(JS*
Ameriška Domovi m
en m— h
riTg7T~r?"11 . 1
fcJ£Jlt-A...g ‘^»■llllilll'IHM
'V - ’’’' '•'i, '■»••'V
AMCRICAN IH SPIRIT K>R€1©N IN LANGUAGE ONLT
NO. 31
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1965
SLOVENIAN
CORNING NGWSPAPGR
ŠTEV. LXIII
VOL. LXIII
Pozivi k razgovorom
kažejo željo po miru
Pretekli teden je najprej papež, nato pa dela vrsta dm gih vodnikov sveta pozvala prizadete, naj ohranijo svetovni mir.
WASHINGTON, D. C. — Arne-riško-vietnamski letalski napadi na zbirališča in oporišča rdečih gverilcev Južnega Vietnama v Severnem Vietnamu so vzbudili v svetu strah pred novo veliko vojno, pa naj sta Moskva in Washington še tako govorila o želji po ohranitvi miru. Združene države so poudarile, da so letalski napadi na Severni Vietnam odgovor na povečane gverilske napade v Južnem Vietnamu in svarilo Severnemu Vietnamu, naj preneha podpirati komunistični upor v Južnem Vietnamu, ker sicer utegne čutiti vso uničujočo silo ameriških letalskih in pomorskih sil.
Ko se je z napadom v četrtek kriza zaostrila, je najprej sv. oče Pozval prizadete, naj svoje spore -ešijo mirnim potom. Poziv k razgovorom je prišel iz Pariza, nato iz New Delhija, od koder 3o predsednik indijske vlade Ša-slri predložil sestanek Johnsona is Kosygina. Glavni tajnik Zdru 2enih narodov U Tant je ponudil svoje usluge in predložil raz-gcvore v okviru ZN ali pa izven njih, ker rdeča Kitajska ni njihov član.
Predsednik britanske vlade H. Wilson je sporočil v Belo hišo, Q’a stoji Velika Britanija v vpra-sanju vojne v Južnem Vietna-trdno na strani Združenih hržav, pa izrazil istočasno želje Po mirni rešitvi celotnega spora.
V Beli hiši in državnem tajni-štvu so na vse te pozive odgo-i,ar]ali, da Združene države ne ^idijo možnosti za razgovore o '°dočnosti Vietnama, dokler Se-Verni Vietnam ne konča s svojim Poseganjem v razmere v Južnem
'hetnamu.
Novi grobovi
Joseph Jelenick
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 827 Lloyd Rd., Wickliffe, Ohio, 54 let stari Joseph Jelenick, mož Anne, roj. Kikly, oče JoAnn in Franka, stari oče Wiiliama, sin pok. Franka in pok. Barbare, roj. Brai-dich. Pokojni je bil rojen v Lar-ge-u v Pennsylvaniji in je bil zaposlen pri Eaton Manufacturing Co. 25 let. Pogreb bo iz Že-ietovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.30 v cerkev Naše Gospe Karmelske v Wick liffu ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
^sisi namesto larrimasia
Washington, d.c. — Pred-
Sednik L. B. Johnson je imeno-Val sedanjega državnega podtaj-^ka za politična vprašanja A. mrrimana za izrednega posla-■^ka, na njegovo mesto v državam tajništvu pa je postavil ymmasa C. Manna, poklicnega iplornata, ki je doslej zastopal mužene države pri Zvezi za ^Predek v Latinski Ameriki.
annovo mesto tam bo prevzel j°Sedanji poslanik v Panami a^k Hood Vaughan.
ie arr^rnan S^ar	^
Y °vSehni prijatelj Kennedyjeve
fužine. Mann je poklicni di-
j rnaf in ožji rojak Johnsona.
g a dosti skušnje zlasti v vpra-
s^ih mednarodnega gospodar-
. ,a' Zato je postal državni pod-
:k za gospodarska vprašanja
v najpomembnejša osebnost
j, ^rzavnem tajništvu, takoj za
^Pskom in Bundyjem. Napove-
^	da	bo nemara postal v
Pik e^nem ^asu Buskov nasled-
Jemiie Vihtelic
Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 19100 Pasnow A ve. 72 let stara Jennie Vihtelic, roj. Muhic v Clevelandu, vdova po 1. 1963 umrlem Franku, mati Leonarda, dvakrat stara mati, sestra May Pintar, pok. Alice Legan, pok. Franka, Josepha in Alberta Muhic. Bila je članica The Macabbees. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Bivd. v četrtek. Čas in kraj še nista določena.
Mary Cercek
V	petek zjutraj je umrla nenadno na svojem domu na 341 Halle Ave., preje z 953 E. 209 St. 74 let stara Mary Cercek, roj. Strojin v Žužemberku, od koder je prišla 1. 1905. Bila je vdova, mati Franka, Jakoba, Mary Barnes in Anne Petrie, 13-krat stara mati in 8-krat prastara mati, sestra Cele Žnidaršič, Louise Pen-gal, pok. Rose Rowlette, Vere Žagar, Josephine Perme, pok. Franka, pok. Johna in Ludwiga Smolič. Bila je članica Društva Slov. dom št. 6 SDZ, Podr. št. 32 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Kristini in The Ladies Guild pri Sv. Kristini. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes zjutraj ob osmih v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na pokopališče.
Anne Smith
V	soboto zjutraj je umrla v Cuyahoga Nursing Home 50 let stara Anna Smith, ki je bila v raznih bolnišnicah vse od 13. leta starosti zaradi hude revmatične artritis. Bila je hčerka pok. Franka in pok. Mary, roj. Tomšič, ki sta živela na 520 E. 152 St., sestra Mary Smith (Calif.), Paule Davie (Calif.), Earla, Josepha, Rose Flohr (Monroe
Pristaniški delavci se se vrnili na dele
Preteklo soboto se je velika večina pristaniškega delavstva ob Atlantiku in Zalivu vrnila na delo. Upajo, da bo štrajk kmalu v celoti končan.
WASHINGTON, D. C. — Po 33 dneh štrajka, ki je stal deželo sto in sto milijone škode, se je pristaniško delavstvo v pristaniščih, kjer je bil dogovor z delodajalci dosežen, vrnilo na delo, med tem ko čakajo pristanišča od Južne Karoline pa do Floride in pristanišča v zahodnem Teksasu še vedno na redno obnovo prometa.
V soboto ob osmih zjutraj se je znova začelo delo v pristaniščih ob vsej vzhodni obali od Maine do Južne Karoline in v večjem delu pristanišč ob Zalivu. Konec štrajka je bil dosežen na pritisk predsednika Johnsona, ki je imenoval v ta namen sredi preteklega tedna posebni tričlanski odbor. Unija pristaniškega delavstva je popustila in naročila svojim članom v krajih, kjer je nova kolektivna pogodba že sklenjena in potrjena, naj se vrnejo na delo, ni pa marala tega storiti v krajih, kjer pogajanja o novi pogodbi še niso končana in kjer spori med delavstvom in delodajalci še niso rešeni.
Tričlanski predsedniški odbor so sestavljali trgovinski tajnik Connor, delavski tajnik Wirtz in. sen. Morse iz Oregona. Delavski tajnik Wirtz je pohvalil javno-predsednika unije pristaniškega delavstva Gleasona za njegovo razumevanje položaja in narodnih interesov. Izrazil je upanje, da bo skoro dosežen sporazum tudi v še preostalih pristaniščih vzhodne in južne obale.
fsifelriisks miisfkšje ¥ Qi6¥8iandii zštašafe
km ilii giiiftjottov
CLEVELAND, O. — Trgovska zbornica poroča, da je naša industrija investirala lani samo v Clevelandu in okolici $369 milijonov. Investicije znašajo torej več, kot so znašale po vrednosti vse lanske jugoslovanske gospodarske investicije. In to brez vseh petletk, kongresov, sistemov in planov.
To je najboljši dokaz, kaj lahko ustvari zasebna pobuda in kaj državni birokratizem, pa četudi se imenuje komunizem. Zbornici so bile prejavljene investicije v 1,433 velikih podjetjih. Podobnih podjetij nima Jugoslavija niti 1,000, merjenih seveda po proizvodnih zmogljivostih in ne po številu delavstva na zmagijivost podjetja. V tem oziru pa jugoslovanska podjetja prekašajo vsako amerikansko. — Zbornica je prepričana, da bodo letos investirane vsote še večje.
Diakoni na župnijah
Škof francoske škofije Arras je določil, da morajo dijakoni eno leto preživeti v dušnem pastirstvu na župniji in naj šele potem prejmejo mašniško posvečenje.
Falls, Ohio), Louise Daugherty (Calif.) in Alberta (Calif.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob osmih v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Lslifala klsilrcifa pri
fsrki p@Jasn|@s!a1
NEW YORK, N. Y. — Pri zadnji veliki letalski katastrofi blizu New Yorka je zgrmelo letalo Eastern Air Lines v morje in potegnilo s seboj 84 potnikov v smrt. To je bila zadnja leta največja letalska nesreča za New York in okolico. Kako se je mogla zgoditi ta nesreča komaj nekaj minut potem, ko je letalo zapustilo letališče Kennedy, je bila velika uganka.
Zdi se, da so našli odgovor nanjo v študiran ju letalskih razgovorov, ki so jih imeli pilotje ravno v tisti minuti, ko je letalo padlo v morje. Iz razgovorv se da sklepati, da se je letalo hotelo ogniti nekemu Panamerican transportnemu letalu, ki je bilo na poti v New York. Praviloma bi se bilo moralo ogniti s poletom navzgor proti nebu, pa se je nategoma spustilo proti morski površini, akoravno ni letelo visoko nad morjem.
Pilotje smatrajo, da je to pravilna domneva, naša federalna agencija CAB, ki kontrolira zračni promet, pa tega še ne verjame in nadaljuje s svojimi preiska-vanji. Na morju so že našli kraj, kjer se je letalo potopilo, velik del potopljenega letala so potapljači že spravili na morsko površino.
