s posameznimi tipi sprememb rabe tal ni izrazitih razlik, ~e izvzamemo urbanizacijo, ki se je dogajala na zemlji{- ~ih s povpre~no najmanj{im naklonom (7,9°). To pomeni, da na tako intenzivno spreminjanje rabe tal naravne razmere niso bistveno vplivale, pa~ pa gre razloge zanje iskati v drùbeno-gospodarskih tokovih. ^e je bilo za polpreteklo dobo zna~ilno samozadostno ali avtarki~no kmetovanje, je ob tem treba poudariti, da je bilo to v prometno odmaknjeni in izrazito agrarni Suhi krajini {e bistveno bolj izrazito zastopano kot v ve~ini drugih predelov zdaj{nje Slovenije. Dokaz tega je dejstvo, da je bila sleherna trohica razpolòljivih zemlji{~ intenzivno obdelana ali vsaj primerno vzdrèvana za pa{o in ko{njo. Ob tem je bilo kmetovanje samooskrbno, torej namenjeno skoraj izklju~no doma~i porabi. Z novodobnimi gospodarskimi in drùbenimi spremembami po 2. svetovni vojni je pri{lo do prevrednotenja naravnih razmer za kmetijstvo. S {iritvijo industrializacije in izbolj{anjem prometne povezanosti so se pojavile mònosti za masovno zaposlo-vanje zunaj kmetijstva, kar se je deloma odrazilo v odseljevanju v urbana sredi{~a, deloma pa v mo~ni dnevni migraciji delovne sile. Hkrati se je zmanj{alo {tevilo rojstev in z njim je nazadoval naravni prirastek, zato se je na odmaknjenem podeèlju, kakr{no je tudi obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah, pojavilo staranje prebivalstva. To je dobilo alarmantne razsènosti. Marsikje ni zagotovljena niti enostavna prebivalstvena reprodukcija, {e zlasti pa je prizadeto kme~ko prebivalstvo. Na kmetijah je ostala aktivna zlasti ostarela kme~ka delovna sila. Ker tudi njej kmetovanje ni bilo ve~ eksisten~na nuja, saj je è imela tudi druge vire dohodkov, sta se zmanj- {ala tako obseg kmetovanja kot njegova intenzivnost. Prav to je glavni razlog, da je pri{lo do tako obsène ekstenzifikacije rabe tal, ki se odraà kot ogozdovanje v bolj oddaljenih, slab{e dostopnih in tudi manj kultivira-nih legah, ter kot ozelenjevanje na blìnjih, làje dostopnih in dalj ~asa intenzivno obdelanih ter zato bolj rodovitnih zemlji{~ih v neposredni okolici posameznih naselij. Pomen drùbeno-gospodarskih razlogov potrjuje tudi primerjava tipov sprememb rabe tal in povpre~ne nadmorske vi{ine. Razlike so zelo majhne (med obema ekstrem-nima kategorijama vsega 21,1 m), kar kaè, da so se posamezni procesi dogajali po vsem ozemlju, ne glede na vi{inske razmere. Bile bi {e manj{e, ~e ne bi nekoliko navz-gor odstopala povr{insko skromna kategorija intenzifikacija, ki se pojavlja bodisi kot posledica urejanja novih vinogradov na prisojah, dovolj visoko na pobo~jih, da se izognejo hladnemu zraku na dnu kotanj, bodisi kot redkih premen iz travnikov v njive. Slika 35: Procesi spreminjanja rabe tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah med letoma 1825 in 2004. p 90 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 91 GEORITEM 13 Legenda 0 500 1000 1500 m intenzifikacija urbanizacija Avtor vsebine: Franci Petek Avtorja zemljevida: Tomà Ber~i~, Franci Petek ozelenjevanje drugo Vir: Arhiv RS 2006, GURS, DMR 5 × 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ogozdovanje ni spremembe rabe GIAM ZRC SAZU, 2009 91 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 92 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 90 80 70 60 50 otki 40 odst 30 20 10 0 vinogradi pozidana sadovnjaki gozdovi njive in vrtovi travinje zemlji{~a in poti 1825 2006 Slika 36: Zastopanost zdruènih kategorij rabe tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah v letih 1825 in 2004. 4.3 Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~ Prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~ so bile preu~ene v katastrskih ob~inah Gotovlje v Spodnji Savinjski dolini in Sela pri Hinjah v Suhi krajini. Z uporabo predstavljene geografske metode podrobneje opredeljujemo obmo~ja strnjene in nestrnjene poselitve. Metode se ne sme aplicirati kot metodo na~rtovanja, ampak kot metodo razumevanja {iritve poselitve in njenih tendenc! Tako je na primer dinamika rasti povr{in stavb ve~ja v nestrnjeno poseljenem delu kot v strnjenem delu naselij, to pa pomeni, da mehanizmi usmerjanja poselitve (zgo{~evanje naselij) v praksi ne delujejo. Gre za nekak{en postmonitoring poselitvega vzorca. Opredelitev poseljenih zemlji{~ smo povzeli po Krevsu (Krevs 2004, 79). To so obmo~ja strnjene in nestrnjene poselitve skupaj, ali povedano druga~e, povr{ine objektov skupaj s stometrskim radijem oziroma zelenim robom okrog njih. Pri analizi rabe tal smo upo{tevali naslednje kategorije: • stavbna zemlji{~a, • funkcionalna zemlji{~a stavb, igri{~a in prometne povr{ine (v nadaljevanju druga pozidana zemlji{~a), 92 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 93 GEORITEM 13 • kmetijska zemlji{~a ter • gozdna zemlji{~a, vodne povr{ine in trsti~je. V okviru stavbnih zemlji{~ so bili upo{tevani objekti razli~ne namembnosti: enodruìnske hi{e, dvoj~ki, vrstne hi{e, kme~ki domovi (stanovanjski objekt z gospodarskimi poslopji) ter po~itni{ka bivali{~a. Posebno pozornost smo namenili objektom ali skupini objektov z me{ano funkcijo, ki so isto~asno namenjeni tako bivanju kot opravljanju dolo~ene dejavnosti. Pri tovrstnih objektih gre zelo pogosto zgolj za sedè neke dejavnosti (naslov), dejavnost sama pa se opravlja drugje, na primer v obrtni ali industrijski coni v drugem naselju, v to skupino objektov pa spadajo tudi domovi nekaterih obrtnikov, denimo avtoprevoznikov ali zidarjev. V nekaterih primerih se dejavnost sicer opravlja na tem naslovu, vendar tega navzven, na primer v morfologiji stavb na gradbeni parceli, ni opaziti. Tak{na nestanovanjska funkcija so na primer ra~unovodske storitve. Tovrstne objekte smo v analizi sprememb stavbnih povr{in poimenovali »sedè«, s ~imer jih lo~imo od me{anih stanovanjsko-nestanovanjskih objektov v òjem pomenu besede, kjer poleg stanovanjske hi{e stoji vsaj {e ena stavba z izrazito proizvodno ali servisno funkcijo. Nestanovanjski objekti so namenjeni izklju~no opravljanju dejavnosti; v{tete so tudi notranje prometne povr{ine, ki so namenjene tem dejavnostim. Nestanovanjske stavbe so lahko objekti z gospodarsko dejavnostjo, kjer so tudi delovna mesta, ali z druga~no funkcijo, na primer gasilski dom, va{ki dom, cerkev in podobno. Razne ute, lope, garaè in sorodni pomòni objekti so razvr{~eni v enake kategorije kot je kategorija glavnega objekta ali skupine objektov na dolo~eni parceli. Druga urbanizirana zemlji{~a sestavljajo vrtovi, dvori{~a in dovozi ali tako imenovana funkcionalna zemlji{~a stavb, prometnih povr{in in raznih igri{~. Ugotavljali smo tudi tènje spreminjanja rabe tal v poseljenih delih naselij s poudarkom na stavbnih zemlji{~ih. Dejansko rabo tal v poseljenem delu Gotovelj smo ugotavljali z letalskih posnetkov za leto 1990, ortofoto posnetkov za leto 2005 in s terenskim delom septembra 2007, dejansko rabo tal v poseljenem delu katastrske ob~ine Sela pri Hinjah pa z letalskih posnetkov za leto 1992, digitalnih ortofoto posnetkov za leto 2005 in s terenskim delom februarja 2008. Pri ugotavljanju spreminjanja rabe tal v poseljenih delih naselij so v tabelari~- nih podatkih zaradi razli~nih virov in zaokroèvanja vrednosti na manj{e {tevilo decimalk manj{a neskladja pri se{tevkih zemlji{~. Ker so razlike zelo majhne (v skrajnem primeru 2 ara ali manj kot pol promila od celote), nimajo vpliva na izra~unane rezultate. Katastrska ob~ina Gotovlje: Upo{tevano je bilo 821,52 ha veliko obmo~je naselja Gotovlje v mejah, veljavnih leta 2002. V naselju z gru~astim jedrom v jùnem delu in razloèno poselitvijo v severnem delu je 363,67 ha poseljenih zemlji{~, kar pomeni 44,3 % od celotnega obmo~ja naselja. Neposeljeni del naselja je izvzet iz nadaljnje 93 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 94 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik obravnave. Strnjeno poseljeni del naselja, v katerem delè pozidanih zemlji{~ presega 5 %, zavzema 45,73 ha ali 12,6 % od vseh poseljenih zemlji{~, nestrnjeno poseljeni del z manj kot petodstotnim deleèm pozidanih zemlji{~ pa 317,94 ha ali 87,4 %. V Gotovljah je 12,04 ha stavbnih zemlji{~, kar predstavlja 3,3 % od vsega poseljenega ozemlja. 6,89 ha stavbnih zemlji{~ je v strnjeno in 5,15 ha v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Med vsemi stavbnimi zemlji{~i jih je 44,7 % v strnjeno poseljenem in 55,3 % v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Delè stavbnih zemlji{~ je povezan z gostoto oziroma tipom poselitve, torej z morfologijo naselja. Skupna povr{ina stanovanj je 9,31 ha ali 2,6 % od vseh poseljenih zemlji{~. 4,67 ha jih je v strnjeno poseljenem delu, kar je 10,2 % od njegove povr{ine, 4,64 ha ali 1,5 % pa jih je v nestrnjeno poseljenem delu Gotovelj. Na njihov strnjeno poseljeni del odpade 50,2 % povr{ine stanovanj, na nestrnjeno poseljeni del naselja pa preostalih 49,8 %. Med stavbnimi zemlji{~i zavzema povr{ina stanovanj 67,9 %, od tega v strnjeno poseljenem delu naselja 52,6 %, v nestrnjeno poseljenem delu pa kar 90,0 %. Objekti z me{ano funkcijo, namenjeni bivanju in dejavnostim, zavzemajo skupaj 1,63 ha ali 0,5 % od poseljenega dela naselja oziroma 13,6 % od vseh stavbnih zemlji{~. Na strnjeno poseljeni del odpade 1,18 ha stavbnih zemlji{~ z me{ano funkcijo, kar je 2,6 % od strnjeno poseljenega dela naselja, na nestrnjeno poseljeni pa 0,45 ha ali vsega 0,1 %. 72,4 % povr{ine objektov z me{ano funkcijo je torej v strnjeno poseljenem, 27,6 % pa v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Med objekti z me{ano funkcijo je v strnjenem delu naselja razmerje med povr{inami tistih, kjer je le sedè dejavnosti, in povr{inami me{anih stanovanjsko-nestanovanjskih objektov v òjem pomenu besede 48,1 : 51,9, v nestrnjenem delu naselja pa 79,6 : 20,4. Povr{ine nestanovanjskih objektov, ki so namenjeni opravljanju dejavnosti, zavzemajo 1,09 ha ali 0,3 % od poseljenega dela naselja oziroma 9,1 % od stavbnih zemlji{~. 1,03 ha tovrstnih objektov je na strnjeno poseljenem obmo~ju, kjer zavzemajo 2,3 % od tamkaj{njega poseljenega zemlji{~a, 0,06 ha pa jih je na nestrnjeno poseljenem obmo~ju, kjer zavzemajo le 0,02 % poseljenega zemlji{~a. 94,3 % povr- {ine nestanovanjskih objektov je v strnjeno, 5,7 % pa v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Leta 2007 je bilo v poseljenem delu Gotovelj 59,14 ha drugih urbaniziranih zemlji{~ ali 16,3 % od vsega poseljenega dela naselja. V strnjeno poseljenem delu zavzemajo 45,9 %, v nestrnjeno poseljenem pa 12,0 %. 9,83 ha tovrstnih zemlji{~, zlasti prometnic, je tudi v neposeljenem delu naselja. Kmetijska zemlji{~a so podobno kot gozdna ve~inoma zunaj poseljenega dela naselja. Kljub temu z 211,18 ha sestavljajo tudi ve~ji del poseljenega dela naselja, to je 58,1 %. Njihov deleòd celotne povr{ine je v nestrnjeno poseljenem delu naselja 60,9 %, Slika 37: Poselitvena raba na obmo~ju naselja Gotovlje leta 2007. p Slika 38: Izsek poselitvene rabe na obmo~ju jedra naselja Gotovlje leta 2007. p str. 96 94 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 95 GEORITEM 13 Legenda 0 500 1000 m stanovanjska »sedè« strnjeno Avtorja vsebine: Maja Topole, Peter Repolusk Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ nestanovanjska me{ana nestrnjeno Vir: GURS, AJPES, terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, stanovanjska izrez neposeljeno GIAM ZRC SAZU, 2009 s »sedeèm« 95 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 96 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Legenda stanovanjska nestanovanjska me{ano »sedè« stanovanjska s »sedeèm« kmetijsko zemlji{~e gozd pozidano meja strnjeno poseljenega obmo~ja meja nestrnjeno poseljenega obmo~ja 0 100 200 300 400 m Avtorja vsebine: Maja Topole, Peter Repolusk Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: MKGP RS, AJPES, terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 96 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 97 Preglednica 7: Raba tal v poseljenem delu naselja Gotovlje v letih 1990 in 2007. strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj zemlji{~e zemlji{~e leto 1990 leto 2007 leto 1990 leto 2007 leto 1990 leto 2007 povr{ina povr{ina povr{ina povr{ina povr{ina povr{ina (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) stavbna zemlji{~a 6,39 6,89 4,71 5,15 11,09 12,04 druga urbanizirana zemlji{~a 21,48 21,00 38,53 38,14 60,01 59,14 kmetijska zemlji{~a 17,54 17,54 193,72 193,65 211,26 211,18 gozdna zemlji{~a, vode in trsti~je 0,30 0,30 81,00 81,00 81,29 81,29 skupaj 45,71 45,73 317,96 317,94 363,65 363,65 delè (%) delè (%) delè (%) delè (%) delè (%) delè (%) stavbna zemlji{~a 14,0 15,1 1,5 1,6 3,0 3,3 druga urbanizirana zemlji{~a 47,0 45,8 12,1 12,0 16,5 16,3 kmetijska zemlji{~a 38,3 38,4 60,9 60,9 58,2 58,1 gozdna zemlji{~a, vode in trsti~je 0,7 0,7 25,5 25,5 22,3 22,3 skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 GEORITEM 13 97 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 98 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik v strnjeno poseljenem pa 38,4 %. Ve~ina gozda (priklju~ene vodne povr{ine in trsti~je predstavljajo manj kot 1 % kategorije) je v neposeljenem delu naselja. V strnjeno poseljenem delu naselja gozda prakti~no ni, v nestrnjenem delu pa zavzema 80,44 ha in predstavlja 25,3 % od njegove celotne povr{ine. V preglednicah 7 in 8 so podatki o rabi tal in njenem spreminjanju v poseljenem delu Gotovelj, lo~eno za strnjeno in nestrnjeno poseljeni del naselja, pa tudi njune skupne vrednosti. Preglednica 8: Spremembe rabe tal v poseljenem delu Gotovelj med letoma 1990 in 2007 (indeks 2007/1990). strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno zemlji{~e zemlji{~e skupaj stavbna zemlji{~a 107,8 109,3 108,6 druga urbanizirana 97,8 99,0 98,6 zemlji{~a kmetijska zemlji{~a 100,0 99,9 99,9 gozdna zemlji{~a, 100,0 100,0 100,0 vode in trsti~je skupaj 100,0 100,0 100,0 Temeljni vsebinski poudarki iz obeh preglednic so: • ve~ino zemlji{~ na celotnem poseljenem obmo~ju in v nestrnjeno poseljenem delu naselja sestavljajo kmetijska zemlji{~a, • ve~ino zemlji{~ v strnjeno poseljenem delu naselja sestavljajo druga urbanizirana zemlji{~a, torej funkcionalna zemlji{~a stavb, prometnice in igri{~a, • delè stavbnih zemlji{~ je v strnjeno poseljenem delu desetkrat ve~ji kot v nestrnjeno poseljenem delu naselja, • v nestrnjeno poseljenem delu naselja gozd pora{~a ~etrtino ozemlja, • med letoma 1990 in 2007 so se v poseljenem delu naselja najbolj pove~ala stavbna zemlji{~a, za 95 arov oziroma 8,6 %, • dinamika rasti stavbnih zemlji{~ je nekoliko ve~ja v nestrnjeno poseljenem delu naselja (9,3 %) kot v njegovem strnjeno poseljenem delu (7,8 %), • povr{ina stavbnih zemlji{~ se je najbolj pove~ala na ra~un drugih urbaniziranih zemlji{~ (funkcionalne povr{ine stavb), bistveno manj pa na ra~un kmetijskih zemlji{~, • novogradnje so zlasti v strnjeno poseljenem delu Gotovelj rasle v glavnem znotraj è pozidanih parcel, ve~ na novo pozidanih parcel je v nestrnjeno poseljenem delu naselja. V preglednicah 9, 10 in 11 so osnovni podatki o funkciji stavb in spremembah funkcije stavbnih zemlji{~. 98 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 99 Preglednica 9: Povr{ina stavbnih zemlji{~ v Gotovljah glede na njihovo funkcijo v letih 1990 in 2007. strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj (ha) zemlji{~e (ha) zemlji{~e (ha) leto 1990 leto 2007 leto 1990 leto 2007 leto 1990 leto 2007 stanovanjski objekti 4,55 4,67 4,21 4,64 8,76 9,31 objekti z me{ano funkcijo – »sedè« 0,55 0,57 0,34 0,36 0,89 0,93 me{ani objekti v òjem pomenu besede 0,59 0,61 0,09 0,09 0,68 0,71 nestanovanjski objekti 0,70 1,03 0,06 0,06 0,76 1,09 skupaj 6,39 6,89 4,71 5,15 11,09 12,04 Preglednica 10: [tevilo stavb v Gotovljah glede na njihovo funkcijo v letih 1990 in 2007. strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj zemlji{~e zemlji{~e leto 1990 leto 2007 leto 1990 leto 2007 leto 1990 leto 2007 stanovanjski objekti 312 330 392 433 704 763 GEORITEM 13 objekti z me{ano funkcijo – »sedè« 29 30 23 24 52 54 me{ani objekti v òjem pomenu besede 29 31 5 5 34 36 nestanovanjski objekti 24 29 6 6 30 35 99 skupaj 394 420 426 468 820 888 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 100 100 Pr Preglednica 11: Indeks rasti stavbnih zemlji{~ in {tevila stavb v Gotovljah glede na njihovo funkcijo med letoma 1990 eobr in 2007 (indeks 2007/1990). azba podè strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj zemlji{~e zemlji{~e elsk povr{ina {tevilo stavb povr{ina {tevilo stavb povr{ina {tevilo stavb e kultur stanovanjski objekti 105,8 102,6 110,5 110,2 108,4 106,3 ne pokr objekti z me{ano funkcijo – »sedè« 103,5 103,6 104,4 105,9 103,9 104,5 me{ani objekti v òjem pomenu besede 106,9 103,4 100,0 100,0 105,9 104,4 ajine v Slo nestanovanjski objekti 120,8 147,1 100,0 100,0 116,7 143,4 skupaj 106,6 107,8 109,9 109,3 108,3 108,6 veniji Lu~ka A. M omirski, Dr ago Kladnik Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 101 GEORITEM 13 Poglavitni vsebinski zaklju~ki so: • najve~ stavb je stanovanjskih, njihova prevlada je {e bolj poudarjena v nestrnjeno poseljenem delu naselja, • me{ana in nestanovanjska raba stavb je izrazito zgo{~ena v strnjenem delu naselja; v nestrnjenem delu pa so glede na funkcijo zastopane zlasti tiste me{ane stavbe, ki imajo tam sedè podjetja (najpogosteje samostojni podjetniki), ob stanovanjskih stavbah pa ni poslopij za opravljanje gospodarskih dejavnosti, • v nestrnjeno poseljenem delu naselja predstavlja rast povr{ine stanovanjskih zgradb v obravnavanem obdobju kar 0,43 ha od skupaj 0,44 ha rasti stavbnih zemlji{~, • v strnjeno poseljenem delu naselja se je najbolj pove~ala povr{ina stavb z nesta-novanjsko funkcijo (za 0,33 ha), bistveno manj{e pa je pove~anje povr{ine izklju~no stanovanjskih objektov (za 0,12 ha). Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah: Upo{tevana so bila obmo~ja naselij Lopata, Sela pri Hinjah, Visejec in Vrh pri Hinjah v mejah, veljavnih leta 2008, s skupno povr- {ino 1426,85 ha. Naselja smo obravnavali skupaj, ker so majhna in glede morfolo{kih, demografskih ter drùbenogospodarskih zna~ilnosti homogena. Obravnavana naselja so izrazito gru~asta, ve~ina objektov je strnjenih v va{kih jedrih. V vseh {tirih naseljih je 111,23 ha poseljenih zemlji{~, kar predstavlja le 7,8 % od celotnega obmo~- ja naselij. Neposeljena zemlji{~a v prevladujo~i meri sestavljajo gozd ter travniki in pa{niki, ki se zara{~ajo. Vsa neposeljena zemlji{~a naselij so izvzeta iz nadaljnje obravnave. V okviru vseh poseljenih delov obravnavanih naselij je strnjeno poseljenih 29,90 ha ali 26,9 %, nestrnjeno poseljenih pa 81,33 ha ali 73,1 %. Skupno je v njih 4,46 ha stavbnih zemlji{~ ali 4,0 % od celotnega poseljenega ozemlja. 