Sestra bratu
Ko odšel na bojne si poljane,
v skrbeh bolelo me sirce je zate,
prosdla in rotila sleherno sem noč jaz liino, zvezde,
da vrnejo te prošnje in molitve sestre zveste.
Izgubila nisem jaz ipoguma
in šla v mislih sem s teboj dan in noč,
le željo eno sem imela,
da oHega in zdravega te vrne Bog.
Talko isem neizimemo te ljubila
že kot otročička malega,
tedaj na rokah majhnih sem nosila
ves svet svoj — bratca Otona.
Življenje in usoda fcruta
sta izobčila za čas morda —• samo na) vid obraz,
a duša moja ostala tebi je sorodna,
to vem, po nnaiteri nam blagi ves ta čas. p ^....
247
I
z dejanji to res nisem dokazala,
pa vendar prosim te, verjemi ml,
da bU si več mi kot vse na svetu,
to ču'tiim v srcu vedno bolj, brat moj preljulbljeni.
Napisala, dragi brat, sem par besed,
ki naj ti pričajo po čustvu in ipo srou mojem,
kako ostane človek dragemu človeku zvest,
v veselju, v težavah in sred' bojev!
Elizabeta Vrhunec
i
M
4
248