MOSKVA IM PEIPING STA NAJAVILA SKUPNI NASTOP
Za 15-letnico podpisa sovjetsko-kitajske obrambne pogodbe in vojaškega zavezništva sta tako Sovjetska zveza kot rdeča Kitajska zagotavljali skupno stališče proti “silam imperializma”. - Kosygin je napovedal: “Zmaga bo naša!”
WASHINGTON, D.C. — Tukaj smatrajo svečane izjave in zagotovila preteklo soboto v Moskvi in Peipingu o “skupnem stališču proti silam imperializma” kot nekaj običajnega ob priložnosti obletnice podpisa vojaške pogodbe med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko. Preteklo soboto so praznovali 15-letnico podpisa te pogodbe. Izjavi Moskve in Peipinga sta tokrat povzročili nekaj več zanimanja zaradi vietnamske krize, ki je v nekaterih delih sveta pozročila veliko zaskrbljenost. Ameriško-južnovietnamski letalski napadi na Severni Vietnam, — bombardirana so bila doslej le oporišča rdečih gverilcev iz Južnega Vietnama ali za Južni Vietnam, — pomenijo novo razdobje v vojni v Vietnamu in trenutno še ne more nihče jasno videti, kako se bo to za-k 1 j u č i 1 o.	----——~......
Zagotovila o skupnem nastopu so v izjavah, ki sta jih izmenjali vladi Sovjetske zveze in rdeče Kitajske za obletnico pogodbe. Kitajsko čestitko Sovjetski zvezi so poslali Mao-Tcetung, Liu-Šao-či, Ču-Enlaj in maršal Ču-Teh. V njej je skupni sovražnik označen z ‘od Združenih držav vodeni imperializem.” — V imenu Sovjetske zveze so čestitali rdeči Kitajski k obletnici podpisa vojaške pogodbe partijski vodnik Brežnjev, predsednik Sovjetske zveze Mikojan in predsednik vlade ZSSR Kosygin. V sovjetski čestitki skupni sovražnik ni imenovan tako očitno kot v kitajski, omenja le, da je vojaška pogodba med Sovje-tijo in Kitajsko “zapora agresivnemu imperializmu, ki vprizar-ja izzivanja nevarna miru.” — Vodniki Sovjetske zveze poudarjajo v svoji poslanici Peipingu: V našem skupnem interesu je, da razvijamo dalje tradicionalno prijateljstvo med našimi partijami in ljudstvi ter odstranimo pretekle težave korak za korakom !
Kitajci niso nič omenili “preteklih medsebojnih težav,” izjavili so le, da bo komunistična Kitajska “stala trdno ob velikem sovjetskem ljudstvu in drugih ljudstvih socialističnega tabora v boju preti imperializmu Zdru Ženih držav.”
zveze preteklo soboto v glavnem mestu Severne Koreje zagotavljal svoje poslušalce in ves komunistični blok, da so njegove sile močnejše od sil kapitalističnega tabora ter da bo “zmaga naša”!
Včeraj je svoj obisk v Severni Koreji končal in se preko Vladivostoka vrnil v Moskvo. V Sev. Koreji se je predsednik vlade Sovjetske zveze ustavil na poti z obiska v Severnem Vietnamu, potem ko se je v Peipingu raz-govarjal z vodniki rdeče Kitajske.
Kosygin na poti domov
Tekom svojega obiska v Sev. Koreji je predsednik Sovjetske
De Gaulle in Adenauer razburjata Zahodno Nemčijo
BONN, Nem. — Zahodna Nemčija in Francija sta zaveznici od več strani. To pa ni motilo generala de Ganila, da je na svoji zadnji konferenci zopet ponovil svoje mnenje o Nemčiji, ki za Namce ni prav nič laskavo. General misli, da je sedanja meja med Nemci in Poljsko dokončna, da je pot do zedinjenja nemškega naroda še dolga in obenem stvar “Evrope”, ne pa morda n e k d anjih zaveznikov (Amerike, Anglije, Francije in Rusije). Torej sama stališča, ki jim Nemci strastno ugovarjajo. Čeprav ni bilo vse to za, Nemce nič novega, se je nemška javnost vendarle razburila, kar je kanclerja Erharda in njegovega somišljenika Barzla napotilo, da sta šla pretekli ponedeljek na tihem na obisk k De Gaullu. Q-bisk je seveda takoj postal javen za vse politične kroge.
Med tem je pa stari dr. Adenauer vrgel svojo politično bom-
polcžaju nemškega naroda. Adenauer ni več v vladi, je pa zato v sporu z Erhardovim režimom, zato ni bil ravno obziren v svojih izvajanjih.
Za Adenauerja ni sedanja Amerika več taka kot je bila takrat, ko je tam vodil politiko pokojni državni tajnik Dulles. To je bil mož, kot se spodobi. Sedanja ameriška politika je pa — tako sumi Adenauer — sklenila tajen sporazum z Moskvo, da je" treba vprašanje nemškega zedinjenja odložiti na poznejšo dobo. Amerika tudi ne misli na trajno vojaško varstvo nad Nemčijo. Zato noče razviti raket na srednjo daljavo, kot je ob-
vi smrti bo v Franciji zapet za-
vladala ljudska fronta, ki bo prišla na oblast tudi v drugih evropskih državah. Moskovski ugled bo rastel, Nemčija pa bo obkoljena od skim vplivom
ne bi politično izrabili v svojo
korist. Na njihovo pobudo je prišlo do živahne debate v nemškem parlamentu, kjer je soci-jalistična opozicija igrala vlogo sosedov pod ru-'zagovornika naše uradne politi-Amerike pa vse ke do Evrope. Erhardove demi-
V Ssidami pričsk^gfo M¥e pofifieiio krizo
KHARTUM, Sud. — Sedanja revolucionarna vlada, ki je prevzela oblast od vojaške diktature generala Abouda, obstoji iz 15 ministrov, ki zastopajo pet glavnih strank; med njimi je tudi komunistična. Vlada se je obvezala, da naj bodo 21. aprila volitve v ustavodajno skupščino; nekaterim strankam pa se to zdi prezgodaj, ker bi rade imele več časa za agitacijo. Desničarske stranke so pa proti temu, ker mislijo, da bi ravno sedaj lahko zmagala pri volitvah. Zato so že napovedale, da bodo njihovi zastopniki šli iz vlade, ako ne bo 21. aprila volitev.
Vladna kriza bi bila nevarna zaradi tega, ker bi pokopala sedanji sporazum med arabsko večino na severu, ki šteje kakih 9 . milijonov prebivalcev, in črnsko I manjšino na jugu, ki šteje le približno 4 milijone ljudi. Ako bi sporazum propadel, bi v deželi zopet zagorela državljanska vojna. ideja o volitvah bi pa propadla.
iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Mary Velikanje, ki živi pri svoji hčeri v Chesterlandu, je bila pretekli teden operirana v Geauga Community bolnišnici v Chardonu. Obiski so dovoljeni.
Žalostna vest—
G. Milko Pust je dobil sporočilo, da mu je po kratki bolezni nepričakovano umrl 29. jan. v Ljubljani stric g. Ivan Osredkar, bivši trgovec v Kranju, in bil na Svečnico pokopan na farnem pokopališču v Mengšu. Poleg ostalih sorodnikov v domovini, zapušča v Clevelandu zgoraj omenjenega nečaka in sestro Mrs. Kristino Gabrovšek z družino.
Tudi Beograd obsoja 'napadalnosl' Amerike
CLEVELAND, O. — Zastopnik zunanjega ministrstva Dušan Blagojevič je označil bombardiranje Severnega Vietnama od strani ameriških letalskih sil, kot “dejanje napadalnosti, ki resno ogroža mir.” Nadaljevanje uporabe sile bo po mnenju Jugoslavije poslabšalo položaj v jugovzhodni Aziji.
Jugoslovansko uradno poročilo ne pove nič, če je Blagojevič kaj obsodil “napadalnost” komunističnih gverilcev in Severnega Vietnama, pravi le, da je vse prizadete pozval, naj se pobotajo na osnovi dogovora v Ženevi leta 1954 in leta 1962. Predložil je novo sklicanje konference v Ženevi.
to nič ne skrbi, je izjavil Adenauer, saj je Johnson že dal tajen nalog, naj mu njegova administracija izdela načrt o umiku ameriških čet iz Evope in o političnih posledicah takega a-meriškega koraka.
Adenauer se celo boji, da bo do tega prav kmalu prišlo. Kdo more trditi, da se ameriški narod ne bo naveličal vojne v
ljubila, in ponuja kot nadome- vr^e^riamu in zahteval pot nazaj
v izolacij onizem. To bo pa po-
stek znano MFL idejo. To je moralo prisiliti Nemčijo, da je poiskala tesnejše zveze s Parizom.
Vse to pa je, — tako pravi A.denauer — voda na mlin ruske zunanje politike. Moskvi ni
°stopna pooblačitev, vetrov-
toplo. Najvišja tempera- .bo. Dal je ameriškemu časnikar-i treba ničesar drugega, kot čaka-
ju Sulzbergerju daljšo izjavo o j ti, da umre De Gaule. Po njego-
menilo začetek konca ameriškega političnega zanimanja za Evropo in Nemčijo.
Tako sta De Gaulle in Adenauer vsak po svoje okrcala ameriško politiko do Evrope. Nemškim socijalistom sta pa obe izjavi prevelika skušnjava, da jih
sije sicer niso mogli izsiliti, toda pokazali so Washingtonu. da znajo braniti ameriško zavezništvo ravno tako dobro, kot je svoj čas branil Adenauer Eisenhower jev režim.
Kancler Erhard je skušal obe izjavi naslikati v taki luči, kot gleda nanje njegova stranka. Ni ravno trdil, da nimata pomena, dokazoval je pa ob potu svojega obraza, da jih opozicija namenoma napačno razume in pretirava, kar je deloma tudi res.