3,77 ha ali 84,5 % od vseh stavbnih zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij, kjer zavzemajo 12,6 %. Le 0,68 ha ali 15,5 % od vseh stavbnih zemlji{~ odpade na nestrnjeno poseljene dele naselij, kjer zasedajo vsega 0,8 % ozemlja. Delè stavbnih zemlji{~ v naseljih je povezan z gostoto oziroma tipom poselitve, torej z morfologijo naselij. Skupna povr{ina stanovanj je 4,17 ha ali 3,75 % od vseh poseljenih zemlji{~. Od teh na strnjeno poseljene dele naselij odpade 3,60 ha oziroma 86,1 %. V teh delih zavzemajo 12,0 % ozemlja. V nestrnjeno poseljenih delih naselij je 0,58 ha povr{ine stanovanj ali 13,9 % od celotne povr{ine stanovanj v katastrski ob~ini. Znotraj nestrnjeno poseljenih delov naselij je njihov delè vsega 0,7 %. V okviru stavbnih zemlji{~ je delè povr{ine stanovanj 93,6 %, v strnjeno poseljenih delih 95,2 %, v nestrnjeno poseljenih pa 84,4 %. Objekti z me{ano funkcijo, namenjeni bivanju in dejavnostim, obsegajo skupaj 0,18 ha, kar je le 0,2 % od vseh poseljenih delov naselij oziroma 4,1 % od vseh stavbnih Slika 39: Poselitvena raba na obmo~ju katastrske ob~ine Sela pri Hinjah. p str. 102 Slika 40: Izsek poselitvene rabe na obmo~ju naselja Visejec. p str. 103 101 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 102 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Legenda 0 500 1000 1500 2000 m stanovanjska strnjeno izrez Avtorja vsebine: Maja Topole, Peter Repolusk Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ nestanovanjska nestrnjeno Vir: GURS, AJPES, terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, me{ana neposeljeno GIAM ZRC SAZU, 2009 102 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 103 GEORITEM 13 Legenda stanovanjska nestanovanjska me{ano kmetijsko zemlji{~e gozd pozidano meja strnjeno poseljenega obmo~ja meja nestrnjeno poseljenega obmo~ja 0 100 200 300 400 m Avtorja vsebine: Maja Topole, Peter Repolusk Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~ Vir: MKGP RS, AJPES, terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 103 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 104 104 Preobr Preglednica 12: Raba tal v poseljenih delih naselij v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah v letih 1992 in 2008. azba podè strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj zemlji{~e zemlji{~e leto 1992 leto 2008 leto 1992 leto 2008 leto 1992 leto 2008 elsk e kultur povr{ina povr{ina povr{ina povr{ina povr{ina povr{ina (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) ne pokr stavbna zemlji{~a 3,60 3,77 0,54 0,68 4,14 4,46 druga urbanizirana zemlji{~a 10,63 10,45 5,15 5,04 15,78 15,50 ajine v Slo kmetijska zemlji{~a 13,88 13,88 53,40 53,37 67,29 67,26 gozdna zemlji{~a, vode in trsti~je 1,79 1,79 22,23 22,23 24,02 24,02 skupaj 29,90 29,90 81,33 81,33 111,23 111,23 veniji delè (%) delè (%) delè (%) delè (%) delè (%) delè (%) stavbna zemlji{~a 12,0 12,6 0,7 0,8 3,7 4,0 Lu~ka A. M druga urbanizirana zemlji{~a 35,6 35,0 6,3 6,2 14,2 13,9 kmetijska zemlji{~a 46,4 46,4 65,7 65,6 60,5 60,5 gozdna zemlji{~a, vode in trsti~je 6,0 6,0 27,3 27,3 21,6 21,6 o skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 mirski, Dr ago Kladnik Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 105 GEORITEM 13 zemlji{~. Na strnjeno poseljene dele odpade 0,12 ha stavbnih zemlji{~ z me{ano funkcijo oziroma 66,7 % od vseh tovrstnih stavbnih zemlji{~. Zavzemajo le 0,4 % njihovega obmo~ja. [e manj, vsega 0,06 ha oziroma 33,3 % od vseh tovrstnih stavbnih zemlji{~ je v nestrnjeno poseljenih delih naselij, kjer je njihov delè le 0,1 %. Nestanovanjske stavbe v naseljih katastrske ob~ine Sela pri Hinjah so samo cerkve ter od stanovanjskih objektov prostorsko odmaknjena poslopja, na primer garaè, avtobusna postajali{~a, kme~ka gospodarska poslopja. Objekti, namenjeni opravljanju raznih dejavnosti, zavzemajo samo 0,10 ha ali 0,1 % od poseljenih delov naselij oziroma 2,3 % od vseh stavbnih zemlji{~. 0,05 ha jih je na strnjeno poseljenem obmo~ju, kjer zavzemajo 0,2 % od poseljenega ozemlja, 0,05 ha pa na nestrnjeno poseljenem obmo~ju, kjer je njihov delè manj{i od 0,1 % tamkaj{- njega poseljenega ozemlja. Leta 2008 je bilo v poseljenem delu obravnavanih naselij 15,50 ha drugih urbaniziranih zemlji{~ ali 13,9 % od vsega poseljenega ozemlja. V strnjeno poseljenih delih naselij zavzemajo 35,0 %, v nestrnjeno poseljenih delih pa 6,2 % ozemlja. 7,61 ha tovrstnih zemlji{~ je tudi v neposeljenih delih naselij; gre v glavnem za prometnice. Kmetijska zemlji{~a so tako kot gozd ve~inoma zunaj poseljenih delov naselij. Kljub temu s 67,26 ha sestavljajo ve~ji del poseljenih delov naselij, kar predstavlja 60,5 %. Delè kmetijskih zemlji{~ v nestrnjeno poseljenih delih naselij je 65,7 %, v strnjeno poseljenih delih pa 46,4 % od celotnega tamkaj{njega ozemlja. Ve~ina gozda je v neposeljenih delih naselij. V strnjeno poseljenih delih je le 1,79 ha gozda, v nestrnjenih delih pa ga je 22,23 ha oziroma 27,3 % od njihove skupne povr{ine. V preglednicah 12 in 13 so podatki o rabi tal in njenem spreminjanju v poseljenem delu katastrske ob~ine Sela pri Hinjah, lo~eno za njen strnjeno in nestrnjeno poseljeni del, pa tudi njune skupne vrednosti. Preglednica 13: Spremembe rabe tal v poseljenih delih katastrske ob~ine Sela pri Hinjah med letoma 1992 in 2008 (indeks 2008/1992). strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno zemlji{~e zemlji{~e skupaj stavbna zemlji{~a 105,0 125,8 107,7 druga urbanizirana 98,3 97,9 98,2 zemlji{~a kmetijska zemlji{~a 100,0 99,9 99,9 gozdna zemlji{~a, 100,0 100,0 100,0 vode in trsti~je skupaj 100,0 100,0 100,0 105 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 106 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Temeljni vsebinski poudarki iz obeh preglednic so: • ve~ino ozemlja v celotnem poseljenem delu (60,5 %) in na vsem nestrnjeno poseljenem obmo~ju (65,6 %) prekrivajo kmetijska zemlji{~a, • ve~ino povr{ja v strnjeno poseljenih delih naselij zavzemata kategoriji kmetijska zemlji{~a (46,4 %) in druga urbanizirana zemlji{~a (35,0 %), • v strnjeno poseljenih delih naselij je delè stavbnih zemlji{~ petnajstkrat ve~ji kot v njihovih nestrnjeno poseljenih delih, • v nestrnjeno poseljenih delih naselij gozd pora{~a dobro ~etrtino povr{ja, • med letoma 1992 in 2008 so se najbolj pove~ala stavbna zemlji{~a, in sicer za 32 arov oziroma za 7,7 %, • dinamika rasti stavbnih zemlji{~ je bistveno ve~ja v nestrnjeno poseljenih delih (25,8 %) kot v strnjeno poseljenih delih naselij (5,0 %), vendar je v nestrnjenih delih tako starej{ih objektov kot novogradenj malo, • povr{ina stavb se je najbolj, za 28 arov, pove~ala na ra~un drugih urbaniziranih zemlji{~, precej manj pa na ra~un kmetijskih zemlji{~, le za 3 are, • pozidava novih stavb je zlasti v strnjeno pozidanih delih naselij potekala v glavnem znotraj è pozidanih parcel, ve~ na novo pozidanih parcel je v nestrnjeno poseljenih delih naselij, • najve~ novogradenj je v naselju Visejec. V preglednicah 14, 15 in 16 so temeljni podatki o funkciji stavb in spremembah funkcije stavbnih zemlji{~. Bistveni vsebinski zaklju~ki so: • najve~ stavb je stanovanjskih (93,1 %), kar je {e bolj poudarjeno v strnjeno poseljenih delih naselij; stavbe, ki nimajo zgolj stanovanjske funkcije, so nekoliko pogostej{e na obrobju naselij, vendar gre za manj{e {tevilo objektov oziroma za skromno rast neagrarnih dejavnosti na preu~enem obmo~ju, • me{ana in nestanovanjska raba stavb v strnjeno pozidanih delih naselij je vezana na lokacije cerkva in posameznih podjetnikov; v njihovih nestrnjeno pozidanih delih med stavbami z me{ano funkcijo prevladujejo tiste, ki imajo tam sedè podjetja (najpogosteje samostojni podjetniki), ob stanovanjskih stavbah pa najve~krat ni drugih poslopij za opravljanje gospodarske dejavnosti, • v strnjeno poseljenih delih se je tlorisna povr{ina stanovanjskih objektov v zadnjih {estnajstih letih pove~ala za 0,15 ha, v nestrnjeno poseljenih delih pa za 0,09 ha; rast me{anih in nestanovanjskih objektov je nekoliko intenzivnej{a na obrobjih vasi (pove~anje za 0,06 ha) kot v strnjenih va{kih jedrih (pove~anje za 0,03 ha), • indeks rasti pozidanih zemlji{~ in {tevila novogradenj je za objekte vseh tipov precej vi{ji v nestrnjeno poseljenih delih naselij, celotno {tevilo novogradenj pa je razmeroma majhno. 106 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 107 Preglednica 14: Povr{ina stavbnih zemlji{~ v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah glede na njihovo funkcijo v letih 1992 in 2008. strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj (ha) zemlji{~e (ha) zemlji{~e (ha) leto 1992 leto 2008 leto 1992 leto 2008 leto 1992 leto 2008 stanovanjski objekti 3,45 3,60 0,49 0,58 3,94 4,17 me{ani objekti 0,09 0,12 0,02 0,06 0,11 0,18 nestanovanjski objekti 0,06 0,06 0,03 0,05 0,09 0,10 skupaj 3,60 3,77 0,55 0,69 4,14 4,46 Preglednica 15: [tevilo stavb v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah glede na njihovo funkcijo v letih 1992 in 2008. strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj zemlji{~e zemlji{~e leto 1992 leto 2008 leto 1992 leto 2008 leto 1992 leto 2008 GEORITEM 13 stanovanjski objekti 311 325 60 69 371 394 me{ani objekti 6 8 2 7 8 15 nestanovanjski objekti 4 4 7 10 11 14 107 skupaj 321 337 69 86 390 423 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 108 108 Pr Preglednica 16: Indeks rasti stavbnih zemlji{~ in {tevila stavb v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah glede na njihovo funkcijo eobr med letoma 1992 in 2008 (indeks 2008/1992). azba podè strnjeno poseljeno nestrnjeno poseljeno skupaj zemlji{~e zemlji{~e elsk povr{ina {tevilo stavb povr{ina {tevilo stavb povr{ina {tevilo stavb e kultur stanovanjski objekti 104,2 104,5 117,9 115,0 105,9 106,2 ne pokr me{ani objekti 138,6 133,3 265,5 350,0 164,2 187,5 nestanovanjski objekti 100,0 100,0 141,7 142,9 115,6 127,3 ajine v Slo skupaj 105,0 105,0 125,5 124,6 107,7 108,5 veniji Lu~ka A. M omirski, Dr ago Kladnik Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:57 Page 109 GEORITEM 13 4.4 Krajinska regionalizacija in tipizacija Ugotovitve krajinske regionalizacije in tipizacije predstavljajo poglobitev meto-dologije, opredeljene v {tudiji Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (Maru{i~, Ogrin, Jan~i~ in Bartol 1998). Za izbrana pilotna obmo~ja sta bili izdelani regionalizacija oziroma ~lenitev krajinskih podenot in tipizacija oziroma opredelitev zna~ilnih krajinskih vzorcev. Regionalizacija temelji na dolo~anju celovitih pokrajinskih enot in delitvi pokrajin do te mere, da dobimo posamezne krajinske enote oziroma zaokroèna geografska obmo~ja, ki so v funkcionalnem smislu do dolo~ene mere samostojna. Tipizacija temelji na ~lenitvi prostora na temeljne gradnike oziroma vzorce, ki sestavljajo posamezno krajinsko enoto. Njen namen je osvetliti tako klju~ne zna~ilnosti posameznega vzorca kot tudi klju~ne povezave med zna~ilnimi vzorci v posamezni krajinski enoti. Tudi analiza krajinskih vzorcev je pokazatelj sprememb, ki se dogajajo v prostoru. Krajinski vzorci so najprej na{teti, potem pa je vsak podrobneje opredeljen in predstavljen v sklopu zna~ilnih krajinskih vzorcev posamezne krajinske enote na lokalni ravni. Katastrska ob~ina Kòbana: Skladno s {tudijo »Krajine primorske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji« (Maru{i~, Ogrin, Jan~i~ in Podboj 1998) spada obmo~je katastrske ob~ine Kòbana v naj{ir{o krajinsko enoto Krajine primorske regije (5) in nato v {ir{o krajinsko enoto Prave primorske regije (5.2). Krajinska enota se imenuje Gori{ka brda (5.2.1). Obmo~je Gori{kih brd se deli na krajinski podenoti zgornja Brda (5.2.1.01) in spodnji del Gori{kih brd (5.2.1.02; opomba avtorjev: glede na imensko skladnost bi bilo bolj primerno poimenovanje spodnja Brda). V omenjeni krajinski regionalizaciji Slovenije (Maru{i~, Ogrin, Jan~i~ in Podboj 1998) meja med zgornjimi Brdi in spodnjim delom Gori{kih brd ni ustrezno dolo~ena, saj bi morala potekati jùneje. Ker pa celotno obmo~je katastrske ob~ine Kòbana ustreza zna~ilnostim zgornjih Brd, ga v nadaljnji analizi obravnavano kot del krajinske podenote zgornja Brda. Na obmo~ju katastrske ob~ine Kòbana je krajinska podenota zgornja Brda raz~lenjena na {tiri krajinske enote na lokalni ravni: • dolinsko dno Kòbanj{~ka in Belskega potoka (5.2.1.01.01), • obmo~je Kòbane (5.2.1.01.02), • obmo~je grebena Kobilica–Pik–Vr{~ (5.2.1.01.03) in • pobo~ja Korade (5.2.1.01.04). Za krajinsko tipizacijo so bili v katastrski ob~ini Kòbana dolo~eni trije krajinski vzorci: vzorci kmetijske krajine, vzorci gozdne krajine ter vzorci vodne in obvodne krajine. Vzorci kmetijske krajine se delijo na ~lenjeno kmetijsko krajino in na ne~lenjeno kmetijsko krajino na gri~evju. ^lenjena kmetijska krajina ima kar osem razli~nih vzorcev. Vinogradi so na ve~jih strminah z izrazitimi terasami, kot je primer enovrstnega Slika 41: Krajinski vzorci na obmo~ju katastrske ob~ine Kòbana. p str. 110 109 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 110 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Gbo Kt-k Gbo Kt-k Kt-k Gbu Kt-s Kt-s Kt-k Kt-s Kt-k Kt-s Kt-s Gbo Gbo Kt-k Kt-s Gbo Kp-t Gh Kt-k Kt-k Kt-k Kp-t Kp-t Kp-t Ks-t Kp-t Kp-t Kt-k Gd Kt-r Kt-r Gd Kt-s Gd Gd Gbu Gd GdGd Kt-r Gd Kt-k Vv-s Gd Gd Kv-t Kt-r Kp-t Kt-k Ks-t Kt-k Gbo Gbo Gd Kt-k Kvsn-r Gh Gbo Gbo Kv-t Kv-t Kv-t Gbo Vv-s Kt-k Gbo Kp-t Kvsn-r Gbo Kt-k Kt-r Kv-t Kt-k Kvsn-r Gd Kv-t Kt-r Gd Gd Kt-r Kvsn-r Gd Kvsn-r Vv-st Legenda Kvsn-r – preplet vinogradov, sadovnjakov in njiv na dolinskem dnu Kt-r – travniki na dolinskem dnu Kv-t – vinogradi na terasah Ks-t – sadovnjaki na terasah Kp-t – preplet njiv, sadovnjakov, vinogradov in travnikov ob naseljih Kt-k – travnate kr~evine v gozdu Kt-s – senoèti Gh – gozd puhastega hrasta Gbu – bukov gozd v vi{jih legah Gd – gozd ob vodotokih v dolinskem dnu 0 500 1000 1500 m Gbo – borov gozd Avtorja vsebine: Marta Vahtar, Miran Rusjan, ICRO Domàle Vv-s – sorazmerno ohranjeni manj{i vodotoki Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~, Miran Rusjan Vir: GURS, terensko delo Vv-st – manj{i vodotoki v delno uravnanem koritu © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 110 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 111 GEORITEM 13 GURS AR AHT VAT MAR Slika 42: Zna~ilen krajinski vzorec na obmo~ju Kòbane in obmo~ju grebena Kobilica– Pik–Vr{~: vinograd na ve~ji strmini pri naselju Belo. 111 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 112 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik GURS AR AHT VAT MAR Slika 43: Zna~ilen krajinski vzorec na pobo~ju Korade: senoèti v vi{jih legah. 112 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 113 GEORITEM 13 vinograda na strmem pobo~ju pri Belem (Kv-ts), na terasah na polònej{ih pobo~- jih (pri naselju Nozno; Kv-tp) ter na ravnini in polònem terenu, kamor je uvr{~en vinograd na ravnini ob soto~ju Kòbanj{~ka in Belskega potoka (Kv-r). Na terasah so urejeni tudi sadovnjaki (Ks-t). Zna~ilno je prepletanje njiv, sadovnjakov, vinogradov in travnikov ob naseljih, kot je primer krajine pod naseljem Nozno (Kp-t). Med gozdom so travnate kr~evine (Kt-k), pa tudi na opu{~enih terasah dandanes prevladujejo travniki (na obmo~ju naselja Brezovk; Kt-t). Precej kmetijskih zemlji{~ se zara{~a (K-z). V vi{jih legah sestavljajo vzorec ne~lenjene kmetijske krajine senoèti (Kt-s). Vzorec gozdne krajine vklju~uje gozdno krajino na gri~evju, vzorec vodne in obvodne krajine pa krajino vodnega in obvodnega sveta. Zna~ilno gozdno krajino sestavljajo bukov gozd v vi{jih legah (Gbu), gozd puhastega hrasta (Gh), gozd ob vodotokih v strmih grapah (Gg), borov gozd (Gbo), kostanjev »nasad« (G-k) in gozd na opu{~enih terasah (G-t). Potok Slapnica spada med sorazmerno ohranjene manj{e vodotoke (Vv-s). Suhe struge hudournikov (Vv-sh), kakr{en je Belski potok, imajo zve~ine naravno strugo. Tolmuni v Kòbanj{~ku in naravni most Kr~nik nad Kò- banj{~kom spadata v krajinski vzorec naravna korita in tolmuni na manj{em vodotoku (Vv-k). Manj{i vodotoki v uravnanem koritu (Vv-t), kakr{en je Kòbanj{~ek pri kmetiji ^arga, so tehni~no in togo urejeni. V podrobno ~lenitev krajinskih vzorcev na celotnem pilotnem obmo~ju so bili vklju~eni tako redki kot zna~ilni vzorci po posameznih krajinskih enotah na lokalni ravni. Zna~ilen krajinski vzorec kmetijske krajine na obmo~ju Kòbane (5.2.1.01.02) in na obmo~ju grebena Kobilica–Pik–Vr{~ (5.2.1.01.03) so vinogradi na terasah na manj{ih strminah (Kv-tp; ~lenjena kmetijska krajina na gri~evju). Opredeljujejo ga polònej{e fli{no pobo~je, dalj{e, vzporedno potekajo~e zaplate vinogradov, ki zna- ~ilno spreminjajo smer, dvovrstne in ve~vrstne terase ter posamezna ~e{njeva in orehova drevesa na breìnah terase ali na robovih vinogradov. Zna~ilen vzorec na pobo~ju Korade (5.2.1.01.04) so senoèti (Kt-s; ne~lenjena kmetijska krajina na gri- ~evju), kjer se med travinjem pojavljajo tudi posamezna drevesa. Senoèti v vi{jih legah pod Korado se ve~inoma zara{~ajo, nekdaj pa so bile zaradi pa{ne ìvinoreje precej obsènej{e. Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje: [tudija »Krajine predalpske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji« (Maru{i~, Jan~i~, Hladnik, Kravanja, Kol- {ek, Piano in Simi~ 1998) uvr{~a katastrski ob~ini @alec in Gotovlje v naj{ir{o krajinsko enoto Krajine predalpske regije (2), nato pa v {ir{o krajinsko enoto Vzhodnosloven-sko predalpsko hribovje (2.3). Obravnavano obmo~je sestavljata krajinski enoti [ale{- ko-Konji{ko hribovje (2.3.1) in Savinjska dolina (2.3.2). Nadalje se obmo~je obravnave deli na krajinski podenoti Ponikovska planota (2.3.1.04) in Osrednji del Savinjske doline–Celjska kotlina (2.3.2.08). Krajinska podenota Ponikovska planota obsega eno Slika 44: Krajinski vzorci na obmo~ju katastrskih ob~in @alec in Gotovlje. p str. 114 113 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 114 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Ktvs-k Ktvs-k Ktvs-k G G G Ktvs-k Ktvs-g G Vv-s G Ktvs-k Ktn-m Vb Ktvs-g Vt Vv-st G Ktn-m Ktvs-g Ktvs-k Ktvs-k Kt-g Kt-g Vv- Kt s vs-g Vv-s Ktn-g Kt-g Vv-s G Ktn-g Kt-n Ktn-g Ktn-g Vv-s Ktn-g Vv-s Kt-g Vv-t Vv-s Kn-t Kn-~ Kn-t Kt-n U Vb Kt-n Kn-n Kt-n Kn-~ Kt-n U U Vv-t Kn-t Kt-n U Kt-n Kn-t U Kt-n Kn-t Kn-~ Kn-~ Kt-n Kh-n U U Kn-n Ktn-u Kt-n Kt-n Kh-n Kh-n Kh-n U Kn-n Kn-~ Kh-n Kt-n Vv-t Kh-n Kn-~ Kn-~ U Kh-n Kh-n Ktn-u Ktn-u Kn-n Kn-t U Vt Kh-n Kn-~ Ktn-u Kh-n Kn-n Kh-n Ktn-u Vv-st Vt Kh-n Kh-n Ktn-u Vt Kn-n Kh-n Vv-st Kn-~ VmU Kn-n Ktn-m Kh-n U Ktn-m Vv-st Kn-~ U Ktn-m Vg Ktn-m Vb Ktn-m Vb Vg Vr-st 114 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 115 GEORITEM 13 Legenda G – ve~inoma bukovi gozdovi s kostanjem Kh-n – ve~ji kompleksi hmelji{~ Kn-n – ve~ji kompleksi njiv Kn-t – ve~inoma njive z vmesnimi zaplatami travnikov Kn-~ – ve~inoma njive Kt-g – ve~inoma travniki na gri~evju Kt-n – ve~inoma travniki z vmesnimi zaplatami njiv Ktn-m – preplet travnikov in njiv na mokrotnih tleh Ktn-u – preplet travnikov, njiv in sadovnjakov v bliìni naselij Ktvs-g – preplet travnikov, vinogradov in sadovnjakov v podnòju gri~evja Ktvs-k – preplet travnikov, vinogradov in sadovnjakov na kr~evinah U – urbanizirana zemlji{~a Vb – ribnik Vg – ostanki poplavnega gozda Vm – mlin{~ica Vr-st – uravnana reka z okrnjenim vegetacijskim pasom Vt – mokrotni travniki ob vodotoku 0 500 1000 1500 m Vv-s – razmeroma ohranjeni manj{i vodotoki Avtorja vsebine: Marta Vahtar, Miran Rusjan, ICRO Domàle Vv-st – manj{i vodotoki v delno uravnanem koritu Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~, Miran Rusjan Vir: GURS, terensko delo Vv-t – manj{i vodotoki v uravnanem koritu © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 samo krajinsko enoto na lokalni ravni, to je jùni rob Ponikovske planote (2.3.1.04.01), krajinska podenota Osrednji del Savinjske doline–Celjska kotlina pa se deli na pet krajinskih enot: • obvodni pas Savinje (2.3.2.08.01), • Vrbensko-@alsko polje (2.3.2.08.02), • mokrotni svet ob Lònici (2.3.2.08.03), • gri~evje Prepovedan hrib–Plevna–Veliki hrib (2.3.2.08.04) in • dolina potoka Vr{ce (2.3.2.08.05). Krajinski vzorci na lokalni ravni so tako kot v katastrski ob~ini Kòbana vzorci kmetijske krajine, vzorci gozdne krajine ter vzorci vodne in obvodne krajine. Vzorci kmetijske krajine obsegajo ne~lenjeno in ~lenjeno kmetijsko krajino na ravnini ter ~lenjeno kmetijsko krajino na gri~evju. Ne~lenjeno kmetijsko krajino v Celjski kot-lini zaznamujejo ve~ji kompleksi hmelji{~ (Kh-n) in ve~ji kompleksi njivskih zemlji{~ (Kn-n). ^lenjeno kmetijsko krajino v znatni meri sestavljajo njivska zemlji{~a (Kn-~), zlasti zahodno od Vrbja, pa tudi jùno od potoka Lave, njive z vmesnimi zaplatami travnikov (Kn-t), ki jih lahko opazimo severovzhodno od Lònice, in travniki z vmesnimi 115 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 116 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik GURS AR AHT VAT MAR Slika 45: Zna~ilen krajinski vzorec na ravnini ob jùnem robu Ponikovske planote: tipi~na mozai~na krajina pri zaselku Plaznik. 116 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 117 GEORITEM 13 GURS ^I^, ARHIV GIAM AR V@ LEN TE MA Slika 46: Zna~ilen krajinski vzorec na Vrbensko-@alskem polju: veliki kompleksi hmelji{~, ki zaznamujejo celotno Spodnjo Savinjsko dolino. 117 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 118 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik zaplatami njiv (Kt-n). V bliìni naselij se prepletajo travniki, njive in sadovnjaki (Ktn-u), zna~ilen krajinski vzorec v obvodnem pasu Savinje pa je preplet travnikov in njiv na mokrotnem povr{ju (Ktn-m). Primer ~lenjene kmetijske krajine v podnòju gri~ev-ja s prepletanjem travnikov, vinogradov in sadovnjakov je mozai~na krajina pri zaselku Plaznik (Ktvs-g), splet istih prvin (Ktvs-k) pa lahko opazimo tudi na kr~evinah, kakr- {na je kr~evina na samotni kmetiji pod Vingerlom. Na gozdni kr~evini jùno od dvorca Plevna se v gri~evju prepletajo travniki in njive (Ktn-g), na prehodu v gri~evje pa je mogo~e opaziti tudi samo travnike (Kt-g). Podobno kot v katastrski ob~ini Kòbani vzorec gozdne krajine vklju~uje gozdno krajino na gri~evju, vzorec vodne in obvodne krajine pa krajino vodnega in obvodnega sveta. V prvi prevladujejo bukovi gozdovi s kostanjem (G). Reka Savinja s prodi{~i ima okrnjen vegetacijski pas (Vr-st), medtem ko je ob potoku Vr{ci obvodna vegetaci-ja sorazmerno dobro ohranjena (Vv-s). V zgornjem toku Vr{co uvr{~amo v kategorijo manj{i vodotoki v delno uravnanem koritu (Vv-st), re~ico Lònico pa v kategorijo manj{i vodotoki v uravnanem koritu (Vv-t). V jùnem delu obravnavanega obmo~ja so {tevilne mlin{~ice (Vm), v opu{~enem glinokopu pa so uredili ribnik Lònica–Tajht. Ob Savinji je zna~ilen krajinski vzorec poplavni gozd (Vg), ob vodotokih pa so pogosti mokrotni travniki (Vt). Zna~ilen krajinski vzorec kmetijske krajine na ravnini ob jùnem robu Ponikovske planote (2.3.1.04.01) je preplet travnikov, vinogradov in sadovnjakov v podnòju gri~evja (Ktvs-g; ~lenjena kmetijska krajina na gri~evju). V podnòju gri~evja so ve~- ja strnjena kmetijska zemlji{~a, kjer lahko poleg travnikov, vinogradov in travni{kih sadovnjakov izjemoma opazimo tudi manj{e njive. Tipi~na je mozai~na raba prostora. Na Vrbensko-@alskem polju (2.3.2.08.02) so zna~ilni ve~ji kompleksi hmelji{~ (Kh-n; ne~lenjena kmetijska krajina na ravnini). Na tem ravninskem svetu so kmetijska zemlji{~a na karbonatnem produ intenzivno obdelana (prevladuje monokultura hmelja) in tudi meliorirana (namakalni sistemi). Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah: Po {tudiji »Kra{ke krajine notranje Slovenije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji« (Maru{i~, Ogrin, Jan~i~ in Hudoklin 1998) spada obmo~je katastrske ob~ine Sela pri Hinjah v naj{ir{o krajinsko enoto Kra{ke krajine notranje Slovenije (4), nato pa v {ir{o krajinsko enoto Grosupeljska kotlina in Suha krajina (4.4). Krajinska enota je Suha krajina jùno do Krke (4.4.2), krajinska podenota pa Hinjska planota (4.4.2.03). Krajinske podenote Hinjska planota na obmo~ju katastrske ob~ine Sela pri Hinjah zaradi dokaj enotnih krajinskih zna~ilnosti nismo nadalje ~lenili na posamezne krajinske enote na lokalni ravni. Krajinski vzorci na lokalni ravni so vzorci kmetijske krajine in vzorci gozdne krajine. Vzorci kmetijske krajine vklju~ujejo kmetijsko krajino na kra{kem povr{ju, gozdne krajine pa gozdove na kra{kem povr{ju. Naselje Lopata obdajajo travni{ki sadovnjaki Slika 47: Krajinski vzorci na obmo~ju katastrske ob~ine Sela pri Hinjah. p 118 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 119 GEORITEM 13 Ktg-k Ktg-k Ktg-k Ktg-k Kt-g Ktg-k Kt-nvg Ktg-k Kt-g Kst-u Ktg-k Ktg-k Ktg-k Gb-v Ktg-k Kt-g Kt-g Ktg-k Kst-u Ktg-k Kt-nvg Ktg-k Ktg-k Ktg-k Kt-g Kst-u Gb Kt-nvg Kt-g Ktg-k Ktg-k Ktg-k Kt-nvg Kt-g Kst-u Ktg-k Kt-g Kt-nvg Kt-g Ktg-k Legenda Ktg-k Kt-nvg – ve~inoma travniki in pa{niki z vmesnimi zaplatami njiv, vinogradov in gozda Ktg-k – preplet travnikov, pa{nikov in gozda na kr~evinah Kt-g – ve~inoma travniki in pa{niki z ve~jimi zaplatami gozda 0 500 1000 1500 2000 m Kst-u – travniki in sadovnjaki v neposredni bliìni naselij Avtorja vsebine: Marta Vahtar, Miran Rusjan, ICRO Domàle Gb – ve~inoma bukovi gozdovi Avtor zemljevida: Tomà Ber~i~, Miran Rusjan Vir: GURS, terensko delo Gb-v – ve~inoma bukovi gozdovi v vi{jih legah © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2009 119 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 120 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik GURS ^I^ OMA@ BERT Slika 48: Zna~ilen krajinski vzorec na Hinjski planoti: kmetijska zemlji{~a na obmo~ju naselja Visejec. 120 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 121 GEORITEM 13 GURS ^I^ OMA@ BERT Slika 49: Zna~ilen krajinski vzorec na Hinjski planoti: preplet travni{kih in gozdnih zemlji{~ na obmo~ju naselja Lopata. 121 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 122 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik (Kst-u), vzhodno od naselja Visejec pa so zna~ilen vzorec travniki in pa{niki z vmesnimi zaplatami njiv, vinogradov in gozda (Kt-nvg). Jugovzhodno od naselja Lopata je preplet travnikov in pa{nikov z ve~jimi zaplatami gozda (Kt-g), med naseljema Sela pri Hinjah in Visejec pa je preplet travnikov in pa{nikov ter gozda na kr~evinah (Ktg-k). Gozdno krajino na kra{kem povr{ju na obravnavanem obmo~ju sestavljajo zlasti bukovi gozdovi (Gb), ki jih najdemo tudi v vi{jih legah (Gb-v). Zna~ilen krajinski vzorec kmetijske krajine na Hinjski planoti (4.4.2.03) so travniki in pa{niki z vmesnimi zaplatami njiv, vinogradov in gozda (Kt-nvg; kmetijska krajina na kra{kem povr{ju), ki predstavlja tradicionalno kmetijsko krajino na kra{- kem povr{ju. Na obdelovalnih terasah se ponekod v trakovih pojavljajo manj{e njive in vinogradi. Zna~ilne krajinske prvine so tudi posamezna drevesa, grmovne breì- ne in ìvice, mestoma tudi z gozdom zara{~ene vrta~e. Glavna zna~ilnost vzorca je drobno merilo in jasna ~lenjenost povr{inskega pokrova. Zna~ilen krajinski vzorec kmetijske krajine na Hinjski planoti (4.4.2.03) so tudi travniki in pa{niki z ve~jimi zaplatami gozda (Kt-g; kmetijska krajina na kra{kem povr{ju). V tej tradicionalni kmetijski krajini na kra{kem povr{ju prevladujejo travniki in pa{niki z ve~jimi zaplatami gozda, ki mo~no ~lenijo krajino. Tu se pri~enja postopen prehod v strnjena gozdna zemlji{~a. Mnogi od naselja bolj oddaljeni in vrta~asti travniki se zara{~ajo. 4.5 Tipologija poselitvenih oblik Naselja s svojim poloàjem, obliko in pogosto tudi dominantno vlogo soobliku-jejo videz kulturne pokrajine in dolo~ajo poselitveni vzorec. Govorimo o strnjenih naseljih, ki so lahko gru~asta, obcestna, centralna, in o razpr{enih naseljih, ki so razlo- èna, razpostavljena. Tipolo{ke zna~ilnosti naselja in s tem posredno tudi tipolo{ke zna~ilnosti poselitve (vidna podoba kulturne pokrajine) oblikujejo objekti s svojo obliko in medsebojno povezanostjo. Tam, kjer opaàmo, da je slika arhitektur in arhitekturnih kompleksov v sestavi naselja popolnoma druga~na od tradicionalne, lahko ugotovimo, da: • imajo novogradnje prednost pred prenovo, zaveza, ki je podana v prostorskih planskih in izvedbenih dokumentih na dràvni in lokalni ravni, pa je prav nasprotna, saj naj bi imela prenova prednost pred novogradnjami; • identitetne, to je v kulturni pokrajini razpoznavno dolo~ljive grajene strukture propadajo, pogosto so tik pred zru{enjem, redke {e ohranjene pa se utapljajo med objekti s prevladujo~imi vseslovenskimi in vseevropskimi urbanimi in stavbnimi oblikov-nimi zna~ilnostmi; to je v nasprotju z mednarodnimi prizadevanji po ohranitvi kulturne raznolikosti in dokumenti, ki govorijo o trajnostnem razvoju, celovitem varstvu stavbne dedi{~ine ter varstvu nepremi~ne kulturne dedi{~ine, pa tudi v nasprotju z dolo~ili, podanimi v slovenskih planskih in izvedbenih dokumentih na dràvni in lokalni ravni; 122 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 123 GEORITEM 13 • novo ni oblikovano in zgrajeno z upo{tevanjem identitete obstoje~ih grajenih struktur, urbanisti~nih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva, kar je prav tako v nasprotju z omenjenimi dokumenti; • so arhitektura in arhitekturne podrobnosti oblikovane z veliko mero slabega okusa in odsotnostjo vseh likovnih meril; kontinuiteta arhitekturnega izraza je pretrgana, nova likovna merila so oblikovana v visoki arhitekturi, »unikatni arhitekturi« (Ko{ir 1982) ali arhitekturi posebnega drùbenega pomena in se v stavbarstvo pode- èlja, ve~insko stanovanjsko stavbarstvo ali »anonimno zazidavo« (Ko{ir 1982) niso razpoznavno, okolju primerno prenesla; • se lastnikova pomembnost in njegova vloga v skupnosti naselja izraàta predvsem z avtorsko, v okolju izstopajo~o arhitekturo; stavbe premònej{ih va{~anov identitete prostora ne upo{tevajo ve~ in lastnikovo pomembnost izraàjo s svojo druga~nostjo ter lego na dominantnih, v prostoru izpostavljenih poloàjih, kar, tako kot oblikovanje samo, ne upo{teva obstoje~e tipologije naselja in poselitvenega vzorca; objekti pogosto stojijo zunaj strnjenega jedra vasi, neredko celo na najbolj{em kmetijskem zemlji{~u. Z na{tetimi posegi in pojavi je degradirana v zgodovinskem razvoju oblikovana in identitetna likovna podoba posameznih stavb in celotnih doma~ij. Poru{eni so tudi v preteklosti vzpostavljeni hierarhi~ni odnosi posameznih stavb do celotnega zdruè- nega in uporabno enotnega stavbnega kompleksa in s tem do celote naselja (mnogi novi objekti zrastejo na naselbinskih robovih, pogosto gre za nove in razvojno potrebne objekte, s ~imer pregla{ajo v naselju izpostavljene pomenske dominante), zapletajo se notranje komunikacije, ovirana je dostopnost in podobno. Vendar pa degradacija struktur ni vedno tolik{na, da bi vplivala na vidno podobo oziroma na ugotovljeno identiteto naselja v kulturni pokrajini. Ugotavljamo, da projektanti novih stanovanjskih in {e zlasti tehnolo{ko zahtevnih gospodarskih objektov, ki so odraz posodabljanja kmetijstva in so prav zaradi zahtev urejenega ter sodobni mehanizaciji in transportu prilagojenega dostopa pomaknje-ni na rob naselja, s tem pa vidno {e posebej izpostavljeni, pri na~rtovanju pogosto ne upo{tevajo ali ne poznajo niti meril in vrednot obstoje~ih identitetnih grajenih struktur niti splo{nih naravnih in drugih ustvarjenih zna~ilnosti. Pogosto tudi ne upo- {tevajo v prostorskih in izvedbenih aktih podanih zavez, niti dolo~il o funkcionalnih ter oblikovnih merilih in pogojih, od tipologije zazidave do oblikovanja zunanje podobe objekta (upo{tevanje zna~ilnosti urbanisti~nih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva), podanih v lokacijskih informacijah, v poglavju merila in pogoji za graditev objektov in izvedbo drugih del. Problemati~no je tudi nespo{tovanje ali nepozna-vanje dràvno sprejetih dolo~il trajnostnega razvoja gradenj (Agenda 21, Agenda Habitat – Carigrajska deklaracija 1996) ter varstva ozemeljske raznovrstnosti. Vzporedno s stanjem v razvoju grajenih struktur je bilo ugotovljeno tudi, da so za stopnjevano izginjanje identitetnih zna~ilnosti poleg slabega in neu~inkovitega 123 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 124 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik A@ PRIN^I^TJ MA Slika 50: Zaradi neupo{tevanja tradicionalne arhitekturne dedi{~ine marsikje gradijo povsem neprimerne objekte, kakr{en je na primer na novo zgrajeno gospodarsko poslopje v Kòbani. OPOLE TA MAJ Slika 51: Tudi v razvojno zaostali Suhi krajini se pojavljajo problemati~ne novogradnje, kakr{na je ta na Selih pri Hinjah. 124 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 125 GEORITEM 13 nadzora nad izvedbo na~rtovanih prostorskih posegov ter neu~inkovitega kaznova-nja kr{iteljev zakonov in izdanih dovoljenj za posege v prostor (izvedba odstopa od podane lokacijske informacije in izdanega gradbenega dovoljenja) pomembni, ~e ne celo odlo~ilni, naslednji vzroki: • odsotnost strokovnih in poljudno-izobraèvalnih gradiv, lokalnih predpisov in dogo-vorov (ker se v praksi pojavlja odpor prebivalcev do na~rtovanja in na~rtov, je praviloma vse tisto, kar je opredeljeno v zvezi z gradnjo, ovrednoteno kot zamudno, zahtevno, drago), • odsotnost kakovostnih in usposobljenih strokovnjakov (visoko razviti tehnolo{ki notranjosti ne sledi visoko razvita arhitekturna podoba; strokovnjaki so pogosto orodje naro~nika ne glede na kakovost re{itev) ter • nizka ozave{~enost prebivalcev (nizka stopnja kulture bivanja, necelovitost in kratkoro~nost na~rtovanih sprememb, nekriti~no vna{anje tujih vzorov …). Kljub spremembam v kmetovanju se poselitveni vzorec na podeèlju pogosto ne spreminja, prav tako tudi ne podoba kulturne pokrajine na relaciji grajene strukture – odprti prostor. Zaradi tehnolo{kih sprememb, povezanih s sodobnim kmetijstvom, in tudi zaradi vsesplo{nega napredka (industrializacija, terciarizacija, vplivi globa-lizacije in podobno), pa se izrazito spreminja notranja podoba naselij. Zaznavna je urbana in arhitekturna degradacija, kontinuiteta s tradicionalnim je pretrgana. Kako-vostna nadgradnja obstoje~ega z uspelim prenosom v prostoru uveljavljenih meril ter vrednot urbanega in arhitekturnega oblikovanja se udejanja le izjemoma. 5 Vrednotenje sprememb kulturne pokrajine Spremembe kulturne pokrajine se lahko vrednotijo z vidika naselbinskega sistema ter z vidika vrednotenja in usmeritev za varovanje in urejanje posameznih krajinskih vrednot. V prvem sklopu so opredeljene vrste sprememb glede na ~as trajanja spremembe ter glede na programske sklope za vrednotenje in merila za vrednotenje pokrajinskih sprememb. Slednje so ~lenjene po fizi~nih zna~ilnostih naselja (merila za dolo~itev tipa naselja oziroma obmo~ja) in po njegovih razvojnih zna~ilnostih. V praksi pogosto naletimo na nerazumevanje ob~in o pomenu razvojnih zna~ilnosti obmo~ij oziroma prepoznavanju strukture njim pripadajo~ih naselij. Pri vrednotenju pokrajinskih sprememb z vidika naselbinskega sistema je treba poudariti, da to, kar velja za ve~inoma urbanizirana obmo~ja ve~jih urbanih aglome-racij, v veliki meri velja tudi za obmo~ja varovane krajine. V Sloveniji je 6000 naselij, med katerimi jih ima priblìno 600 dolo~ene zna~ilnosti centralnosti (Cigale 2002). V njih se nezadr`no nadaljujejo procesi suburbanizacije (Ogorelec Wagner 1995; Agenda Habitat – Carigrajska deklaracija 1996). ^e so bila neko~ ta naselja jedra razvoja, je dandanes poselitev usmerjena tudi v prazne prostore med njimi; {e ve~, v mnogih 125 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 126 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik starej{ih naseljih opaàmo propadanje stavbnega fonda in izseljevanje njihovih prebivalcev. Celovit sistem, kot je podeèlsko (urbanizirano) okolje, je prostor raznovrstnih in ~asovno prekrivajo~ih se modelov. V okviru naselbinskega sistema najprej opredeljujemo vrste sprememb glede na ~as. Razlikujemo {tiri vrste sprememb: po~asne, srednje hitre, hitre in takoj{nje. Najmanj spremenljive prvine fizi~ne strukture naselij so infrastrukturna nasel-binska omrèja, ki zahtevajo desetletno ali celo dalj{e obdobje izgradnje. Po realizaciji jih je treba stalno dopolnjevati in prenavljati, le izjemoma se jih nadome{~a ali celo opu{~a. Podobno je ustaljena tudi struktura namenske rabe, spreminjajo se njeni deli in je precej bolj trajna kot so zgradbe. Te so najprej zasnovane in zgrajene, kar je proces, ki traja nekaj let, potem pa imajo ìvljenjsko dobo do sto let. V tem ~asu se v njih spreminjajo dejavnosti, ki se prilagajajo drùbenim in gospodarskim spremembam. Voja{nica se na primer spremeni v izobraèvalno ali upravno ustanovo, skladi{~e v nakupovalno sredi{~e, kmetija v gostinski obrat. Ustvarjanje in ukinjanje novih delovnih mest, ustanavljanje podjetij in njihovo zapiranje skladno s tr`nimi spremembami pa spadajo med hitre spremembe. Podobno v tem ~asovnem okvirju nastajajo, rastejo in propadajo gospodinjstva. Takoj{nje spremembe lahko opazujemo v prometu blaga in ljudi, saj lokacije raznovrstnih dejavnosti v prostoru pove~ujejo zahteve po medsebojnem prostorskem vplivanju. Gre za najbolj nepredvidljiv, a hkrati klju~en pojav urbanega razvoja, pri katerem so prilagoditve periodi~ne ali celo urne, kot na primer pri prometnih konicah. Spremembe imajo tudi neposredne, srednjero~ne in dolgoro~ne u~inke. Neposredni u~inki ~lovekovih dejavnosti, na primer kmetijstva, so takoj{nji vplivi na onesnaè- nje zraka in prsti. U~inki, kot so na primer onesnaèvanje prsti ali vode, urbanizacija in zasedanje prostora s strani neagrarnega prebivalstva, nastajajo v dalj{em obdobju, vendar stalno in po delih. Dolgoro~ni u~inki, kot so na primer podnebne spremembe, pa nastajajo komaj opazno v zelo dolgem razdobju. Programski sklopi oblikovanja koncepta prostorskega razvoja izhajajo iz vsestran-skega cilja prostorsko planskega delovanja v urbanizirani, a podeèlski pokrajini. S pojmom kakovost prostora èlimo poudariti zagotovitev splo{nega, javnega dostopa do ustreznih bivanjskih razmer. Pomembno je pove~ati berljivost celotnega prostora in tudi njegovih delov, na primer va{kih naselij. Pri opredelitvah usmeritev za dolo~anje namenske rabe prostora je pozornost namenjena okvirnemu pregledu rab, pregledu pomembnih funkcij, opredelitvi potreb in upo{tevanju natan~nosti obdelave. Te usmeritve vklju~ujejo tudi predloge prevladujo~ih rab na posameznih obmo~jih in dokon~ni predlog strukturiranja rab v dolo~enem prostoru. Pri ureditvah, povezanih z razvojem ali ohranjanjem tradicionalnih dejavnosti, se varuje kmetijska zemlji{~a najve~je in manj{e ustreznosti s pomo~jo ohranjanja kulturne pokrajine ter preusmerjanja v manj intenzivne oblike kmetijske pridelave ali rekreacijsko rabo. 126 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 127 GEORITEM 13 Mòne so tudi ureditve rekreacijskih kmetijskih obmo~ij na poplavnih obmo~jih ali obmo~jih vrti~kov sekundarnih bivali{~. Varovane gozdove in gozdove s posebnim namenom se ohranja, posebno pozornost se namenja gospodarjenju v gozdovih s srednjim in blagim varovanim reìmom. Postopno naj se pove~uje javni sklad gozdov za rekreacijske namene. V isti okvir spadajo tudi vodne povr{ine in vodnogospodarske ureditve ter obmo~ja izkori{~anja mineralnih surovin s postopki sanacije. Naslednji zelo pomemben sklop je oskrba s pitno vodo ter ureditve, povezane z raz{iritvijo in sanacijo vodovodnega omrèja, izgradnjo kanalizacijskega omrèja ter vodnogospo-darskih ureditev. V podeèlskem prostoru je zaradi majhne gostote poselitve treba k problemu odvajanja odpadnih voda pristopati inovativno. V zvezi s prometom je Preglednica 17: Merila za dolo~itev tipa naselja oziroma obmo~ja. T1 zgodovinske, drùbene in socialne • samostojno naselje, samostojna ob~ina, zna~ilnosti razvoja obmo~ja • ohranjenost zgodovinskega izro~ila, • drùbena in socialna struktura prebivalstva, • delè kme~kega prebivalstva, • delè dohodka iz kmetijstva; T2 morfolo{ke in pokrajinske zna~ilnosti • gostota poselitve, • sklenjenost kmetijskih in gozdnih zemlji{~ (poljska razdelitev), • raba kmetijskih in gozdnih zemlji{~ (donosnost), • sklenjenost pozidanih zemlji{~, • uli~na mreà, • parcelacija, • zazidalni sistem (razpr{ena poselitev, strnjena poselitev, linearna (obcestna) poselitev), • stavbni tip; T3 raven oskrbe prebivalstva – • popolna, osrednje funkcije • nepopolna, • slaba; T4 prometna dostopnost • vpetost v prometni sistem, • izoliranost od prometnega sistema, • dostopnost z javnim potni{kim prometom; T5 vpetost v sistem komunalne oskrbe • popolna oskrba, • minimalna oskrba, • pomanjkljiva oskrba. 