Seja sama je pa potekala kot voliven shod, ki se na njem spo-primeta dve nasprotni stranki. Zato besede, ki so padale na seji, niso ravno pomembne, so pa barometer, ki kaže razpoloženje nemške politične javnosti.
Cuyahoga okraj naj prevzame precej mestnih podjetij in zavodov
CLEVELAND, O. — Med županom Locherjem in upravo okraja Cuyahoga so se začela pogajanja, da bi okraj prevzel od mesta nekaj velikih podjetij, kot na primer mestni avtobusni prevoz, letališče, akvarij, stadion, živalski vrt itd.
Mesto bi rado dobilo za prepuščeno vrednost tudi nekaj odškodnine, okraj pa misli, da je dosti, ako prevzame vse dolgove, ki so zvezani s temi mestnimi objekti. Pogajanja se bodo nadaljevala. Clevelandsko javno mnenje je s takim prenosom zadovoljno, ker ima okraj širšo gospodarsko podlago kot mesto samo.
Lanske graduacije so dosegle nov rekord
WASHINGTON, D.C. — Federalni urad za prosveto je objavil lanske številke o graduaci-jah. Za prVo stopnjo (B. A.) je graduiralo vsega skupaj okoli 460,000 kandidatov in kandidatinj. Med njimi je 112,000 študiralo za učne poklice, 76,000 pa za socialne. — Kandidatov za zdravnike in pravnike je pa bilo 41,00.
Za drugo stopnjo (M. A.) je graduiralo nad 101,000 kandidatov in kandidatinj, 40'< med njimi je profesorjev in učiteljev.
Doktorat je doseglo 14,500 kandidatov, največ v fiziki, potem pa v prosveti.
Ženske so dosegle 43'J vseh B. A. in 33' < vseh M. A. Dosegle so tudi 12'V vseh doktoratov.
Ime maršala Žukova zopet priplavalo na vrh
MOSKVA, ZSSR. — Odkar je Hruščev verjetno v znak hvaležnosti (!), da ga je maršal par-krat rešil s svojim stališčem v predsedstvu glavnega odbora komunistične stranke, spravil Žukova v zatišje, se ta odlični poveljnik v drugi svetovni vojni ni smel več pokazati v javnosti. Pretekli teden so bralci Rdeče zvezde, glasila ruske armade, našli maršalovo ime na posmrtnici za generalom Kar-manovim.
Po komunistični tradiciji to verjetno pomeni, da se bo Žukov sedaj lahko pokazal vsaj nekajkrat na javnih prireditvah. Moskovski politični opazovalci premišljujejo, kdo ga je sedaj vzel pod svoje varuštvo, ali maršali ali člani prezidija.
HMEm&m Donowiw

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 31 Mon., Feb. 15, 1965
Johnsonov agrarni program
Začetkom februarja je predsednik Johnson poslal Kongresu svojo poslanico o stanju našega poljedelstva. Poslanica je v toliko zanimiva, ker odkriva karte, kako si Johnson zamišlja razvozljanje tega tako trnjevega problema v naši domači politiki. Podpiranje farmarjev je namreč tako obsežno, da izdatki federalnega tajništva za poljedelstvo pridejo takoj za stroški za narodno obrambo. Na drugi strani je pa postalo jasno, da samo z bilijonskimi izdatki za podpiranje vprašanja prevelike proizvodnje deželnih pridelkov ne bomo spravili s sveta. Takemu stanju je treba napraviti konec, toda kako?
Johnson je najpreje povedal, na kaj opira svojo nameravano agrarno politiko. Pokazal je, da njeni temelji ne pomenijo nič novega in da se v glavnem opira na zadnjo izjavo federalnega tajnika za poljedelstvo Freemana. O njej smo že poročali, zato jo samo na kratko ponovimo.
Imamo okroglo 3.5 milijona farmarjev. Da nas prehranijo, bi jih bilo dosti samo milijon, seveda samo takih, ki znajo poceni proizvajati. Ostalih 2.5 milijona pa dežela ne rabi. So pa med njimi deloma (okoli milijona) taki, ki sploh ne morejo shajati brez javne pomoči, deloma pa taki, ki se komaj držijo nad vodo. Do sedaj jih je federacija vse od kraja podpirala s tem, da jim je plačevala razlike do uradno ugotovljenih najnižjih cen ali pa dajala odškodnino za neobdelano zemljo. Posledica te politike so bile vedno večje zaloge deželnih pridelkov, ki so postali dejansko last, pa tudi breme, federalnih agencij. Kako pa odpraviti tako stanje?
Predsednikova osnovna misel je želja, da federacija podpira samo tiste, ki so podpore potrebni, pa še te ne za večne čase. V ta namen je treba farmarje razbiti v najmanj dve skupini; tisto, ki lahko živi brez podpor, in tisto, ki je na podpore navezana. Podpore potrebno skupino je pa treba počasi potegniti iz podpiranja preko akcij federalnega tajništva za kmetijstvo in jo prevesti v tiste federalne akcije, ki se borijo proti revščini. Osnovna misel je: farmarska družina, ki zasluži na leto $2,000 in še manj, ni več v poljedelstvu, spada že med ameriške reveže, ki jih dobimo povsod, na deželi kot v mestih. Za usodo takih farmarskih družin se morajo brigati tiste federalne socijalne akcije, ki se brigajo za ostale reveže. Taki farmarji spadajo torej v pristojnost akcij za pobijanje revščine, te akcije naj gledajo, kako naj farmarji pridejo do novega zadostnega zaslužka, ali na deželi ali v mestih, to ni važno. Morda se bodo preselili v mesta, morda si bodo ustvarili na deželi novo delo, ki ne bo navezano na obdelovanje zemlje.
Ta ideja ne goni torej obubožanih farmarjev brezpogojno z dežele v mesta. Hoče gledati, da jim najde kruh kar tam, kjer sedaj živijo, četudi ne v kmetijstvu. Ideja sama ni napačna, je vredna temeljite presoje. Zato hoče predsednik imenovati posebno komisijo, ki si bo ogledala farmarski problem tudi od te strani. Seveda pa ni mogoče upati, da bi se nova politika mogla začeti uveljavljati že v bližnji bodočnosti.
Zato si predsednik zamišlja neko prehodno dobo. V prvem obdobju bi federacija nadaljevala s sedanjo politiko in se držala sedanjih metod podpiranja. Vendar bi jih tudi spreminjala, kolikor bi bilo mogoče. Predsednik misli pri tem posebno na potrebo, da se kakih 50-80 milijonov akrov odtegne obdelovanju in zemljo porabi v druge namene.
Prevelik optimist bi bil tisti, ki bi upal, da bo predsednikova ideja naletela na splošno pohvalo. Proti njej bo nastala burja, na to moramo biti pripravljeni. Razumeti moramo namreč, da ideja sama v nekem smislu “ponižuje” revne farmarje. Priznajo, da so revni, toda farmarji so še zmeraj in v tem tiči nekaj, na kar so ponosni. Ako jih pa federacija odtrga od farmarskega stanu in uvrsti med revne sloje, ki jih imamo v velikih mestih in industrijskih središčih, potem se bodo naravno čutili prizadete. Ne bodo hoteli priznati, da so v istem položaju kot na primer rudarji, ki so prišli ob kruh, ker so rudniki njihove stroke propadli. Četudi so reveži, toda zemljo pa vendarle še imajo. Akorav-no je vseeno, preko katerega tajništva jih federacija podpira, vendarle mislijo, da naj jih podpira tajništvo za kmetijstvo in ne morda tajništvo za socijalne zadeve ali pa federalni organ za boj proti revščini. Take občutljivosti ne pomenijo v gospodarstvu ničesar, veliko pa v politiki, farmarji so pa vsi tudi volivci. Zato bo poteklo veliko časa, predno bo zmagala ideja, da naj farmarje podpirajo federalni organi, ki so poklicani za podpiranje revnih ljudi, ne pa gospodarska tajništva, kot je tajništvo za kmetijstvo.
Predsednik bi rad dosegel, da bi javnost presojala njegovo idejo s socijalne,ga vidika, zaveda se pa tudi, da tega ne bo dosegel na prvi mah. Obubožani farmarji se bodo borili proti vsaki spremembi podpiranja, ki bi jih ločila od tajništva za kmetijstvo. Jih razumemo. V tem tajništvu so edini, ki jih je treba podpirati. Ako bi pa prišli v druga tajni-
štva ali federalne agencije, bi pa njihov milijon utonil v 30-40 milijonih, ki čakajo na federalno podpiranje.
Vkljub vsemu temu je pa predsednikovo idejo treba pozdraviti. Pokazala je vsaj pot iz slepe ulice, ki se v njej nahajamo že več kot desetletje. Če bo rodila le majhen uspeh, bo to pomenilo premik z mrtve točke in tudi to bo nekaj hvalevrednega.
BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. — Ko sem zadnji teden šel gori k Blutovemu Johnu po klobase na Center St., sem naletel v trgovini na mojo sosedo. Komaj sem ji voščil dobro jutro, me je že v rolke vzela, zakaj kaj več ne pišem, kako se pri nas v Jolietu še kaj suče, spreminja in vrti življenje. Weil, ji odgovorim, kako se spreminja in vrti, saj vidiš, ti prideš z več ljudmi v dotike kakor jaz in tako več izveš, pa bi ti kaj napisala! Tedaj je soseda kar malce zardela, pa se je kmalu znašla v svoji zgovornosti in odvrnila: “Za pisanje pa imate moški več časa, kakor pa me ženske. Vam ni treba vedno o-krog peči se vrteti, kakor se moramo me, da vam moškim kaj za pod zob pripravimo. Posebno pa ti, Tone, ki si takole en kos enega malega škrica, tebi gre pisava bolj od rok.”