127 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 128 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik pomembna opredelitev pogojev za urejanje vseh vrst prometa, s posebnim poudarkom na organizaciji dejavnosti in poselitve, kakor tudi dostopa do javnega potni{kega prometa. Oskrba z elektri~no energijo, zemeljskim plinom in toplotno energijo za gospodinjstva in proizvodne dejavnosti, razmestitev oziroma trase na~rtovanih novih vodov in objektov, spadajo v sklop oskrbe z energijo. Ob upo{tevanju vseh predhodnih sklopov mora biti skladno s sprejetimi strate{kimi izhodi{~i prostorskega razvoja prikazan predlog vrstnega reda poseganja v prostor oziroma {ir{i predlog regulacijskega aparata varovanja prostora za uresni- ~itev strate{kih odlo~itev. Z njim se opredeli prednostne projekte v prostoru. Preglednica 18: Merila za dolo~itev razvojnih zna~ilnosti naselja oziroma obmo~ja. R1 razvojne mònosti z vidika • prisotnost in kakovost osrednjih funkcij, naselbinskega sistema • zadovoljiva koli~ina in kakovost potencialnih in obstoje~ih stavbnih zemlji{~; R2 razvojne mònosti z vidika • kakovost grajenega okolja, kakovosti bivalnega okolja • kakovost grajene narave, • kakovost naravnega okolja, • bliìna naravnega zaledja; R3 razvojne perspektive z vidika • mònost oskrbe iz sedanjih komunalnih komunalne oskrbe sistemov, • zadovoljiva raven oskrbe tudi ob razvoju, • potreba po lo~eni obravnavi oziroma sanaciji; R4 razvojne mònosti z vidika • mònost navezave na zdaj{nje prometnice, prometnega sistema • mònost dostopa do obstoje~ega, na~rtovanega ali potencialnega sistema javnega potni{kega prometa; R5 razvojne mònosti z vidika • prostorski potenciali, kakovost virov, perspektivnosti kmetijstva in gozdarstva • prebivalstveni potenciali, perspektivnost kme~kih gospodinjstev; + ZR5 zmanj{anje razvojnih mònosti • bliìna onesnaèvalca, zaradi konfliktnosti rabe • degradirano obmo~je zaradi opu{~ene dejavnosti (industrija, kmetijstvo), • degradirano obmo~je zaradi aktivne dejavnosti (industrija, kmetijstvo); + ZR6 zmanj{anje razvojnih mònosti • po planskih dolo~ilih, zaradi varovanja naravnih kakovosti • po registru zavarovane dedi{~ine in/ali kulturne dedi{~ine (obmo~ja, spomeniki). 128 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 129 GEORITEM 13 Za vrednotenje sprememb kulturne pokrajine smo opredelili dve vrsti meril. V prvem sklopu so merila za dolo~itev fizi~nih zna~ilnosti naselja oziroma obmo~ja, to je prostorskih razmer, v drugem pa merila za dolo~itev razvojnih mònosti naselij, kakor tudi merila, ki zmanj{ujejo mònosti razvoja, to je varovalni in omejevalni ukrepi oziroma reìmi. Vrednotenje in usmeritve za varovanje ter urejanje posameznih krajinskih enot opredeljujemo glede na ekolo{ki pomen, doìvljajsko vrednost, simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ter gospodarski potencial. Za vrednotenje so pripravljeni trije razli~ni scenariji, opredeljeni na podlagi predhodnega vrednostnega sistema ter posledi~nega razumevanja prostorskih in posredno drùbenih vrednot. 6 Razvoj in naselbinski sistem – scenariji Scenariji so strate{ke usmeritve, s katerimi predvidevamo druga~no in spremenjeno podobo prostora. Podani so v treh razli~icah. Njihov namen je opozoriti na skrajne razvojne mònosti na na~in, ki naj spodbudi razpravo o prostorskem razvoju na ravni ob~ine. Prakti~ne izku{nje razkrivajo, da je pomanjkanje izdelave vsebinskih razli~ic velika pomanjkljivost urbanisti~nih na~rtov. Urbanisti pogosto sploh niso vklju~eni v izdelovanje strategije. Na izbranih pilotnih obmo~jih programske sklope za ocenjevanje sprememb, opremljene z merili za ocenjevanje, opredeljujemo za tri potencialne razvojne scenarije. 6.1 Katastrska ob~ina Kòbana Scenarij 1 (trend – psevdoliberalisti~ni – Brda, spontana): Pospe{uje se tri vrste dejavnosti: tiste, ki kratkoro~no prina{ajo koristi, tiste, ki jih zmorejo posamezniki sami, in tiste, ki jih izvaja ob~ina, da bi prepre~evala socialno razslojevanje. Najbolj- {e lokacije se prepusti v upravljanje in razvoj najbolj{im ponudnikom. Javni interes se uveljavlja le pri najbolj splo{nih zadevah javne koristi, to je dostopnosti, priklju- ~evanju na javno gospodarsko infrastrukturo in varnosti. Prometne ureditve sledijo pobudam in so podrejene konkretnim nalòbam oziroma posegom v prostor. Predvidi se obsèna zemlji{~a za dolgoro~no pozidavo najprivla~nej{ih prostorov, pove~anje obsega storitev in infrastrukture za ob~asne stanovalce ({olstvo, zdravstvo, trgovina, raz{iritev prometnega in komunalnega omrèja gospodarske infrastrukture …). Trend se odraà kot nadaljevanje izseljevanja prebivalcev v blìnja mesta; skromne ponudbe stanovanj v najemnem neprofitnem sektorju; obmo~ij ve~jih gostot zlasti za sekundarna bivali{~a, ki se gradijo predvsem kot nepremi~ninske nalòbe. Obmo~ij nizke gostote zazidave za stalno prisotno prebivalstvo, ki bi se izgrajevala z zasebnim 129 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 130 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik kapitalom, je malo. Zna~ilni so koncentracija trgovinskih in drugih oskrbnih funkcij na obmo~jih preproste dostopnosti za osebna motorna vozila v blìnjih ve~jih naseljih, pove~ana uporaba osebnih motornih vozil, spontano zapolnjevanje grajenega prostora glede na vsakokratno razvojno pobudo. Drùbena infrastruktura kot merilo za ume{~anje novih programov ali prenovo zdaj{njih je manj pomemben dejavnik. Neizrabljeno se nadome{~a s komercialnimi rabami, razvoj spodbujata zlasti zaseb-na pobuda in spontana {iritev. Kmetijstvo se ohranja le kot dopolnilna dejavnost gostinstva ali kot samooskrbna dejavnost. Scenarij 2 (nepremi~ninski – socialno-liberalni – slovenski »son~ni pas«): Poselitev se usmerja v vsa naselja, tako da se hkrati oblikuje ve~ja lokalna sredi{~a z ustrezno infrastrukturo in oskrbo. Obmo~je ponuja vabljive prilònosti zlasti za premònej- {e starej{e ob~asne ali stalne prebivalce in tujce. Na~rtuje se pove~anje osnovne {ole, graditev ve~ lokalnih {portno-rekreacijskih obmo~ij in turisti~nih zmogljivosti z raznovrstnimi programi ter pove~anje {tevila delovnih mest v vseh naseljih (zlasti v prostorsko nezahtevnih storitvenih panogah, povezanih z razvojem lokalnega vzdr`nega kmetijstva, turizma, manj{ih proizvodnih obratov, osebnih storitvah in podobno). Intenzivno kmetijstvo se spodbuja le na najbolj{ih legah, sicer pa kmetovanje ostaja na ravni dopolnilne pa tudi ljubiteljske dejavnosti. Celotno obmo~je se opredeli kot prednostno namenjeno ob~asnemu turizmu. Zato se uredijo vsa potrebna infrastruktura, to je nastanitvene zmogljivosti, prometnice, kolesarske poti in poti za pe{ce, ter razli~ne gostinske in prosto~asne dejavnosti. [tevilo stanovanj, namenjenih sezonskemu ali ob~asnemu bivanju, se pove~a za ve~ kot 30 % od vseh obstoje~ih stanovanj. Razvijejo se tradicionalni in novi, inovativni programi ponudbe naravne (krajinski park Brda) in druge dedi{~ine. Trend se kaè kot selektivno izgrajevanje kakovosti bivalnega prostora (kot tr`ne kategorije), ki med ostalim vklju~uje preprosto dostopno drùbeno in oskrbno infrastrukturo, javne ali poljavne odprte prostore razli~nih programov, razumevanje stavbne dedi{~ine kot tr`ne vrednosti, ki ima posebno vrednost kot nalòba v stanovanja, poslovne prostore in podobno. Kaè se tudi kot spodbujanje razvoja s strani zasebnih pobud, v sodelovanju z zagovorniki javne koristi na izbranih lokacijah, namenitev za rekreacijo zanimivih delov odprtega prostora za komercialne dejavnosti v navezavi z ureditvijo javnih odprtih prostorov. Za kmetijstvo je zna~ilno preusmerjanje pridelave v donosnej{e, ekolo{ko prijaznej{e oblike. Scenarij 3 (trajnostni – socialno-okoljski – Brda, kraj kakovostnega bivanja): Brda so prostor prijetnega in udobnega bivanja tudi za ob~asne in posebne oblike bivanja. Storitve in oskrba osrednjega naselja so namenjene zlasti bivanju. Zaradi poselitvenega vzorca, ki se ga ohranja, se oblikuje mreò lokalnih sredi{~ z velikosti sredi{~a ustrezno oskrbo in delitvijo skupnih funkcij. Delovna mesta se obnovijo in pope-strijo s storitvami, ki so namenjene vzdrèvanju visoke kakovosti bivanja (osebne storitve, oskrba na domu, posebne zdravstvene storitve). Pri graditvi se v najve~ji mò- 130 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 131 GEORITEM 13 ni meri upo{tevajo zna~ilnosti tradicionalne arhitekture. Kmetovanje je okolju prijazno. Ustanovi se krajinski park Brda in opredelijo sonaravne razvojne prilònosti. Razvoj se usmerja prek ciljev, kot so omejevanje {iritve naselij, recikliranje pozidanih zemlji{~, ohranitev {tevila prebivalcev, uravnoteèn razvoj sredi{~ na obstoje~ih lokacijah ter vzpostavljanje bolj{ih mrènih povezav med njimi, pa tudi pove~evanje privla~nosti za stalno naseljevanje in prepre~evanje odseljevanja. Pomembni razvojni segmenti so {e programske in vsebinske prenove degradiranih obmo~ij, tudi z me{anjem rab, programska in oblikovna prenova obstoje~ih kmetijskih zemlji{~ ter urejanje novih in vzdrèvanje obstoje~ih zemlji{~, ohranjanje kakovosti narave, vklju~no z vodotoki, ureditev kolesarskega omrèja in poti za pe{ce ter razme{~anje dejavnosti skladno s trajnostnimi na~eli dostopnosti. 6.2 Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje Scenarij 1 (nadaljevanje trendov – spontana »zelena dolina«): Vsa Spodnja Savinjska dolina je privla~na za nalòbe zaradi lege ob avtocesti, dobre dostopnosti, sorazmerno ohranjene narave. Pospe{uje se tri vrste dejavnosti: tiste, ki kratkoro~no prina{ajo koristi, tiste, ki jih zmorejo posamezniki sami, in tiste, ki jih izvaja ob~ina, da bi prepre~evala socialno razslojevanje. Najbolj{e lokacije se prepusti v upravljanje in razvoj najbolj{im ponudnikom, pri ~emer se javni interes uveljavlja le na najbolj splo{nih zadevah javne koristi, to je dostopnosti, priklju~evanju na javno gospodarsko infrastrukturo in varnosti. Prometne ureditve sledijo pobudam in so podrejene konkretnim nalòbam oziroma posegom v prostor. Predvidi se obsè- na zemlji{~a (deloma z opustitvijo pridelovanja hmelja) za dolgoro~no pozidavo najprivla~nej{ih prostorov za razli~ne donosne oblike bivanja in ìvljenjskih slogov ter pove~anje obsega storitev in infrastrukture ({olstvo, zdravstvo, trgovina, raz{iritev prometnega in komunalnega omrèja, gospodarske infrastrukture …). Scenarij 2 (poselitveni boom – osrednji slovenski »reziden~ni pas«): Poselitev se usmerja v vsa naselja, tako da se so~asno oblikuje ve~ja lokalna sredi{~a z ustrezno infrastrukturo in oskrbo (na primer @alec, [empeter v Savinjski dolini, Petrov~e). Na~rtuje se pove~anje vse drùbene infrastrukture, to je osnovne {ole, graditev ve~ lokalnih {portno-rekreacijskih obmo~ij in turisti~nih zmogljivosti z raznovrstnimi programi. Na~rtuje se pove~anje {tevila delovnih mest, prav tako v vseh naseljih, predvsem v prostorsko nezahtevnih visoko-tehnolo{kih proizvodnih in storitvenih panogah, povezanih z razvojem lokalnega vzdr`nega kmetijstva, turizma, manj{ih proizvodnih obratov, osebnih storitev in podobno. Intenzivno kmetijstvo se spodbuja le na najbolj{ih legah, sicer pa kmetovanje ostaja na ravni dopolnilne pa tudi ljubiteljske dejavnosti. Ves predel od rekah Savinji in Lònici se opredeli kot prednostno namenjen turizmu. V blìnjih naseljih se umesti vsa potrebna infrastruktura, to je nastanitvene zmogljivosti, prometnice, kolesarske poti in poti za pe{ce, razli~ne gostinske in prosto~asne dejavnosti. 131 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 132 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik [tevilo stanovanj se pove~a za ve~ kot 30 %. Razvijejo se tradicionalni in novi (inovativni) programi ponudbe naravne dedi{~ine (krajinski park Lònica in krajinski park Vrbje). Scenarij 3 (vzdrèn razvoj – @alec, kraj kakovostnega bivanja): Vsa naselja v ob~i-ni @alec so prostor ugodnega in udobnega bivanja z veliko pestrostjo izbire bivalnega ter ìvljenjskega sloga, tudi za ob~asne in posebne oblike bivanja. Storitve in oskrba osrednjega naselja so namenjene zlasti bivanju. Oblikuje se mreà lokalnih sredi{~ z velikosti sredi{~a ustrezno oskrbo in delitvijo skupnih funkcij. Delovna mesta se ohranja in popestri z storitvami, namenjenimi vzdrèvanju visoke kakovosti bivanja (osebne storitve, oskrba na domu, posebne zdravstvene storitve, {port in rekreacija, izobraèvanje), ~eprav ve~ji del zaposlenih prevzemajo ve~ja zaposlitvena sredi{~a Celje, Velenje in Ljubljana. Kmetovanje je okolju prijazno, s~asoma se opusti industrijske oblike kmetovanja. Pospe{uje se rabo sredstev javnega potni{kega prometa in vzpostavi ve~ èlezni{kih potni{kih linij za dnevne migrante. Pri graditvi se v najve~ji mòni meri upo{tevajo krajevne zna~ilnosti arhitekture, razen v najve~jem naselju, kjer se stremi tudi po novostih, vendar le zunaj vplivnega obmo~ja zgodovinskega sredi{- ~a. Ustanovita se krajinska parka Vrbje in Lònica ter opredelijo skladne razvojne prilònosti. 6.3 Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah Scenarij 1 (nadaljevanje trendov – spontana zelena planota): Obmo~je ni privla~no za ve~je nalòbe, zna~ilne za ravninska in dolinska naselja, zato se razvoj usmeri na odpravljanje zdaj{njih pomanjkljivosti, ki se jih lahko razume kot prednost, to je slabo dostopnost, strnjena oziroma gru~asta naselja, gozdnatost, ohranjeno kulturno pokrajino. Pospe{uje se dejavnosti, ki jih zmorejo posamezniki sami, in tiste, ki jih izvaja ob~ina, da bi prepre~evala socialno razslojevanje. Najbolj- {e lokacije v bliìni naselij Sela pri Hinjah in Lopata (pri regionalni cesti) se prepusti v upravljanje in razvoj najbolj{im ponudnikom, pri ~emer se javni interes uveljavlja le na najbolj splo{nih zadevah javne koristi, to je dostopnosti, priklju~evanju na javno gospodarsko infrastrukturo in varnosti. Prometne ureditve se omejijo na regionalno cesto in dostop do nje. V zaledju se ni~ ne spreminja. Scenarij 2 (poselitev – naselitev spremenjenega podeèlja): Poselitev se usmerja v vsa naselja, tako da se hkrati oblikuje manj{a lokalna sredi{~a z ustrezno infrastrukturo in oskrbo (na primer Visejec, Lopata). Na~rtuje se pove~anje vse drùbene infrastrukture, graditev lokalnega {portno-rekreacijskega obmo~ja in manj{ih turisti~nih zmogljivosti z raznovrstnimi programi. Na~rtuje se pove~anje {tevila delovnih mest v ve~jih naseljih, zlasti v prostorsko nezahtevnih visokotehnolo{kih proizvodnih in storitvenih panogah, povezanih z razvojem lokalnega vzdr`nega kmetijstva, turizma, manj{ih proizvodnih obratov, osebnih storitev 132 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 133 GEORITEM 13 in podobno. Intenzivno kmetijstvo se ne spodbuja, pa~ pa je kmetovanje v funkciji dopolnilne ali ljubiteljske dejavnosti. Obmo~je celotne katastrske ob~ine se opredeli kot prednostno namenjeno bivanju in turizmu. V najve~ja naselja se umesti vsa potrebna infrastruktura, to je nastanitvene zmogljivosti, prometnice, kolesarske poti in poti za pe{ce, razli~ne gostinske in prosto~asne dejavnosti. [tevilo stanovanj se pove- ~a za ve~ kot 30 %. Razvijejo se tradicionalni in novi (inovativni) programi ponudbe naravne dedi{~ine (krajinski park Suha krajina). Scenarij 3 (vzdrèn razvoj – kraji kakovostnega bivanja): Vsa naselja v ob~ini @uèmberk oziroma katastrski ob~ini Sela pri Hinjah so prostor ugodnega bivanja, posebnega ìvljenjskega sloga, tudi za ob~asne in posebne oblike bivanja. Storitve in oskrba so v najblìjem ve~jem naselju, tako da v primeru vseh {tirih pripadajo~ih naselij govorimo o izklju~no stanovanjskih funkcijah in dejavnostih, vezanih na kmetijstvo. Oblikuje se mreà sublokalnih podeèlskih sredi{~ z minimalno oskrbo in delitvijo skupnih funkcij. Minimalno {tevilo delovnih mest je lahko v ve~jih naseljih (Lopata, Visejec), tako da je v vaseh mòno vzdrèvanje visoke kakovosti bivanja, ~eprav najve~ji delè zaposlenih prevzemajo okoli{ka ve~ja zaposlitvena sredi{~a, zlasti @uèmberk, Novo mesto, Grosuplje in Ljubljana. Kmetovanje je okolju prijazno, predvsem ìvinoreja. Pospe{uje se rabo sredstev javnega potni{kega prometa in vzpostavi ve~ potni{kih linij za dnevne migrante. Pri graditvi se v najve~ji mòni meri upo{tevajo krajevne arhitekturne zna~ilnosti. V sodelovanju s sosednjimi ob~inami se ustanovi krajinski park Suha krajina in opredelijo skladne razvojne prilònosti. 7 Predlogi splo{nih in konkretnih smernic prostorskega razvoja Na podlagi scenarijev se dolo~ajo splo{ne in konkretne smernice prostorskega razvoja. Te vklju~ujejo smernice dràvnega in meddràvnega pomena, regionalnega pomena ter ob~inskega in krajevnega pomena. Smernice so namenjene lokalnim skupnostim za podro~je prostorskega razvoja: za lociranje kmetijskih objektov, razvoj podeèlskih naselij in razvoj kmetijskih obmo~ij. Pri splo{nih smernicah je temeljni cilj predlog razvoja kulturne pokrajine, torej naselij, vklju~no z antropomorfno in naravno pokrajino. Ob tem je v ospredju zado-stitev urbanisti~nim, ekolo{kim, prometnim, kulturnim ter drugim pogojem rabe prostora, s katerimi je mòno zagotoviti primerljivo bivanjsko kakovost vsem upo-rabnikom prostora. Obenem je pri nadaljnjem poseganju v prostor treba zavarovati javni interes po zagotavljanju te kakovosti. Prostorski razvoj se veè na tri zna~ilnosti: geografske razmere, dostopnost in razvojne mònosti. Mòne pozitivne u~inke na prostor naj bi opredelili s cilji ohranjanja poseljenosti, varovanja kulturne pokrajine in arhitekturne dedi{~ine ter mònega razvoja turizma 133 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 134 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik in kmetijske dejavnosti. Individualni u~inki so zadovoljitev èlja in potreb posamez-nikov. Gospodarskih u~inkov je znatno ve~. Najpomembnej{i so povezani s pretokom ljudi in finan~nih sredstev. Pretok doma~ega in tujega prebivalstva poteka iz zgodovinskih gravitacijskih obmo~ij znotraj {engenskih meja. S tem se pove~uje prenova objektov v obmejnih regijah in krepi investicijska dejavnost v gradbeni{tvu. Na ve~ji pretok ljudi in kapitala vpliva tudi razpr{itev prosto~asnih in rekreacijskih dejavnosti, ki so v prostoru urejene na organiziran na~in, s tem pa je okrepljena in pestrej{a tudi turisti~na ponudba. Med kulturno-varovalnimi u~inki je najpomembnej{e ohranjanje arhitekturne in krajinske pestrosti. Zaradi organiziranega poseganja v prostor na proizvodno nezanimivih obmo~jih se pri~akuje zmanj{evanje negativnih vplivov na podeèlju, prav tako pa tudi racionalnej{o izrabo podedovane lastnine na gospodarsko in drùbeno neperspektivnih obmo~jih. V okviru kmetijstva je omogo~ena prebivalstvena rehabilitacija depopulacijskih podeèlskih obmo~ij ter posredno vsesplo{na prenova obstoje~ih stanovanjskih objektov, po novem namenjenih tudi ob~asnemu bivanju. Med pozitivne u~inke pri upravljanju {tejemo omogo~anje plansko opredeljenih smernic razvoja urbanih sistemov, omogo~eno poselitev na gospodarsko in drùbeno neperspektivnih obmo~jih, odpiranje redko poseljenega prostora za ob~asno poselitev in ohranjanje kulturne pokrajine z dodatnimi pogoji urejanja. Pomemben del je uveljavitev javnih interesov o varovanju, ohranjanju ali prenovi pokrajine z uporabo zasebnih sredstev. Gre za uveljavitev partnerskega odnosa promo-cije javnega interesa skozi osebno korist, s ~imer sta omogo~ena varovanje dragocenih kulturnih in naravnih prostorov z (ob~asno) rabo ter omejitev razpr{ene gradnje glede na implementirana dràvno-planska izhodi{~a. Opredelimo lahko {e podrobnej{e cilje, povezane z ohranitvijo podeèlja. Kmetijska zemlji{~a so trajna dobrina splo{nega pomena in so nenadomestljiv vir, zato jih je treba trajno varovati pred uni~enjem, zlasti onesnaèvanjem in spremembami rabe, {e zlasti, ~e gre za najbolj{a kmetijska zemlji{~a. Varstvo kmetijskih zemlji{~ je ena izmed pomembnej{ih zemlji{kopoliti~nih prostorskih usmeritev, tudi zato, ker dràvi zagotavlja stabilnost ter nemoten gospodarski razvoj in prehransko varnost. Vzdrèvanje kulturne pokrajine je realno mòno samo z redno obdelavo kmetijskih zemlji{~, kar zahteva ohranitev poseljenosti tudi na bolj odmaknjenih obmo~jih in ohranitev kmetijske pridelave tudi na ekonomsko marginalnih zemlji{~ih. V najbolj odmaknjenih naseljih lahko pride do demografskega praznjenja zaradi odmiranja starej{ih generacij. Temu procesu je najprej izpostavljena kme~ka populacija. Zato je v teh naseljih treba zagotoviti take ìvljenjske razmere, da bodo zanimive za mlade in bo v njih poleg kmetov ostajalo tudi nekme~ko prebivalstvo. Pretirano osiroma- {enje socialne sredine lahko namre~ povzro~i, da se za izselitev odlo~i tudi mlaj{e kme~ko prebivalstvo. Za ohranitev poseljenosti je torej temeljni predpogoj ohranitev kmetijske pridelave, klju~ni pogoj za njeno ohranitev pa je, da pridelava kmetom omogo~a doseganje primernega dohodka za vloèno delo. Pri tem ekonomska dono-134 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 135 GEORITEM 13 snost pridelave ni ve~ primarna, saj gre prvenstveno za izpolnjevanje sekundarnih funkcij kmetijstva. Tudi zato je kmetijam treba zagotoviti paritetni dohodek. Kmetija, ki po svoji velikosti in pridelovalni usmeritvi omogo~a polovi~no zaposlenost, naj omogo~i tudi polovi~ni dohodek iz te dejavnosti, pri ~emer je treba kot priho-dek {teti tako neposredne prihodke od pridelave kot posredne prihodke od subvencij in podobnih virov. Za manjkajo~i del zaposlitve na premajhnih kmetijah pa je treba razvijati mònosti za dopolnilne vire dohodka. Pri ohranjanju tradicionalnih pridelovalnih obmo~ij in modelov gre za ohranjanje kmetijstva kot kulturne dedi{~ine. Ta model je mogo~e in smiselno uporabiti tudi znotraj intenzivno pozidanih kompleksov, na obmo~jih z razmeroma majhnimi kompleksi kakovostnih zemlji{~, primernimi za intenzivno vrtnarsko pridelavo. Usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni obsegajo splo{ne usmeritve ter usmeritve za turizem in rekreacijo, kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in krajinsko oblikovanje. Na podlagi splo{nih smernic se pripravijo konkretne smernice za pripravo pred-loga prostorskega razvoja ter usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot. 7.1 Katastrska ob~ina Kòbana Glede na splo{no prepoznane zna~ilnosti v zgornjih Brdih, kot so sorazmerno dobro ohranjena narava, lega ob dràvni meji in tèja dostopnost, so prostorske razvojne mònosti prav v prepoznavanju teh »slabosti« kot kakovosti in njihovi optimizaciji v razvojnih namerah. Ob ohranjanju in izbolj{anju {e vedno zastopanih gospodarskih panog se na tem obmo~ju uveljavlja izkori{~anje prenovljenega stavbnega sklada tako za ob~asno kot stalno bivanje ter vzpodbujanje tovrstnega ìvljenja èljnih posamez-nikov oziroma gospodinjstev. Zdaj{nja naselja in zaselki so ogrodje morebitnega prihodnjega poselitvenega vzorca, pri ~emer se ohranja zna~ilna gru~asta struktura. Podedovanemu poselitvenemu vzorcu se v fizi~nem smislu prilagodi tudi nove gospodarske dejavnosti, povezane zlasti z ekolo{kim kmetovanjem ali specializirano turisti~no ponudbo na podeèlju. Za to razvojno namero je mogo~e uporabiti tudi opu{~ena obmo~ja, na primer vas Slapnik, ki se spremeni v lo~eno in specializirano gospodarsko enoto. Usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni so za obmo~ji Kòbane in grebena Kobilica–Pik–Vr{~ podane skupaj. Splo{ne usmeritve za vse krajinske enote v katastrski ob~ini Kòbana so, da morajo biti vsi posegi in predvidene dejavnosti na obmo~ju varovanja narave podrejeni varstvenim zahtevam. Skupne usmeritve za gozdarstvo so, da se gospodarjenje z gozdom izvaja na na~in, prilagojen njegovi poudarjeni ekolo{ki in socialni vlogi (rekreacijski in estetski funkciji, funkciji ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva 135 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 136 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik naravnih vrednot), skladno z na~rti gospodarjenja z gozdovi. Splo{ne usmeritve za krajinsko oblikovanje predvidevajo, da imajo morebitne ureditve ~imbolj naraven videz. Usmeritve za dolinsko dno Kòbanj{~ka in Belskega potoka: Vodni in obvodni prostor sta ve~inoma v naravnem stanju, zato se ju ohranja v najve~ji mòni meri. Razvoj rekreacije in turizma je treba uravnoteìti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. Uredi in ozna~i se naravne vrednote ter druge naravne in kulturne zanimivosti obmo~ja, da se jih priblià turistom in drugim obiskovalcem (naravoslovna u~na pot …). Kmetijska zemlji{~a ob vodotokih, ki se zara{~ajo, se prepusti zara{~anju. Ob vodotokih se ohranja rastlinski varovalni pas. Ohranja se strnjen gozd v grapah, kjer prepre~uje erozijo in vzdrùje stabilnost tal. Vodni in obvodni prostor sta ve~inoma v naravnem in sonaravnem stanju, le ponekod gre za sonaravno do tehni~no ureditev. Temeljno na~elo urejanja voda naj bo zagotavljanje dovolj {irokega vodnega koridorja, da sta zagotovljena ohranjanje naravne dinamike in s tem naraven zna~aj vodotoka. Ureditve za zadrèvanje vode naj bodo na~eloma urejene kar najbolj sonaravno. Vsi posegi v vodni in obvodni prostor morajo biti podrejeni naravovarstvenim zahtevam. Usmeritve za obmo~ji Kòbane in grebena Kobilica–Pik–Vr{~: Ohranja se tradicionalna podoba kulturne pokrajine. Kmetijstvo se usmerja v sonaravne oblike s poudarkom na ekolo{ki pridelavi. Ustrezno se ozna~i obstoje~e gozdne poti (markacije, table), ki so pomembnej{e pohodni{ke poti. Obnavlja se kulturne terase, ohranjajo in oblikujejo se sonaravni gozdni robovi. Zaradi ohranjanja ali izbolj{ave razgleda na blìnje zanimivosti in okolico se izvaja vedutna se~nja. Prav tako se ohranja strnjen gozd v grapah, kjer prepre~uje erozijo in vzdrùje stabilnost tal. Vodni in obvodni prostor sta v dokaj naravnem stanju, zato se ju v najve~ji mòni meri varuje. Rekreacijske poti se na~eloma urejuje po obstoje~ih poljskih oziroma gozdnih poteh. Pomembna usmeritev je obsajanje hi{ z drevnino (sredozemskimi iglavci, sadno drevje), prav tako tudi skrb za prvine krajinske urejenosti z drevoredi ob grebenskih cestah, s premi{ljeno nasaditvijo tradicionalne sredozemske »okrasne« drevnine na izbranih (simbolno pomembnih) krajih. Usmeritve za pobo~je Korade: Pred zara{~anjem se varuje senoèti. Spodbuja se razvoj rekreacije, pohodni{tva in rekreativnega turizma, ki se ga uravnoteì z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. Ustrezno se ozna~i obstoje~e gozdne poti (markacije, table), ki so pomembnej{e pohodni{ke poti (Korada). Na Koradi, ki je è zunaj obmo~ja katastrske ob~ine Kòbana, se uredi turisti~na to~ka s spremljajo~im programom. Pred zara{~anjem se varuje tudi senoèti v vi{jih legah. Kmetijska zemlji{~a, ki se è zara{~ajo, se prepusti nadaljnjemu zara{~anju. Ohranjajo in oblikujejo se sonaravni gozdni robovi. Zaradi ohranjanja ali izbolj{ave razgleda na blìnje zanimivosti in okolico se izvaja vedutna se~nja. Rekreacijske poti se na~eloma urejuje po obstoje~ih poljskih oziroma gozdnih poteh. 136 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 137 GEORITEM 13 7.2 Katastrski ob~ini @alec in Gotovlje V Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004) je mestna skupnost @alec opredeljena kot obmo~je poselitvenega razvoja in delno degradirano obmo~- je, obenem pa tudi kot prednostno obmo~je prenove. Je pomembnej{e lokalno sredi{~e na {ir{em mestnem obmo~ju, kjer sta osrednji naselji Celje in Velenje. Osnovna predpostavka razvoja je, da je treba prostor urejati skladno s hierarhijo prostorskih ciljev, mònosti in omejitev, tako prostora samega kot posameznih ureditev. Tako morajo biti tudi strukture na posameznih ravneh urejanja prilagojene pripadajo~im èlenim ciljem in potrebam. Prva raven so ureditve dràvnega in meddràvnega pomena, ki na podrobnej{e ravni vplivajo zlasti kot omejitve, v nekaterih vidikih tudi kot prilònosti. Najizrazitej{i koridor je avtocestni, ki prostor fizi~no deli na severni in jùni del. Druga raven je regionalna ali medob~inska, kjer je poudarek na smiselni razdelitvi dejavnosti, vzpostavljanju primernih razmer za obstoj in razvoj vseh naselij v regio-nalnem omrèju ter primerni uporabi primerjalnih prostorskih prednosti. Glede na precej{njo bliìno ve~jih mestnih sredi{~ je smiselno govoriti o oblikovanju enovite urbane regije, kjer se v posameznih naseljih podedovani zna~aj krepi s krepitvijo osrednjih funkcij. Tretja raven je lokalna oziroma krajevna raven, ki je najbolj podrobna in zato najbolj neposredno vpliva na kakovost ìvljenja ljudi. Razvejenost in pestrost te ravni sledi geografski raz~lenjenosti prostora in njej slede~im prostorskim rabam. To~ke ali koridorji prehodov med posameznimi ravnmi morajo biti izpostavljeni in poudarjeni kot prostorske prilònosti za razli~ne razvojne namene. Med dràvno in regionalno ravnijo so to {tiri to~ke oziroma priklju~ki na avtocesto (Vransko, [en-trupert, [empeter v Savinjski dolini in Arja vas), med regionalno in lokalno ravnijo pa so to zdaj{nje ali predlagane pre~ne povezave v smereh sever–jug ter vzhod–zahod. Naslednja predpostavka prostorskih ureditev je, da bo po fizi~ni vzpostavitvi 3. razvojne osi prostor razdeljen tudi v smeri sever–jug, z omejitvami in prilònostmi, ki jih tak{en koridor prina{a. Usmeritvam za varovanje in urejanje vseh krajinskih enot na lokalni ravni katastrskih ob~in @alec in Gotovlje je skupen ve~ji del vsebine za krajinsko oblikovanje. Rekreacijske poti naj bodo na~eloma speljane po obstoje~ih poljskih poteh in cestah. Pri vzpostavljanju rekreacijskih poti se uredijo po~ivali{~a. Predvidi se jih ob vodotokih, skupinah dreves, ki se jih lahko zasadi na novo, ali ob drugih privla~nih to~- kah. Usmeritvam za Vrbensko-@alsko polje in mokrotni svet ob Lònici so skupne splo{ne usmeritve, usmeritve za turizem (ki so skupne tudi za obmo~je gri~evja Prepovedan hrib–Plevna–Veliki hrib), turizem in rekreacijo, kmetijstvo, gozdarstvo in deloma za vodno gospodarstvo. Splo{ne usmeritve so varovanje kmetijskih zemlji{~ pred urbanizacijo in ohranjanje intenzivne kmetijske pridelave na njih. V naravni pokrajini naj bi se ohranjale vse njene prvine, zlasti pa ~imbolj naravne struge vodotokov in avtohtoni, neformalni rastlinski sestoji (osamela drevesa, manj{e drevesne 137 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 138 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik in grmovne skupine). Dejavnosti rekreacije (sprehajanje, kolesarjenje) naj bodo usklajene z naravnimi danostmi in naj ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Ta se zagotavlja na poselitvenih obmo~jih, kjer so tudi rekreacijske povr{ine, ki zahtevajo prostrana zemlji{~a ali ve~je gradbene posege. Pri krajinskem oblikovanju je pomembno ohranjanje ali ponovno vzpostavljanje obmejkov, ìvic in gozdnih otokov, ter varovalnih rastlinskih pasov ob vodotokih. Na obmo~ju naselij in v njihovi neposredni bliìni pa je treba v najve~ji mòni meri ohraniti obseg gozdnih zemlji{~ (drevesne ìvice ob vodotokih, posamezna drevesa na ravnini) ter jih s primernimi oblikami rekreacijske rabe vpeti v zelene sisteme naselij. Skupne so tudi usmeritve za gozdarstvo na jùnem robu Ponikovske planote ter v gri~evju Prepovedan hrib–Plevna–Veliki hrib in v dolini potoka Vr{ce. Gospodarjenje z gozdom se skladno z na~rti za gospodarjenje z gozdovi izvaja na na~in, prilagojen njegovim poudarjenim ekolo{kim in socialnim funkcijam. Ohranjajo se naravni oziroma oblikovani sonaravni gozdni robovi ter vedutna se~nja zaradi ohranjanja ali izbolj{ave razgleda na blìnje zanimivosti in okolico. Usmeritve za jùni rob Ponikovske planote: Tradicionalne zna~ilnosti kulturne pokrajine (mozai~na struktura krajine, razmerja med gozdnimi in izkr~enimi zemlji{~i, strnjena obmo~ja gozda) so pomembna prvina, ki jo je treba varovati. Pri rekreaciji se spodbujata zlasti pohodni{tvo in kolesarstvo, pri kmetijstvu pa kme~ki turizem in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vodotoke na obravnavanem obmo~ju se na~eloma prepu{~a naravni dinamiki. Vse potrebne ureditve vodotokov se izvaja na sonaraven na~in. Usmeritve za obvodni pas Savinje: Usmeritve za to obmo~je so zelo obsène, zato povzemamo le nekatere najbolj pomembne. Pri splo{nih usmeritvah je poudarjeno varovanje naravnih kakovosti re~nega in obre~nega prostora ter biotske raznovrstnosti. Vsakr{no poseganje na obvodno obmo~je mora biti podrejeno varstvenim zahtevam. Obmo~je ribnika Vrbje se razvija kot rekreacijsko-izobraèvalno obmo~je (ekolo{ka u~na pot in podobno). Zlasti na ra~un intenzivno obdelanih zemlji{~ se pove~uje deleèkstenzivno obdelanih travi{~. Pri usmeritvah za turizem je previden razvoj rekrea-tivno-izobraèvalnega obmo~ja, kjer je ljudem omogo~eno spoznavanje in doìvljanje ìvali v njihovem naravnem okolju. Zato naj bo obmo~je urejeno za obisk javnosti na na~in, ki ni mote~ za ìvali. Obiskovalce se usmerja na tematske poti (ekolo{ka u~na pot), tek in kolesarjenje pa se navezuje na obstoje~e poti in ceste. Pri kmetijstvu se spodbuja ekstenziven na~in gospodarjenja s kmetijskimi zemlji{~i, obstoje~a ekstenzivna zemlji{~a (travniki z mejicami) pa se ohranjajo. Z ustrezno rabo se zadr- ùje sukcesivne procese, kot so zara{~anje travi{~ in prera{~anje grmi{~. Ob Savinji se gospodarjenje z gozdom izvaja na na~in, prilagojen njegovi izjemno poudarjeni ekolo{ki vlogi. Ohranjata se raznolikost gozdne sestave in celotnega obvodnega vege-tacijskega pasu. Upravljanje s Savinjo naj bo ~im bolj sonaravno, tako da se zagotovijo ekolo{ko dobro stanje vode in z njo povezanimi ekosistemi. Ohranjajo se tudi obvodni 138 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 139 GEORITEM 13 pas z obrènim pasom vegetacije, obvodni habitati in prodi{~a. Prod se iz struge jem-lje zunaj obdobja gnezdenja ptic in v koli~ini, ki zagotavlja naravno dinamiko reke. Na celotnem obmo~ju naj se ohranjajo retencijske povr{ine. V ribniku Vrbje se ohranja ~im bolj stabilna raven vodne gladine. Izbolj{a naj se kemi~no stanje vode v ribniku. Nove rekreacijske poti naj na~eloma ne bodo speljane skozi redke ostanke ravninskega gozda, ~e pa è, naj vodijo po obstoje~ih poteh. Ob stezah se v od 2 do 3 metre {irokem pasu zgosti avtohtono grmi~evje, da se usmeri prehod prek »gozda« samo po stezi. Pri vzpostavljanju rekreacijskih poti skozi to obmo~je je na nekaterih mestih zaèleno urediti po~ivali{~a, za katera naj se na~eloma izbira obstoje~e privla~ne to~ke ob vodotokih. Usmeritve za Vrbensko-@alsko polje: Na tem obmo~ju se ohranja obstoje~e intenzivno poljedelstvo (hmelji{~a, njive). Na reguliranih vodotokih (Lava, Struga) se omogo~i izbolj{anje njihovega hidromorfnega stanja. Povsod, kjer je mòno in smiselno, naj se vodotoka renaturirata. Prav tako se ohranja poplavna zemlji{~a, kakovost in slikovitost rabe re~nih teras ter ostanke naravnega rastlinstva (gozdni oto~ki, obvodno rastlinje, travniki), ki se jih integrira v sistem parkovnih in drugih zelenih povr{in. Usmeritve za mokrotni svet ob Lònici: Ohranja se obstoje~a raba kmetijskih zemlji{~ (njive, travniki). Povsod, kjer je mòno in smiselno, naj se posku{ajo vzpostaviti nadomestni vodni in obvodni habitati, kamor se vklju~uje oìvljene stare rokave vodotokov izpred regulacije. Prav tako se ohranja retencijske povr{ine za zadrèvanje poplavne vode. Usmeritve za gri~evje Prepovedan hrib–Plevna–Veliki hrib: Usmeritve za kmetijstvo predvidevajo ohranitev obstoje~ih kmetijskih zemlji{~ in njihove rabe na ravni zdaj{nje intenzivnosti kmetijske pridelave. Vodotoke na tem obmo~ju se na~eloma prepu{~a naravni dinamiki, vse potrebne ureditve pa se izvaja na sonaraven na~in. Usmeritve za dolino potoka Vr{ce: V dolini potoka Vr{ce je pomembno varovanje naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti, sonaravnih vodotokov in obvodnega rastlinskega pasu, pri ~emer se ohranja poplavna zemlji{~a. Pri rekreaciji se predvidi pohodni{tvo in kolesarstvo. Kmetijstvo se ohranja v zdaj{njem obsegu. 