Tako me je soseda pritisnila s svojo izjavo ob steno. Torej kaj naj, pišem? Včasih izvem kaj, včasih ne, je težko. Prej v starih časih, ko smo bili mlajši, smo se vsi shajali tu in tam. Vsako nedeljo pa smo posečali društvene seje, na katerih smo se tu in tam malo polasali, po sejah pa pili in drug drugemu čestitali, da je prav povedal in dobro “dal pod nos” glede tega ali onega predloga ali glede te in one zadeve, ki se je reševala na seji. Danes vsega tega ni več, ali prav malo. Za seje ni zanimanja več. Po salonih tudi ne hodimo več. Zdaj vsak, ki rad pije pivo ali vino, tega nabavi v kaki veletrgovini “Chain Store”, potem ga pa cuka in pokuša doma, pa radio posluša ali pa pred televižnom sedi in sledi kaki co'wboyjski predstavi. Vse drugo pa lepo prepušča drugim, da rešujejo svet in vse drugo po svoje. Kar se tiče politike, se tudi malo zanimamo. Morali bi se sicer vse bolj, kakor se. Tudi to vse preveč prepuščamo drugim. In tisti “drugi”, ki vodijo politiko, pa nam pridno navijajo davke, da so vsako leto malo višji in vse to pa ne prinaša na naše obraze razigranosti in veselja, ampak le kislost, da hodimo okrog kislih obrazov, posebno kadar nas davčni uradi pozdravljajo s svojimi računi. Vse to, vidite, je spremenilo in zasukalo naše družabno domače življenje, da ni več tiste vesele slovenske razigranosti, kakor je bila in kakršne smo bili navajeni nekoč v predpustnih časih prejšnjih let, ko je na vsakem oglu pela harmonika in so se čule lepe slovenske zdravice.
Tako, kakor sem pravkar o-menil, ni samo pri nas. Tudi po drugih krajih ni nič bolje. Po nekaterih še bolj klaverno. Pa kaj hočemo, smo v drugih, novih časih, ko je vse novo, vse drugače, nove šege in novi ljudje. Pa kaj naj tožimo o vsem tem. Privaditi se je treba novim časom, pa bo.
* KAKO JE Z DRUGIMI PROBLEMI pri nas in okrog nas? — Tik pred Božičem je bila objavljena vest, da je uspelo zgraditi “Supersonic TFX” hitrostno letalo, ki leti in potuje hitreje od glasu. Takoj po Novem letu so začeli s poskusi.
Vežbališčna pot za ta letala bo nekako 350 do 400 milj dolga in začela se bo na zračni bazi v Rantoul, Illinois, in bo šla vse gori preko Gornjega Michigana do Superior jezera. Ti poleti bo do povzročali silno sonorično bobnenje. Te vrste letalo je do-sedaj naj hitrejše, ki preleti v eni uri do 1,300 milj, kar je precej hitrejše, kakor potuje glas. Letalo s tako hitrim gibanjem povzroča silovito glasno bobnenje. Moč tega bobnenja udarja od 17 do 18 milj na vse strani. Pot za poizkuse so si izbrali nad Michiganskim jezerom, sonorično bobnenje pa bo doseglo tudi naše mesto Joliet, Chicago, Waukegan, deloma Milwaukee in druge kraje. Poveljnik, ki bo vodil te poizkuse, omenja, da more to stresajoče bobnenje tu in tam razdejati šipe na hišah in stavbah, kar pravi, da bo vlada za to plačala odškodnino. Več o teh poizkusih bomo še čitali.
Kaj vse to pomeni? Ali so vse to igrače za zabavo? Odgovor na to bi dalo morda neprestano kipenje in izpuhovanje iz političnih kotlov med narodi. Stari nepoboljšljivi svet, ki se ne more umiriti, da bi ne šel k počitku, ne da bi pod vzglavjem ne imel nabasane pištole. Prav je imel naš jolietski Jure v svojih opazkah, ko je pred nekaj meseci povdaril:	“Fantje, čas med
1965 in 1970, bo čas, ko znamo doživeti strašne reči.”
* V ŠOLO MORAMO, DA SE NAUČIMO, kako spoštovati civilne pravice in kako ravnati in postopati v zadevah civilnih pravic. To so posledice, ki jih človeška družba čuti tu in tam, vsled tega, ker nismo vsi ene barve in ker smo vseh raznih plemen. So li te posledice neprijetne, težke, ali take in take, človeška družba jih mora sama rešiti tako, da bo za vse ljudi najboljše in prav. Če ne, nihče jih ne bo prišel reševat za nas z Marsa, ali pa z naše sosede Lune. Tam imajo dovolj svojih lastnih križev in težav in niso prav nič razpoloženi, da bi sprejeli na svoje še razne nekatere naše težave, ki jih imamo mi zemljani na tej naši stari Zemlji-
Pustimo razne šaljive pripombe in opazke na strani. Resnica je, da rasni problemi delajo deželi in vsem nam v premnogih krajih kar težke probleme. Morda tebe, ki tole čitaš, to ne zadeva danes, zna te pa že jutri ali v poznejši bodočnosti. V te probleme posegajo gospodarske, družabne in še mnogotere druge zadeve. Lahko je drugim dajati lepe nasvete in to in ono, drugače je, kdor mora s takimi nasveti voziti skozi svoje življenje. Daši priznam, da dobri nasveti so na mestu in potrebni. Še vse premalo jih nam daje svet, zato menda ne znamo drug z drugim potrpeti, kakor bi morali kot dobri kristjani.
Preseljevanje narodov vseh raznih rodov in barv je zadnjih 35 let zelo spremenilo vse razne razmere širom naše dežele. V nekaterih krajih je bila pred 35 ali 40 leti še svoje vrste novica, če se je v tak kraj priselil kak črnec. Danes je nekaj drugega. V Detroitu in njegovi okolici in po mnogih drugih krajih je taka razlika, da se je kar za čuditi. Nekje v New Jersey državi, kjer ni bilo v nekem mestu niti deset zamorcev pred 50 leti, pravijo, da jih je zdaj skoraj 52% vsega prebivalstva. Je mogoče to le ena posebna taka izjema, a pokaže pa, kako se razmere v tem oziru spreminjajo. Ni čuda, da nekaterim vodite-
ljem črncev tako rastejo grebeni.
Tudi pri nas se te razmere spreminjajo'. Pred kakimi tremi meseci sem neke nedelje popoldne hodil po južni strani našega mesta. V vsakem bloku sem srečaval ljudi vseh raznih barv in plemen. Nekatere sem sodil, da so ali Mehikanci ali iz drugih južnih dežel. Zamorcev ni manjkalo. Kar vpraševal sem se, koliko pa je zdaj nas vseh v teh krajih, koliko teh in onih, te in one barve in tega in onega rodu? Čisto vse drugače, čisto neke svoje vrste nov svet, in to tu med nami. Ako je v vsakem kraju tako ali vsaj v večjih industrijskih mestih, potem ni čudno, da je toliko težav in sitnosti, kakor čujemo, da jih je.
Kaj bo iz vsega tega? Privaditi se bo treba. vsega tega in vsemu temu. Kako? To je pa svoje vrste naloga, ki jo bomo morali Amerikanci sami rešiti. In če jo bomo rešili prav, bo prav — če ne bo pa gorje, kakršnega morda še nobena dežela ni videla.
Vlada in razne organizacije so se pri reševanju in razpravljanjih o teh zadevah že obrnile na vodilne dušeslovce in sociologe, da naj svetujejo, kaj bi bilo priporočljivo v zadevah, da se stori. Po proučevanju teh zadev so prišli do zaključkov, da je treba sedanje generacije izučiti in trenirati, kako je treba ravnati v teh rasnih zadevah. S kakimi skrajnostmi ne bo šlo, dobro bo, če bo sploh šlo z največjo potrpežljivostjo pri srečava-nju težkoč pri tem. Zato priporočajo, da naj se v vsakem kraju začne s poučnimi tečaji o tem, kako nastopati, kako ravnati, da se omeji sovražne izgrede. Tu smo ljudje vseh raznih barv, krvi in rodov in na nas vseh je, ali se bomo le prepirali in sovražili med seboj, ali pa bomo znali najti pot, po kateri bomo lahko hodili vsi kot civilizirani ljudje. Zelo obsežno in veliko vprašanje je to.
Prvi nasvet je, kakor že omenjeno moramo vsi v šolo glede tega. Posebno še javni predstavniki reda, za tem vodstva in u-čitelji šol, in sploh še vsi drugi, ki imajo s tem kaj opravka. Črncem je treba vcepiti v glave, da pri vsakem napredku je potrebno sodelovanje in doprinos žrtev. Belim pa je treba dopovedati, da morajo biti potrpežljivi in da morajo znati pridobiti druge s prijaznostjo in potrpežljivostjo in s prizanaša-njem. Kratko: nekih žrtev treba na obeh straneh, pa bodo prišli do neke skupne poti, kjer je to mogoče. Vse to posebno priporočajo policiji, sodnim oblastem in vsem, ki imajo s temi problemi opravke.
Vse to so seveda težka vprašanja in težke zadeve. Rešiti pa jih bo morala naša Amerika nekako, ali pa bo imela neprestane sitnosti, ki se bodo večale iz leta v leto bolj in bolj. Dal Bog, da bi znali najti pravo pot iz teh zmed, drugače znamo imeti glede tega še kaj čudne čase in težke dneve.
Naj končam, pa še drugič kaj o tem ali onem. Vse čitatelje lepo pozdravljam,
Tone s hriba.
VESTI
O 1

Pevski zbor Triglav vabi
Cleveland, O. — Prav vljudno vabimo vse od blizu in od daleč, prijatelje in sosedne pevske zbore na našo predpustno veselico v soboto, 20. februarja, zvečer v Slovenski dom na 6818 Denison Avenue. Igrali bodo Hoyerjevi fantje.
Ta prireditev je namenjena veselju in zabavi, nastopile bodo tudi maske!