7.3 Katastrska ob~ina Sela pri Hinjah Glede na sorazmerno odro~no lego naselij (razen Lopate in Sel pri Hinjah, ki sta blìje regionalni cesti), izrazito stanovanjski zna~aj obmo~ja in pomanjkanje osrednjih funkcij, je v njih tèko na~rtovati na podlagi sodobnih teènj, ampak bo treba vpeljati avtonomne razvojne zamisli, ki niso nujno avtohtone. Po drugi strani je lahko obmo~je izvzeto iz gospodarskega interesa in se vsa {tiri naselja razume kot jedra kakovostnega bivanja oziroma ogrodje novega, podeèlsko-urbanega ìvljenjskega sloga. To velja zlasti za Visejec in Vrh pri Hinjah. V naseljih Lopata in Sela pri Hinjah, 139 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 140 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik ki sta blìje potencialni lokalni razvojni osi, je mòno na~rtovati tudi razli~ne razvojne dejavnosti. Glede na zdaj{njo morfolo{ko in tipolo{ko strukturo naselij (sorazmerno kompaktna naselja z ohranjenimi zgodovinskimi jedri in skromno razpr- {eno gradnjo iz polpreteklega obdobja ob cestah oziroma v zaledju) je nove prostorske razvojne namere treba bodisi prilagoditi zdaj{nji strukturi bodisi jih na~rtovati povsem lo~eno, kot avtonomne, nove prostorske strukture. Gradnjo ob gozdnem robu in razpr{eno gradnjo zunaj obstoje~ih kompaktnih naselij je treba ustaviti. V naseljih Lopata in Sela pri Hinjah je treba pozornost nameniti razvojni smeri proti regionalni cesti in razvoj na~rtovati v smislu nekdanje strukturiranosti naselja, to je v gru~i, ob tem pa nadzorovati razmah morebitne obcestne pozidave ob cestah, ki vodijo iz Lopate proti @uèmberku in s Sel proti Visejcu. Visejec in Vrh pri Hinjah sta naselji potencialnega kakovostnega stalnega ali ob~asnega urbanega bivanja na podeèlju, za kar je treba izbolj{ati telekomunikacijsko omrèje. Usmeritve za varovanje in urejanje posameznih krajinskih enot na lokalni ravni: Varujejo se tradicionalne zna~ilnosti kulturne pokrajine, pri {iritvi poselitve in razvoju kmetijskih dejavnosti pa se ohranjajo krajinske kakovosti, kot so zna~ilno kra{ko povr{je, obdelovalna zemlji{~a na kulturnih terasah, mozai~na struktura krajine s smiselnim usmerjanjem kmetijske rabe ob njeni zdaj{nji intenzivnosti. Razvoj rekreacije in turizma je treba uravnoteìti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. Spodbuja se razvoj izletni{tva, kolesarstva, kme~kega turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Na izpostavljenih to~kah in kriì{~ih poti se uredi po~ivali{~a in razgledi{~a, opremljena z oznakami in informativnimi tabla-mi. Pri kmetijskih usmeritvah je treba paziti na travni{ke sadovnjake, ìvice, mejice in grmovne breìne. Aglomeracije naj bodo omejene tako v razsènosti kot vsebini, tako da se prepre~i uni~evanje mikroreliefnih pojavov, zlasti vrta~, ki bistveno prispevajo k prepoznavnosti krajinske enote. Gospodarjenje z gozdom se izvaja skladno z na~rti za gospodarjenje z gozdovi, pri ~emer se ohranjajo strnjena obmo~ja gozda, oblikovan gozdni rob, prepletanje gozdnih in kmetijskih zemlji{~ ter razmerja med njimi. Kra{ke jame in brezna ter okolice vhodov vanje se ohranja v naravnem stanju. Pe{poti in kolesarske poti se na~eloma ureja po obstoje~ih javnih cestah in drugih poteh povsod, kjer je to mòno in smiselno. 8 Predlogi instrumentov za usmerjenja prostorskega razvoja Cilj instrumentov za usmerjanje prostorskega razvoja je vzpostavitev ustreznega orodja in njegova uporaba na na~in, da se bosta ohranjali ter krepili privla~nost in vitalnost podeèlja. Metodologija prostorskega na~rtovanja bi morala tudi na urba-niziranem podeèlju uporabljati pristope na~rtovanja urbanih naselij, a pri tem upo{tevati posebnosti podeèlskih naselij, tudi njihove kmetijske funkcije. Skladno 140 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 141 GEORITEM 13 Preglednica 19: Opredelitev konkretnih izhodi{~ v strokovnih podlagah. A tip objekta • stanovanjski objekt, ve~inoma namenjen stalnemu bivanju – kme~ko gospodarstvo, • stanovanjski objekt, ve~inoma namenjen stalnemu bivanju – nekme~ko gospodarstvo, • stanovanjski objekt, namenjenem ob~asnemu bivanju; B na~in izgradnje • novogradnja (tudi nadomestna gradnja), • prenovljen stanovanjski objekt, • prenovljen gospodarski objekt; C lega v prostoru • pojavnost po legi v naselbinskem sistemu (v podeèlskem naselju, posebni primeri: zavarovana obmo~ja, obmo~ja s posebno kulturno-pokrajinsko ali arhitekturno vrednostjo, ki niso zavarovana obmo~ja, krajevno zna~ilne oblike, lokacijsko neopredeljivi pojavi), • pojavnost po legi v razmerju do najblìjega naselja ali zna~aja obmo~ja (v bliìni naselja, na prevladujo~e kmetijskem obmo~ju, na obmo~ju z raznovrstnimi dejavnostmi, na turisti~nem obmo~ju, na tèko dostopnem obmo~ju, v bliìni ve~jega urbanega sredi{~a sosednje dràve), • dodatni pogoji upravljanja nepremi~nine, ki so posledica lege v prostoru, z vidika ohranjanja kulturne pokrajine. z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004) je treba povezovati ukre-pe za doseganje skladnej{ega regionalnega razvoja in izbolj{anja gospodarjenja s prostorom. Namen ukrepov je vzpodbuditi kakovostnej{o pripravo prostorskih aktov skladno z razvojnimi potrebami. Ukrepe za ohranjanje poseljenosti in kulturne pokrajine je nujno nadgrajevati, ker se le s tovrstnim ohranjanjem krepita razvojna vitalnost in privla~nost podeèlja. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti doslednemu upo{tevanju ogroènosti zaradi naravnih in drugih nesre~. Instrumenti podpirajo s strategijo prostorskega razvoja Slovenije opredeljeno izbolj{anje gospodarjenja s prostorom in pri tem upo{tevajo dve glavni vodili. Razpolòljivost stavbnih zemlji{~ naj se pove~uje s premi{ljenim in ne s {pekulativnim pove~evanjem pozidanega obmo~- ja naselij, po mònosti z obnovo degradiranih stavbnih zemlji{~ in njihovo usposobitvijo za ponovno rabo. Obenem je ob nujnem ohranjanju najbolj{ih kmetijskih zemlji{~ in izbolj{evanju drugih zemlji{~ za kakovostnej{o pridelavo treba spodbujati zlòbe kmetijskih zemlji{~. Instrumenti za usmerjanje prostorskega razvoja so ukrepi in projekti na ravni naselja ter kmetijskih in gozdnih zemlji{~. 141 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 142 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Podrobnej{a kategorizacija za naselja, ki je smiselna le na konkretni oziroma lokalni ravni, opredeljuje obmo~ja prenove, rehabilitacije ali/in revitalizacije. Opredelili smo {est mònih tipov prostorske rabe: • ob~asna bivali{~a razli~nih oblik, • obmo~ja s prevlado stalnih stanovanj oziroma stanovanjskih hi{, • obmo~ja s kme~kimi gospodarstvi, • izklju~na obmo~ja ve~inoma stalnih stanovanj oziroma stanovanjskih hi{, • izklju~na obmo~ja ob~asnih bivali{~ in • obmo~ja proizvodnih obratov, vezanih na kmetijsko pridelavo (hladilnica, mlin, àga in podobno). V podrobnej{em ob~inskem prostorskem aktu je za tako opredeljena obmo~ja treba predpisati konkretna izhodi{~a, vezana na posamezen (grajen) objekt ali obmo~je. Izhodi{~a morajo biti pripravljena tako, da so mònosti in posledice na konkretni lokaciji kar se da nedvoumne. V strokovnih podlagah se zato opredelijo tip objekta, na~in izgradnje in lega v prostoru. Kmetijska zemlji{~a: Ukrepi in projekti na kmetijskih zemlji{~ih na fizi~ni ravni spodbujajo okolju prijazne kmetijske prakse, urejanje kmetijskih zemlji{~, nalòbe in tehnolo{ke posodobitve v kmetijstvu, gradnjo lokalnih zmogljivosti za zaposlova-nje in pove~evanje raznovrstnosti (aktivnost LEADER). Na manj primernih zemlji{~ih se predvidi gradnja stanovanjskih stavb vi{jega standarda. Posege v prostoru spremljajo izobraèvanje in zdruèvanje kmetovalcev, ukrepi za celostni razvoj podeèlja, kot so sofinanciranje tipi~nih oziroma turisti~no-promocijskih prireditev ter sofinanciranje razvojnih programov (vinska ali sadna cesta, tematske poti). Dejavnosti vklju~ujejo prilagajanje in prestrukturiranje kmetij ter uvajanje in spodbujanje dopolnilnih dejavnosti in raznovrstnosti pridelave na kmetijah. Gozdna zemlji{~a: Zaradi demografskih in gospodarskih razmer se zemlji{~a v Sloveniji zara{~ajo z nekakovostnimi gozdnimi sestoji. [iritev urbanizacije se zato usmerja na degradirana obmo~ja in tako omogo~a ohranitev kakovostnih gozdov. Za morebitno novo poselitev se predvidi kr~enje gozdne zarasti. Gradnja celovitega sistema gozdnih prometnic mora biti urejena prostorsko racionalno in okoljsko neo-pore~no. 9 Sklep Kot zaklju~ke izpostavljamo nekatere ugotovitve, pomembne zlasti kot izpopol-nitev vsebine prostorskega na~rtovanja. Zahteve naro~nikov za na~rtovanje novih stanovanjskih in drugih obmo~ij je treba podkrepiti z demografsko analizo in demografskimi projekcijami. Strokovne naloge na podro~ju urbanizma se v uvodu praviloma za~enjajo z opisi dejanskega stanja 142 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 143 GEORITEM 13 obravnavanega prostora, ki svoj vir pogosto najdejo v geografskem opisu konkret-nega obmo~ja. Ta pa ne more nadomestiti zgodovinsko-razvojne analize prostora, ki se jo v sklopu prostorskih aktov opravi le v zelo redkih primerih. Gre za samostojno in pomembno nalogo razlage geneze prostora ter zametkov, {irjenja oziroma propadanja prostorskih enot. @al tudi naro~niki najve~krat ne vidijo neposredne povezave med zgodovinskim prostorskim razvojem in obstoje~im stanjem v prostoru. Zato je zgodovinsko-razvojna analiza prostora vsebina tiste vrste, ki naj bi postala obvezna sestavina skrbnega prostorskega na~rtovanja. Na raziskovalnem podro~ju se postopoma uveljavlja analiza sprememb rabe tal v 200 let dolgem ~asovnem razponu, ki pa kljub podrobni in natan~ni obravnavi ter pomembnim podatkom za razumevanje procesov v prostoru (a pogosto s povsem druga~nimi razmerami è v sosednji katastrski ob~ini) ne more nadomestiti omenjene zgodovinske analize. Za bolj{e urbanisti~ne in druge prostorske re{itve je treba uveljaviti tudi dodatne oblike evidentiranja stanja prostora, ki izhajajo iz uporabe GIS-a v urbanizmu. To prav tako velja za evidentiranje podrobnega stanja na kmetijah, ki so pogosto loci-rane zunaj òjih poselitvenih obmo~ij in se {irijo na najbolj{a kmetijska zemlji{~a. Vsakdanjik pri razre{evanju prostorskih dilem na podeèlju so in bi morali biti anketni vpra{alniki o stanju na kmetijah, pri ~emer je dobrodo{lo tudi vklju~evanje kmetijskih strokovnjakov v prostorsko na~rtovanje. Teàve, ki se v zvezi s kmetijstvom pojavljajo na podeèlju, so namre~ obsène, saj se zmanj{uje pridelovalni potencial (obdelovalna zemlji{~a) kmetijstva, kmetije so prostorsko utesnjene, prekinja se neposredna povezanost kme~kega doma z zemlji{~i, s tem pa omejuje in ovira razvoj kmetij nasploh. Povsod, kjer se pojavljajo posebni dejavniki razvoja kulturne pokrajine, kot je na primer plazovitost povr{ja, je potrebna izdelava dodatnih strokovnih podlag, kakr{na je zemljevid plazovitosti. Na njem je za vsak objekt ali obmo~je razvidno, kak{na je stopnja njegove ogroènosti, kar naj se vklju~i v strate{ke in podrobne prostorske na~rte. Izpopolnitev krajinske regionalizacije in tipizacije ima dve vlogi: raziskovalno nadgradnjo obstoje~ih metodologij in kategorizacij ter izdelavo dodatnih strokovnih podlag. Strokovne podlage krajinske arhitekture namre~ prepogosto ostajajo na opisni in obi~ajno splo{ni prostorsko na~rtovalski ravni. Praviloma niso izdelane kot komplementarni na~rt, kar smo na primer izvedli v na{i raziskavi. Za preverjanje u~inkov nove zakonodaje oziroma u~inkov predhodnih planskih aktov je uporabna postmonitoring metoda, s katero se ugotavljajo prostorske in funkcijske spremembe poseljenih zemlji{~. Kako prepre~iti degradacijo v zgodovinskem razvoju izoblikovane in identitetne likovne podobe posameznih stavb in doma~ij v celoti, je {e vedno uganka, saj se v praksi sre~ujemo z odporom prebivalcev do na~rtovanja in na~rtov; vse tisto, kar je opredeljeno v povezavi z gradnjo, je prejkone ovrednoteno kot zamudno, zahtevno in drago. V zvezi s tem normativni ukrepi ne bodo prinesli èlenih rezultatov, 143 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 144 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik u~inkujejo lahko edino pozitivne izku{nje v smislu skraj{evanja ~asa, postopkov, energije pri pridobivanju dovoljenj ter kakovostni in usposobljeni strokovnjaki. Ti pa nujno potrebujejo tudi institucionalno podporo pri pogajanjih z naro~niki, ki v iz-delovalcih pogosto vidijo predvsem orodje za izpolnjevanje svojih èlja in ne kot nosilce kakovostnega na~rtovanja in pripravljavce predlogov za kakovostno odlo- ~anje. Scenariji razvoja in naselbinskega sistema so namre~ strate{ka razmi{ljanja, ki jih je treba pripraviti v tesnem sodelovanju med izdelovalci in naro~niki, saj je prostorsko na~rtovanje strate{ko nujna dejavnost. Pri dolo~anju konkretnih in splo{nih smernic prostorskega razvoja na podlagi izdelanih modelov in strategij se je treba zavedati, da posamezni resorji varujejo interese »mati~nih« disciplin, kakovostno prostorsko na~rtovanje pa vseskozi i{~e ravnotèje oziroma kompromise med raznovrstnimi omejitvami. Ob tem velja poudariti, da vloga sektorjev ni le v postavljanju omejitev, ampak skupaj s prostorskimi na~rtovalci tudi dejavno sodelovanje pri iskanju najbolj{e poti do konsenzualnih re{itev. Zavedanje dràve, da je za doseganje prostorskih ciljev klju~- no sofinanciranje dolo~enih dejavnosti, kar je na primer deloma è uveljavljeno v kmetijstvu, pomeni priznanje odgovornosti, da ima v svojih rokah pomembna orodja, s katerimi lahko odlo~ilno vpliva na razvojne tènje v prostoru. 10 Seznam virov in literature Agenda 21. UN Department of Economic and Social Affairs. Division for Sustainable Development. Medmrèje: http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/ index.htm (10. 2. 2009). Agenda Habitat – Carigrajska deklaracija 1996. Deklaracija Svetovnega zbora mest in lokalnih uprav, Temeljni dokumenti 2. konference ZN o ~lovekovih naseljih. Medmrèje: http://www.gov.si/upr/aplikacije_publikacije.php (15. 10. 2008). Ar~on, B. 2004: Kamnine in njihova uporaba v Gori{kih brdih. Diplomsko delo. Peda-go{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Arhiv Republike Slovenije. Listi zemlji{ko-katastrskega na~rta za katastrsko ob~ino Kòbana z letnico 1819. Ljubljana, 2006. Arhiv Republike Slovenije. Listi zemlji{ko-katastrskega na~rta za katastrski ob~ini Gotovlje in @alec z letnico 1825. Ljubljana, 2007. Arhiv Republike Slovenije. Listi zemlji{ko-katastrskega na~rta za katastrsko ob~ino Sela pri Hinjah z letnico 1825. Ljubljana, 2007. Àman Momirski, L. 2008: Kulturne terase v severnih Gori{kih brdih na primeru katastrske ob~ine in naselja Kòbana. Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. 144 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 145 GEORITEM 13 Àman Momirski, L., Ber~i~, T., Kladnik, D., Kodri~, I., Komac, B., Petek, F., Prin~i~, M., Srebrni~, M., Stani~, I., [kvar~, A., Vahtar, M., Zorn, M. 2007: Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca. Vmesno poro~ilo o rezultatih opravljenega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkuren~nost Slovenije 2006–2013« za obdobje od 1. 11. 2006 do 30. 3. 2007. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ljubljana. Àman Momirski, L., Ber~i~, T., Deu, @., Kladnik, D., Mazej U{aj, V., Petek, F., Repolusk, P., Stani~, I., Tev`, M., Topole, M., Vahtar, M., Vrisk, M. 2007: Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca. Vmesno poro~ilo o rezultatih opravljenega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkuren~nost Slovenije 2006–2013« za obdobje od 1. 4. 2007 do 30. 9. 2007. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica in Kmetijsko gozdarski zavod Celje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ljubljana. Àman Momirski, L., Ber~i~, T., Kladnik, D., Kramar, Z., Petek, F., Repolusk, P., Seni- ~ar, P., Stani~, I., Topole, M., Vahtar, M., Volf, A. 2008: Preobrazba pokrajine zaradi posodabljanja kmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca. Vmesno poro- ~ilo o rezultatih opravljenega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkuren~nost Slovenije 2006–2013« za obdobje od 1. 10. 2007 do 30. 3. 2008. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ljubljana. Àman Momirski, L., Kladnik, D., Komac, B., Petek, F., Repolusk, P., Zorn, M. 2008: Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. Barbi~, A. 2005: Izzivi in prilònosti podeèlja. Ljubljana. Barbi~, A., Kova~i~, M., Rupena-Osolnik, M. 1991: Razvojni projekt Trebnje. Prihodnost slovenskega podeèlja. Novo mesto. Ber~i~, T. 2007: DMR5 (izdelan na podlagi TTN5, Geodetska uprava RS 1994). Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Bole, D., Petek, F., Ravbar, M., Repolusk, P., Topole, M. 2007: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih. Georitem 5. Ljubljana. Brewer, A. C. 2008: Designed Maps: A Sourcebook for Book Users. Redlands. Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna obmo~ja v letu 1999. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Dekleva, M. M. 1998: Razvoj turisti~nih krajev: udelèba krajanov: priro~nik. Ljubljana. Dekleva, M. M. 2000: Analiza turisti~nega prometa v Sloveniji 1999. Ljubljana. 145 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 146 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Digitalni ortofoto (DOF). Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Digitalni katastrski na~rt (DKN). Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Drozg, V. 1995: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. Ljubljana. Dràvna topografska karta (DTK 25). Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Dràvna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000, list La{ko 101. Geodetski zavod Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1997. Dràvna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000, list @alec 078. In{titut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1997. Dràvna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000, list @uèmberk 156. Geodetski zavod Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1998. Dràvna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000, list @vir~e 155. Geodetski zavod Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1998. EHI[ in {tevilo prebivalcev po hi{nih {tevilkah za popisa 1991 in 2002 za celotno Slovenijo. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Fister, P. 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana. Forman, R. 1986: Landscape Ecology. New York. Gabrovec, M. 1996: Suha krajina. Regionalnogeografska monografija Slovenije. 6. del, Nizki kra{ki svet. Geografski in{titut ZRC SAZU. Ljubljana. Gabrovec, M. 1998: Suha krajina in Dobrepolje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Gabrovec, M. Kladnik, D. 1997: Some new aspects of land use in Slovenia. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D., Petek, F. 2001: Land use changes in the 20th century in Slovenia. Land Use/Cover Changes in Selected Regions in the World, Volume I. Asahikawa. Gams, I. 1984: Regionalizacija nizke jugovzhodne Slovenije. Zbornik Dolenjska in Bela krajina. Ljubljana. Gams, I. 1996: Termalni pas v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Geografski atlas Slovenije – dràva v prostoru in ~asu. Uredili Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Milan Oroèn Adami~ in Drago Perko. Ljubljana, 1998. Geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, list Celje. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd, 1977. Geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, list Ribnica. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd, 1968. Geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000, list Tolmin. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd, 1988. GERK – Grafi~ne enote rabe kmetijskih zemlji{~. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medmrèje: http://rkg.gov.si/GERK/ (8. 4. 2007, 12. 9. 2007, 18. 1. 2008). Golobi~, M., Ba~nar, D., Praper, S., ^erni~ Mali, B. 2004: Regionalni razvoj in spremembe kulturne krajine: krajina kot razvojni dejavnik: ciljni raziskovalni program »Konkuren~nost Slovenije 2001–2006«. Povzetek projekta. Urbanisti~ni in{titut RS. Ljubljana. 146 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 147 GEORITEM 13 Gosar, A. 1988: Po~itni{ke hi{e kot element transformacije slovenskih alpskih pokrajin. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Grim{i~ar, A. 1962: Inènirsko-geolo{ke razmere v Gori{ki{h brdih. Geolo{ke razmere v Gori{kih Brdih. Uredil Rajko Pavlovec. Ljubljana. Imenik naselij SR Slovenije, stanje 1. 7. 1982. Ljubljana, 1983. Interaktivni naravovarstveni atlas okolja. Ministrstvo za okolje in prostor. Medmrèje: http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/users/ (15. 4. 2007, 12. 9. 2007, 18. 1. 2008). Jer{i~, M. 1987: U~inki po~itni{kih stanovanj na okolje. Geographica Slovenica 18, In{titut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana. Jer{i~, M. 1998: Blìnja rekreacija prebivalcev Slovenije, Geographica Slovenica 29. Ljubljana. Kerbler, B. K. 2004: Kmetijstvo v razvoju podeèlja Evropske unije in Slovenije. Urbani izziv 15-1. Ljubljana. Kladnik, D. 1998a: Gori{ka Brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Kladnik, D. 1998b: Zemlji{ka razdrobljenost. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Kladnik, D. 2008: Naravnogeografske zna~ilnosti. Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega podeèlja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~, M., Humar, M., Ko{mrlj-Leva~i~ B. (ur.) 2005: Geografski terminolo{ki slovar. Zbirka Slovarji. Ljubljana. Kladnik, D., Repolusk, P. 2008: Drùbenogeografske zna~ilnosti. Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2007: Pobo~ni procesi in ~lovek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2008a: Plazovitost Gori{kih brd. Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2008b: Izra~un vpliva sprememb rabe tal na erozijo v Zgornjem Poso~ju s pomo~jo GIS. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008. Ljubljana. Kos, D. 1998: Postmoderni premik in razvoj podeèlja. Urbani izziv 9-2. Ljubljana. Ko{ir, F. 1982: Razvoj kompozicije multifunkcionalnih arhitekturno-urbanisti~nih sklopov. Doktorska disertacija. Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga. Uredil Roman Savnik. Ljubljana, 1968. Krajevni leksikon Slovenije. Uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Drago Kladnik. Ljubljana, 1995. 147 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 148 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Krevs, M. 2004: Dinamika spreminjanja kategorij poselitvene rabe zemlji{~ v Sloveniji v obdobju 1991–2002. Zaklju~no poro~ilo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Leksikon ob~in za Avstrijsko-Ilirsko Primorje. Dunaj, 1906. Letalski posnetki v merilu 1 : 17.500. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana, 1992. Marin~ek, L., ^arni, A. 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih zdrùb Slovenije v merilu 1 : 400.000. Biolo{ki in{titut Jovana Hadìja ZRC SAZU. Ljubljana. Maru{i~, J., Ogrin, D., Jan~i~, M., Bartol, B. 1998: Metodolo{ke osnove, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor RS. Ljubljana. Maru{i~, J., Jan~i~, M., Hladnik, J., Kravanja, N., Kol{ek, A., Piano, S., Simi~, M. 1998: Krajine predalpske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana. Maru{i~, J., Ogrin, D., Jan~i~, M., Hudoklin, J. 1998: Kra{ke krajine notranje Slovenije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana. Maru{i~, J., Ogrin, D., Jan~i~, M., Podboj, M. 1998: Krajine primorske regije, regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana. McHarg, I. 1969: Design with Nature. New York. Medmrèje 1: http://prostor.gov.si/vstop/index.php (22. 4. 2007, 12. 9. 2007, 18. 1. 2008). Medved J. 1970: Spremembe v izrabi zemlji{~a in preslajanje kme~kega prebivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Geografski vestnik 42. Ljubljana. MKGP. Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica Raba_beta_2006. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 2006. Mlinar, Z. 1993: Prostorski nered kot izraz (ne)mo~i posameznika in sistema. Teorija in praksa 30, 5–6, Ljubljana. Mlinar, Z. 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Dela SAZU. Ljubljana. Nacionalni strate{ki na~rt razvoja podeèlja 2007–2013. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2007. Medmrèje: http://www.sentjur.si/f/docs/Drzavni-programski-dokumenti/NSN_podezelja.pdf (18. 5. 2009). Natek, K. 1990: Geomorfolo{ke zna~ilnosti usadov v Halozah. Ujma 4. Ljubljana. Natek, K. 1996: Ogroènost in regeneracijske sposobnosti povr{ja severovzhodne Slovenije na osnovi regeneracije povr{ja v Halozah po katastrofalnem neurju julija 1989. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana. Natek, M. 1998a: Lòni{ko in Hudinjsko gri~evje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Natek, M. 1998b: Savinjska ravan. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Navodilo o za~etku uporabe digitalnega katastrskega na~rta. Uradni list Republike Slovenije 57/1999. Medmrèje: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 199957&stevilka=2725 (23. 5. 2009). 148 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 149 GEORITEM 13 Obmo~ja naselij 2004. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Obmo~ja naselij 2008. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Ocepek, D. 2002: Geolo{ko-geotehni~no poro~ilo o pogojih izvedbe vinograda na pobo~ju pod gradom Dobrovo. Geoinèniring d. o. o. Ljubljana. Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS). Urad za prostorski razvoj, Direktorat za prostor na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Uradni list Republike Slovenije 76/2004. Ljubljana. Medmrèje: http://www.mop. gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/ drugo/sprs_slo.pdf (20. 5. 2008). Ogden, P. 1995: Conservation Through Development: The Protected Landscape Approach. Alfriston. Ogorelec, P., Debelak, Marjan, Debelak, Marta, Molek, L., Sedej, I. 1978: Po~itni{ka stanovanja v krajinskem prostoru Slovenije. Elaborat, 1. in 2. del. Urbanisti~ni in{titut SR Slovenije. Ljubljana. Ogorelec Wagner, V. 1995: Agenda 21 za Slovenijo. Prispevek nevladnih organizacij. Ljubljana. Pak, M. 1996: Problematika oskrbnih sredi{~ v Ljubljani. Nove smeri prostorskega razvoja. Maribor. Pavlin, B. 1991: Sodobne spremembe kmetijske izrabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah zahodne Slovenije. Geographica Slovenica 22-2. Ljubljana. Pavlin, B. 1996: Kòbana. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Pavlovec, R. 1962: Starost terciarnega fli{a v Sloveniji. Geologija 7. Ljubljana. Pavlovec, R. 1965: Sprehod na fli{. Proteus 28, 4–5. Ljubljana. Pavlovec, R. 1974: Vasici Medana in Kòbana v geolo{kem in strokovnem izrazoslovju. Koledar Gori{ke Mohorjeve drùbe. Gorica. Pavlovec, R. 1975: [estdeset let Seidlovih sprehodov po Gori{kem. Koledar Gori{ke Mohorjeve drùbe. Gorica. Pav{ek, M. 1994: Zemeljski plaz pod Krnom. Ujma 8. Ljubljana. Pe~nik, M. 2002: Mònosti nastanka zemeljskih plazov na osnovi geomorfolo{kih zna- ~ilnosti povr{ja v Zgornji Savinjski dolini. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Perko, D. 1992: Ogroènost Slovenije zaradi naravnih nesre~. Ujma 6. Ljubljana. Perpar, A., Kova~i~, M. 2006: Problematika prostorskega na~rtovanja v kmetijstvu. Slovenija v EU – izzivi za kmetijstvo, ìvilstvo in podeèlje. Ljubljana. Petek, F. 2002: Metodologija vrednotenja sprememb rabe tal v Sloveniji med letoma 1896 in 1999. Geografski zbornik 52. Ljubljana. Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana. Petek, F. 2008: Raba tal na obmo~jih naselij Medana in Kòbana. Terasirana pokrajina Gori{kih brd. Geografija Slovenije 17. Ljubljana. 149 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 150 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Petek, F., Fridl, J. 2004: Pretvarjanje listov zemlji{ko-katastrskega na~rta v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Geografski vestnik 76-2. Ljubljana. Petkov{ek, A., Klop~i~, J., Ma~ek, M. 2007: Geotehni~na obravnava obnove vinograda na fli{nem pobo~ju – vzor~ni primer Medana. Katedra za mehaniko tal z labo-ratorijem Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Plut, D. (ur.) 2006: Geografija in sodobni izzivi. Dela 26. Ljubljana. Popis kmetijskih gospodarstev Slovenije 2000. Medmrèje: http://www.stat.si/doc/pub/ rr777-2002/notranjost-preglednice.pdf (6. 11. 2006). Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/ rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=190 (4. 10. 2007, 25. 2. 2008). Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev 1991. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popit, T., Ko{ir, A. 2003: Pleistocenski plaz pri Selu v Vipavski dolini. Geolo{ki zbornik 17. Ljubljana. Poslovni register AJPES 2005. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana. Povr{ine ob~in in katastrskih ob~in v SR Sloveniji: po stanju 31. 12. 1975. Geodetska uprava SRS. Ljubljana, 1975. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemlji{~. Uradni list Republike Slovenije 90/2006. Medmrèje: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 200690&stevilka=3906 (15. 10. 2008). Pregledna karta SR Slovenije v merilu 1 : 250.000: katastrske ob~ine. In{titut za geodezijo in fotogrametrijo, Republi{ka geodetska uprava. Ljubljana, 1984. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Uredili Milan Oroèn Adami~, Drago Perko in Drago Kladnik. Ljubljana, 1996. Program priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda ob~ine @alec (SPRO O@ in PRO O@). @alec, 2006. Radinja, D. 1983: Usadi v subpanonski Sloveniji. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana. Ravbar, M. 1992: Suburbanizacija v Sloveniji – odnosi, strukture in tènje v njenem razvoju. Doktorska disertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ravbar, M., Drozg, V., Perko, D., Plut, D., Skobir, M., Ho~evar, M., Sajko, I. 1995: Zasnova poselitve v Sloveniji. Elaborat. In{titut za geografijo. Ljubljana. Razvoj prebivalstva po naseljih po popisih med letoma 1869 in 1991. Arhiv Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Register nepremi~ne kulturne dedi{~ine na internetni strani Ministrstva za kulturo. Medmrèje: http://rkd.situla.org/ (22. 4. 2007, 12. 9. 2007, 18. 1. 2008). Rus, A. 1977: Suha krajina. Diplomska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 150 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 151 GEORITEM 13 Slovenija – pokrajine in ljudje. Uredila Drago Perko in Milan Oroèn Adami~. Ljubljana, 1998. Stani~, I. 1994: Mesta in »mala« mesta. Urbani izziv 26/27. Ljubljana. Stani~, I., Plo{tajner, Z., Pavliha, M., Jako{, A., Plo{tajner, B. 2000: Bivalne navade Slovencev in njihov vpliv na prostor – ob~asna bivali{~a. Elaborat. Urbanisti~ni in{titut RS. Ljubljana. Stani~, I., Pavliha, M., Praper, S. 1998: Varovanje in razvoj: usmerjanje razvoja razpr{e-ne gradnje in naselij Naravnega parka Pohorje. Urbanisti~na delavnica. Urbanisti~ni in{titut RS. Ljubljana. Strokovni predlog za zavarovanje ribnika Vrbje pri @alcu z zaledjem. Zavod RS za varstvo narave, Obmo~na enota Celje. Celje, 2005. Struktura kmetijskih gospodarstev. 1. 6. 2007 – za~asni podatki. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1219 (25. 5. 2009). [kvar~, A., Kodri~, I. 2006: Narava in regulacija: urejanje vinogradov in sadovnjakov na terasah. Urbani izziv 17, 1–2. Ljubljana. Temeljni topografski na~rt (TTN5). Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Terensko delo, september 2007. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Terensko delo, februar 2008. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Terminolo{ki slovar urejanja prostora. Zaklju~no poro~ilo. Katedra za prostorsko planiranje Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geografski in{titut Antona Melika in In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ACER d. o. o. Ljubljana, 2005. Topografska karta 1 : 50.000, list 03- Celje -3. Kartografski oddelek Geodetskega zavoda SRS Ljubljana, Republi{ka geodetska uprava. Ljubljana, 1981. Topografska karta 1 : 50.000, list 06- Ljubljana -4. Kartografski oddelek Geodetskega zavoda SRS Ljubljana. Republi{ka geodetska uprava. Ljubljana, 1981. Topografska karta 1 : 50.000, list 07- Celje -7. Kartografski oddelek Geodetskega zavoda SRS Ljubljana. Republi{ka geodetska uprava. Ljubljana, 1981. Topole, M., Bole, D., Petek, F., Repolusk, P. 2005: Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih podeèlskih obmo~jih. Zaklju~no poro~ilo. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Topole, M., Bole, D., Petek, F., Repolusk, P. 2007: Prostorske in funkcijske spremembe pozidanih zemlji{~ v izbranih slovenskih podeèlskih naseljih po letu 1991. Geografski zbornik 46-2. Ljubljana. Tr~ek, F. 2004: Telecentri – Nova strategija revitalizacije perifernih obmo~ij. K razvoju telecentrov v Sloveniji. Uredila Dimitrij Jeraj in Jelka Vintar. Maribor. 151 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 152 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju. Uradni list Republike Slovenije 21/2005. Ljubljana. Medmrèje: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200521&stevilka=750 (15. 7. 2008). Van Westen, C. J., Terlien, T. J. 1996: An approach towards deterministic landslide hazard analysis in GIS. A case study from Manizales (Colombia). Earth surface processes and landforms 21-9. Chichester. Vegetacijska karta gozdnih zdrùb Slovenije, merilo: 1 : 400.000. Biolo{ki in{titut Jovana Hadìja ZRC SAZU. Ljubjana, 2002. Vri{er, I. 1954: Gori{ka Brda: gospodarska geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana. Vri{er, I. 1956: Morfolo{ki razvoj v Gori{kih brdih. Geografski zbornik 4. Ljubljana. Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK). Uradni list Republike Slovenije 74/2003. Ljubljana. Medmrèje: http://www.coe.si/sl/dokumenti_in_ publikacije/konvencije/176/ (20. 5. 2008). Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroènih obmo~ij v Republiki Sloveniji. Uradni list Republike Slovenije 48/1990. Medmrèje: http://zakonodaja.gov.si/ rpsi/r00/predpis_ZAKO20.html (15. 9. 2008). Zavodnik, A. 1999: Na~ini naselitve in njihov vpliv na pojav razpr{ene gradnje: @elje in mònosti prebivalstva za gradnjo na samem. Urbani izziv 10-2. Ljubljana. Zgonik, H. 1969: Nekatere zna~ilnosti tal na Gori{kem. Primorska sre~anja 20. Nova Gorica. Zorn, M., Komac, B. 2004: Deterministic modeling of landslide and rockfall risk. Geografski zbornik 44-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2007: Probability modelling of landslide hazard. Acta geographica Slovenica 47-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. Zupan~i~, J. 1987: Problematika omejitve Suhe krajine. Geografski obzornik 34-1. Ljubljana. Zupan~i~, J. 1990: Socialnogeografska preobrazba Suhe krajine. Geografski vestnik 61. Ljubljana. @alec. Turisti~no – planinska karta 1 : 50.000. Zasnova in redakcija Branko Rojc. In{titut za geodezijo in fotogrametrijo, Ob~inska geodetska uprava @alec. @alec, 1989. @iberna, I. 1992: Zemeljski plazovi po mo~nem deèvju novembra 1991 v ob~inah Pesnica, Slovenska Bistrica in Ptuj. Ujma 6. Ljubljana. 11 Seznam slik Slika 1: Zna~ilna pokrajina na prehodu iz spodnjih v zgornja Brda; v ozadju zasneèni vrhovi Julijskih Alp. 21 152 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 153 GEORITEM 13 Slika 2: Spreminjanje {tevila prebivalcev po naseljih v katastrski ob~ini Kòbana med letoma 1869 in 2002. 24 Slika 3: Za razgibano povr{je katastrske ob~ine Kòbana je zna~ilno prepletanje intenzivne in ekstenzivne rabe tal, ki pa je omejeno le na neposredno bliìno naselij. 27 Slika 4: Osrednji del Spodnje Savinjske doline s prostranimi hmelji{~i in tudi sicer intenzivno zemlji{ko rabo. 28 Slika 5: Spreminjanje {tevila prebivalcev po naseljih v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje med letoma 1869 in 2002. 31 Slika 6: V bolj mokrotnem severnem delu gotoveljskega va{kega zemlji{~a, ki se vle~e vzdol` Lònice, je zemlji{ka raba manj intenzivna in hmelji{~ skorajda ni. 34 Slika 7: Zna~ilna dinarska pokrajina je Krimsko hribovje, ki ga preseka globoko vrezani I{ki vintgar; na njegovi zahodni strani je planota z vasjo Gornji Ig, vzhodno pa se pne Mokrec. 36 Slika 8: Spreminjanje {tevila prebivalcev po naseljih v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah med letoma 1869 in 2002. 39 Slika 9: Jùni del va{kega zemlji{~a naselja Visejec se spu{~a proti dnu kra{kega dola, onkraj katerega se pne z gozdom porasel hrbet, kjer so bili v 19. stoletju sami pa{niki in travniki. 40 Slika 10: Situacijski zemljevid katastrske ob~ine Kòbana. 48 Slika 11: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Kòbana leta 2004. 49 Slika 12: Situacijski zemljevid katastrskih ob~in @alec in Gotovlje. 50 Slika 13: Dejanska raba tal v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje leta 2004. 51 Slika 14: Situacijski zemljevid katastrske ob~ine Sela pri Hinjah. 52 Slika 15: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah leta 2004. 53 Slika 16: Pozidano obmo~je naselja Kòbana z vrisanimi parcelnimi mejami. 55 Slika 17: Podrobno preu~ena kmetija v katastrski ob~ini Kòbana (obravnavana kmetija je sredi naselja). 56 Slika 18: Pozidano obmo~je jedra naselja Gotovlje z vrisanimi parcelnimi mejami. 58 Slika 19: Podrobno preu~ena kmetija v katastrski ob~ini Gotovlje. 59 Slika 20: Pozidano obmo~je naselja Visejec z vrisanimi parcelnimi mejami. 61 Slika 21: Podrobno preu~ena kmetija v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah. 62 Slika 22: Erozijsko àri{~e nad opustelo vasjo Slapnik. 67 Slika 23: Kategorije ogroènosti stavb in cestnega omrèja v katastrski ob~ini Kòbana zaradi plazenja. 