Naš zbor ima samo en koncert na leto, prvo nedeljo v maju. Prav in potrebno je, da se
Novoletni sprejem duihovni-kov v Ljubljani
Predsednik komisije SRS za verska vprašanja Boris Kocijančič je priredil 13. januarja v klubu poslancev v Ljubljani novoletni sprejem za slovenske duhovnike rim skok at oliške in evangeljske verske skupnosti. Sprejema se je udeležilo nad 80 duhovnikov, med njimi tudi ljubljanski nadškof dr. Josip Pogačnik, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, škof-apostolski administrator Slovenskega Primorja dr. Janez Jenko, senior Evangelijskega senio-rata v SRS Leopold Hari, prior kartuzije Pleterje dr. Edgar Leopold, provincial slovenske frančiškanske province Marijan Valenčak, dekan teološke fakultete v Ljubljani dr. Stanko Cajnkar z več profesorji te fakultete in drugimi cerkvenimi dosto j anstveniki.
Predsednik Komisije za verska vprašanja je priredil nato u-deleženeem sprejema kosilo. V nagovoru je pozdravil navzoče in se jim zahvalil, ker so se odzvali vabilu tako predstavniki katoliške kot evangelijske skupnosti.
Boris Kocijančič je omenil tudi vatikanski koncil in poudaril tiste sklepe koncila, katerih vrednost presega stroge cerkvene okvire, kot so prizadevanje za ohranitev miru, mednarodno sporazumevanje, svoboda in druga vprašanja.
V	imenu rimskokatoliških duhovnikov se je zahvalil za sprejem in besede predsednika verske komisije ljubljanski nadškof dr. Josip Pogačnik, v imenu Evangelijskega seniorata pa senior Leopold Hari.
Ob koncu sprejema so duhovnikom priredili krajši kulturni program s prikazom treh krajših filmov:	“Življenje in delo
Maksima Gasparija”, “A propos de la guerre” in “Prvi koraki”.
Zgodba o prerezanem traktorju
Konj je domača žival na štirih nogah, ki pomaga Človeku — tudi privatniku. Toda včasih si privatnik, ki je navsezadnje tudi človek, zaželi traktor. Da, zares, traktor na štiri kolesa, sicer malo star, malo v letih, malo dotrajan, pa vendarle traktor.
V	neki zadrugi so namreč strokovno ugotovili, da je traktor dotrajan, da ni več, kot se temu reče — rentabilen in so sklenili, da ga bodo prodali Odpadu. Toda tisti privatnik, tisti zasebni kmet, ki je navsezadnje tudi človek, si je drznil pomisliti čez okvir socialističnega pri-
čeprav je bil privatnik, je mislil na družbo. Na našo družbo. Mesa primanjkuje, mleka ni... prodal bom konje, redil živino, vzrejal teleta, prodajal mleko, vsi bodo1 veseli, vsi bomo veseli, družba in jaz.
Ampak na občini so drugače mislili.
Nekega dne je prišel tovariš iz občine in se oglasi pri privatniku, ki si je zaželel dotrajan, toda državni traktor.
“A tako, vi bi torej kupili traktor, ja hm hm, kaj boste pa počeli z njim?”
“Uporabljal ga bom, oral bom z njim, vozil krmo...”
“Pa bi sosedom oral?”
“I, zakaj pa ne, če bi me prosili.”
“Hop, to pa ne gre, to je protizakonito, vi bi se torej okoriščali s traktorjem.”
“Poslušajte, človek, saj jim sedaj tudi orjem, samo s konji.” “Po zakonih se s konji ni prepovedano okoriščati, s traktorjem se pa ne sme. Nič ne bo s traktorjem, tovariš. Zadruga ga mora prodati Odpadu!”
Toda privatnik, ki je navsezadnje tudi človek, si je drznil misliti naprej.
“Kaj pa, tovariš, če bi ga potem kupil od Odpada?”
“To pa lahko, tovariš!” “Čudovito, potem je pa vse v redu.”
“Pa ni niti tako zelo v redu,” je menil tovariš z občine. “Na odpadu bodo morali traktor čez pol prerezati, potem ga pa vi lahko kupite!”
*
Ko smo zgodbo o ‘Perezanem traktorju” prebrali v tedniku “Tedenska Tribuna”, ki izhaja v Ljubljani, smo najprej mislili, da se je zgodila kje v Butalah, katere je za vse čase ovekovečil naš znani humorist Milčinski. Toda na koncu zgodbe smo našli podpis T. Fornezi in sledečo pripombo:
P. S. Zgodba o p r e r ezanem traktorju je resnična še toliko bolj, ker se je odigrala v Jakobskem dolu v Slovenskih goricah!
In smo si rekli: Kako srečen bi bil sedaj Milčinski, če bi še živel. Ne bi mu bilo več treba iskati snovi za svoje zgodbe o Butalah in Butalcih. Socialistični sistem v Jugoslaviji bi mu jo nudil vsak dan na pretek.
“Tekstiiana”4 v Kočevju milijarder
“Dolenjski list” poroča 14. januarja letos, da je “Navzlic zastareli opremi tekstilna tovarna Tekstilana v Kočevju že pred dnem republike (29. nov.) izpol-
vatnika in je v.zadrugi hudo nila svoi letni proizvodni plan skromno omenil, da bi tisti trak- in dosegla 16. decembra prvo tor, tisti stari, dotrajani traktor, milijardo v proizvodnji. Dan raje on kupil in da bi več plačal, kasneje so zapisali, da so tudi kot bi zanj dobili na Odpadu, Prodali za eno milijardo svojih da bi ga popravil...	izdelkov... V letu 1965 bi radi
V zadrugi sicer nisoi bili na-! Pro^zvodni° povečali za 20 od-vajeni na takšne dobičke, če jim stoikov na skupno vrednost mi-
že takole nekdo sili denar — zakaj pa ne? In so sklenili, da ga bodo prodali privatniku.
“Mi vam prodamo traktor, za nas je odslužil, ampak vi pa vse potrebno uredite na občini!” Privatniku je
Kdor je bil navzoč na banketu 7. februarja v priznanje A. Šub-Iju, je lahko slišal, da smo Slovenci v petju in pevskih zborih na prvem mestu. To je povedal dolgoletni sodelavec Cleveland Press-a Andrica, ki se je tudi udeležil banketa v Slcv. nar. domu na St. Clair Ave. Ta banket je bil v resnici nekaj velikega ne samo za A. šublja, ampak za nas vse, ki nam je oh zgled pri gojitvi slovenskega petja. Naši pevci in pevke, pa tudi drugi rojaki z zahodne strani mesta so bili navzoči na banketu v lepem
pevcem pridružite večkrat, da 'številu. Moje čestitke mladi smo večkrat z njimi in jim da-|gdč. Turkovich za njene zadnje jemo poguma in veselja za slo-j besede, ki so ganile marsikoga, vensko pesem.	Anna Jesenko
lijarde in četrt dinarjev.
Ker so lani cene v Jugoslaviji na splošno poskočile za okoli eno tretjino, plana v pogledu “vrednosti” ni bilo težko izpolniti, koliko je bila produkcija zaigralo srce dejansko večja cd one v letu 1963, je seveda drugo vprašanje.
Senovski premogovnik izrabljen
Senovski premogovnik, od katerega so si pred leti precej Obetali, bo Skoro prenehal z obratom, ker so plasti premoga večinoma izkoriščene. Ker bo z u-stavitvijo dela v rudniku veliko ljudi izgubilo delo in zaslužek, so nameravali graditi v Senovem večjo cementarno. Sedaj je prišlo “pojasnilo”, da z gradnjo cementarne ne bo nič in Senovčani se sprašujejo, kaj bo z njimi.
— Vsaj eden od vsakih petih šolarjev v naši deželi ima slabe oči.
UPORNIKI
POVEST
Spisal Ivan Lah
Popoldne sta bila v stranski s°bi čušperskega gradu Čuš-Perčan in Vitko. Gospod je stal pri oknu in gledal na pro-st°) Vitko je sedel na stolu Ponosno in zavestno. Videlo se ^e> da imata resen pogovor.
‘čas je resen”, je govoril ČUisperčan. “Redil sem te dol-£° na gradu; upam, da si zadovoljen.”
“Zadovoljen,” je pritrdil
Mladenič.
“Zato mislim, da boš vodil 'ahko četo, ki se bo bila za nas £rajščake.”
“Naj jo rajši vodi oskrbnik! se ne maram pretepati s ^eti, to ni viteška vojska.”
‘Pozna se mu, da je v njem Nnetska kri,” je zamrmral grajščak. “Slišal sem, da imaš v dolini dekle. Vem, da te to 2adržuje. Zato te pustim, da greš na pristavo.”
‘Ne; tudi jaz pojdem v vas Maščevat se.”
čušpercan je še vedno gle-al skozi okno.
‘Težko ti je ustreči. Mislim a imaš stvar za (šalo, ker med vTeti vendar ne boš iskal ^ene.”
Mladenič je zardel.
Hm, to je moja stvar.”
, Ponos imaš pa prav kmetski...
j. Tudi jaz vem svoje; mis-da sem vam zadosti storil. Ce ste me hoteli vzrediti za ga oskrbnika, ste se mo-Zdaj sem še svoboden bom po svoje, tudi če ^zdedinite. Rekli ste ved-
kake
tili.
in živel
Pie
'Her,
jjj,! aa po daljnem sorodstvu 1 Pada pristava meni . . .’
.To moji volji, ker sem ti razumeš, mladič? . Hjih starišev nisem poz-
h ’ torej tudi ne vem svojih Phtvic...
^ V’aj ti vendar povem: Oče d ranjen v bitki s Francozi
■^do
Plati je umrla od žalosti.
bi se ti bil usmilil. Kmet?
Sam ni imel kaj jesti.’
s6st
listava je bila torej po-Piojega očeta?’
H: dam ti jo jaz, ako se
vsak
oženiš.’
k0 ^.e Pravice ne pustim. Lah-
'd obdržite pristavo.’
..dko je vstal.
jjjj eUmen si kakor
človek. Z glavo butaš ob
’ Pamet, pamet! Kaj mis-
h ’ da je samo ena na svetu. A ^Va 4.
( stvar je denar.’
K ° vašem, po mojem ne. Je sreča.”
Pride šele iz denarja.’ 4« Pa ne.”
kj 1 °. Pa ti bolje vedi ko jaz, ■fj61*1 star.’
' az grem torej tudi v boj da d® ne znate druge poti, SaJ11 P0lnirili kmete; grem pa 0 zato, da se maščujem.”
^aka
Po grajščak. “Ti vasuješ
Vp^rr-a pota menilš?” je
bi lahko
marsikaj
“q '•
ca}, • a govore o svojih pravi-° neki listini, ki je izšla ke sj ^k5., hi jih oprošča vsaja tj."kbe ho gradov. To jim <.Teba razjasniti.’
Saj . jim razjasni sodnija;
Pravda.’
kot °l'ej' Prav. Jaz ostanem, °diti8ein bil-” Vitko je hotel
“p
^ke^ v jp Cl,žperčan.
el	več misli,” mu je
Predrznost kakoj,1108 Se imata ravno tako, ^Sak Pamet in neumnost.
Vjtk °b svojem času.” ktajgv 0 je čudno pogledal Ou^aka in odšel tiho iz sobe. ^Oijji^.^čan si je oddahnil. zPihai1 , j® nekaj, potem pa
,ahmi
“Pn'T11 z roko.
bjijjj °dakaj, Htih111 ^Hko
je zaklical za je postal pri
“Zasedi konja, pa pojahaj v Višnjo goro! Nesi moj pozdrav gospodarju! In ko boš sedel pri njem v sobi, videl boš svojo lepo, mlado nevesto. Morda te bo tam srečala pamet. Jaz sem že govoril.”
Vitko je odišel.
Ko je prišel na dvorišče, je sedel ob vhodu oskrbnik in se igral z velikim lovskim psom.
“No, mladi gospod,” je rekel oskrbnik, “kmalu poj deva nad kmete.”
“Jaz ne,” je odgovoril Vitko in šel v hlev po konja.
“Ha ha, to je viteški sin svojega prostaškega naroda,” se je smejal oskrbnik, “še čudno, da ne deneš polhovke na glavo —- pa bi bil sam upornik
proti samemu sebi...”
• • *
Marsikdo se še zdaj spominja v tistem kraju na nedeljo, ki se je dolgo imenovala “nedelja upornikov.”
“V soboto bo shod, v soboto bo zbor upornikov.” Kakor glas po gozdu, tako je odmevala ta novica po dolini in je šla od ust do ust, tiho, skrivnostno, a tu in tam na glas in veselo. Povsod je zašumelo. Vse je dvigalo oči in napenjalo ušesa. Boj je bil pred durmi. Starčki so snemali svoje pipice iz ust in modrovali o drznem početju mladih mož. Preudarjali so in zmajevali z glavami:
“Boljše bi bilo, če bi bilo drugače . . .” so mislili. Stare ženice so zopet imele mnogo govoriti, možje in mladeniči pa so ponosno hodili s polhovkami in se s pretečimi pogledi ozirali okoli.
Pod uporniško vasjo leži velika dolina, obrastla okoli in okoli z visokimi hrasti in smrekami. To je bil prostor, kamor so se imeli suiti uporniki iz cele dežele. V soboto popoldne so se že jeli voziti vkup. Ustavljali so se pri Za-viršku, drugi pa pri Andrejku. Pripeljalo se jih je po več na enem vozu in veselo je bilo pogledati može v njihovih polhovkah, na katerih so se zvijala visoka peresa . . .
Prvi krajec je svetil na nebu in obseval tiho dolino, kamor so se shajali možje. Cele 'trume so prihajale; videlo se je, da Andrej kov trud ni bil zastonj. Možje so se pozdravljali in objemali od navdušenja. Celo starcem se ni zdelo škoda dragih stopinj in so prišli na shod. Gnetli so se ljudje vseh starosti, vmes pa je hodil Guza s puško, pozdravljal može in vsakega posebej pohvalil.
“Saj sem vedel, da ste mo-fžje, ki vedo, za kaj gre.”
Listje je šumelo po bližnjem gozdu in hrastje, ki so obdajali dolino, so sklanjali svoje visoke vrhove. A vse to je še povzdignilo navdušenje. Ta razburjena prosta priroda, ti neupogljivi hrasti, ki se bojujejo s severno burjo, burna jesenska noč — vse je spominjalo na čas, v katerem so živeli.
Andrej ko je prišel s svojimi ožjimi prijatelji in stopil na vzvišen kraj. Njegov obraz je bil vesel, saj. je videl daleč tja v noč nerazločne, temne človeške sence in vse je gledalo nanj. Pred njim so stali njegovi uporniki ko sveta vojska za pravico in prostost.
“Možje zavezniki,” je začel in beseda je čudno-mogočno donela v množico. Hrastje so uklanjali svoje vrhove in smreke so šumele z vejami . . .
(Dalje prihodnjič)
------o------
	FFBRUAR ai±2j[!iiisje LUiiJijiiiimu MmMxmmm M 1 !. 1! j L	KOLEDAR društvenih prireditev	vedal, da bo njegova administracija tudi sestavila svoj zakonski načrt. Ker bo Kongres imel na izbiro kar tri osnutke, je treba računati s tem, da novi zakon ne bo naletel na načelno opozicijo in da bo verjetno sprejet še v letošnjem zasedanju. 		o		
FEBRUAR	JUNIJ			BiirlgM preiaga
20.—Družabni klub in Baragov
dom priredita v svojih prostorih veselo pustovanje z večerjo in plesom. Začetek ob osmih.
20.—Predpustna veselica pevskega zbora TRIGLAV v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
20.	—Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi v SDD na Waterloo Rd. večerjo.
28.—Farna predpustna zabava v novi svetovidski dvorani.
27.—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue.
27.	—Klub upokojencev v New-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih.
28.	—Klub upokojencev v Eucli-du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave,
MAREC
14.—Marijin dvor št. 1640 Katoliških borštnarjev priredi zabavno opoldne z igranjem kart v šolski dvorani pri Mar. Vne-bovzeti. Začetek ob 3.30.
14.—Balincarska tekma v SDD na Waterloo Rd.
21.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida ima letni zajtrk “Pancake & Sausages” v novi šolski dvorani od 8. zj. do 1. pop.
21.—Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “slovenskega moža 1865” v SND na Maple Heights.
21.—Dramatsko društvo LILIJA poda Finžgar j evo dramo “Razvalina življenja” v Slov. domu na Holmes Ave.
28.—Pevsko društvo JADRAN
poda v SND na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3.30 pop.
28.	—Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave.
APRIL
24.	—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue.
25.	—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj pomladanski koncert.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu.
16.—Slovenska pristava ima svoj redni občni zbor na Slovenski pristavi. Začetek ob treh popoldne.
29.	in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
6.	—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
7.	—Federacija klubov slovenskih upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
AVGUST
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo
v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND na St. Clair^ Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.”
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
-----o-----
la mlmm pravi®© šusev se žeieSa ©b@ stranki
WASHINGTON, D.C. — Škandali, ki se godijo v Selmi, Ala., ko državna oblast zapira na stotine črnih državljanov, ki bi se radi registrirali za volitve, so končno vplivali tudi na republikance, da so se potegnili za črne volivce. Trije vidni republikanski kongresniki so vložili zakonski predlog, ki pooblašča federalno administracij o^, da lahko sama izvede registracijo s svojimi uradi, ako bi dognala, da državna uprava sabotira registracijo.
Ta republikanski korak je v skladu z debato na zadnji seji glavnega republikanskega odbora, ki se je končala s sklepom, da je treba črnce znova zvabiti v republikanske vrste, ako. republikanci res želijo, da zmagajo pri prihodnjih volitvah.
Podobne zakonske predloge so še pred republikanci vložili de-mokraski kongresniki. Sedaj je tudi predsednik Johnson napo-
anerike fanti® ¥ i$jM
WASHINGTON, D.C. — Naša administracija ima v nekaterih tujih državah na bilijone tujih valut. Ako bi jih preračunali na dolarje po raznih uradnih tečajih, bi dobili čeden znesek $3 bilijone! Seveda nam te zaloge tujih valut nič ne koristijo, ker jih v dolarje ne moremo zamenjati. Pa tudi blaga ne moremo kupiti zanje s pravico izvoza.
Senator Fulb right je zato predlagal Kongresu, naj bi naša administracija prepustila naša dobroimetja v tujih valutah posebnim ustanovam, podobnim našim kot so Rockefellerjeva, Fordova, Carnegiejeva itd. Fondi naj bi bili zasebne ustanove. V njihovo upravo naj bi prišlo 50% a m e r i š kih državljanov, 50% pa domačinov, vendar bi smela vlada imeti v upravah samo dva zastopnika.
Uprava fonda bi zaupane ji denarje plodonosno nalagala, donos fondovega premoženja pa porabila za prosvetne namene, posebno za podpiranje študentov in znanstvenih ustanov.
Načrt je lep in bi rodil bogate sadove v večini držav, v Jugoslaviji bi pa težko dosegel svoj cilj. Predno bi namreč naša administracija uredila vse potrebno s Titovim režimom, bo jugoslovanska inflacija že davno spravila vrednost fonda na nič.
------o-----
las@ffan|e M «Ira, pa m mere ifiitreii
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalna skupščina ZN je imela preteklo, sredo samo 35-mi-nutno sejo, ki je na njej z molkom odglasovala nekaj točk, ki so bile na dnevnem redu, toda najvažnejše tri je odložila za ta teden. Seja je bila sklicana za ta torek, skušala bo kar v pisarni letošnjega predsednika skupščine “na tihem” odglasovati par spornih zadev. Treba je namreč na nek način odobriti proračun, izbrati par članov v posamezne ZN organe in sestaviti odbor, ki naj skuša najti kompromis o znanem paragrafu 19, ki bi moral kaznovati tiste, ki nočejo plačevati svojih prispevkov.