68 Slika 24: Plazovitost v katastrski ob~ini Kòbana. 69 Slika 25: Sestavljen franciscejski katastrski na~rt za katastrsko ob~ino Kòbana. 73 Slika 26: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Kòbana leta 1819. 74 153 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 154 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Slika 27: Procesi spreminjanja rabe tal v katastrski ob~ini Kòbana med letoma 1819 in 2004. 76 Slika 28: Zastopanost zdruènih kategorij rabe tal v katastrski ob~ini Kòbana v letih 1819 in 2004. 77 Slika 29: Sestavljen franciscejski katastrski na~rt za katastrski ob~ini @alec in Gotovlje. 79 Slika 30: Dejanska raba tal v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje leta 1825. 80 Slika 31: Procesi spreminjanja rabe tal v katastrskih ob~inah @alec in Gotovlje med letoma 1825 in 2004. 83 Slika 32: Zastopanost zdruènih kategorij rabe tal v katastrskih ob~inah Gotovlje in @alec v letih 1825 in 2004. 84 Slika 33: Sestavljen franciscejski katastrski na~rt za katastrsko ob~ino Sela pri Hinjah. 86 Slika 34: Dejanska raba tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah leta 1825. 87 Slika 35: Procesi spreminjanja rabe tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah med letoma 1825 in 2004. 91 Slika 36: Zastopanost zdruènih kategorij rabe tal v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah v letih 1825 in 2004. 92 Slika 37: Poselitvena raba na obmo~ju naselja Gotovlje leta 2007. 95 Slika 38: Izsek poselitvene rabe na obmo~ju jedra naselja Gotovlje leta 2007. 96 Slika 39: Poselitvena raba na obmo~ju katastrske ob~ine Sela pri Hinjah. 102 Slika 40: Izsek poselitvene rabe na obmo~ju naselja Visejec. 103 Slika 41: Krajinski vzorci na obmo~ju katastrske ob~ine Kòbana. 110 Slika 42: Zna~ilen krajinski vzorec na obmo~ju Kòbane in obmo~ju grebena Kobilica–Pik–Vr{~: vinograd na ve~ji strmini pri naselju Belo. 111 Slika 43: Zna~ilen krajinski vzorec na pobo~ju Korade: senoèti v vi{jih legah. 112 Slika 44: Krajinski vzorci na obmo~ju katastrskih ob~in @alec in Gotovlje. 114 Slika 45: Zna~ilen krajinski vzorec na ravnini ob jùnem robu Ponikovske planote: tipi~na mozai~na krajina pri zaselku Plaznik. 116 Slika 46: Zna~ilen krajinski vzorec na Vrbensko-@alskem polju: veliki kompleksi hmelji{~, ki zaznamujejo celotno Spodnjo Savinjsko dolino. 117 Slika 47: Krajinski vzorci na obmo~ju katastrske ob~ine Sela pri Hinjah. 119 Slika 48: Zna~ilen krajinski vzorec na Hinjski planoti: kmetijska zemlji{~a na obmo~ju naselja Visejec. 120 Slika 49: Zna~ilen krajinski vzorec na Hinjski planoti: preplet travni{kih in gozdnih zemlji{~ na obmo~ju naselja Lopata. 121 Slika 50: Zaradi neupo{tevanja tradicionalne arhitekturne dedi{~ine marsikje gradijo povsem neprimerne objekte, kakr{en je na primer na novo zgrajeno gospodarsko poslopje v Kòbani. 124 Slika 51: Tudi v razvojno zaostali Suhi krajini se pojavljajo problemati~ne novogradnje, kakr{na je ta na Selih pri Hinjah. 124 154 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 155 GEORITEM 13 12 Seznam preglednic Preglednica 1: Usklajevanje in zdruèvanje kategorij rabe tal med franciscejskim katastrom (Arhiv Republike Slovenije 2006; Arhiv Republike Slovenije 2007) in karto Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKGP 2006). 71 Preglednica 2: Deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrski ob~ini Kòbana. 75 Preglednica 3: Deleì osnovnih kategorij rabe tal leta 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrskih ob~inah Gotovlje in @alec. 81 Preglednica 4: Deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1825 in 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrskih ob~inah Gotovlje in @alec. 82 Preglednica 5: Deleì zdruènih kategorij rabe tal leta 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah. 88 Preglednica 6: Deleì procesov sprememb rabe tal med letoma 1825 in 2004 ter njihovi povpre~ni nakloni in nadmorske vi{ine v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah. 89 Preglednica 7: Raba tal v poseljenem delu naselja Gotovlje v letih 1990 in 2007. 97 Preglednica 8: Spremembe rabe tal v poseljenem delu Gotovelj med letoma 1990 in 2007 (indeks 2007/1990). 98 Preglednica 9: Povr{ina stavbnih zemlji{~ v Gotovljah glede na njihovo funkcijo v letih 1990 in 2007. 99 Preglednica 10: [tevilo stavb v Gotovljah glede na njihovo funkcijo v letih 1990 in 2007. 99 Preglednica 11: Indeks rasti stavbnih zemlji{~ in {tevila stavb v Gotovljah glede na njihovo funkcijo med letoma 1990 in 2007 (indeks 2007/1990). 100 Preglednica 12: Raba tal v poseljenih delih naselij v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah v letih 1992 in 2008. 104 Preglednica 13: Spremembe rabe tal v poseljenih delih katastrske ob~ine Sela pri Hinjah med letoma 1992 in 2008 (indeks 2008/1992). 105 Preglednica 14: Povr{ina stavbnih zemlji{~ v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah glede na njihovo funkcijo v letih 1992 in 2008. 107 Preglednica 15: [tevilo stavb v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah glede na njihovo funkcijo v letih 1992 in 2008. 107 Preglednica 16: Indeks rasti stavbnih zemlji{~ in {tevila stavb v katastrski ob~ini Sela pri Hinjah glede na njihovo funkcijo med letoma 1992 in 2008 (indeks 2008/1992). 108 Preglednica 17: Merila za dolo~itev tipa naselja oziroma obmo~ja. 127 Preglednica 18: Merila za dolo~itev razvojnih zna~ilnosti naselja oziroma obmo~ja. 128 Preglednica 19: Opredelitev konkretnih izhodi{~ v strokovnih podlagah. 141 155 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 156 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik 13 Priloga z obrazci Priloga PREDLOG POSEBNEGA OBRAZCA ZA OBRAZLO@ITEV UTEMELJENOSTI POSEGA NA NAJBOLJ[E KMETIJSKO ZEMLJI[^E V KORIST KMETIJE OB^INA: BRDA VSEBINA PODATKI ZAP. [T. POSEGA / NASELJE Kòbana LASTNIK KMETIJE A PODATKI O KMETIJI: POVR[INA ZEMLJI[^A OBDELOVALNO ZEMLJI[^E: 14,76 ha 1,70 ha travnikov, 1,60 ha vinogradov, 0,20 ha sadovnjakov, 0,09 ha olj~nika, 0,57 ha zemlji{~ v zara{~anju. GOZD: 10,60 ha DRUGA ZEMLJI[^A: ni. Parcelne {tevilke v k. o. Kòbana: 1, 2, 3, 28/1, 31, 61/1, 63/1, 63/2, 66/1, 84, 85, 86/1, 86/2, 87, 96, 117/1, 118/1, 118/2, 118/3, 136/1, 161/1, 161/2, 171/2, 171/1, 234/1, 234/2, 234/3, 239/1 STALE@ @IVINE, PRIDELEK [e pred leti so imeli v hlevu ve~ glav ìvine, zdaj pa ni na kmetiji nobene doma~e ìvali ve~. OBJEKTI NA KMETIJI IN Stanovanjske hi{e se drì gospodarski objekt, kjer je STROJNA OPREMLJENOST bil do pred leti hlev. Od hi{e nekoliko odmaknjeno strojno lopo so postavili pred leti, vendar je premajhna. Kmetija je opremljena z vsemi potrebnimi stroji in priklju~ki: dvema traktorjema, prikolico, pr{ilnikom, kultivatorjem, plugom, priklju~ki za spravilo sena. NASLEDNIK, RAZVOJNA Kmetija ima naslednike. H~erka je poro~ena, SPOSOBNOST KMETIJE z moèm in tremi otroki ìvi doma na kmetiji. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI PODATKI O PREDLAGANEM OBJEKTU: NAMEN, VELIKOST IN Strojna lo pa manj{ih dimenzij. KAPACITETA OBJEKTA UTEMELJENOST NALO@BE Nalòba ne bo imela neposrednega gospodarskega u~inka na kmetijo, saj se zaradi investicije ne bosta pove~ala niti pridelava niti dohodek na kmetiji. 156 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 157 GEORITEM 13 STROKOVNO MNENJE Za gradnjo lope bi namenili manj{o parcelo – travnik O ZEMLJI[^U, NAMENJENEM pod hi{o v izmeri 580 m2. Dolìna parcele je ve~ ZA GRADNJO OBJEKTA kot 60 m, {irina pa med 6 in 9 m. Ker ne redijo ve~ ìvine, travnika ne kosijo z namenom prehranjevanja ìvine, temve~ zgolj zaradi prepre~evanja zara{~anja. Ob travniku je vinograd, vendar je za vinograde primernih zemlji{~ v bliìni {e veliko. Zato je za vinograd bolj smotrno izbrati vsaj 1000 m2 veliko parcelo, za kar je mogo~e pridobiti tudi nepovratna sredstev za obnovo vinograda. LOKACIJA OBJEKTA: MO@NOST LOCIRANJA Med kmetijskimi zemlji{~i lastnika ni velikih NA SLAB[EM ZEMLJI[^U razlik, saj so vse parcele majhne, slab{e kakovosti in razdrobljene. Zemlji{~e, namenjeno gradnji, je v bliìni stanovanjske hi{e in zato primerno za predvideni objekt. POSEG V KOMPLEKS Zemlji{~e, na katerem naj bi se gradilo, v preteklosti ALI NA MELIORIRANO/ ni bilo meliorirano in ni del ve~jega kompleksa KOMASIRANO ZEMLJI[^E kakovostnih kmetijskih zemlji{~. DRUGE UTEMELJITVE POSEGA V vasi Kòbana je ta kmetija edina preostala Z VIDIKA RAZVOJA KMETIJE kmetija v pravem pomenu besede, saj vsi drugi prebivalci obdelujejo le manj{e povr{ine in to zgolj za samooskrbo. Na kmetiji so nasledniki, ki èlijo in na~rtujejo kmetovati tudi v prihodnosti. Za nadaljnji razvoj pa so nujni tudi gospodarski objekti – strojna lopa za spravilo vseh strojev. V preteklih desetletjih se je vas Kòbana izpraznila in opu{~en je bil è ve~ji del kmetijskih zemlji{~, ki so se è zarasla z gozdom. Ob tako veliki izgubi kmetijskih zemlji{~ je neutemeljeno prepre~evati poseg na kmetijsko zemlji{~e, saj bo prav ta poseg prepre~eval nadaljnjo zara{~anje in propadanje kulturne pokrajine. KMETIJSKA SVETOVALNA SLU@BA: KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA Priprava obrazcev in mnenj o {iritvi kmetij na najbolj{e kmetijsko zemlji{~e: Ivan Kodri~, Matjà Prin~i~, Marta Srebrni~, Andreja [kvar~. DATUM: 12. 3. 2007 157 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 158 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik PREDLOG POSEBNEGA OBRAZCA ZA OBRAZLO@ITEV UTEMELJENOSTI POSEGA NA NAJBOLJ[E KMETIJSKO ZEMLJI[^E V KORIST KMETIJE OB^INA: @ALEC VSEBINA PODATKI ZAP. [T. POSEGA / NASELJE Gotovlje LASTNIK KMETIJE B PODATKI O KMETIJI: POVR[INA ZEMLJI[^A OBDELOVALNO ZEMLJI[^E: 20,28 ha 11,39 ha hmelji{~, 6,95 ha njiv, 0,79 ha vinogradov, 1,15 ha travnikov. GOZD: 3,50 ha DRUGA ZEMLJI[^A: ni. Parcelne {tevilke v k. o. Gotovlje: 3/1, 3/2, 3/3, 3/4, 13S, 43/1, 43/3, 44/1, 44/2, 292, 354, 373, 418/1, 434/1, 434/3, 434/5, 434/6, 435, 458/10, 533/157, 693/1, 693/2, 911, 933, 1087/7, 1421/1, 1424/1, 1425 STALE@ @IVINE, PRIDELEK Na kmetiji redijo 4 govedi, 10 pra{i~ev, 40 koko{i in 200 pi{~ancev. OBJEKTI NA KMETIJI IN • hlev za govedo in pra{i~e, STROJNA OPREMLJENOST • hmeljska su{ilnica, • obiralna hala, • strojna oprema za pridelavo hmelja, • objekt za turisti~no dejavnost. NASLEDNIK, RAZVOJNA Na kmetiji è gospodari mlada generacija, sin z èno SPOSOBNOST KMETIJE in dvema otrokoma, kmetija je v celoti perspektivna. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Na kmetiji je registrirana turisti~na dopolnilna NA KMETIJI dejavnost, namenjena pogostitvi ve~jih skupin gostov. Kmetija ima status izletni{ke kmetije. PODATKI O PREDLAGANEM OBJEKTU: NAMEN, VELIKOST IN Na priblìno 400 m2 bodo obnovili in posodobili KAPACITETA OBJEKTA hmeljsko su{ilnico z 32 m 2 su{ilne povr{ine s prostorom za navlaèvanje hmelja, pakiranje ter skladi{~enje hmelja v hladilnici. V neposredni bliìni doma~ije imajo namen zgraditi strojno lopo v izmeri 300 m2 za varno shranjevanje kmetijske mehanizacije in opreme. Zaradi turisti~ne dejavnosti na kmetiji ter utesnjenosti sredi vasi predvidevajo selitev hlevskih kapacitet na priblìno 500 m oddaljeno lokacijo na obrobju vasi Gotovlje. Zgradili bodo ve~namenski hlev, ki bo primeren za rejo ve~ vrst doma~ih ìvali, z osnovnim namenom reje za doma~e potrebe na turisti~ni kmetiji. 158 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 159 GEORITEM 13 UTEMELJENOST NALO@BE Kmetija je hmeljarsko-vinogradni{ka kmetija z dopolnilno dejavnostjo izletni{ki turizem. Reja ìvine ima manj{i obseg, v okviru potreb ìvalskih proizvodov za ponudbo na kmetiji. Glede na velik obseg pridelave hmelja je nujna posodobitev hmeljske su{ilnice z vsemi spremljevalnimi prostori. Posodobitev je nujna zaradi ohranjanja kakovosti hmelja, namenjenega zahtevnemu svetovnem trgu. Na kmetiji je veliko razli~ne mehanizacije in opreme, zato je nujno potrebna tudi prostorna strojna lopa z vgrajenimi varovalnimi sistemi. Turisti~na ponudba privablja na kmetijo veliko {tevilo gostov, zato so se odlo~ili za prestavitev hleva iz sorazmerno utesnjenega okolja gospodarskega dvori{~a na obrobje naselja Gotovlje, kjer bo ìvinorejska dejavnost lahko nemoteno potekala. STROKOVNO MNENJE Za gradnjo in posodobitev objektov namenjeno O ZEMLJI[^U, NAMENJENEM zemlji{~e je znotraj oziroma tik na obrobju naselja, ZA GRADNJO OBJEKTA zato je izvajanje kmetijske dejavnosti na tem zemlji{~u z vidika uporabe sodobne kmetijske mehanizacije ter zaradi majhnosti in nepravilnih geometrijskih oblik obdelovalnih parcel precej oteèno. Uporaba tega zemlji{~a za gradnjo objektov za potrebe kmetije je v celoti upravi~ena, saj bo s temi investicijami kmetija dolgoro~no pridobila na dohodkovnem potencialu in perspektivnosti. LOKACIJA OBJEKTA: MO@NOST LOCIRANJA Mònosti lociranja predvidenih objektov na slab{em NA SLAB[EM ZEMLJI[^U zemlji{~u ni. POSEG V KOMPLEKS ALI NA Za pozidavo predvideno kmetijsko zemlji{~e ni MELIORIRANO/KOMASIRANO v kompleksu ali na melioriranih oziroma komasiranih ZEMLJI[^E obmo~jih. DRUGE UTEMELJITVE POSEGA Na druìnski kmetiji ìvijo tri generacije in vse se Z VIDIKA RAZVOJA KMETIJE ukvarjajo s kmetijsko in dopolnilno dejavnostjo. S kmetijstvom se je ukvarjala tudi prej{nja generacija starih star{ev. Ve~desetletni trud se odraà v sodobno urejeni kmetiji, na kateri je zagotovljen dovolj velik dohodek. Kljub temu je potrebno posodobiti pridelavo hmelja in tudi ostale dejavnosti na kmetiji, saj bo ta lahko le tako obdràla tèko pridobljene tr`ne deleè. KMETIJSKA SVETOVALNA SLU@BA: KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Priprava obrazcev in mnenj o {iritvi kmetij na najbolj{e kmetijsko zemlji{~e: Vesna Mazej U{aj, Marko Tev`, Mira Vrisk. DATUM: 27. 9. 2007 159 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 160 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik PREDLOG POSEBNEGA OBRAZCA ZA OBRAZLO@ITEV UTEMELJENOSTI POSEGA NA NAJBOLJ[E KMETIJSKO ZEMLJI[^E V KORIST KMETIJE OB^INA: @U@EMBERK VSEBINA PODATKI ZAP. [T. POSEGA / NASELJE Visejec LASTNIK KMETIJE C PODATKI O KMETIJI: POVR[INA ZEMLJI[^A OBDELOVALNA ZEMLJI[^A: 6,70 ha 6,51 ha travnikov; 0,08 ha vrta; 0,11 ha vinograda. Vsa zemlji{~a so na obmo~ju OMD in ZVE. Na tem obmo~ju ni mogo~e pridelovati polj{~in zaradi divjadi, kar zelo oteùje kmetovanje, zato je koruzo in ostala ìta treba kupiti. GOZD: 3,00 ha Parcelne {tevilke v k. o. Sela pri Hinjah: 1/1, 1/2, 1/3, 4, 86, 87/1, 87/2, 88, 90, 134, 193/1, 193/2, 232, 315, 330, 414, 452, 454, 457/1, 457/2, 674, 567, 678/31, 724/7, 818, 819, 900, 902, 906, 916, 964/4, 964/46, 964/47, 1560/37 STALE@ @IVINE, PRIDELEK V govejem hlevu redijo 2 kravi dojilji, 2 telici za nadaljnjo rejo ter 2 teli~ka do enega leta starosti. OBJEKTI NA KMETIJI IN V gospodarskem poslopju je hlev za govejo ìvino, STROJNA OPREMLJENOST kjer so stoji{~a za krave in telice ter boks za mlado govedo. Kmetija je opremljena z vsemi potrebnimi stroji in priklju~ki za spravilo sena ter osnovno obdelavo tal. Na kmetiji imajo zadostne kapacitete za skladi{~enje ìvinskih gnojil. NASLEDNIK, RAZVOJNA Lastnik in njegova èna imata tri otroke, dva sinova SPOSOBNOST KMETIJE in h~erko, tako da upajo, da bo kmetija imela naslednika. Lastnik dela doma na kmetiji, obenem pa se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo, in sicer z obdelavo lesa oziroma mizarstvom. Lastnik in njegova èna sta zaposlena doma na kmetiji. Druìna se preìvlja izklju~no s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Na kmetiji imajo vpeljano dopolnilno dejavnost, NA KMETIJI obdelavo lesa oziroma mizarstvo. 160 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 161 GEORITEM 13 PODATKI O PREDLAGANEM OBJEKTU: NAMEN, VELIKOST IN Na kmetijskem gospodarstvu kmetujeta lastnik in KAPACITETA OBJEKTA njegova èna, ki se poleg kmetijstva ukvarjata tudi z dopolnilno dejavnostjo. V ta namen bi lastnik rad preuredil oziroma pove~al delavnico za obdelavo lesa oziroma mizarstvo. Dokaj novemu gospodarskemu poslopju bi dogradil prizidek ali pa bi pove~al obstoje~i gospodarski objekt. UTEMELJENOST NALO@BE Novogradnja predvidenega poslopja bi bila za kmetijo in {iritev dopolnilne dejavnosti potrebna. Uvedba dopolnilne dejavnosti, obdelave lesa oziroma mizarstva, za kmetijo predstavlja dodaten vir zaslùka. Ker sta lastnik in njegova èna zaposlena samo na kmetiji, ki pa ne daje dovolj dohodka za preìvetje, sta se odlo~ila za dopolnilno dejavnost. Dograditev poslopja ne bi negativno vplivala na kmetijsko dejavnost na kmetiji, saj bi pri{lo le do minimalne spremembe povr{ine zemlji{~a. To zemlji{~e ima tudi nekmetijsko rabo. Nalòba bi bila tako po vsebinski kot ekonomski plati upravi~ena. STROKOVNO MNENJE Zemlji{~e, na katerem bi pove~ati poslopje, je è O ZEMLJI[^U, NAMENJENEM zdaj dvori{~e in ni kmetijsko zemlji{~e. Del parcele, ZA GRADNJO OBJEKTA ki naj bi bila namenjena za gradnjo, je v sklopu obstoje~ih objektov (hlev, delavnica). Menimo, da bi bila izbrana lokacija najbolj primerna za prizidek k è obstoje~emu objektu. LOKACIJA OBJEKTA: MO@NOST LOCIRANJA Kmetija nima mònosti gradnje na drugem, slab{em NA SLAB[EM ZEMLJI[^U zemlji{~u, ker pa je è predlagano zemlji{~e nekmetijsko, ni smiselno, da bi se gradilo na drugi lokaciji. POSEG V KOMPLEKS ALI NA Zemlji{~e, na katerem naj bi se gradilo, v preteklosti MELIORIRANO/KOMASIRANO ni bilo agromeliorirano in ni del ve~jega kompleksa ZEMLJI[^E kakovostnih kmetijskih zemlji{~. DRUGE UTEMELJITVE POSEGA ^e bi pri{lo do gradnje oziroma pove~anja delavnice, Z VIDIKA RAZVOJA KMETIJE bo bilo to za kmetijo bistvenega pomena zaradi ohranitve dveh delovnih mest na kmetiji. Menimo, da bi bila gradnja upravi~ena. Poseg v prostor ne bi imel negativnih posledic, na kmetijo pa bi vplival zelo pozitivno. KMETIJSKA SVETOVALNA SLU@BA: KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVO MESTO Priprava obrazcev in mnenj o {iritvi kmetij na najbolj{e kmetijsko zemlji{~e: Zdenka Kramar, Polona Seni~ar, Anton Volf. DATUM: 26. 2. 2008 161 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 162 Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji Lu~ka A. Momirski, Drago Kladnik Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 6 Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti 7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju 8 Matija Zorn, Blà Komac: Zemeljski plazovi v Sloveniji 9 Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalòbe 10 Janez Nared, Damjan Kava{: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji 11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji 12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vpra{anja Alp 13 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji 162 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 163 163 Georitem 13-09.qxd 15.7.2009 7:58 Page 164 164 Georitem 13 NSL.qxd 15.7.2009 7:53 Page 1 13 LU^KA A@MAN MOMIRSKI DRAGO KLADNIK PREOBRAZBA PODE@ELSKE KULTURNE VENIJIO POKRAJINE V SL V SLOVENIJI TURNE POKRAJINE http://zalozba.zrc-sazu.si A PODE@ELSKE KUL ISBN 978-961-254-141-5 € PREOBRAZB 9 2 1 6 9 8 7 5 1 4 1 4 5 18,00 GEORITEM 13 GEORITEM 13