Položaj v ZN postaja tako smešen, da tega ne morejo tajiti niti članice ZN. Indijski delegat je na primer na zadnji seji povedal kar naravnost, da gredo ZN po poti nekdanjega Društva narodov. Kakor da že ne bi bilo dosti ovir za redno delo v generalni skupščini, so si moskovski diplomat j e pri ZN izmislili še novo: začeli so ovirati imenovanje Čangkajškovih diplomatov v razne odbore, seveda z očitnim namenom, da se
prikupijo kitajskim tovarišem.
Politični opazovalci upajo, da bo ta teden zasedanje odloženo na september.
------o------
Znani šerif Clark se je proslavil z novim junaštvom
SELMA, Ala. — Znani šerif J. G. Clark v Selmi in okraju Dallas je svoje ime ovekovečil, ne ravno Ameriki v čast, z zapiranjem par tisoč mladih demonstrantov črne polti, ki so prirejali manifestacije v korist politični ravnopravnosti. Zadnje dni si je priboril še novo lavo-riko. Ko se je pred sodiščem nabralo nad 150 mladih črnskih demonstrantov, jih je pustil po svojih stražnikih postaviti v vrste, potem jih je pa pognal v tek “na sprehod”, ki naj bi bil dolg kakih 6 milj.
Večina je omagala že po 2-3 miljah. Mladina se je zatekla v neko dvorišče ob cesti, odkoder jo stražniki niso mogli pregnati. Morda pa tega niso tudi upali napraviti, kajti temu žalostnemu “teku in sprehodu” so sledili časnikarji s svojimi fotografskimi aparati. Šerif se je pozneje izgovarjal, da mladine ni hotel mučiti, ampak da jo je hotel samo spraviti v drugo ječo, ker je ječa pri sodišču že polna.
Poročilo o tem dogodku ne o-menja nobenih aretacij.
Federacija naj razproda zaloge!
WASHINGTON, D.C. — Naša federalna uprava ima še iz vojnih časov za dobrih $8.2 bilijona raznega blaga na zalogah. V zaloge spadajo tudi takoimenova-ne strateške rezerve, ki so pa že deloma zgubile svoji smisel in pomen. Producentje strateških surovin so seveda vneti za zaloge in se njihovi lobisti vsako leto z uspehom potegujejo, da zaloge še rastejo, namesto da bi kopnele.
Sedaj je senat pregledal stanje zalog in ugotovil, da se lahko znižajo brez vsake škode za našo narodno varnost kar za $5.2 bilijona. Je izglasoval primeren zakonski načrt, ki gre sedaj pred predstavniški dom.
Za zakon se je najbolj potegoval senator Symington, ki je strokovnjak za to zadevo. Upajo, da bo predstavniški dom zakonski načrt odobril tudi z svoje strani.
------o--------
Vatikan pripravlja Belo j knjigo o papežu Piju XII.
VATIKAN, It. — Znana igra ‘Namestnik,’ ki v njej neki nemški pisatelj naslika politiko pokojnega papeža Pija XII. v zelo slabi podobi, — da je namreč pokojni papež premalo storil tekom zadnje svetovne vojne za Jude, — je svoj čas razburila ves svet, ker je v njej kar nagro-madenih vse polno polresnic in laži.
Vatikanska uprava je že takrat dala tej igri primeren odgovor. Sedaj pa je sestavila še Belo knjigo o politiki velikega ] pokojnika in o vsem, kar je sto-
NEVARNA DRUŽBA ? — Bill Travers in Virginia McKenna nastopata v filmu “Rojen svoboden”, ki ga snemajo v Keniji v Afriki, skupaj z levinjo, s katero juvidimo med odmorom pri počtku. Središče filma predstavljajo levi.
ril za Jude. Bela knjiga bo menda kmalu objavljena.
------o-------
Potniški parnik Mauretania bo spregel
NEW YORK, N.Y. — Cunard Line je objavila, da bo jeseni vzela iz prometa potniški parnik Mauretania in ga poslala v re-no. Mauretanio pozna marsikateri naš imigrant, saj je ladja služila svojemu namenu dolgo vrsto let in bila med tistimi redkimi, ki so preživele obe svetovni vojni.
Največ je prevažala potnike iz Francije in Anglije v Ameriko in nazaj. Tupatam jo je podjetje rabilo tudi kot izletniško ladjo.
Moški dobijo delo POHIŠTVENI
\mnmmm
(Furniture Finisher)
Polni čas Izkušnja potrebna Zglasite se pri:
THE MAY CO. WAREHOUSE 4100 Payne Ave.
MILLIMQ fMKE ePEKSTIR
Mora imeti skušnjo. Nastaviti in obratovati.
ZAPOSLITVENI URAD ODPRT DNEVNO od 8 zjutraj do 4 pop. V soboto od 8 zjutraj do opoldne.
iiTiOML mm os,
170 E. 131 pri COIT
Enakopravni službodajalec
(32)
Female Help Wanted
^dIshwasher
Part time, 3 times a week.
SORN’S RESTAURANT €036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
~mal7”oglaši
Soba se odda
Na E. 173 St. poleg Lake-shore se odda lepa soba, spodaj. Si lahko tudi kuhate. Kličite 531-5667.	—(31)
V najem
šestsobno stanovanje spodaj, vroča voda, plinska kurjava, na 1101 E. 66 St. Kličite UT 1-9689.	—(31)
Hiša naprodaj
8-sobna enodružinska hiša, dobra za dohodek, en blok od cerkve Marije Vnebovzete, $14,900. Kličite podnevi IV 1-0190 in zvečer od 5:30 do 7:30 MU 1-5312.	(31)
Ženitbena ponudba
Dekle, stara 40 let, Hrvatica, bi rada se spoznala s Hrvatom ali Slovencem star 40 do 50 iet. Vdovec tudi dobrodošel. Pišite na “Pomlad”, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
(9,12,15,17 feb)
Pnlstsf’s Fliarmacf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION-’ rij ir Avs. & fisth St... EN 1-4'’ ^
IZDELUJEMO in popravlj amo < strehe, žlebove, dimnike, ve- ’ randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio ( tel. JOrdan 4-55®3
Poizvedba
Tistega, ki bi kaj vedel o Virginiji ali Jean Brown, starost 46 let, ki je živela v •okolici Superior in St. Clair Ave. v času plinske eksplozije, •lepo prosim, da pokliče MU 1-9227. Hčerka Carol.
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
To je bil novi rodovnik — žal, da ga je tako cesto prekinila nepristna zgodovinska rodovina, ki smo jo zgoraj omenili — pravičnost je rodila zaupljivost; zaupljivost je rodila strpnost; strpnost je rodila medsebojno umevanje; medsebojno umevanje je rodilo ljubezen; ljubezen je rodila edinost, katere si vsi želimo.
In sedaj zapremo predale zgodovine ter stopimo v vrtove tradicije in romantike.
VIII. poglavje.
IZGUBLJENCA.
Genanaar, Dolina krvi, je nizka zaseka, ki se razteza naravnost od severa proti jugu med nizkimi obronki gorovja, katero deli Cork in Limerick. Meja, ki je ločila ti dve grofiji in ravno tako škofiji Cloyne in Limerick ter župniji Ardpatrick in Done-raile, je šla ob zgornjem delu doline. Blizu ob tej meji na južni strani je stalo gospodarstvo Edmonda Connorsa, enega izmed tistih mož, ki so bili izpuščeni pri drugi obravnavi
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
WAITRESSES. For small, intimate and plush restaurant operation in Olde Town. A la Carte Menu, primarily steaks. Top Clientele. Liberal spenders. Guaranteed high earnings. Phone Frank Romaine. 944-5958.	(31)
NURSES, REGISTERED
WALTHER MEMORIAL HOSPITAL
LOCATED IN CITY now accepting applications for permanent positions. New department and medical surgical units now completed. Positions available days PM and nights. 1 and 4 room and several 2 room apartment available. Prevailing salaries and shift differential. We know you will enjoy working in our hospital, where the employment program is for you. Apply, write or phone
1116 North Kedzie Chicago, Illinois	CA 7-3100
(33)
HOUSEHOLD HELP
COOK — HOUSEKEEPER For 3 school children with both parents Physicians. Experienced only. Salary open. HI 6-3133.	(31)
EXPERIENCED WOMAN age 25-50, General housework and child care. 4 children, 2 school age. Top salary. Must love pets. Live in. Own rm., bath. Nr. Lake & beach. Write 1000 Lake Shore Blvd., Evanston, or ph. 328-2996.	(32)
MALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
SAMPLE MAKERS WANTED
For Research Development. These are permanent positions with a national organization who make Toys and Housewares. Excellent opportunity for right men. Apply in person or phone.
STRUCTO MEG. CO.
East On Highway 75 Freeport, Illinois Tel. (Area Code 815) 232-2111
(32)
o doneraileski zaroti, katero smo že popisali. Njegovo posestvo je ležalo na pobočju doline, naravnost proti jugu. Raztezalo se je preko vsega pobočja in je zgoraj mejilo ob divje gorsko vresje; spodaj je segalo do potoka, ki je bil celo vedno vodnat in ki se je pozimi izpreminjal v divji, jezen hudournik. Svoje ime Avon, ali kakor se izgovarja, Owanaar, je dobil od iste strahovite bitke, po kateri se je nazvala tudi dolina. Hipa, dolgo, nizko poslopje, pokrito s trsjem, je bila obrnjena proti jugu. Daši zelo oddaljena od vasi ali mesta, je bila celo pokrajina — gospodarska poslopja, polje, potok — tako lepa in slikovita, kot jo je samo na Irskem mogoče najti. Edmond Connors, gospodar, je bil, kakor smo že povedali, mož Herkulove moči, širokoplečat, s krepkimi prsi in močnimi udi. Toda treba je bilo samo pogledati v ta mirni, jasni obraz in te krotke, plave oči, ki so zrle s polsočutnim, pol-skrbnim leskom, če ste hoteli spoznati, da bi Edmond Connors, kakor je nekoč nekdo rekel, ‘niti otroku ne mogel kaj hudega storiti”. On je bil v resnici krasen tip odličnega kmetskega naroda, ki sedaj, žalibog, pod modernimi vplivi počasi gine v deželi. Vsi so bili velikani, lepo razviti,
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
PARK FOREST BY OWNER. $13,800. Low Price of 4 bedrm. home. Lge. diring rm. w7att. TV rm. 1 blk. to grade schl. & playground. Terms. 235 Allegheny. — PI 8-9217.	(31)
Open House Sunday 2-5. By Builder 1% Story, 5% rm. 1st fir., 4% rm. 2nd fir. Blt-in appls., hot water heat, cab. kit., full bsmt. Separate furnaces. 4524 S. Avers. Ph. 424-0838.	(31)
FOR SALE — By Owner near 107th — Kedzie. SVz Room brick, 3 bedroom, full tile basement, 2 car gar. with patio. S. & S. Phone 239-0486.
(31)
INCOME BUILDING, English Bsmt. Store, 1st floor flat, 2nd floor — 1 Lot with Rooming House & 2 separated vacant lots on 45th & Halsted. $35,000 for ALL. 924-5369.
(32)
BUSINESS OPPORTUNITY
LADIES APPAREL.
Well Established Business. Good money maker. Same location 14 yrs. Only $8,000. PR 8-1318 or RE 5-7546.	(31)
RESTAURANT AND LOUNGE 5 Bedrms., and living qtrs. 1 small home separate. — Appraised value $100,000. First $65,000. By owner. JU 7-7670.	(31)
HELP WANTED
We have excellent openings on all shifts for REGISTERED NURSES AND PEDIATRIC NURSES We also need supervisors and assistant supervisors from 3 P. M. to 11 P. M. and assistant supervisors from 11 P. M. to 7 A. M.
Good starting salary plus differential for nights and afternoons.
Periodic increases semi annually.
100 bed hospital with rooms and apartments available nearby.
For complete information write:
Mrs. Norris R. N.
HUNT MEMORIAL HOSPITAL
450 Maple, Danvers, Mass.	(34)
krepko vzrastli. Malokdaj so jedli meso. Celo na Božič in Veliko noč je to bila potrata. Njihova hrana je bila preprosta in ascetična — moka, mleko in krompir. Toda njihova vedna izpostavljenost vsem vremenskim nezgodam, dalje vztrajno delo in železno telo, ki so ga podedovali od svojih pradedov in ga ohranili s čistostjo in zmernostjo svojega življenja, je bila bolj sposobno ustvariti trden, železen rod kot slabotna sredstva, ki jih nudi civilizacija.
O takih možeh in njihovih pradedih je v obupu pisal Edmund Spenser, besni prega-njavec irski, kraljici Elizabeti, da so poizkusi, tako ljudstvo uničiti ali zatreti, popolnoma brezuspešni. Kajti bili so tako drzni, tako brez strahu pred smrtjo, pred napori in ranami, da celo Elizabetini in Crom-wellovi razbojniki niso uspeli uničiti to, kar je Previdnost očividno sklenila vzdržati in ohraniti.
Na te močne kmete tudi moderno mučenje in trpinčen j e ni nič vplivalo. Imeli so svoje preizkušnje, toda oklepali so se tako brezpogojno svojih verskih načel, ki so bila tudi njihova filozofija, da so prenašali udarce usode, bolezen in smrt z najglobljo in naj-mirnejšo ravnodušnostjo. Ne-kolikokrat so morda v svojem dolgem, delavnem življenju vzplamteli v nepričakovanem plamenu jeze in tedaj gorje onemu, ki je šel preko njihove poti; a to je kmalu zadušila pekoča vest in nadaljeval se je stari, mirni, potrpežljivi način življenja. Res je moral človeka geniti pogled teh krotkih velikanov z jasnimi modrimi očmi, v katerih se je pod močnimi, košatimi obrmi skrival prepad skrbi, in način, kako potrpežljivo so prenašali nezgode življenja in kako mirno so se uklanjali najbrez-obzirnejisim muham usode.
Njihove ravnodušnosti bi ne mogli vznemiriti. Pripovedujte jim o najčudovitejših in najstrašnejših rečeh in oni jih bodo sprejeli brez presenečenja ali razburjenja. Nad njimi bi moral dramatik obupati, ker bi jih ne mogel niti začuditi, niti navdušiti. Spati, vstati, delati, moliti, umreti — to
je bil program njihovega ži- tja po dolini Limericka. Nihče hladnejši, se je vračal proti
vljenja. čuditi se, občudovati, razburjati se, navduševati — skrivnosti teh reči niso poznali. Vse je odredila najvišja volja in mi smo njene stvari — to je vse! Kdo se ne spominja njihovih močnih raskavih sukenj, sivih ali rjavih telovnikov in kratkih hlač, grobih, doma spletenih nogavic in močnih črevljev — vse ust-varjeno, kakor oni sami, za težko delo in divje, viharno vreme! Noben Wordsworth še ni pel slave tem irskim kmetom, toda tudi to se bo še zgodilo spričo duševnega napredka, ki ga ravno sedaj opažamo.
Stari Edmond Connors se je po obravnavi in po srečni rešitvi pred strašno smrtjo še bolj navadil samevati kot je to bil prej njegov običaj. Vedno samotno zamišljen je začel često hoditi na gore. Večkrat so ga videli sedečega na nizki ograji mostu, ki je vodil preko hudournika, večkrat tudi na velikem kamnu globoko doli v brezdnu, katero je obiskovalo samo soince in mesec in zvezde, in nekolikokrat so opazili, kako se njegova velika postava odbija od zimskega neba, ko je klečal in molil
ni vedel, kaj je premišljeval, ker je bil kakor vsi njegovi stanovski tovariši molčeč mož in redko izpregovoril komaj kako besedico.
Tisto leto je nekaj dni pred Božičem padlo veliko snega, in ker je ostalo mrzlo, se ni začel kot navadno tajati, temveč je mraz združil posamezne snežinke in jih črezinčrez pokril s svojo trdo, a blestečo skorjo. Vsa pokrajina je bila pokrita s to belo, čisto odejo, razen tam, kjer si je reka, sedaj počrnela vsled nasprotja s poljano, delala svojo mrzlo, temno pot med globinami, ki si jih je sama izkopala v mehkem peščencu hribov. Vendar pogled na žalostno, pusto pokrajino ni ostrašil Edmonda Connorsa, da bi ne bil šel, kot vsak dan do sedaj, na gore. Njegovi močni golenjaki in črevlji so kljubovali mokroti zasneženega vresja. Stopal je naprej skozi blatno močvirje in preko mokrih polj in se le zdajpazdaj ustavil ter pogledal navzdol po beli, ravni planjavi, ki se je razprostirala v svoji srebrni enoličnosti tako daleč, da se je dotikala obzorja in se pogrezala vanj.
Nekega večera, ravno ko se
na kateri izmed velikanskih i je začelo mračiti krog četrte skal na vrhu hribov, ki so zrli j ure in je zrak postajal znatne
'V" v :	v	. i ■■
V blag spomin
OB PETI OBLETNICI SMRTI, ODKAR JE UMRL LJUBLJENI SOPROG IN OČE
John Videnšek
Preminul je 15. febr. 1960.
■ ■■'u	.	•*	S
Sladko spavaj v tihem grobu, Peto leto je že minilo, na kraju večnega miru,	odkar si Ti zapustil nas,
pa prosi za nas ^ milosti	črna zemlja Te pokriva,
pri večnemu Bogu!	a mi mislimo na Te vsak čas.
Žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI Cleveland, Ohio, 15. februarja 1965.


domu. Pot ga je 'vodila preko malega mostu nad borovimi
žena. Njen obraz bi bil jako
lep, če bi ne bil otrpel kakor
pergament. Dvoje velikih, čr-
,	,	.	..	, nih oči je strmelo iz bledega
nasadi ob glavni cesti. Ko se ,,.v.	, ,	,	,	,
f.v , .	, , , obličja kakor v strahu pred
mu je približal, je zagledal v
somraku neko ženo z otrokom.
v naročju, sedečo na nizki
ograji. Njegove stopinje so
bile v mehkem snegu tako
tihe, da ona ni zapazila njegovega prihoda, dokler se ji ni popolnoma približal, nato pa se je zbudila iz svojih sanj in uprla oči vanj. Bila je še zelo mlada in le otrok v naročju je pričal, da je že omo-
I neko nedoločno, sedaj še neo-j skvarjeno bolečino, ki jo je strašila s svojo senco. Ko je zagledala veliko, visoko postavo ob sebi, je hitro pograbila svojo črno ogrinjalko in si pokrila glavo ter se obrnila proč. Ko je stari mož to videl je mislil, da je dojila otroka in da se je obrnila iz sramežljivosti, in se ji je približal ter dejal dobrohotno:
mm§ mmm
651G St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500
♦
M. L mm SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse MIGRACIJSKE ZADEVE. • Travel • Notary • Translations ° Immigration °
Za vsikowsloa Eiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
VELIKANSKI STADION — V Houstonu v državi Texas grade velikanski pokrit stadion. Na sliki vidimo en njegov del.
VSAK PO SVOJE — Nekateri zbirajo znamke, drugi podpise slavnih ljudi, največ pa je takih, ki zbirajo — dolarje. Marshall English v St. Petersburgu, Fla., zbira nekaj čisto svojega — denarne vrečice, seveda prazne. Na sliki jo del njegove zbirke.